St 31 (1166) LetoXXm NOVO MESTO, četrtek ^ 3. avgusta 1972 ^BNJE - vodstev oldne ZDL, prizadetim S/ Me Mini. ^ poplavljen-d prvimi je KPD Dob pri na je odšla vzpon na — Danes Gros.tl"®u"‘ V- Planii^p^® j'' skupina ^evnk?T lisca iz °dsek mladinski ..brežkSe^V^v,"® ^1. se s ~ ■ po sre- '^anje obrato- AgRa^ii excorada pri *'^r^s^hv~ y ^ !^o*icerta »Hr*' %^l^ovem domu ® ^una na avtoriL predvajali !?^a.Sn ^ 19. sto- ^^ske in ^ B|^>%^ske pesmi ^'^o-motn H ~x sklicuje ’^Pravnea izredno sejo "^sije. ^ športne ko- P^vah na ra * bodo o pri-j^nčni Prapora in do- kros, steze za moto- , ^QRNa tradi(^n»?®^®lj° v tem “jetnikov v°j- intemir/^ zapor- rancev iz ^ dtporti- fed drugod oWine, pa pionir- POPLAVE V SEVKICI šest milijonov škode? Fronc Lipovšek, načelnik za gospodarstvo ObS: »Le prve ocene škode, komisije še ocenjujejo.« Sevnico in okolico je v sredo, 26. julija, popoldne zajelo neurje, kije v poslovnem delu mesta naredilo veliko škodo. Pomanjkljiva mestna kanalizacija celo ob manjših nalivih ne more požirati vode, v bližini skladišč trgovin, kleteh gostinskega podjetja, Kmečkem liramu so požiralniki bnihali vodo in fekalije. V kanalizaciji je vrsta ozkih grl, neraziskanih, samovoljno predelanih in Toča kot jajra V soboto in nedeljo so se po novomeški občini razbesnele nevihte, ki so prizadejale kmetijstvu precej škode. Oba dneva je namreč med dežjem padala tudi toča. - Najhuje je bilo v soboto, ko je klestila toča v pasu od Dobruške vasi, preko Dra^ovca in vzhodno od Šentjerneja y smeri proti Gorjancem. V Dobravi pri Šentjerneju je v soboto okrog dveh dh^^ taka nevihta, da je že dolgo ne pomnijo. Točaje biia debela kot kokoma jajca in je uničila posevke, naredila ogromno škode v vinogradih in poškodovala tudi nekaj posl^ij. Istega * dne je toča naredila dosti škode tudi na posevkih v pasu od Lašč do Hinj v Suhi krajini. Občinska skupščina v Novem mestu je že imenovala komisijo, ki ugotavlja škodo. V torek, ko smo oddajali rokopise v tiskamo, se še ni vrnila s terena, zato še ni znano, koliko je bilo škode. prestavljenih požiralnikov, pravijo na Komunalno stanovanjskem podjetju, ki upravlja tudi kanalizacijo. Vse to je davek hitremu razvoju mesta, ki ni šel v korak s komunalno urejenostjo. V Gostinskem podjetju so imeli vodo letos že sedmič, prej pa nikoli, je dejal direktor Rado Umek, podobno je na železniški postaji in celo v nekaterih stanovanjih. Na kanalizacijo so priključili nova skladišča Lisce, kjer je samo dodatnih pokritih površin 8000 kvadratnih metrov, mnogo asfaltiranji površin in drugega. Nekatera ozka grla bodo odstranili v kratkem, vsega pa še zlepa ne bo mogoče storiti. Kot meni predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič, bi za ureditev kanalizacije in ostalih komunalnih pomanjkljivosti v mestu potrebovali najmanj 9 milijonov dinaijev, od kanalščine pa zberejo na stanovanjskem podjetju borih 30 tisočakov! Škoda zaradi neurja ni majhna niti v okolici. Poškodovalo je ceste, podporne zidove, v Gabrijelah je voda s polj odnesla mnogo rodovitne zemlje. Komisije po podjetjih še niso dokončno ocenile škode. A. ŽELEZNIK mmm . _ . „ ................................................................ mMm ReSti, kar se rešiti da — na sliki čiščenje zmočenih oblek iz skladišča prodne konfekcije Jutranjke. V dbadišče je vdrla površinska voda. N^ako so že odpravili (Foto: Železnik) PIKNIK 13. AVGUSTA V SEMIČU: Za. prvi belokranjski izseljenski piknik je prijavljenih čez 300 rojakov samo iz Amerike - V stari domovini prava dobrodošlica Rojaki iz Amerike pripravljajo prvi skupni izlet v Belo krajino, da se bodo lahko udeležili piknUca v Semiču, ki bo v nedeljo, 13. avgusta. Prva skupina s 70 udeleženci je že prišla v staro domovino, dmga s 180 ljudmi dopotuje z letalom na Brnik 5. avgusta, tretja s 50 našimi izseljenci iz Kanade pa pride dan kasneje. Razume se, da so Belokranjci, ki živijo v drugih državah, prav tako idcreno dobrodošli. Namen srečanja je: snidenje z znanci in prijatelji doma, s katerimi so si mnogi zadnjič stjsnili roke kot mladi fantje in dekleta. Organi- zatorji z naše strani pa bodo poskrbeli, da bodo izseljenci spozndi svojo staro domovino, kakr^a je danes. Rojaki iz Amerike bodo imeli s seboj ansambel „Vandrovci“ iz Clevelanda, ki bo potnike zabaval že v letalu, sodeloval pa bo tudi v programu na pikniku. Belokranjci za to priložnost prav tako skušajo dati na oder vse, kar imajo najboljšega. Predam se bo začel 13. avgusta z jutranjo budnico pihalne godbe, ob 10. uri pa bo na trati pred Prosvetnim domom v Semiču uradni del slavja z govori in kulturnim sporedom, v katerem ne bo manjkalo pevskih in folklornih točk. Oder bo zatem postal plesišče, ameriški Van-drovci in semiški Akordi pa se bodo kosali, kdo bo s svojimi vižami privabil več parov na plesišče. Pravo belokranjsko kmečko veselico pripravljajo gasilci^ Kota, v novem hotelu SMUK, ki je tik zabaviščnega prostora, pa tudi zagotav-Ij^o, da lk>sta postrežba in preskrba brezhibno^^lovali. Nasvidenje sem iškem pikniku! Toča v krški občini Dva kilometra širok pas, ki ga je zajela toča v soboto popoldne v kr^i občini, je opustošen. Pridelek je uničila v katastrskih občinah Gmajna, Ravno, Mah Koren, Kr-žišče, Zaloke in del Steljnika. Več kot 15 kmetom je na njivah omlatila tudi vso pšenico. Predsednik občinske skupščine Krško Jože Radej je obiskal prizadete kraje v ponedeljek, 31. julija. Škodo še ocenjujejo. Ponekod je letina popolnoma uničena. PRVI NA DOLENJSKIM:: Za razlike V črnomaljskih vrtcih, višje cene za otroke premožnejših starlev „Otroške varstvene ustanove naj se širokp odpro predvsem so-cidno ogroženim in vzgojno zanemarjenim otrokom, ne glede na premoženjsko stanje staršev,** je vodilo, zaradi katerega so odborniki prejeli dmžbeni dogo--vor o različnem plačevanju oskrbnin v vrtcih. Do zdaj je bilo za predšolsko in šolsko varstvo malo mest, toda sodobna varstvena ustanova v Črnomlju je tik pred dograditv^o, v njej pa bo organizirano varstvo tudi za dojenčke. Črnomaljci so prvi na Dolenjskem ugriznili v mč laj hvaležno vendar družbejio potrebno in koristno zadevo, ki bo gotovo vplivala na zmanjševanje socialnih razlik med občani Po družbenem dogovoru med občinsko skupščino, temeljno izobraževalno skupnostjo in varstvenima ustanovama v Črnomlju in Semiču bodo uvedli nove cene. Varstva potrebni otroci staršev z majhnimi dohodki bodo plačevali samo toliko, kolikor znaša otroški dodatek, čeprav je polna cena za oskrbo dojenčka 620 di^ za predšolskega otroka 500 din in za otroka v šolskem varstvu 650 din. Cene za oskrbo rastejo, kolikor več starši zaslužijo na člana dmžine. Kdor pa ima v vrtcu več otrok, je deležen 25-odstotnega popu-R. B. V mesecu juliju je bilo kar 22 dni z nev^tami, kot dolgoletna najvišja vrednost nevihtnih dni v tem mesecu. V drugi polovici tedna bo še vedno nestalno vreme z pogostimi nevihtami. Temperature bodo še nekoliko nižje, kot so bile v zadnjem obdobju. 1 h M DBH NOVOMESTO JE VAŠA BANKA je uniiSM^ ^ ^ soboto padala toča, Id je bila debela kot kuije jajce. Uničila je posevke S. Dokl) polje), poškodovala poslopja, ljudje pa pravijo, da je pobijala tudi V # m MM v mmm m ^ajevni ~ ^ 1-oSkem potoku odprli novo Solo, J 1 kamen za nov obrat ribniške tovarne RIKO, med vasema Hrib in Travnik pa so asfaltirali cesto. Poročflo s praznovanja berite na 4. strani. (Foto: Drago Mohar) Tehtanje go^odarstvenika Franca Lipovška na nedeljski nogometni tekmi med suhimi in debelimi v Sevnici. O tej in podobni tekmi v Stranski vasi pišemo na 6. strani. (Foto: A. Železnik) tedenski mozaik Poročila, ki te dni prihajajo iz skoraj vseh evropskih dežel, so si skorajda na las podobna: po vseh cestah je polno avtomobilov in vsi hitijo v isto smer — na jug. No, morda je beseda hitijo malce pretirana, kajti bližje resnici bi bilo, če bi rekli, da se pomikajo. V Zahodni Nemčiji so kolone avtomobilov dolge tudi po trideset kilometrov in prometna policija je morala preklicati dopuste v svojih vrstah, da bi vsaj za silo zmogla naraščajočo prometno gnečo in zmedo. Toda kljub vsem varnostnim ukrepom se število smrtnih nesreč na cestah nenehno veča... tragičen konec komaj začetih počitnic... Medtem pa je skupina črncev v Združenih državi Amerike ugrabila letalo in z njim poletela v Alžirijo. Domnevajo, da gre za skupino tako imenovanih Crnih panterjev, ki ima svoj sedež v tej severnoafriški deželi in se ponaša z željo po oboroženem boju zoper ramo diskriminacijo v Združenih državah Amerike, In zakaj posebej omenjamo to ugrabitev med množico vseh drugih? Zato, ker so zahtevali (in tudi dobili) doslej najvišjo vsoto, da so izpustili potnike iz letala: nič manj kot milijon dolarjev!... donosno ukvarjanje s „politiko*' ... _____ Sicer pa nesreča nikoli ne počiva in v to se je lahko prepričal tudi zahodnonemški kancler WiUy Brandt, ki se mu je na Norveškem (kjer vsako leto prebije del počitnic na svojem manjšem kmečkem posestvu) pokvaril mercedes. Ker je šlo za zapleteno okvaro^ jo lokalni mehaniki niso mogli popraviti, kar pa Brandta ni motilo, kajti že naslednji dan je priletel iz Zahodne Nemčije poseben strokovnjak v posebnem letalu in popravil mercedes... dobro je, če si kancler — vsaj kar zadeva avtomobile... V Rio de Janeini pa je štirim plezalcem uspelo preplezati skoraj navpično in gladko steno slovite Sladkorne gore - prvim v zgodovini, za kar jih sedaj častijo malone po božje... napor, ki se je izplačal... Dvoje neljubih težav Novidezno bleščeči sij nekaterih veiilciii »svetni-Icovff - Sindllcati v boju proti naraščojočim živ-ijenjslcim strošicom Ob zadnjih ocenah gospodarskih gibanj v deželi se zdi nepoučenemu morda čudno, da so prav sindikati tisti, ki najodločneje zahtevajo javnosti predložene čiste račune o dejanskem položaju delovnih organizacij. Tako kot na eni strani ta delavska organizacija stalno teija od pristojnih državnih in predstavniških organov izpopolnjevanje ekonomskega sistema, tako je sedaj zahtevala, da se javno prikaže položaj podjetij, ki gospodarijo tako, kot je za nor-nnbii poslovni svet nesprejemljivo. Zato, da bi delavci in organi samoupravljanja znali poiskati i^ode iz težav v številnih podjetjih, ki so s številkami prikazovala nagel razvoj, vendar na račun tujega dohodka in ne^rejemljivih poslovnih potez. Vestnemu spremljevalcu naših gospodarskih tokov je taka odločnost sindikatov razumljiva. Prvič zato, ker v sedanjih razmerah medsebojne zadolženosti in poslovnega nereda, ko je mogoče ribarjenje v kalnem in napredovanje na račun tujega denarja, samoupravljanje nima dejanske materialne osnove za odločanje. In drugič zato, ker je življenjska raven širokih plasti z^oslenih ogrožena. Danes v državi okrog 1600 podjetij posluje z izgubo. Dejstvo je, da morajo velik del neplačanih računov plačati ravno naglo se razvijajoči industrijski giganti, ki so tako eno izmed glavnih žarišč nelikvidnosti. Drži, da družbenopolitične skupnosti dolgujejo gospodarstvu še vedno okrog 3 milijarde novih dinarjev. In računi kažejo, da imamo v državi ta čas ža 8 novih milijard nepokritih investicij. Samo te ugotovitve so dovolj zaskrbljujoče, saj dejansko onemogočajo ali vsaj močno otežko-čajo samoupravno odločanje na ustrezni materialni osnovi, ogrožajo TELEGRAMI BEOGRAD — Zvezni sekretar za finance Janko Smole je na tridnevnem uradnem obisku v Romuniji. BERLIN — Minuli vikend je bil tragičen tudi v DR Nemčiji. V prometnih nesrečah v soboto je 17 oseb izguMo življenje, 195 pa jih je ranjenih. KARACI - Pakistanski predsednik Buto je izjavil, da je sporazum iz Simle med Indijo in Pakistanom izhodišče za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na indijski podcelini . DUNAJ - S 1. septembrom bodo v Avstriji povečali premije za obvezno zavarovanje vozil. Ta ukrep bo ogrozil pocenitev, ki so jo napovedovali prodajalci avtomobilov kot posledico sporazuma s skupnim evropskim trgom o znižanju carin. stabilizacijska prizadevanja in uveljavitev delavskili ustavnih amandmajev v življenju. Zato tako ostra zahteva sindikatov, da je treba javnosti naliti čistega vina! Napačno bi jo bilo pojmovati tako kot jo je označil del tiska, da gre za indeks grešnikov, po katerih naj bi potem z vseh strani padali udarci Vendar pa je nujno prekiniti spovedno molčečnost, ki' se je na pritisk nekaterih političnih forumov držijo posamezne službe družbenega knjigovodstva ali drugi organi družbene kontrole, prikazati dejanski položaj in poiskati ustrezne načrte za izhod iz težav! Ljudje morajo spoznati de-jan^o podobo, da bodo lahko samoupravni organi sprejeli zahtevne odločitve, ki jih sedanji položaj teija. Pri tem pa nas seveda ne sme motiti, če bo temu ali onemu svetniku nekoliko zbledel navidezno bleščeči sij. Drugi vzrok zaskrbljenosti sindikatov in seveda stotisočev delavcev so naglo naraščajoči življenjski^troški. Za letos začrtana meja podražitev 5%, v katero je verjela predvsem vlada, je presežena in menda je to zdaj vsem jasno. V prvem polletju so kljub zamrznjenju cen življenjski stroški po navedbah sindikatov že za okrog 15 % višji kot v istem času lani. Kljub dokaj nebrzdani rasti osebnih dohodkov, ki jih bo treba s samoupravnimi sporazumi med neposrednimi predstavniki delavnih organizacij vskladiti z napredovanjem delovne storilnosti, to onemogoča kakršenkoli dvig življenjske ravni ljudi z najskromnejšimi prejemki. To teija v sedanjih inflacijskih razmerah, ki jih vse bolj Odstop senatorja Thomasa Eagletona ni samo povzročU še večje zmede v vrstah demokratske marveč predstavlja tudi veliko osebno tragedijo v življenju niJadega (star je komaj 42 let) jočega senatoija. Človek, pred katerim se je nenadoma odpria bleščeča k^iera, aJi v^j jeti tako kariero, je nenadoma zgrmel iz višin na tla.. samo zato, ker so dogn^, daje bil ^ nek^‘krat na obisku v neki psUiiatrični kliniki, kar sicer počnejo milijoni Američanov,-ki so n posvetovati se s svojimi psihiatri skoraj tako kot mi z navadnimi zdravniki o težavah neizprosen zakon politike je onstran oceana izjemno strog. Na sliki: predsedniški •naiieD' McGovem in do tega trenutka podpredsedniški kandidat Thomas Eag^eton sporočata nov novico o odstopu. (Telefoto: UPI) čutijo tudi najrazvitejše svetovne ekonomije, ustrezno zaščito cen najosnovnejših življenjskih potrebščin, predvsem živil. Pred časom smo že zapisali, da se z ustreznimi kompenzacijami proizvajalcem najpotrebnejših živil ne bi smrtno pregrešili zoper načela tržnega gospodarstva, ki jih v marsikaterem, za življenjsko raven manj važnem primem kaj radi obidemo. Najustrezneje bi bilo, da bi glede teh cen in kompenzacij pustili proste roke republikam. Teh nekaj besed lahko izzveni tudi enostranko, ker nismo omenili številnih ugodnih gospodarskih dosežkov in prizadevanj za izboljšave v ekb-nomskem sistemu. Vendar menimo, da so težave, v katere je uperila prst organizacija jugoslovanskih delavcev take, da lahko resno ogrozijo najpomembnejše cilje našega srednjeročnega razvoja, če se jih ne bomo lotili z vso resnostjo, poštenostjo in prizadevnostjo. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V začetku tedna je republiški sekretariat zaradi sklepa ZIS o uvozu večjih količin sad-za notranje zadeve objavil tudi uradno spo- ja in zelenjave. Pridelovalci so zahtevali od ročilo o DIVERZANTSKO — TERORI-»ZIS, naj skliče sestanek, na katerem bodo STIČNI SKUPINI, ki je vdrla v našo državo Jedro te skupine so predstavljali okoreli ustaši in kriminalci, ki so že pred leti pobegnili iz naše države, nato pa našli podporo v ekstremno-terorističnih krogih emigracije v nekaterih zahodnoevropskih in čezmorskih deželah. Kjerkoli so se teroristi prikazali, so jim ljudje odklonili vsakršno pomoč. Tako se je spet izkazalo, da so naši narodi pripravljeni tudi za ceno lastnih življenj ohraniti ENOTNOST naših narodov in našo skupnost. Od teroristov ni preživel nihče, padlo pa je tudi nekaj naših borcev. Za njihove družine in za .šolanje njihovih otrok bodo skrbela nekatera podjetja, ki so takoj nesebično ponudila svojo pomoč. Čeprav so NARASLE VODE še ves teden grozile, je zdaj nevarnost že mimo. Ostale pa so seveda hude posledice. Ker je celotno škodo za zdaj še težko oceniti, so pristojni sklenili, da bodo v kakšnih treh tednih občinske skupščine podrobneje ocenile posledice poplav in s svojimi ugotovitvami seznanile republiški štab za varstvo pred naravnimi in dmgimi hudimi nesrečami ter republiške organe, da se bodo lahko le-ti stvameje vključili v odpravljanje škode. Treba bo tudi dolgoročneje urediti vodni režim v Pomurju, P^lavljencem bomo pomagali vsi. Republika je odobrila v ta namen dva milijona dinaijev prizadetim občinam, Rdeči križ pa je skupaj s SZDL ponovno pozval občane k zbiranju denarnih prispevkov za poplavljene. Poleg tega potrebujejo poplavljena območja predvsem koruzo za krmljenje živine in cement za obnovo cest. Tisoče pridelovalcev družbenega in zasebnega sektorja je v začetku tedna protestiralo zahtevali razveljavitev tega odloka o uvozu. Za visoke cene teh pridelkov na domačem trgu krivijo predvsem TRGOVCE, ki zaslužijo pri posameznih vrstah sadja tudi 200 odstotkov, čeprav bi jim zadosten zaslužek zagotovil že 30 odstotni pribitek. Do sestanka mi se stažirajo je prišlo v petek. Zbrali so se proizvajalci mesa, sira, sadja, vrtnin, živinske krme in drugega. Menili so, da imamo VRTNIN DOVOLI doma, za previsoke cene pa so krivi edino neorganizirani odkupi, kjer imajo glavno besedo prekupčevalci in nakupovalci. Pr^oročili so ZIS, naj ne uvaža teh pridelkov, ker je uvoz že tako zamujen, cene so zdaj ni^e, poleg tega pa se nihče ne zanima za takšno kupčijo. ZA V PRIHODNJE pa so pridelovalci poudarili, naj se pred odobritvijo uvoza zanesljivo ugotovi, dije dovolj blaga na domačem trgu in pri proizvajalcih. Minuli teden je republiška skupščina obravnavala celo vrsto ZAKONSKIH OSNUTKOV. Spremembe v zakonili nam bodo prinesle celovitejše zakone, ki bodo tudi usida-jeni z ustavnimi dopolnili. Najpomembn^i je vsekakor osnutek zakona o POKOJNINSKEM IN INVAUD-SKEM ZAVAROVANJU, o katerem teče razprava že od srede julija in bo sklenjena do konca septembra. V središču pozornosti bodo prav gotovo vprašanja odmere pokojnine in njene valorizacije, posebna pozornost pa bo veljala invalidom. Osnutek zakona o JAVNEM OBVEŠČANJU ureja pretežni del dejavnosti javnega obveščanja. Osnutek povezuje vse dejavnike obveščanja v enoten proces, v katerem velja osrednje mesto delovnemu človeku in občanu. Morda še ena zanimivost o osnutku zakona o DAVKIH. Neobdavčeni znesek za vzdrževanje družinskega člana naj bi se zvišal od sedanjih 8,000 na 10.000 dinajrev, blažja pa naj bi bila lestvica davčnih stopenj za osebne dohodke, ki so v skladu s samoupravnimi sporazumi. Kljub ^rva čmogledim napovedim se naš TURIZEM ugodno razvija Kolone motoriziranih turistov se valijo čez naše.meje - predvsem iz Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije — pa tudi domači turisti ne zaostajajo. Menijo, da bo turizem letos prinesel okoli 400 milijoiov dolarjev, kar je za 20 odstotkov več kot lani. Zvezni zavod za statistiko je ocenil, da bo letošnji PRIDELEK PSENICE pri nas znašal vsega skupaj okoli 4,970.000 ton — kar pomeni, da bo letina za 11 % slabša od lanskoletne, toda še vedno boljša od prejšnjih let (saj je bil lanski pridelek pšenice res rekorden). Ne glede na to pa bomo v Sloveniji pridelali za 5 % več pšenice kot lani, v BiH pa celo za 6 %. Najboljši povprečni hektarski donos pšenice so dosegli v Vojvodini (31,2 metrskih stotov na hektar) in pa v Sloveniji (28,7 metrskih stotov na hektar). Najboljše hektarske donose pa menijo, da bodo dosegli na Hrvaškem (43 metrskih stotov na hektar), v Sloveniji (37,9) in v Vojvodini (34,9). Tako so strokovnjaki cenili, ko je bila pšenica na poljih že „voščeno" ziela. tedenski zunanjepolitični preg!^ Še nikoli v zgodovini Združe- program stranke se nih držav Amerike se ni zgo- radi tega ne bo dilo, da bi mož, ki bi ga izbrali ne pa se za podpredsedniškega kandi- livcev m to tako, o V data ene izmed strank, odstopil mokrati izgubili del po nominaciji. To se je zgodUo je ta domneva sedaj, ko je senator Thomas Nixon še bližji Eagleton, ki bi moral skupaj z — to pa ima že la^ f demokratskim kandidatom za mednarodne P , predsednika ZDA Georgom temtakem prehaja McGovemom izzvati v naSed- riškega notranjega p ^ njih mesecih Richarda Nbcona, nimanja. To P® ’ju izjavil, da ni več kandidat. Do'namreč tudi v H . računati z Nixonom KO* ^ sednikom še za nadaip^ leta in temu tudi svoje odnose gl^ ^ ^ še zlasti pariških nuf® gajanj. J tega nenavadnega, celo senzacionalnega, preobrata je prišlo samo nekaj dni potem, ko so v javnosti začele krožiti govorice, da se je Eagleton zdravil pred leti v neki psihiatrični kliniki. Te govorice je kasneje senator potrdil, hkrati pa zanikal nekatere druge obtožbe. Znani novinar Jack Anderson je namreč objavil novico, da je bil Eagleton ne samo v psihiatrični kliniki na zdravljenju, marveč tudi šestkrat za krajši čas v zaporu zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Thomas Eagleton je. to zanikal, ni pa, kot rečeno, zanikal tistega drugega. Kakorkoli že, zgodilo se je nekaj' izjemnega, čeprav za poprečnega Evro Eagleton« odstop Na Severnem medtem 21.000 bn jjo p kov (kar je največ je ^ padnikov oborože^ ^^t]j Britanije v tej vlj«*!^ stanju popolne P P pejca, ki se za ameriško notra- ko so njo politiko vendarle ne zanima buldožerji začele t ■ toliko, morda ne tako zanimi- kade v nekateiw to dejanje, ^ ggoF žele. Za to dejanj®« spevalo k P®?^” lo večjo osebno jj. Ijanov, so se o^ gostejših izzvala republikanskega pred- sednika (Nbcon) in podpredsed- publikanske je 'H' nUca (Agnew) na novembrskih Samo min P K volitvah — v zelo resnih škrip- ve<5 vega, Kaj lahko, gledano s tega zornega kota, pomeni Eagleto-nov <^stop? Predvsem še eno potrditev, da je demokratska stranka, katere kandidata naj bi cih. Že doslej je bilo očitno, da ^ ^ pa so se demokrati, ki so morali iz- nK^ birati med pol ducata kandida- ^ vVhitel^^^-^i^j so,^*' tov (med njimi samo dvema, tremi resnimi), neverjetno razdelili. S tem ko je zmagal na nominaciji v Miami Beachu, sl je sicer McGovem pridobil pravico bi do neposrednega boja z Nixo- s i naj poderejo o ^ četrti, kjerso rt jg IRA, pa sKiip' nom, toda zaradi svojih bolj ali I, loua zaraai svujm DOij au , tistm * ij radikalnih stališč je raz- ^^jli opo” poslej ^ 1 duhove v lastni stranki, ki *o v P „ man buri; Armada njegovih mladih privržencev je zadala resen udarec krogu starih profesionalnih politikov, ki jim je očitala nespo- vice prej v tem da se sobnost m (politično) skorum- dve ^kup*^/’ piranost. To je verjetno tisto čeni najpomembnejše, kar je povzro- v p^ep^d. čilo razdor v stranki. Toda ta razdor ni ostal privatna zadeva, ni saj so parole in protiparole vso oblast objavljali javno in bUo je jasno, da edini, ki una lahko od tega korist, namreč republikanski predsednik, skrbno zbira orožje in strelivo, prinešeno mu skoraj na krožniku. Sedaj bo imel Eag^etonov odstop nedvomno še nov in dod^en učinek, saj bo lahko postal v spretnih rokah na.sprotnikov precej močno orožje v predvolilni kampanji nov proces al. & ameriškega stila, kjer nikakor ^adji ne manjka tudi osebnih napa- ^ §e ve^J* dov in obračunavanj. Političen 8to^y proizvodne dvorane, preurejenih pro- Stllesu*^ “ hangaija so pričdi v ^®tel preurejati Še kotlovnico. Novi s ni pod starimi prostori Vse sku- odpadke bo nared do jeseni. Dela tisočakov. (Foto: A. Železnik) 2 gobami? ”^0. na linikr^ jurčkov je, de-?^®nomsldh tržnici od vpraij^j^® po 5 dinarjev. »Imajte, koliViIl odgovarjali tudi: kaJ, hočete! Mi Res v m *yin»i!“ «i» v^deH kmečki hiši že dolga 1»)^® ^^^o, ^odinj S ^“obraževanje *krb. družbi deveta Dr. Heinz Steinbach, ribič iz Muenchna, je prejšnji tecfen v Kiki pri Otočcu na nenavaden način ujd 25-kilogramskega soma, saj mu je „velika mrcina** obvisela na mali blestivki in nagonski vivici, debeli komjg 0,30 milimetra. Na sliki: siečni ribič in trofeja. (Foto: S. D.) Trebelno bo za letošnji občinski praznik in 30-letnico Gubčeve brigade, 4. sq>tembra po 27 letih svobode prejelo največjo oddolžitev družbe: novo šolo in vodovod. Še mesec dni imajo graditelji časa, zato jim pride prav pomoč vojakov JLA. (Foto: Legan) Blažejičev Lojzek in njegova sestrica Tončka iz Velike vasi pri Krncem zgod^ vstajata Vsako jutro ob petih jo mahneta v gozd po gobe, nato pa s polnimi košaricami na pr^juček avtomobilske ceste na Drnovem iskat kupce. (Foto: Jožica Teppey) Kmet je čakal in dočakal »minulo delo« isca i{?° 204. Cena puj-PjaSičev n» 0^.250 din. sta- jih *«&?! diru “> Ko pride betežna starost: kako se preživljati? Za prvi januar prihodnjega leta bodo poštarji po slovensl^ vaseh prvič potrkali pri 75 in več let starih kmetih ter 70 in več let starih kmetih borcih z denarnimi nakaznicami, na katerih bo pisalo: denar za starostno zavarovanje. Imenujmo ga kar pokojnine! Čez leto dni bodo imeli do njih pravico 70 let stari kmetje in 65 let stari kmetje borci, naslednje leto pa še 65 let stari kmetje in 60 let stari kmetje borci. Dobival jo bo po en človek od hiše. S sprejetjem slovenskega zakona o starostnem zavarovanju ^ivetijski nasveti Mlekarice niiliiarH?^?^ . ^ Sloveniji najmanj ^amolzpnA škode na leto zaradi tega, ker jim obrabi 1 zmanjša (posebno v družbenih živi- razSigeno) žlezno vnetje vimena, ki ga je Se mastitis. To je neposredna šk ®^ženo mleW^° neocenljiva, saj je 09rožajo vnetja škoda, po-z masti- °*^ženo celo neocenljiva, saj je z M^jtjj nevarno tudi človekovemu zdravju. po tem, da napade le del vimena, eno ^^asih boleča, napeta in otrdela, daje kivavn T- P® i® rumenkasto in vodeno, 5^ ®^olenie Ir: * z*iaki so značilni za tako imenovano - «ooienie iri J . znacuni za taKo imenovano ^ako učink„y..?® * izbranimi antibiotiki, ker vsi “biro prepustimo veterinarju. ‘tega ^^^tneca na 8 pa poznamo še kronični mastitis; znaki Nunrv?^ so takn se Kronični mastitis; znaki ^ava ima v^i?i marsikak rejec sploh ne ve, pokaže Ho . Zanesljiva je šele natančnejša pre-^ mani ml *^^®ko slabše kakovosti, ker ima manj '“‘adko.ja, ob tem pa več soli in V Nemari«**’ '“'‘® l*"** •'*>* »•< rpjg “ naglo Siri na zdrave žr akutni, vseeno ^^epj^*‘osnost rele'V***** * 9*8*® ^ na zdrave živali in priza-Zadrtim ^ ^ preizkušen je nasvet, da bolezen brisače 7« i?* .skrbimo za čistočo hleva in živali, v. da bolezni » vimena ter razkuževanja seskov ima z molžo. ^ ^enuiem«naštetih pojavaih oblik Se eno zelo Tu ie ^ presušitev; kot beseda pove, molznice in^K K.er napada mastitis pred- ice lA K ' *^vi liiipaua iiiddii ‘J proti njemu toliko nujnejši. ln:>. M. L. kmetov se bo v naši republiki uresničilo tisto, o čemer so v zveznem sekretariatu za zdravstvo in socialno politiko prvič govorili pred 18 leti, takrat, ko je bilo razpravljati o kmečki „penziji“ še kaj dvomljiva, če ne celo bogokletna zadeva. Za kmečke pokojnine bo polovico prispevka družba; s tem bo po 27 letili začela vračati nekaj tistega, čemur pravjmo „minulo delo". 250 dinarjev na mesec je sicer resda kaj skromen znesek, toda začetek vendarle je. Družbena pomoč bo znašala v enem letu 43 milijonov dinarjev, toliko pa bodo zbrali tudi kmetje sami. Z leti se bo ta znesek povečeval. Kako bo to pr^tično pote-^ kalo v naših občinah? Višino prispevka bo odmerila davčna uprava, posebna komisga, ki jo mora imenovati občinska skupščina, pa bo v vsakem posameznem primeru ugotavljala tako imenovani dolžni znesek, torej delež, ki ga mora kmet sam plačati. Zakon je namreč predvidel, da lahko kmet, ki ima 5000 ali več dinarjev katastrskega dohodka, prispevek sam plača. To določilo udari večje kmetije, na katerih bo slonel razvoj kmetijstva, in bi mu to lahko zamerili, po socialni plati pa je vendarle pravičen. Kot rečeno, bodo posebne komisije določale Molžne zneske tistih kmetij, ki iinajo zmanjšano proizvodnost, ker so v hribih, odmaknjene od tržišča, če je gospodar ostarel (moški 65 let, ženska 60 let), če katastrski dohodek ne presega 2000 din in 800 din na člana itd. Odločitve komisije bodo javne, da bo lahk<^vsakdo primerjal in se tudi pritožil, če bo mislil, da se mu je zgodila krivica. M. L. turo in osvetlitev, v 5 podjetjfli so pomanjkljivi pomožni prostori. Za-skbljujoče pa je, da imajo 21 nevarnih mest pri strojih, 8 delovnih mest je nevarnih zaradi možnosti dotika električnega toka, na 3 delovnih mestih lahko pride do požara ali eksplozge, v IŠ primerih pa gre za pomanjkanje zaščitnih sredstev za >rimerih pa gre za osebno varstvo. Pomanjkljivo zavarovanih je Še nekaj krožnih žag, rezkalnih strojev, dcobelnikov in poravnalnikov ter stružnic, vrtalnih in drugih strojev v kovin^i stroki. Prav tako tu in tam v proizvodnih prostorih ni prave elelctrične instalacije. Vsega tega ne bi bilo in ne take nevarnosti za poškodbe pri delu, če bi imeli powod urejene splošne akte o varstvu pri delu in v vsaki večji delovni organizaciji osebo z opravljenim izpitom, ki bi skrbela za te stvari. Zdaj je v primeru nesreče težko ugotoviti, kdo je pravzaprav odgovoren za poškodbo. Ce hočemo bika zgrabiti za roge, ga ne lovimo za kopita! Z drugimi besedami: če hočemo odpraviti nevarnosti, ki pri delu prežgo na zaposlene, moramo najprej dobiti strokovnjaka za organizacijo službe varstva pri delu. Dek) je odgovorno, žal pa ga še marsikje podcenjujejo. Roko na srce; mar ni t^o? R.B. L •■'f i- 5-; Čelada — to ni vse! Nevarnost v 55 pregledih je medobčinska inSpekcija ugotovila na območju črnomaljske občine v enem samem letu 93 pomunjkljivo.sti. Od teh je l>ilo na podlagi izdanih odločb 69 že odprav^enih, ostale napake pa še predstavljajo nevarnost za zdravje in življenje delavccv. Ni tako hudo, če imajo v 4 delovnih organizacijah neprimerne delovne prostore^ v neustrezno tempera- Delari in odločati naj bo eno! TOZD Pri uveljavljanju delavskih ustavnih dopolinil, kot s skupnim nazivom imenujemo XXI. in XXII. dopolnilo, ne gre samo za temeljne organizacye združ^ega dela. Ker pa so le-te nekakšna vidna obUka uresničitve omenjenih dveh dopolnil, je o TOZD veliko slišati. Ko tehtamo premike, ki so glede tega doseženi v delovnih organizacijah v novomeški občini, moramo pritrditi ugotovitvi, da je o TOZD veliko slišati; žal pa samo slišati, ker je narejenega precej manj. Pred obdobjem dopustov so se tu in tam začele razprave, večina delovnih organizacij je ustanovila komisije za uskladitev svojih statutov, zdaj pa čakamo na jesen. Delavska ustavna dopolnila ponujajo delavcem res velike, nove pravice v samoupravljanju in predstavljajo v prenašanju odločanja navzdol, v bazo, res revolucionaren premik. Kjerkoli v svetu bi po takšnih pravicah posegli z drugačno vnemo, zato je toliko teže razumeti mlačnost, s kakršno sc srečujemo pri nas. In Šc za nekaj drug<^a gre> delavskih ustavnih dopolnil ni mogoče uveljaviti zgolj s formalno ustanovitvijo TOZD, ker gre pri tem predvsem za vsebinska vprašanja: za to, kako bomo ustvarili nove, boljše notranje odnose med posameznimi TOZD v delovni organizaciji in hkrati zgotovili dclavcem tiste pravice, ki jim gredo pri določamu po XXI. in XXII. ustavnem dopolnilu. Glavna bitka bi sc morala biti okoli tega, zato 73 odlašanje res ni ča*Ki. j Radi bi se kopali! Bazen , Bazen v Šmarjeških Toplicah, ki so ga odprli pred dnevi, predstavlja zaključek nove etape v izgradili tega zdraviliško-turističm^a središča novonuške občine. S svojo j>ovrš%o (meri 52 x 39 m) je največji na Dolenjskem, s svojo nenavadno oblika pa predstavlja pravzaprav več bazenov v enem samem bazenu. Edina pomanjkljivost je, da načrtovalci niso dovolj mislili na turistične možnosti, pa zato v njem ne bo mogoče organizirati ^ortnih tekmovanj. Bazen v Šmarjeških Toplicah je kljub temu velika in pomembna pridobitev dolenjsk^a turizma, katerega najhujša pomanjkljivost je bilo prav pomanjkanje možnosti za kopanje. Ob lepih dnevih, zlasti ob nedeljah, je bUo doslej občutno premalo prostora za kopanje domala v vseh zdraviliških krajih, še hujše pa je pomanjkanje bazenov ob Krki in Kolpic Ob obeh rekah so si turisti doslej pomagali z improviziranimi dohodi k vodi. To se je dalo urediti, hujši problem pa je ta, da tudi urejerUh kopališč močno primanjkuje. Bodoča turistična razmišljar^ja -in tudi nekaj laganj - bodo pač morala v to smer kreniti, ker nas turizem ne bo mogel živeti samo od hotelov, ki jih načrtujejo gostinci. Zgled iz Sma^eških Toplic je lahko torej tudi kažipot. Vzdržuj 1 smo ^et nekaj ustanovili!" je dejal, odbornik, ko so se roke dvignile in brez oklevanja glasovale za šolski center v Brežicah. Oglasil se je šolnik in opozoril na odgovornost, na breme, ki ga s tem prevzema dotpščina. To pomeni, da bo še treba dvigniti roko, ko bo center odpiral nove šole, ko bo 'treba odšteti denar za stanovanja profesorjev in delež za postavitev novega internata. Kar lepa vrsta obveznosti bo dedila iz tega enoglasnega ,J)A“. Na odgovornost bi morali opozoriti ob vsakem glasovanju, da dviganja rok ne bi jemali prelahko. Dovolj je bilo površnih odločitev, ko glasovalci niso pomislili na materialne posledice sprejetih sklepov in odlokov. Preradi pozab^amo, daje vse, kar imamo in ustanavljamo treba negovati in razvijati, to pa zilrteva stalno skrb in stalne izdatke. Nobena odločitev torej.ne opravičuje gluhih ušes in brezbrižnosti za njene posledico. Slovenec, ki je 45 let prebil v Ameriki, mi je ondan dejal, da ne' more razumeti, kako to, da je spomenik padlim borcem v niegovi vasi obdan s plevelom. Prizadelo ga je, da so ljudje in organizacija ZB NOV brezbrižni do te^a. Pa vendar je takofilekli bi, daje bilo mnogo Liže spomenik postaviti, kot pa skrbeti zanj. In to velja tudi za druge stvari. Premalo cenimo, kar imamo, kar smo podedovali in sami ustvarili. J.TEPPEV čredno^ Sušne pomladi prostovoljni gasilci vzdolž proge Sevni-ca-Trebnje ne bodo zlepa pozabUL Iskre iz lokomotiv so zažigale gozd kot za stavo, ga^ci so nemočno zrli za lokomotivami, ki so bruhale oblake isker, strojevodje pa so jih gledali in skomigali z rameni, češ: „Protipožarne naprave sq po JUS!*‘ Republiški sekretariat za notranje zadeve je dal v razpravo osnutek pravilnika o Ogenj ob progi ukrepih za varstvo gozdov in kmetijskih zemljišč ob želez-niških progah pred požarom. Glede na to, da je bilo v preteklosti največ težav z železnico, poglejmo, kaj določa osnutek novega pravilnika o železniških napravah. Razen običajnih naprav: varovalne naprave za prestrezanje isker v dimnici, brezhibnih pepelniških loput, mrež, naprave za vlaženje ugaskov v dimnici in pepela v pepelniku, bodo morale poslej lokomotive imeti tudi tiptiran požarni priključek na napajalni glavi lokomotive! V gozdu ali ob njem bo prepov^no čistiti kurišča lokomotiv. Strojevodje bodo morali pregledovati protipožarne naprave pred vožnjo in po njej, podatki o pregledih in brezhibnem delovanju bodo morali biti vpisani v posebni knjigi nadzornika lokomotiv. Pravilnik natančno določa tudi, kako mora ob požaru ravnati progovno osebje. . Glede drugih kmetijskih zemljišč določa osnutek pravilnika, da morajo lastniki in uporabniki tri tedne pred žetvijo in 3 tedne po žetvi stalno nadzorovati polja. Ce bodo ob progi, vendar pa zunaj požarnovarnostnega pasu, zlagali strniščne posevke v kupe, bodo morali preorati 5 metrov širok pas, le-ta pa bo moral biti oddaljen od najbližje osi tira vsaj 15 do 20 metrov. Pravilnik vsebuje tudi ostre kazenske določbe in obeta, da bo navsezadnje tudi ob progah zoi’ladal red. A. 2. m KJE SMO PO ENEM LETU? S kombqem do izvira Krke: tam sta si Jože Splichal in Peter Ivančič postavila šotor, potem pa sta s kanujem potovala po-Krki. (Foto: J. Pezelj) GRADIVO ZA POTOPIS: S kanujem k mlinom na Krki Joie Splichol in Peter Ivandič med mlinarji od izvire Kriče do Otočca: Icolesa se ustovljajol pdnjega rodu poklica, ki nezadržno izumira. Čedalje manj mlincih koles se luimreč še vrti na Krki... VRBKE IN TEHKIKA: Strele treskajo! Marjan Bautin: »Strela 'je naredilo letos že mnogo škode na omrežju.« Dolenjskega lista tilni tehnik iz Novo- Jože Novinar Splichal in tekstilni teksa Peter Ivančič sta v prejšnjih dneh s kanujem, ki ga je naredil pred leti svetovni kanuistični prvak — posodil jima ga je inž. Marjan Lapajne iz novomeškega Dominvesta -preveslala pot od izvira Krke do Otočca in se spotoma ustavljala v mlinih. Kako sta potovala po brzicah, kako sta premagala slapove, kje vse se še na tej poti vrtijo mlinska kolesa? Kaj pravijo mlinarji o svoji obrti, o Krki in o življenju, o vremenu, usodah ljudi ob reki, o današnjem času in starih zgodbah, o bajkah in strahovih, ki so se prikdzovaU v mlinih? O vsem tem in še o n^irsičem dni-gem bo govoril tudi potopis, ki ga bomo objavljali v našem tedniku potem, ko bosta popotnika - veslača uredila svoje vtise in zapisala na papir pripovedi mlinarjev, morebiti Tekmovanje oračev Tudi letos, bosta v nedeljo, 6. avgusta, priredila društvo KIT Novo mesto in KZ „Krka“ Novo mesto tekmovanje v traktorskem oranju in prikazu dela sodobnih kmetijskih strojev. Tekmovali bodo orači kmetovalci in traktoristi družbenih kmetijskih obratov. Tekmovanje bq na zadružnem posestvu DraScovec pri Sentiemdu ob 8. uri. Nato bodo pokazali delo novejših kmetijskih strojev za trošenje gnoja in gnojil, spravilo trave in koruzne silaže, novm traktorjev SAME in strojev za predse tveno pripravo zemlje in meliorac^ska dela. Prikazani stroji bodo primerni za skupinsko rabo, ki jo priporoča kmetijska služba dolenjskih zadrug. Prireditelji pričakujejo, da si bodo kmetje obdali to koristno in zanimivo kmetijsko predstavo. 2. M, Grosuplje: razstava goveda Da bi poživili rejsko delo in od-biro goveda sivorjave pasme, bodo Kmetijska zadruga Dobre polje, KZ Stična in Ljubljanske mlekarne -obrat kooperacije Grosuplje priredili v nedeljo, 8. sq>tembra, veliko živi-norgsko razstavo, na kateri bo na o^ed ISO glav odbranih živali. Ob tej priložnosti bodo izdali 2000 izvodov tiskanega kataloga z (^isom razstavljenih živali in podatki o dosedanjem rejskem delu. Razstava ima poseben pomen, ker bo na območju, kjer je rejsko središče Slovenije za to pasmo goveda. Pravijo, da ,je letos babje leto. Res, takšnih pogostih nalivov ne pomnijo najstarqsi ljudje. Ko se pod črnimi oblaki stemni, ko pobliskava in grmi, se zatečemo v domove. Najbolj vneti tvegajo tudi televizor: le kdo bi zamudil Peyton, čeprav je na sporedu ponovitev ali druga zanimivost? Takrat pa - ck - žarnWe pomežiknejo in ugasnejo, naprave obstanejo kot mrtve. Vsak trenutek teme - večja jeza na električarje. „Zakaj ne popravijo? Se jim ne da vklopiti varovalk v transformatorju? Podražili so tok, čemu bi se napenjali, ko zaslužijo ob manj dobavljeni energiji isto,“ očitajo najbolj pikri! Malokdo pa pomisli na naporno iskanje okvar čez dm in stm ob daljnovodih in vodih. Transformatori so ponavadi na samotnih krajih. „Samo letos je treščilo že 29-krat v transformatoije) lani vse leto le 18-krat. V Brežicah je strela v treh dneh razbila 40 visokonapetostnih varovalk. Popravilo transformatorja stane 15 tisočakov, nova visokonapetostna varovalka velja 180 di-nariev. Naši monterji imajo nove UI^ naprave za zvezo za delo na terenu, delo nekaj dni lahko sedaj opravimo v nekaj urah,“ pr^ove-duje Marjan Boutin, vodja vzdrževanja pri Elektru Celje - poslovni enoti Krško. Druge težave? ,3režice napajamo iz 4 strani, urejeno je tudi v Krškem. Daljnovod od tefmocentrale Brestanica do Sevnice večkrat izpada. Namesto 110 kV sino jih namerili le 85, na 20 kV dealjnovodu Mima-Hotemež smo namerili le 17,2 kV. 26. jul^aje fotekel ra^is za dela na novem 10 kV daljnovodu Brestanica razdelilna transformatorska postaja Boštanj. Zgrajen bo prihodnje leto. Sevnica bo potem preskrbljena za 10 let, bolj bo preskrbljena tudi Mirenska doUna. Manjka nam ljudi. Z energijo napajamo Kozjansko. Gre za veliko območje s številnimi napravami, slabo prodno. Skrbeti moramo za vse, želimo le, da bi razvoj prodrl tudi v pozabljene kozjanske vasi..Zgoy luč je premalo!" A. ŽELEZNIK Samoupravljanje po ustavnih dopolniljh Komisijo zvezne skupščine za uresničevanje ustavniii dopolnil: »Delavci premalo sodelujejo pri sprs* ^ memboh!« No Dolenjskem opažamo večji zagon v podjetjih z več obrati. TOZD in Stilles Sevnico: v razpravi samoupravni sporazum v okviru Slovenijalesa _ Tudi slovenski sindikati niso zadovoljni Sindikat industrije in rudarstva je »ed dvema mesecema sprejel odločna stališča, s katerimi želi presekati mlačnost do uvajanja temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) v podjetjih. Sindikati so zaradi tega predlagali osnovnim OB IZIDU NOVE KNJIGE S TEMATIKO NOV Oris partizanskih zvez Slovenije in 120 osebnih spominskih pričevanj je zbranih v knjigi, ki jo je založilo Združeno PTT podjetje v Ljubljani - Veliko naklado: 6000 izvodov Na številnih proslavah, srečanjih, otvoritvah nov& poštnih objektov in pridobitev sodobne telefonije v Posavju, Beli krajini in drugod po Dolet^skem smo v zadnjih desetih letih slišali pripombe, da so naši poštni delavci nosilci tradicij vezi-sttov iz let NOB. To s ponosom zatrjujejo tudi delavci velikega kolektiva Podjeda za PTTT promet v Novem mestu, ki združuje to službo na območju 7 naših občin. Na to smo se spomnili ob izidu obsežne dokumentarne spominske knjige, ki so jo predstavih pretekli teden na tiskovni konferenci Združenega PTT podjela Slovenije v Ljubljani Knjiga KLICE GLAVNI ŠTAB je delo števUnih' nekdanjih vezistov in kurirjev enot NOV v Sloveniji Uredil jo je Stanko Petelin, kije knjigi napi^ tudi obsežen uvod, kateremu aedi v drugem delu knjige kar 120 prispevkov nekdanjih partizanov, kurirjev in vezistov. Prav gotovo so bile zveze v letih partizanskega bojevanja za svobodo živci in žile, ki so povezovali velika in mala vodstva našega upora. Brez njih ne bi bilo zmag. Spominski zapiski na ta pomembna leta so dragocena pričevanja o dobi, ki j‘e dala temelje vsemu našemu sedanjemu in prihodnjemu delu. Nova knjiga nas podrobno seznanja s partizanskimi zvezami v Sloveniji; marsikdo, bo presenečen, če bo KDO JE VLOMIL? V noči na 29. julij je bilo vlomljeno v samopostrežno tigovino Mercator v Metliki. Vlomilci so prišli v stavbo skoz okno, vdrli pa so tudi v blagajno in odnesli 34.567,30 dinarjev. Za storilci z bogatim plenom poizvedujejo. KROGLA PRILETELA Nenavadna nesreča se je 30. juUja zjutraj okrog 7.45 pr^etUa 50-letne-mu Francu Medicu v Rodinah pri Crnom^u. Na vrtu pri hiši je pasel kravo, opazoval mimo jutro in sedel na desk^. Nenadoma je od nekod priletela krogla in ga ranila. Odpeljati so ga morali v novomeško bolnišnico, er se Se vedno zdravi Zdaj raziskujejo, kdo in zakaj je prožil strel. AVTOVLAKl! Ko se po naših preobremenjenih cestah proti slovenski obali val^o strnjene kolone motoriziranih nomadov, nas je razveselila vest o avto-vlakih. Mnogim, ki so se pritoževali nad čestimi zastoji, gnečami, vročino in utrudljivo vožnjo, se je uresničila želja hitro, udobno m brez skrbi na počitnice. Z2TP Ljubljana je pred kratkim uvedlo avtovlake iz Ljubljane do Kopra in nazaj. Za eno smer vožnje odštejejo turisti enotno ceno 60 dinarjev, avtovlaki pa vozijo dvakrat na dan. 'ir šele zdaj zvedel kaj več o teh zvezah, pa naj ^e za kurirske, tele--fonske ali radijske zveze v Sloveniji oz. v njenih posamičpokrajinah. Knjiga KUCE GfeTWI STAB bo po svoje osvetlila zanimivo dejavnost n^ga partizanskega bojevanja, prav gotovo pa je ohranila pomembna pričevanja, v katerih najdemo tudi sila zanimive podatke iz Bele krajine, širše Dolenjske in dru^ naših pokrajin. Opisani doživljaji bivših kui^ev in vezistov pa so hkrati tudi vzgojno branje za mladi rod. , Knjigo je izdal odbor za pokroviteljstvo nad kurirji in vezisti NOV Slovenje pri Združenem PTT pod-jeriu Ljubljana, kije hkrati tudi njen založnik. Velika naklada (6000 izvodov) bo našla odmev in odjem, je pa hkrati prva knjiga s takšno vsebino v državi Dogodki izpred 30 let oživ-Ijaja pri njenem branju. Prav v tem in prenašanju tradicij NOB v sedanji Čas je njena vrednost. TONE GOSNIK oiganizacijam, naj v kolektivih, kjer še vedno ne bi ustanovili niti komisij, ki bi pripravile programe za uresničevanje ustavnih sprememb, sprejemajo na zborih delavcev skl^. o ustanovitvi TOZD. To bi delavci lahko storili v primeru, da delovna organizacija pomeni delovno celoto, v kateri lahko uspeh skupnega dela delavcev ugotovijo kot vrednost na trgu ali v okviru delovne oigani-zacije. Skratka: sposobna mora biti, da se izkaže z dohodkom. To še zdaleč ne pomeni ^rožanja plazu, kajti ustavna dopolnila ne dovoljujejo stihije. Pri sklepu o ustanovitvi TOZD morajo delavci upoštevati tudi ustavno dolžnost o zdmževanju TOZD v okviru podjetja, seveda na samoupraven način. „TOZD“ STILLES ŽE DELA Sekretar Stilles-Slovenijales v Sevnici Oton Šket, ki je hkrati tudi član 6-članske komisije za novo organizacijo podjetja Slovenijales v duhu ustavnih dopolnil, meni, daje Stilles v okvim Slovenijalesa „TOZD“ že vse od združitve, torej že več kot leto pred ustavnimi dopolnili Sloge za zdravo poslovno sodelovanje, ki je razen večjih poslovnih u^ehov v velikem podjetju pomenilo tudi boljšo osnovo za samoupravljanje. „Kakšna je organizacija samoupravljanja v Stillesu? “ ,J[mamo svoj delavski svet, dva poslovna odbora in tri svete delovnih enot. To ustfeza kolektivu s 310 zaposlenimi kjer je 26 delavcev z visoko kvalifikacijo; kvalifikacijo ima kar 135 delavcev, polkvalificiranih je 86, nekvalificiranih pa le 30.“ ,,Ali se v Slovenijalesu ne bojite, da bi organizacijo združenega pod- jetja preveč drobili da ne bi bil2 mokracija „predraga"? jg. „V okvim SlovenijaleM je . lovnih enot Iz vemo, da je izdaj^je ^ časopisa in številnih zasedanja samoupravnih orga noupiavju** kaj draga in predvsem ^ijie deva. Zdaleč pa odtehtaponi^. prednosti: omogoča holjSo nost delavcev, konec in«" ja tudi večje zaupanje del^ ^ ^ zumevanje za težave gO" boljšem počutju v kolektivu vorimo.* . - »bstt „Kako teče Prilagajanj ječega samoupravljanja no rrim dopolnilom? “ runutek „Komisija je priprav^^ navijanju TOZD. „ekatcri® nijalesu verjetno 14. Ob . -jgjj razpravah v kolektivih je ugotovila, da je razumev^^ nihdopoma marsikje pom^f*;] zaradi različnih razlag ja«)* polnil v tisku in drugje. jgu zato usmerjena smo pripravili pc«ebne brc delo ni mogoče.“ ^ st „Zanimivosti osnutka o moupravnega porazu TOZD? “ koHd „Posamezne TOZD ne volj močne za velike 8 ?. jpd^ posege, i^r. ^ekonsttu jp. zato predvidevamo ustan o terne banke. Pog^'^^rjani načinu vlaganja denarja p TOZD. V okviru bante ^cr rali predstavniki jjod® upravno dogovarjati, ja?- npr. namenili šiijeno reprodukcijo. Izve nih dopolnil nam bo ^ še večjo povezanost, sev moupravnih osnovah.^ ^£1 Stari običqi izginjajo in tudi na podeželju se vozijo svatje in novoporočenci samo z poroka, kot jo vidite na sliki, je že prava redkost. Obred po starem sta si zažetela Kržičnik in njen švkarski ženin Kurt Wili Gehrig, ki sta se pretekli teden z zapravljivčke P kostanjeviških uUcah. (Foto: A. Buija) KRAJEVNI PRAZNIK Nova šola v Loškem potoj^ Med gosti tudi Franc Popit, Tone Kropušek, Ludvik Zajc in Joie , Temeljni kamen za nov obrat RIKA v Retjoh in nekaj sto __—— -------------------------------------------------------------------------- prav ni bila ' rešile posadko po^e V nedeljo, na dan proslave v laškem potoku, se je na Hribu že zjutraj zbralo več kot 1.500 ljudi, ki so gledali improvizirani napad enot teritorialne obrambe. 2e na predvečer je bila svečana akademija, v nedeljo dopoldne pa je bilo pred novo šolo slavnostno zborovanje, na katerega so prišli tudi Franc Popit, Tone Kropušek, Ludvik Zajc, Jože Ožbolt in drugi. Po nagovorih Boga Abrahamsberga in Ivana Lavriča ter krajšem kulturnem programu je Ludvik Zajc odprl novo šolo, ki bo nosila ime po dr. Antonu Debjeljaku. Potem so v Retjah postavili temeljni kamen za nov obrat ribniškega podjetja RIKO, Loški potok pa je dobU za svoj praznik tudi nekaj sto metrov asfalta od Hriba do Travnika. Slavnostnega vzdušja ni mogU pokvariti niti nesreča helikopterja, ki je sodeloval na vaji: enote teritorialne obrambe, ki so prei sodelovale v improviziranem napadu, so se odlično izkazale tudi v tej akciji, če- kopteija K- Boj krvavim ' ------------------------- saj Jugoslovani Kako priti z »neslavnega« evropsk^ Ves julij vsak dan enako: spremenljivo oblačno, popoldne plohe in nevihte. Kdaj se bomo sploh kaj kopdi v tem soparnem, muhastem poletju? Otroci se Se najbolj opogumijo in gredo vseeno v vodo, kot kaže tale slika iz Kočevja, ki opozaria, da mesto vse bolj potrebuje kopalni bazen, saj je Rinža ob deževju umazana in hladna. (Foto: Primc) Na kratko TREBNJE - V torek so v Trebnjem vnovič začeli označevati parkirne prostore in prehode, da bi tako omilili naraščajočo prometno zmešnjavo sredi kraja. BREŽICE - Za ta teden je napovedano rušenje stanovanj ske hiše na Trgu dr. Ivana Ribarja. Na njenem mosestu bo zrasla poslovna stavba \jubljan-ske ELEKTROTEHNE. VELIKI PODLOG - GasUsko društvo vabi v nedeljo na tradicionalno zabavno prireditev, na kateri bo gostoval ansambel Dobovških pet. CATESKE TOPLICE - V zdravilišču sc mrzlično pripravljajo na sobotno Catcško noč, največjo prireditev leta. Pričakujejo 35QO do 4000 gledalcev. Človeku, ki brezglavo prehiteva strnjeno kolono na nroreglednem ovinku, pravimo „kamikaze“. Najbrž s tem izrazom še najbolj označimo avtomobiliste, ki se na cesti ne zmenijo za pravila in nevarnost. Večkrat odneseje zdravo kožo, vedno ne. Najhuje je, če vpletejo v nesrečo druge di jim nad glavo prikličejo smrt. Zato bodo ukrepi, za katere se zavzemajo v naši republiki (kot je slišati, ne bodo mili), naperjeni predvsem proti tej kategoriji voznikov in mnogim drugim, ki se danes še požvižgajo na prometne predpise in zakone. Predvsem menijo, da z milimi denarnimi in zapornimi kaznimi ne bi nič dosegli. Kazni v naši republiki m državi so še vedno tako nizke, da se izplača biti nediscipliniran. „Stmo-glavce“ in druge hujše kršitelje prometnega reda bi morda spametovale take kazni, če bi jim segle do dna žepa. Za visoke denarne globe se zavzemajo med drugim tudi strokovnjaki, ki so malone že obupali nad stanjem na naših cestah. Za zgled, kako se dajo svojeglavosti za Idilom hitro spodrezati krila, je treba samo pogledati čez mejo. Veliko bi naredili že s tem, da bi miličniški uniformi vrnili ugled, ki ga je nekdaj imela. Marsikaj je v našem prometu potrebno narediti tudi zato, ker smo se glede nesreč, ranjenih in mrtvih na cestah povzpeli že na evropski vrh. To vsekakor ni častno, je pa davek. izrednem i ki J* * ventiva stranska sty^. '"okorno še marsikje na u tej Podatki po'^etnih niji natveč pr°-2 odst;)' v iase/jih , Ui jgV območjih, prometne od ne , mi"«""*" • — ' nrfl' malih P človek shwi^ tu. ^ato tvih» more po na plat vsem Slovenskem rvona ateg ziranih m - ^ razrednih cest To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! poletne konfekcije in obutve od 31.7. do 19.8.72 N BIAGOVNICI nama KOČEVJE znizanje 20°4 50^ ut. kmetijska zadruga TREBNJE ^®2pisuje licitacijo za prodajo ^■netijskih strojev v Mokronogu ® • avgusta 1972 ob 9. uri in sicer " 2 traktorjev Ferguson 65 * 1 traktorja s prikolico - 3-tonski, ®noosni "■ 5 traktorskih prikolic - 3-tonske, »voosne -raznih drugih priključkov. ranti n..* nakupu imajo družbeni obrati in koope-naše organizacije. ‘ prodaja kmetijskih STROJEV! 1«**° 9ospodarslvo Slovenska vos, pri MIRNI Proda « , ^ “ naslednje stroje: • jpl^*p^®^P^iranje in balironje sena *noklodalnik za zeleno krmo • ^ trosilnika za gnojilo • 5 betonske mešalnike Se Javria 1* • ^ nedeljo, 13. 8. 1972, ob 8. uri na Imitacij Pogoji bodo objavljeni pred ved drugih orodij in strojev ®*-ENJKA«, trgovsko podjetje na debelo ^ ^^robno. Novo mesto javlja prosto delovno mesto ~ '(omisionarja skladišču na debelo. m ^ trgovski delavec. Za delovno je določeno poskusno delo. ^ prijavo je a dni po objavi. 5jI^»rcatof Ob "°Javi l.bA*.! prosta delovna mesta K«. . uejovna mesta: POSlovoriiA ^Volili • trgovske stroke kmlifiHi vloge najkasneje v 8 ®^®trgovine m ^P^ejem in razporejanje de-***C Mercator OTT . Cestno podjetje prizadeto Prejšnji teden je Feliks Ahlin, osemnajstletni delavec iz Šentm-perta, v uredništvo prinesel „grozd“ šestih velikih jurčkov, ki jih je na^l v Zaloki. Felilu pravi, da bo letos dobra.bera gob in da bo še večkrat zavil v gozd. (Foto: J. Pezelj) V vašem listu z dne 13. 7. 1972, je na strani 2 objavljena fotorq)or-taža, ki se nanaša na potek del na cesti Impoljca-Krško, ki jih opravlja naše podjetje. Avtor fotoreportaže je A. Železnik. Opis dela na navedeni fotografiji ter dodatno obvestilo o tem, da je most „počepnil", sta popolnoma nelogična in neresnična: 1. ker je iz navedene fotoreportaže razvidno, da sta pri vrtanju zaposlena dva delavca, tretja oseba, ki vrtanje opazuje, pa je dijak n. letnika srednje gradbene šole Drago Celič, ki je na omenjenem gradbišču na praksi; 2. o kaki katastrofi na enem izmed objektov na tem odseku ni nobenega sledu. Zato zahtevamo od vašega lista, da se v naslednji izdaji \^š novinar v njem javno opraviči zaradi neljube pomote, in to do 3. 8. 1972. V nasprotnem primeru bomo proti avtor- KMETJE Sl MEDSEBOJNO POMAGAJO Mirna peč: imamo svoje društvo Zaživelo je še eno društvo kmetov za vzajemno pomoč pri reji živine v nedeljo, 25. junija, smo kmetje v Mimi peči ustanovili Društvo kmetov za vzajemno pomoč, eno prvih na Dolenjskem. Dogovorili smo se, da bomo organizirali vzajemno varstvo živine in si tako pomagali v stiski. Danes ima društvo že prek 200 članov. Za popis živine je društvu dala na Boris Janežič 27. julija je v Dobravi v cvetu mladosti kot žrtev prometne nesreče omahnil pobudnik za ustanovitev in najbolj požrtvovalen član mladinskega aktiva v Zupelevcu pri Kapelah. Se mlad, rodil se je 8. maja 1951, je v kratkem času zbral v svoji okolici 44 mladink in mladincev, ki so dokazali, kdo veruje v prihodnost in kdo ljubi svojo domovino ter ostane doma na svoji zemlji ali v domačih podjetjih in si ne i^e lepšega in ugodnejšega življenja v tujini. Da bodo mladinci v Zupelevcu nadaljevali njegovo delo in tako najlepše počastili njegov spomin, so pokazali na njegovi zadnji poti v soboto popoldne, ko so se z belimi nageljni poslovili od njega na kapelskem pokopališču. voljo potrebne strokovnjake Zveza kmečkih društev za vzajemno pomoč iz Ljubljane. Danes ima naše društvo v vzajemnem varstvu že nad 500 glav goveje živine. Upravni odbor je sklenil, da bo polletni prispevek za govedo 30 din, s tem si lastnik zagotovi zaščito v primerih bolezni, p^ina živali ali zakpla v silL Če želi imeti rejec samo zaščito zoper bolezen, znaša pridevek 15 dinarjev. Prav tolikšen je pridevek za vzajemno varstvo praačev. Ce članu društva pogine govedo ali če je zaklano v sili, dobi iz društvenega sklada po 6 din za kilogram žive teže; za prašiče pa po 5 din pri kilogramu. Društvo letos še ne vpisuje konj v vzajemno varstvo, to pa bo naredilo prihodnje leto. Pr^omniti je treba, da bo mirnopeško društvo opravilo popis v okviru ljubljanskega društv^ ki zavaruje živino po vsej republiki, ko pa bo v teku enega meseca regi,-strirano, bo delovalo kot samostojna pravna oseba. Mirnopeško društvo je že uredilo pogodbeno sodelovanje z veterinarsko postajo v Novem mestu, na ustanovnem občnem zboru pa so ustanovitelji sklenili, da bodo kar najtesneje sodelovali s kmetijsko zadrugo in občinsko skupščino. Znano je, da je republiška konferenca SZDL v celoti priznala dmštva, ki si v okviru zakona o združevanju kmetov prizadevajo najti možnosti, kako bi kmetje zavarovali živino, dobili čim ceneje in pravočasno reprodukcijski material ter našli najboljše kupce za pridelke in živino. Z ustanovitvijo društva kmetov v Mirni peči imajo dolenjska društva v vzajemnem varstvu že nekaj tisoč glav živine. S skupnim meddm-štvenim skladom bodo zajgo tovili zaščito tudi za primer večjih škod pri živini, če se pojavi kaka epidemija in podobno. Končno še sporočilo vsem članom Društva kmetov za vzajemno pomoč v Mimi peči: če zboli živina, pokažite veterinarju hlevski list in člansko izkaznico, podpišite račun za stroške zdravljenja ter skrbno shranite, ker bo te stroške plačalo veterinarski postaji naše društvo. V primem, ko je treba žival oddati v zakol v sili, najprej obvestite predsednika društva Alojza Jarca iz Ivanje vasi 8 ali tajnika Janeza Oparo ml. iz Biške vasi 5. Daje potrebno v sili zaklati žival, je namreč nujno poprej obvestiti Zvezo kmečkih društev, najbolje po telefonu na številko (061) 61-182, 63-346 ali 34 9-921. Zveza namreč poišče najboljšega kupca za meso živali. Vsem drugim kmetom pa velja poročilo: kdor želi kakršnekoli informacije glede članstva v društvu, naj zanje pismeno ali po telefonu zaprosi na naslov: Zveza kmečkih dm-štev za vzajemno pomoč- Slovenije, Ljubljana, Pribinova 1. ALOJZIJ JARC, Ivanja vas 8 ju vložili tožbo na podlagi 169/11 kazenskega zakonika ter zahtevali kasneje tudi objavo sodbe v tisku, ki se nanaša na 178. člen kazenskega zakonika, ker nam je bila povzročena moralna škoda ter zmanjšan poslovni ugled, ki se da pokazati tudi v obliki finančnih sredstev. Direktor: Mirko Strmšek, d^l. gradb. inž. POJASNILO AVTORJA: Ne gre za fotorq)ortažo, temveč le za 6-vrstični podpis k sliki z gradbišča na 3. strani omenjene številke DL. V tem podpisu je navedeno, daje most „počepnil" samo na eni strani pod buldožerjem, kot so izjavili delavci, o kaki katastrofi pa nisem pisal. Slika govori sama zase; izrez ni mogel zajeti še drugih delavcev, ki so stali poleg tistega, ki je vrtal. Odborniki sevniške občinske skupščine so od seje do seje grajali počasno delo novomeškega Cestnega podjetja na tem odseku. O tem ano pisali v našem časniku, pisali so tudi v Delu in drugje. Ce je bilo treba most popravljati, to verjetno ne govori v prid ugleda podjetja. A. ŽELEZNIK Urbančičeva mama Pojasnilo Podpisani Mikeln Miroslav, Brestanica 146, prosim, da objavite, da nisem avtor članka „V BRESTANICI SE JE ZATAKNILO**, ki je izšel v vašem listu, št. 24. Istočasno prosim avtorja n^ se predstavi in naj se ne skriva za začetnicami, saj lahko nq)rizadete spravi v neroden položaj. TO SO PA RIBICI Več kot 70 tekmovalcev se je 22. in 23. julija udeležilo tekmovanja ribiških družin v Kostanjevici. To je bilo že peto srečanje v mestu ob Krki in uveljavlja se kot privlačna tradicija kraja. Letos je bilo zastopanih devet ribiških -^užin. Zmagovalec za pokal Kostanjevice je bil-Anton Butala iz Črnomlja, pri mladincih pa je zmagal Novomeščan Iztok Podrgajs. Novomeška mladinska ekipa seje uvrstila pred ekipi iz Kostanjevice, pri odraslih pa je zmagala ekipa iz Črnomlja. A. Burja Po zahrbtni bolezni je 20. julija umrla Amalija Urbančič ali Jeričeva mama iz Gornjega Polja, ki je bila vedno zavedna kmečka žena. Svojo številno družino sta z možem vzgajala v naprednem duhu in sta ji znala vcepiti ljubezen do domače zemlje. V hudih časih naše osvobodilne vojne, je bila od prvega poka zvesta svojemu ljudstvu. Ko so se v Gor. Polju pojavili prvi partizani, so pri Jeričevi mami vedno dobili kos ao-mačega kmha, in kadar je bilo potrebno, tudi toplo domače zavetje. Okupator jo je zaradi moža, ki je bil terenec in zaščitnik, večkrat pretepal Med vaščani je bila zelo priljubljena. Ker je bila tako navezana na domačo grudo, ji je ostala zvesta dđ zadnjega. Bila je članica SZDL in zveze borcev, Dolenjski list pa ji je bil ljub prijatelj. Tovarišico in mamo Urbančičevo bomo ohranili vsi v lepem spominu. Naj ji bodo te vrstice namesto venca na grob. KO SZDL SOTESKA Zakaj hlapec Jernej ne pije črne kave? Zgodi se, da celo jaz, ki trdno verjamem v socializem, včasih podvomim o njem. Zakaj? Trinajst kt študija me je oče vzdrževal, gairaJ od jutra do večera, da sem plačala mesečno vozno karto, si plačala zajtrk in kosilo (za večerjo je večkrat zmanjkalo), kupila zvezke in knjige, najnujnejšo obleko, se poglabljala v ideje socializma, da sedaj te ideje razlagam mlajšim, da ti verjamejo v moje besede — ali vse to zato, da mi zastane beseda v ustih, ko zagledam na očetovem obrazu prizanedjiv nasmeh? „Zakaj ne prideš večkrat domov? ‘* - Res, zakaj? i^li zato, ker ne najdem doma več tistčga globokega zaupanja v lepše, boljše živ- PROSTA UČNA IN DELOVNA MESTA! Komisija za delovna razmerja podjetja TRIMO, Trebnje RAZGLASA 1.veC prostih učnili mest za konstruKcijske ključavničarje. Pogoj za sprejem v učno razmerje je uspešno končana osemletka. 2. več prostili delovnih mest nekvalificiranih delavcev za določen čas — 2 meseca. Za razporeditev na to delovno mesto je pogoj starost 18. let. Prijave za razglašena prosta delovna in učna mesta sprejema splošni sektor podjetja 10 dni po objavi. ljenje, ki so mi ga dali v moji rani mladosti? Ali zato, ker težko pogledam očeta, ki ga je garanje potegnilo k tlem, k tisti zemlji, ki jo je ljubil celo življenje, v katero je vsejal vse svoje upe m želje? Pri vas doma imajo pa pravo farmo! - mi je nekoč dejal kolega. Farma! Kadarkoli sem v mladosti slišala to besedo, sem si predstavljala ogromne pašnike, kjer se pase na stotine glav živine. Zanjo s^bi več kavbojev, v krasni hiši sredi drevja pa živi postaven gospodar z mlado ženo in mnogmi otroki. Tako je pisalo v knjigali -o čudežni deželi In knjige menda ne lažejo! Torej, pomislim, moj oče je farmar, toda - ali ne žali farmarjev s svojo drobno postavo, zgubanim obrazom, žuljavimi rokami? Kje so njegovi kavboji s pištolami? Kje živina, kje pašniki? Pa ne, da je vse to zapravil z delom, ko je garal od zore do mraka? Od tiste njegove zore in do njegovega mraka! Zakaj njegov delovni čas ne pozna ure, ne pozna počitka? Zakaj? Se je res vse zarotilo proti njemu? Ga ne marata ne bog ne oblast? Bog mu je poslal deževje^ preplavil je njegovo zemljo, posejano s pšenic9, koruzo, peso, travnike spremenil v jezera. Milijonska škoda. Prosil je kmet odgovorne, naj pošljejo komi.sijo, da bo ugotovila škodo. Ni je bilo. Ni imela čaSa, toliko drugega dela ima. Toda kljub vsemu na kmeta le niso pozabili. V kmetijski zadrugi so mu dali zastonj 13 kg koruze, da bo laže pozabil na škodo. Pa je kmet koruzo posejal — premalo je je bilo za njegovo njivo. Začela je rasti, gle- dal je, kako poganjajo listi in takrat, glej, so mu dali zastonj še 10 kg koruze, naj jo poseje. Posejal bi jo kmet, posejal toda ali bo tudi bog tako uyideven in bo podaljšal leto za nekaj mesecev, da bo njegova prepozno posejana koruza dozorela? Ne, bog se nima časa ukvarjati s takimi malenkostmi In tako bo kmet spravil preostalo podarjeno koruzo in jo bo hodil kazat otrokom, ko ga bodo prosili za nove čevlje, obleko, denar za knjige, zvezke za šolo. Hodil jo bo sam gledat, ko bo pomagal otrokom reševati sklepne matematične naloge: koliko je vrednih 23 kg koruze, če stane 1 kg 6,50 din? In ne bo mogel razumeti, da 150,00 din vredna koruza odtehta milijonsko škodo; da komisija ni imela časa za ocenitev škode, ki jo je naredila poplava; da črna kava dobro vpliva na zdravje, če jo piješ zmerno in počasi med delom, pred delom ali po delu; da... ZATO LE REDKO OBISCEM DOM, le redko ima oče čas za pogovor; tisti njegov nasmeh pa me spremlja vedno in povsod. On je laiv, da obstanem sredi pripovedovanja o boljšem življenju kmeta v naši novi družbi, da se učenci sprašujejo, s čim so me prizadeU, saj so vendar tako pridno poslušali, sodelovali pri pouku. Pa jim nenadoma zastavirn vprašanje: „Zakaj kmet le redko pije čmo kavo? “ In kot bi se tisti nasmeh, ki mi ne da miru, preselil na njihove mlade obraze, še vedre, z zaupnimi očmi. SLAVICA MENCIN Šentjernej ^ s / ' ' 1 ' Jt ' v ^ ^ 1*11 ./i ^ s' ^ }'\ ' ' >'' nn '' >" ' ^ s' . f_____ + „ v ' , « VxšS>*^3i!A-:^^VS#A^ ! p «<; # j > ? ♦• : ;WSSW' ;s:>:.i »»: »*;» Ko so 1954 nehoten« večja Iju&ljanska podjetja začela graditi svojo skladišča, se je porodna misel, da bi zgradili no enem mestu veliko centralna skladišča za vsa ljubljanska podjetjo. »n' keta je namreč pokazoia, da so podjetja že takrn potrebovala več kot 1 tisoč kvadratnih nietio skladišč, Ljubljana pa l> je imela le 20.000. do je dal takratni sednik MLO dr.Mari)a>' Dermastia, nalogo ^ uresničitev pa je zo^^P' sedanjemu 9lovne>«^ direktorju Javnih sKio dišč Jožetu Borštnariu^ Naloga je bila usp®s» izpeljana in od ta» kolektiv Javnih skled* neprestano i’ Povečuje skladiščne P store, gradi komuniKac« in druge objekte, tako je ob Smurtinski cesti Ljubljani zrastlo že P vo mesto. Prav tol.K ”? skrb pa posv®^".. u kadru, saj se j. brez sodobne orgon'* . je skladiščne služb® uspeha. ! V Novem mestu že štiri mesece posluje javno carinsico siciadišče - Podjetje Javna sl 5,s odsSl?*‘ ('^J Jugoslaviji leto « ? 5 odst.), odst V uvft^ -Jugoslaviji J“goslaviii, ?? PS za 9 odst. Osebnal ______________________ P^a^Čalfl bo v Sloveniji ^to, v odstotkov na dru?K . Soslaviji za 6,5 Za 9 ^andard v Slo- 2a?od^ ?^ožbe v cn?*’ *^®gospodarske Vslaviii za 10,9 odst., v bo v 01^ zaposlenost > “ '.7 od«. 3 ods. T°’ ’ Jugoslaviji i. “Ugotovit- J*®b ni povečeval Slovenija pjg? razvojno I^^stal 0?*^° neskladen raz-narašeai«;^ VARČEVATI IN ZADOLŽEVATI Bo Slovenija sposobna sama zagotoviti tolikšno rast? Ne, odgovaija osnutek načrta: pričakovana rast akumulacije bo zagotavljala le 62 odstotkov predvidenih naložb, preostalih 38 odstotkov pa naj bi zbrali z varčevanjem prebivalstva in zadolževanjem v tujini. Ocenjujejo, da je pri nas pri zasebnikih dve tretjini vsega denarja. Slovenci sami sebi veljamo za varčen narod. Res hranimo sorazmerno ninogo več denarja v bankah (in najbrž tudi v nogavicah) kot v drugih republiki, toda če se primerjamo z Japonsko, ki ima približno tolikšen dnižbeni proizvod na" prebivalca, bomo presenečeni. V letu 1968, koje bil delež privarčevanega denaija v dohodku go^odinjstva v Slovengi največji in je v poprečju znašal 6,6 odstotka, je bil na Japonskem isto leto 20 odstotkov. Kako bo s tujimi viri in z zadolževanjem v tujini, je težko reči „Stvari so zelo nejasne, kot poslanec ne vem natanko, kako je zdaj s tem v Sloveniji,** pravi Marjan Jenko, predseiiik kluba slovenskih poslancev. KAJ BO IMELO PREDNOST? Predaleč bi pripeljalo, če bi hoteli nadrobneje razčleniti predvidevanja načrta. V investicijah bo, kot je zamišljeno, imela industrija 45,3-odstotni delež, kmetijstvo 4,9 odstot., gozdarstvo 1,0 odst., gradbeništvo 5,9, promet 7,3, trgovina 25,4, gostinstvo 6,4 in obrt 3,8 odstotka. Mišljena je dmžbena proizvodnja, zato je razumljiv sorazmerno majhen delež kmetijstva, neumljiv pa je zelo velik delež trgovine, ki svojo udeležbo v skupnih investicijah celo povečuje, čeprav je že doslej v primerjavi s proizvodnjo nesorazmerno veliKO vlagala. Načrt je sestavljen pač na pod- lagi programov trgovskih podjetij in bank. Za Dolenjsko bo gotovo zanimivo, kaj ima večji poudarek znotraj industrije same. Načrt predvideva, da bodo imele elektroindustrija, kemična, gumarska in kovinskopredelovalna industrija nadpoprečno rast, lesna, papirna, tekstilna in usnjarska pa podpoprečno. POMISLEKI MANJ RAZVITIH Širši Dolenjski, predvsem njenim manj razvitim predelom, osnutek načrta ne prinaša kaj posebno obetavnega. Ciril Pungartnik, načelnik oddelka za gospodarstvo v Trebnjem, pravi; „Osnutek nima jasno določenega cilja, do kam bodo v tem času prišli manj razviti Če bo pomoč zaostalim naraščala le vzporedno z večanjem družbenega proizvoda, rie bo bistvenega napredka, Manj razviti potrebujejo pospešen razvoj, ki bo zmanjšal razvojni zaostanek. Tudi v absolutnih številkah predvidena pomoč ni velika. Vse ugdnosti za 11 manj razvitih slovenskih občin bodo v tem času znašale 14 starih milijard (pri tem pomoč republiških, namenskih skladov ni všteta), v istem času pa bo Slovenija za manj razvite republike prispevala neprimerno večjo vsoto.** V NAČRTU NAS NI Z osnutkom so nezadovoljni vsi tisti, ki imajo lastne načrte in pričakujejo družbeno pomoč, vendar v osnutku niso konkretno navedeni „Navesti vse, kar bo novega, ali pa ničesar. Če ima navajanje imen tovarn in projektov usmerjevalen pomen, t^o pomanjkljivo omenjanje ni ^rejemljivo. Zakaj je na primer mariborsko letališče v osnutku' poimensko zapisano, novomeško, ki se gradi, pa ne? ** je ena od pripomb Marjana Simiča, načelnika oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Novo mesto. Na posvetovanju v Krškem so podobno grajali osnutek, češ da ne navaja obrata keramike na Senovem, kjer se bodo zaposlili rudarji Tudi Belokranjci mengo, da je osnutek pomanjkljiv; pravijo, da bi moralo biti v njem zapilo venije čimprej geološko raziskati, ker v Beli krajini že obstaja donosno izkoriščanje gjine in okrasnih kamnov. Tudi rudnik premoga v Kanižarici ni ustrezno zastopan, trdijo. „Velike razvojne možnosti ima turizem ob Kolpi Tam je treba turistične zmogljivosti čimpiej povečati. Sosednje hrvatske občine so podjetnejše. Povezujejo se in skupno načrtujejo, osnutek načrta pa vsega tega sploh ne omenja,** ugotavlja Franc Cimerman iz Bele krajine. Dr. Albin Pečaver, ki vodi zdravstveni center Novo mesto, meni, da je napak, ker osnutek načrta obravnava vse slovenske meje približno enako. Toda bistveno drugačna je meja proti Hrvatski, s katero imamo ^up-ne interese, ki se ne končujejo na Kolpi in Sotli. Dolenjci imajo še precej drugih pripomb. Poslanec Jože Suhadolnik pravi: ,,Za vzdrževanje srednjih šol bi bilo treba republiko bolj obremeniti. Predvideno je, da bo sodelovala s 30 odstotki, menim pa, da bi morala vsaj s 50. Glede izobraževanja lahko rečem, da so temeljne stvari sicer dobro zastavljene, kasnejše izpeljanke pa ne. Celo tako je, da ta osnutek po mojem ni v sldadu z dolgoročnimi cilji vzgoje in izobraževanja.** KMETIJSTVO BO ŠE ŠEPALO Zapisa ni mogoče skleniti, ne da bi omenili nezadovoljstvo zaradi premajhne družbene pomoči kmetijstvu. „Po osnutku sodeč, bo kmetijstvo v enako težkem ekonomskem položaju, kot je sedaj,** sodi Stane Nun-čič, direktor Agrokombinata Krško. Podobno ugotavljajo v KZ Trebnje, daje v osnutku načrta o pospeševanju razvoja kmetijstva premalo rečenega, o nujnem združevanju kmetijskih zemljišč pa celo ničesar. Osnutek načrta napoveduje sorazmerno slabši ekonoms^ položaj kmečkega prebivalstva, saj je predvideno, da se bodo dohodki delavcev povečevali za 5 odstotkov na leto, dohodki kmetov pa le za 3 odstotke, To pomeni, da se bodo razlike povečevale, namesto da bi se, kot bi pričakovali, manjšale. MARJAN LEGAN . je kako ne- in np Prepad med nerazvitimi. sano, da je treba ta predel Slo- AVSTRIJA MARIKTR UUOJANA- Llttja PO^AVJ^ OŽJA DOL^NJ^KA Kovindcopredelovafaia industrija bo imela nadpoprečno rast. Na sliki je nova tovama na Senovem, kjer prekvaliHcirani rudarji izdelujejo gradbene žeijave. (Foto: M. Vesel) ELEKTRO CEUE PE KRŠKO objavlja prosto delovno mesto - INKASANTA za področje inkasantskega okoliša Senovo. Pogoji: končana osemletka. Osebni prejemki po pravilniku. Pismeno prijavo je treba vložiti do 15. avgusta 1972 pri tajništvu poslovne enote v Krškem. Stanovanjsko in komunalno podjetje BREŽICE razpisuje delovna mesta vajencev: - 2 soboslikarske stroke - 2 vodnoinstalaterske stroke ~ 1 mizarske stroke. Prošnje dostavite do 11. avgusta 1S72 na sedež podjetja. BI POSTALI DIMNIKAR? DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ sprejme v uk - VAJENCE z dokončanimi 6 razredi osnovne Sole, mesečna nagrada 500 din. SPRE JIM!£ - več dimnikarjev - kvalificiranih ali v priuCevanje Možnost dobrega zaslužka, samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. SLOVElUiUS TOVARNA POHIŠTVA BREZICE objavlja prosto delovno mesto OBRATNEGA ELEKTRIKARJA Pogoji za zasedbo delovnega mesta: obratni elektrikar z nad štirimi leti delovnih izkušenj in poznavanjem elektromehaničnih in elektroinstalaterskih del. F Dežurni poročajo TREBNJE - AVTO V VODO: 25. julija je Zagrebčan Zdravko De-janović vozil osebni avto proti Zagrebu, pri Trebnjem pa je vozilo zaradi izrabljenih gum zaneslo na levo stran in na travnik. Avto se je s prednjim delom zaril v jarek z vodo, z zadnjim pa trčil v vrbo. Voznik in sopotnica sta se poškodovala in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico, ^ode pa je za 15.000 din. PODZEMELJ - OBLEŽAL V NEZAVESTI: 26. julija zvečer je Anton Pezdirc iz Trnovca z zastavo-750 vozil iz Gradca proti Metliki. Na mokri cesti je pri Podzemlju zapeljal na levo in po strmini navzdol v gozd. Vrglo gaje izza volana, tako da je obležal nezavesten. Cez tri ure se je zbudil in poiskal pomoč. Gmotne škode je 5000 din. TREBELNO - ZBIL STARKO; 27. julija popoldne je Mihael Zore iz Bogneče vasi v Trebelnem pri Kameniku z mopedom zbil na tla 69-letno Alojzno Jakše, ki je prečkala cesto. Jak&tova, kije naglušna, si je zlomila nogo, poškodbe pa ima tudi na glavi in rami. Odpeljali sojo v bolnišnico. TREBNJE - ZLETEL NA DVO-RISCE: Metod Gabrijel s Pristave se je 28. julija zvečer peljal z avtom proti Peklu, za njim pa je vozil Anton Hostnik iz Brezovice. Ko je Hostnik hotel Gabrijela prehiteti — oba sta imela fička — je Gabrijel vedno zavil v levo. Hostnika je pri taki vožnji zaradi neprimerne hitrosti pri hiši št. 74 v Trebnjem zaneslo na dvorišče PoniIwaijev|hj^mimogre-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ IZSILJEVAL PREDNOST 28. junga ob 15.30 je Franc Černelič iz Podbočja zapeljal skozi križišče v Podbočju in izsilil prednost pred Jožetom Likarjem iz Kostanjevice, ki je pripeljal z desne strani. . Avtomobila sta bočno trčila, škode je za 9000 din. Z dvoriSCa na cesto v soboto zjutraj je v Brestanici motorist Rajko Zakšek iz Sedma podrl otroka Rafka Gramca, ki se je z dvorišča pripeljal na cesto. V nesreči je bilo škode za 300 din, otrok pa je bil poškodovan, in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. NESREČA ZDOMCA V soboto popoldne sta v Vrhovem trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Mihael Kunej iz Radeč, začasno na delu v Nemčiji, in Alojz Sveč nikar iz Šempetra. Srečala sta , se tako nerodno, da je bilo pri trčenju za 5000 din škode. de pa je odbil še 18-letno Marto Ponikvar, da se je laže poškodovala po glavi. Škode je za 300-din. DOBRAVA - MOKRE DESKE: Na mostu č^ Krko pri Dobravi sta 29. julija trčila z vozili Jože Frančič iz Smalče vasi in Toni Zdenko iz Ljubljane. Frančiča je na mokrih desk^ lesenega mostu zaneslo, da je trčil v Ljubljančana. Škode je za 4000 din. PREDRZNI TUREK V ponedeljek okrog 14.30 je Turek Bekir Baser s svojim avtomobilom nem^e registracije v Dolnjem Podborštu v nepreglednem desnem ovinku na neprekinjeni črti prehiteval kolono osebni avtomobilov. Tedaj je naproti pripeljal tovornjak, Turek pa je zavrl in se skušal zriniti nazaj v kolono. Začelo ga je zanašati, tako da je trčil v osebni avto Nemca A. G. Harmanna, potem pa ga je zaneslo na levo do nadvoza, kjer je trčil v Šarifa Dtzdarevića in Mustafo Veljačića, ki sta stala pod nadvozom ob motornem kolesu. Turkov avto je obstal na strehi, v nesreči pa so se pogodovali Turkova sopotnica Emmy John ter Dizda-rević in Veljačić. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 80.000 din. PESEC ČEZ CESTO V ponedeljek okrog 14.40 se je Beograjčan Dušan Rajič peljal proti Ljub^ani, ko mu je v Dolnjem Podborštu nenadoma pritekel pred avtomobil 52-letni Franc Novak z Mirne. Avtomobilist je Novaka zbil po tleh, _ esec pa j bil le lažje poškodbe. neprevidni pešec pa je na srečo do- VLOM ZA ZABAVO V noči na ponedeljek je neznanec vlomil v osebni avto Novomeščana Borisa Gregorčiča, ki je bil parkiran na dvorišču pod stanovanjem v Kastelčevi ulici. SMRT V SKOPICAH V soboto zjutraj je iz neznanega vzroka zavil na levo osebni avto italijanske registracije, ki ga je vozil Peltrane Fartino iz Verone. Po glavni cesti pri Skopicah je tedaj pripeljal naproti Beograjčan Pavle Živko vić, ki je začasno na delu v Nemčiji. Avtomobila sta trčila tako silovito, da je italijanski avto vrglo pod nasip, nemškega, ki je pelj^ proti Ljubljani, pa je obrnilo. V brežiški bolnišnici je umrl sopotnik Inzo Benzon, hudo je bil ranjen tudi italijansko voznik, medtem ko sta bila šofer in sopotnica v nemškem avtomobilu laže poškodovana. Škode je za 20.000 din. ODKLENJENO - 25. julija zvečer je dr. Zvonka Šos prijavila, da ji je iz avtomobila, ki ga je parkirala na Kristanovi ulici, neznanec ukradel ročno torbico s 700 dinaiji. , Avto ni bil zaklenjen. RAZBIJAČA — 25. julija popoldne so pridržali do iztreznitve Novomeščana Dušana Grdino in Jureta Matiča iz Novoselcev. Že dopoldne sta se opila, potem pa sta v hotelu Kandija razbijala kozarce in nadlegovala goste. SPRETNE CIGANKE - 27. julija dopoldne je Jovan Mitrovski prijal novomeškim miličnikom, da so mu . Ciganke med tem, ko se je za krajši čas zadržal v kopalnici, ukradle iz kuhinje 870 dinarjev. Ciganke so progačile po Gubčevi ulici. Z NOŽEM - 27. julga zvečer sta se pred Novljanovo gostilno v Mimi peči ^rla domačin Vlado Maleševac in Janez Kumar iz Novega mesta. Maleševac je potegnil žepni nc^ in zabodel Kumarja zraven leve ledvice. Poškodovanca so odpeljati v novomeško bolnišnico, M^esevca pa prijavili javnemu tožilcu. VINJEN ZA VOLANOM - 28. julija so prometni miličniki na cesti zalotili Borisa Brusa iz Črnomlja, ki je vozil osebni avto pod vplivom alkohola. Ker se je tudi nepodobno obnašal, so ga pridržali do iztreznit-za pn - kc Martin Piškurič iz Metlike z avtom peljal iz Brežic proti Novemu mestu, je opazil ogenj na električni napeljavi v avtu. Požarje sam pogasil. NEDOSTOJNO — Novomeški miličniki so do iztreznitve pridržali Marka Popoviča iz Novega mesta, ker se je opit nedostojno obnašal v delikatesi na Cesti komandanta Staneta. ČIGAVO JE KOLO? Ribič Bogdan Kuster iz Irče vasi je 30. julija dopoldne našel pod jezom na Krki pri Otočcu kolo „pony-ekspres“ rdeče barve. Veijetno ga je nekdo ukradel in odvrgel. VLOM V KIOSK - 31. julija je Marija Vučko, prodajalka iz Bršlina v kio^u „Delo“, sporočila postaji milice, da je ponoči nekdo vlomil v kiosk. Neznanec je vdrl skozi prodajno okence in vse razmetal ter vlo-' mil tudi v predal. Očitno je iskal denar, a ga ni bilo. Tat ie odnesel le nekaj cigaret in znamk, vendar bo škoda ugotovljena šele ob inventur-• nem pregledu. / EKSPLOZIJA - V stanovanju Jožeta Šterka v L^i pri Črnomlju je 29. julija v kopalnici nastala eksplozija. Martina Sterk je prala z bencinom pri vključenem prabiem stroju. Šterkova je dobila hude opekline in so jo odpeljali v bolnišnico, škode pa je za 30.000 din. ve. Prijavljen je sodniku za prekrške. SAM JE POGASIL - Ko se je ),.,i.niiiiiinii.<...... ,Mir tam zgoraj, za vraga vendar!'* Najostudneja je pač pijanost (V Vavti Vasi) stepli so se v nedelo dne 24. julija fan^e in imeli praviti z nožem, ter jednega nevarno ranili. N^ostudneja je pač pijanost v zvezi s tepežem in kak sad rodi to: jednemu z^or, drugemu prezgodnji grob, na* šepiu narodu pa tujd sorovost pripisujejo. (Požar). V torek, dne 26. julija, pogorel je pod v Ločni pri Novem Mestu in pri tem opekel se je 4'letni deček smrtno nevarno. Mlatiči so ravno mlatili in pustili tobak, pipe in žveplenke; te je steknil deček, se igral ž njimi in zapalil. (V Zagrebu) imeli bodo v kratkem volitve v' mestni zastop, katerega je vlada razpustila, o priliki 25-letnice kronanja našega cesarja v Pešti. Upanje je, da bode prava hrvarsko-domoljubna stranka zmagala ne pa mažaronska. (Srbskega) mladega kralja bode obiskala njegova mati Natalija v nekih angleških kopeljih. Torej je vse napenjanje bivšega kralja Milana zastonj, da bi ločU za vedno sina od matere. Slaba mati in sin, katera nemata želje na a^idanje! ^ (Dolenjska) železnica. Proga od Gro-' supljega do Novega Mesta je razpisana. Mesecp septembra pričela se bode gotovo graditi železnica tudi sem do našega mesta. V obče delo ■ ! jako v^šno napreduje, ker po vsej progi od Ljubljane do Kočevja kar mrgoli delavcev. (Ponarejene) petdesetake so zasačili, katere so izdajali Italijani in sicer nekaj v Ljubljani, Trstu in na Stjgerskem. Več osob so vže zapih, toda utegne jih biti še več, ker mora biti cela tropa ponarejevalcev. Pazite, kedar ste v kupčiji z Itmijani, posebno na petdesetake! (P o m o č e k) proti odpiranju pisem. Nihče nima rad, da pride njegovo pismo v tuje roke, d^ ga či^a oni, komur ni namenjeno. Hoteč temu priti v okom, rabgo na Angleškem kaj priprosto sredstvor Namesto na prednej, napijejo naslov na zadnji strani, kjer je pismo zalepljeno. Znano je, da gumi spusti, če zmočiš zalepljeno mesto z vodo; pismo ki nosi naslov na za* lepljenej strani, se torej ne more odpreti, da se to ne bi poznalo." Treba je samo pisati naslov še le takrat, koje pismo popolnoma suho. (Raztresenost) ,povejte mi gospod tovariš, kdo je bil oni mladi človek, kije naju ravfTbkar srečal in pozdravil.“ — ,,Bil je vaš starejši sin, gospod profesor.** — „Tako, tako, zato pa se mi je tudi zdelo, da sem ga že nekje videl.** (l2 DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1892) POZABUAMO:* Kruh bi nosile čebele "T ' ' ■■ " Hribovski kmet Jože Močiifk iz Radeza pod Lovrencem še želi premeriti v čebelorstvo 01 je bil čislana pijača starih Slovanov, čebele in ^tovje so simbol varčevanja. Čebelarstvo je zakoreninjeno y naši tradiciji enako kot lipa, knih in sol, simboli našega gostoljubja. Spada danes le še v narodopisje? Se bi dalo od čebelarstva še dandanes živeti? Jože Močnik je prepričan, da je to za gorskega kmeta ena od poti do kruha. „Čebele so edine živalce, za katere pravimo, da umrejo.** Jurčkov Je kot smeti Zo prihodnje leto pustimo vsiij seme Letos, ko pod vsakim gimom rasteta najmanj dva lepa ju^ka, si gospodinje belijo glavo, kako koristno Izrabiti gobe, kajti sproti pojesti ni mogoče, kar otroci prineso iz gozda. Pri tkanju gob pa naj bi nabiralci pomislili tudi na prihodnje letine. Ni vseeno, kako jurčka odtrgaš. Jurčkov ne pulimo, temveč jih odrežemo, da čim manj poškodujemo nitasto podgobje. Stare j^obe raje pustimo za seme. Rumeni del pod klobukom so trosi, ki omogočajo nov zarod. In kako shranimo jurčke? Očiščene gobe vseh velikosti in starosti narežemo ktoot za sušenje. Razpro-stremo jih po čistem prtu in posolimo, da oddajo čimveč vode. Po 2-3 urah jih zložimo v čist kozarec: . ^ cm gob posolimo. Tako plast za plastjo. Poln kozarec zavežemo in shranimo. Taki jurčki so uporabni . za juhe, omake ali mesne jedi z gobami. Jedi potem ne solimo. M.Č. V čebelnjaku ima od 30 do 40 panjev, kar je le toliko, kot ima lahko k^šen upokojenec ali uslužbenec za popoldansko razvedrilo.' „To je le tolik^ da ima človek skrb, da, kadar je sila, porabi ženi nekaj sladkoija iz gospc^njstva, ne more pa pokazati večjih gospodarskih učinkov. Slaba organizaqja, slabo gospodarstvo,** modruje Jože, kot bi delal v enem od podjetij in ne na kmetgi Jože ve, kaj lahko da od sebe hribovska zemlja. Mleka se ne izplača oddajati, ker je predaleč do doline. Tudi živine ne kaže pitati, saj so njegovi bregovi še za električnega pastirja prehudi. Vse teto se ne da pasti, treba je tudi kositi, to pa v strminah ni lahko opravilo. Edino čebel hrib ne motL Za gospodarno delo bi moral na hitro povečati število panjev na 300 do 400 čebe^ih družin. To pa ni majhen izdatek. Žnidaršičev panj stane okrog 360 dinagev, človek ne more vstavljati slabih satnic, če želi kaj točiti. Ena satnica stane okrog 50 dinarjev. Jože je izračunal: vse skupaj bi stalo okrog 150 tisočakov, takega denarja sam ne more spraviti ikupaj. ' Kakšen je račun? Medex plačuje čebelaijem za navadni med po 10 dinaijev kilo^am, gozdni med^p^ 12. Potrošnilu morajo.v trgovini odšteti kajpada dosti več. Ob večji količini bi se veijetno izplačal tudi postopek, ki. onemogoča stijevanje medu. Za kilogram cvetnega piahu dajejo po 150 dinaijev. Bi bil morda Medex pripravljen tudi kaj pomagati? „Pri njih še nisem po-vpraš^ menda se raje ukvarjajo s trgovino. E^n^at sem že govoril z inz. Dober^om pri Kmetijskem kanbinatu Zasavje v ^nici. Moral bi ponovno poskusitL^ Sicer pa se kombinat usmerja bog v ožjo proizvodnjo, sadjarstvo, hmelj ipd. Prepričan sem, da bi se tudi usmeritev v čebelarstvo splačala. Letošnje leto mi sicer ni bilo naklonjeno, še maja sem moral krmiti s sladkogem. Katera kmetijska veja pa ni odvisna od vremena? ‘ _ ALFRED ZFTF.ZNIK PO SALONU ŠE delovni tabor / Nad 4.500 obiskovalcev, med njimi mnogo tujcev, si je do konca julija ogledalo dela jugoslovanskih samorastnikov - slikaijev in kiparjev v Salonu v trebanjski osnovni šoli. Obisk je potrdil, da se je Trebnje s svojimi razstavami likovnih samorastnikov že vključilo v slovenski kulturni prostor, ki je znan tudi v drugih republikah. 10. avgusta se bo v Trebnjem zbralo 18 naivnih slikarjev in kiparjev, ki bodo deset dni člani letošnjega delovnega tabora. Med njimi bo 7 Hrvatov, 2 Srba, en ■ slikar iz Bosne, en Poljak in 7 Slovencev. 9. naa(U|evan|e z. Nazorno in domače Ko so metliški odborniki na zadnjem zasedanju v Gradcu posedli na senčnat vrt in ob krajevnem prazniku čakali na odojka, se je razvil pogovor o tem, kaj je relativno. Slavo Or* lič je takole komentiral: „Če imaš samo 5 las na glavi, je to relativno malo. Če dobiš 5 las v juhi, pa je relativno veliko.** Korist je vendarle Skupina Metličanov je ondan ugibala, zakaj stoji prometno ogledalo pred Mercatorjevo trgovino, kajti od njega v prometu ni nobene koristi. Janez Videtič pravi, da korist vendarle je: „Večkrat vidim ženske, da se v ogledMo pogledajo, razen tega od daleč vidimo, kdo gre v bife.** JOŽE SPLICHAL: SOZrrJE PRETEKLOSTI S SEDANJOSTJO: starinske „gartre* freska in hišni lastnik F rane Stare v $K|UEVEM PRI ŠEMTRUPEirrU: Freske krasijo Staretovo hišo Zanimivost Iz šentruperške okolice, ki je po besedah dr. Ivana Komelja en sam kulturnozgodovinski spomenik, vreden, da ga ohranimo Zlata poroka na Razboru Iskrene čestitke, Jožefa in Anton Pompe! Pred nedavnim sta na Razbom, v idilični vasici pod Lisco, praznovala zbto poroko zakonca Jožefa in Anton Pompe. Anton je že zelo mlad okusil grozote vojne. Komaj 19 let star se je bojeval v prvi svetovni v^ni v Galiciji in na soški fronti. Se posebej se spominja stra-hojtnih bojev pri Sant Martiniju, Molfalconeju in bojev za Fajtji hrib. Po končani vojni ni bil dolgo doma. Kot prostovoljec se je udeležil znanih bojev za severno mejo, na Koroškem. , V zakonu se jima je rodilo šest otrok in Jožefa je imela vedno veliko dela. Bila je pridna in vzorna mati. Ker so bila številna usta pogostokrat lačna, sta 1922 začela delati v gostilni, kasneje pa sta prevzela še pomožno pošto. Vihro druge svetovne vojne sta preživela na Razboru. Kot zavedna in napredna Slovenca sta vedno rada odprla vrata terencem in aktivistom in zanje poskrbela kot za svoje otroke. Večer plodnega življenja preživljata tam, kjer sta.začela - na Razboru. Vsi otroci so živi in ju radi obiskujejo. Tako so se zbrali tudi sedaj. Zdravje pa zlatoporočencema ni dopustilo, da bi svoj drugi „da“ izrekla na sevniškem poročnem uradu. Slovesnost pa je bila kljub temu lepa, saj je bila v krogu številnih domačih in okoličanov. Ravnatelj tamkajšnje šole se jima je v govoru zahvalil za njun trud in pridevek k današnji skupnosti ter jima zaželel, da bi jesen svojega življenja kar najlepše preživela. Tem željam se pridružujemo vsi otroci, sorodniki in znanci in jima za visoki jubilej iskreno čestitamo. V. J., TRŽIŠČE Popotniku, ki zaide v vasico Škrijevo pri Šentmpertu, se ustavi korak. Freske, na s^i^eži orhet z vodenimi barvami slikane podobe, običajno lahko vi^ v cerkvah in kapelah, tam pa sijih lahko ogleduje na kmečki hiši in še na zunanji steni povrhu. 266 let že stoji Staretova domačija, nekdaj gotovo kmetija svobodnjaka, in ne dosti manj časa krasijo freske njeno pročelje. Bilo je {)ied poltretjim stoterem, določneje: 1723. let^ Takrat je sam škof na bližnjem hribu Veseli gori položU te>nelj za „baziliko" sv. Frančiška Ksaverija. Kot piše v svoji knjigi „Zgodovina župnije Šent Rupert“ zgodovinopisec Ivan Stek-lasa (domača krajevna skupnost mu je letos uredila nagrobnik), je takrat škof dejal, naj „bi se to mesto zvalo Vesela gora — mons gaudiosus“, in njegova je obvezala. Tako so začeli graditi v čast Frančiška Ksaverya, zaščitnika v smrtnih bojih in nevihtah. Res so se, ko je bila čez 9 let cerkev dograjena, začele tja valiti procesije, ki niso pro-sifc uslišanja le zoper nevihte, temveč tudi proti drugim nadlogam, ki so pestile kmečkega človeka. Bile so proasije zoper kobilice, procesije zav pokončanje čivov, procesije za odvrnitev miSe nadloge m drugih ne- všečnosti. Oblast se pač ni dosti menila, kako je s kmetom, ti pa so jo, tako jih je učila vera, spoštovali mnogo bo^ kot dandanes. Pa pustimo to in se povrnimo h gradnji ceikve. Ko je bilo treba okrasiti notranjščino, so na Veselo goro poklicali znane mcgstre: Frančiška Jelovška, Valentina Metzingeija in Antona Tuška, ki so umetelno poslikali svode, stene in strope, eden izmed njih pa je, morda v zahvalo za streho in hrano, naslikal pet podob tudi na proče^e Staretove hiše v škrljevem. Napisano ni nič, takratni freskanti so razen redkih izjem radi posnemali bolj znane mojstre, zato je zd^ težko reči, čigavo delo so te freske. „Vem samo to, kar so mi rekli stari oče, da so podobe nastale takrat, ko so zidali cerkev na Veseli gori,“ pravi priletna Ivana Staretova, njen sin Franc pa pristavi, da jim je Majda Frelihova iz Zavoda spomeniško varstvo naročila, naj ohranijo zunanjščino hiše tako, kot je, s ^kami in železnimi „gartrami“ na oknih. ,,Ubogali bomo, sirer ga se stare hiše ne izplača obnavljati. ‘ M. LEGAN DEVIZNI TAT V ponedeljek je Andrej Mojstro-vič z novomeškega Brega prijavil miličnikom, da je nekdo vlomil v njegovo stanovanje. Ukradel je 500 din, 120 šilingov, 500 lir, 3 dolaije,'ročno uro in prstan. ODPEUALI SO PRIKOLICO v novomeški IMV so ugotovili, da jim je nekdo iz nakladaln^a skladišča na železniški postaji ukradel prikolico za kampiranje, vredno 70.000 dinaqev. Tatvino so v ponedeljek prijavili novomeškim mUični-kom, ki iščejo diznega tatu. KURJI TAT V noči na ponedeljek je nekdo vlomil v kokošnjak Antona Beleta v Dolnjem Suhadplu in odnesel sedem kokoši. Vsi asi \ v Zeltvvegu v nedeljo, 13. avgusta, bo na dirkališču „Oesterreichring" pri Zeltwegu v Avstriji deveta letošnja avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo voznikov — formula 1. Prireditelji imajo zagotovljen nastop prav vseh svetovnih asov, med katerimi zdaj odločno vodi E. Fittipaldi s 43 točkami, sledita pa mu Stewart s 27 in Icx s 25 točkami. Gledalcem so Avstrijci pripravili poleg avtomobilske še posebno privlačnost. Nastopila bo namreč tudi devetka (!) angleškega vojaškega letalstva (RAF) v posebni točki: akrobacijah z reaktivnimi letali. Športna komisija AMD Novo mesto je dobila nekaj vstopnic za dinaije (po 55 din) in bo organizirala iket na to vrhunsko prireditev. Vse informacije daje društvena pisarna: Novo mesto. Cesta herojev 27, telefon 21-264. Kmečke domačije v torek se je v Dolenjskih Toplicah začela druga dolenjska slikarska kolonija, v katero ^e bilo letos povabljenih 11 slikarjev. Kolonija bc delala pod okriljem novomeške kul turne ^upnosti. Medtem ko so sli-kaiji lani upodab^ali mline ob Krki, je delovni naslov letošnje kolonHe „Dolenjske kmečke domačne *. Tako kot lani, bodo tudi letos slikarji svoja dela pokazali na razstavi v novomeški galeriji. V$AKA PODO^ To ne bodo vesele florentinske zgodbe, kakršne je spisal mojster Giovanni Boccac-cio, čeprav bodo vmes marsikateri izrazi, ki so jih uporabljali begunci pred kugo iz De-kamerona. Tole branje je resna stvar, čeprav vam bo šlo vmes na smeh in čeprav se bodo tisti, ki verujejo v Boga, križali; še več: morda bodo pljunili v časopis ali celo raztrgi. Tele zgodbe ne bodo igriva pripoved sedmih lepih gospodičen ino opremili brosSnico, če bomo organizirali stalen strokovni ns^or nad stroji in če bomo delavce jdačevali po učinku. 90 LET GASILSTVA V nedelo, 6. avgusta, bo v Brežicah veliko slavie. Domače gasilsko društvo poredi v počastitev 90. obletnice obstoja slovesen zbor s ^ delitv^o odlikovanj najžasliižnej^ članom v gasilskih vrstah. Na prireditvi bo ig^ tudi pihalna ^odba iz Ka^L Društvo bo ob tej priložnosti prejelo nov gasilski avtomobil KAPELa VABIJO Agraria Brežice fc pcrfcroviteljica ga-šiklce prireditve, ki bo 13. av^sta v Kjq>elah, Na njej bodo ks5>elski gasilci prevzeli novo, 800-litrsko motorno črpaJko. Na prireditev so vabljena tum okoliška društva z obeh strani Sotle, da bodo sodelovala v gasilski paradi KO BI JIH MOGU ZADRŽATI Miličniki v Brežicah so pogosto v zadregi, ko primejo tatove m vlomilce, pa j^ ne morejo zadržati v priporu dalj kot 24 ur. Izročgo iih sodnku za prekrške, toda v tako kratkem času dokazov Se ^ osum-|enci pa potem izginejo in včasih traja več mesecev, preden jih ponovno izsled^o. Večkrat so dokazi zbrani v treh dneh, toda tudi ta čas je predolg, da bi jih zadržali, in začne se pcHioven lov. BREŽIŠKE VESTI Podjede zaposluje trenutno 22 delavcev. Od 19. julija dalje spet vsi redno prihajajo na delo, je pojasnil obratni električar in sklaidHčnik Srečko Denžič. „Potemtakem so vam že izplačali zaostali osebni dohodek? “ „Nekaj že. V petek, 21. julija, smo dobili plačo za maj, za junij pa so nam jo obljubili ta teden. y. d. direktoija Damir Hruban, ki je v podjelu od 17. januaga 1972 j6 povedal, rav največ na ramah Jožeta Zakrajška, ki je z veliko prizadevnostjo organiziral dosedanja srečanja. Letos naj bi bilo v jubilejpem letu drugače. Prireditelji se bodo potrudili, u^h srečanja je odvisen od udeležbe naSh preživelih preganjanih in zatiranih občanov, W jim je prireditev namenjena, pa seveda tudi od vremena, ki lahko razpoloženje pokvari ali pa izboljša. Plat zvona je začela biti veteri-' narska inšpekc^a, bolje povedano: kontrola kakovosti mleka. Ta je pokazala, da je poleti od 250.000 litrov na mesec namolzenega mleka do štiri petine takeg^ da ne ustreza zahtevam za pridobitev premije. V denarju to pomeni veliko izgubo za kmejtgstvo trebanjske občine. Poročali smo že več o tem, pa tudi o sklepih občinske skupščine in o težavah, ki jOi ima KZ Trebnje, zanimivejfc bi bilo ugotoviti, kaj je bilo od takrat narejenega, da bi izboljšali kakovost mleka, da ne bi bistveno zmanjšali odkupa, ki je za-^1 dajati pomemben in stalen dohodek kmetu. Inž. Alojz Metelko, vodja obrata za kooperacgo s kmeti: „Odkup nam povzroča veliko preglavic. Da bi izteljšali kakovost, bi bilo treba zbiralnice primemo opremiti, za to pa ni denarja niti se ne da vse narediti naenkrat Zadruga in kme^e so prizadeti, če mleko ne dobi premije. Poskušamo z izobraževanjem. Po zbiralnicah orga^iramo seminaije, na katerih poučimo kmete o osnw-nih higien^ih zahtevah in predpisih. Tako poučeni ljudje podpisujejo izjave, da so seznanjeni s teni in da zadruga lahko v ro^ treh mesecev zavrne mleko ter prekine pogodbo, če se kakovost ne bo popravila. Zdaj v vročini Je najhuje z mlekom, vodovod imajo sorazmerno toplo vodo, hladilnih naprav pa ni Osebno tudi menim, da prehod v zaostrene higienske zahteve terja določen čas in da pretogo vztrajanje inšpekcge ni smiselno.** Ne bi pogrevali nesporazuma, ki je nastal med inšpekcgo in kmetovalci oziroma posrednikom in odku-povalcem, koristneje bi bilo javno podpreti pobudo upravnega odbora 6. julija letos ustanovljene Zadružne PSI IN NJIH NEVESTNI LASTNIKI Nekateri lastniki psov se še vedno ne zavedj^o, kakšni nevarnosti izpo- ‘ stavljajo ljudi s tem, da psov ne dajo cepiti proti pa^i steklini. Zato bo letos veterinarska inšpekcga pregledala vsa dvorišča ter dala necepljene zveze Slovemje. la namreč predlaga, naj bi premce izplačevali, kljub temu da je mleko higiensko oporečno, ves ta denar pa namenili urejanju zbiralnic s hladilnimi napravami To se. nam zdi, da je pot iz sedanje zagate, ki nima svojih korenin samo v neznanju, temveč še v večji meri v pomanjkanju denarja. M. L. TREBANJSKE IVERI NA MORJE — 50 tabornikov j^ivih jelš“ iz Trebnjega, Mime, Sentmperta in Mokronoga je v po-nede^ek odpotovalo na letovanje na otok Zlarinj pri Šibeniku. To število je sicer skromnejše kot lani, zato pa napovedujejo, da bo prihodnje leto taoorilo kar 150 tabornikov. ISTA PESEM - Pred motelom se ponav^a podoba iz prejšnjih let Lastnih turističnih sob spet čakajo na parkirišču, lovgo goste ter po nepotrebnem ^ravljajo čas, ker v Trebnjem očitno ni nikogar, ki bi s turistično pisarno uskladil to ponudbo. LOV NA CEMENT - Cela vrsta hiš je v Trebnjem na novo zrasla. Lastniki bi radi graditev nadaljevali, toda ni cementa, ker je v naši deželi pač tako, da nam zdaj ne bo žal deviz za nakup cementa v tujini, žal pa nam je bilo dinarjev za modemiza-cijo naše cementne industrije. V soboto so po daljšem času dobili cement v Mercatorjevi .trgovini, uvožen, po 51,50 dinarjev vrečo (!), toda vagon je bil vseeno hitro razprodan. Enako je bilo z Novo-tehninim vagonom v petek. BLATNA KOPEL - Ponesrečeno kopališče na Temenici je po dnu na debelo prekrito z blatom. Svoj čas 5 bilo slišati, da ga bodo u^osobili enda je vse odvisno od Splošne vodne ^upnosti Dolenjske. Kopališče zdaj delno uporaoljajo le še pse pobiti, lastnike pa predihala za kaznovanje, mavi letno poročilo ui-špekcge v občini Trebnje. otroci ki se, nenadzorovani med kopanjem pridno ukvarjajo z igranjem kart, celo pokerja. TREBANJSKE NOVICE TRENUTNO MANJKA ZA KRCANE OKOLI 200 STANOVANJ Negospodarnost je kot zapravljanje V krSki občini je 1.200 družbenih stanovanj in kor Sest stanovanjskih podjetij - Zasebni groditelji so prehiteli družbeni sektor Imeti delo in streho nad glavo sta dve najosnovnejši želji vsakega človeka. Zaposlitev se še dobi, na streht) pa je treba čakati, saj graditev novfli stanovanj ne dohiteva potreb. V krški občini bi ta čas sedem delovnfli organizacij nujno potrebovalo za svoje ljudi 167 stanovanj, a to Se ni v«e. „i j, -------------------- hitrejšo graditev družbenih stano- vanj, ki se je zadnje čase skoraj povsem ustavila. Od 1966 dalje so v družbenem sektoqu zgradili 92 stanovanj, zasebniki pa so jih v istem obdobju sezidali 425. Dražbeni sektor je od 1966 do 1969 oskrbel po- KRŠKE NOVICE NA krSki Soli za poklicne VOZNIKE motornih vozil so julija podelili 47 spričeval letošnjim diplomantom. Od srede tega meseca bo združenje šoferjev in avtomehanikov zbiralo prijave za nov šoldci oddelek, kjer se bo pričel pouk predvidoma 15. septembra. ^ TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST je te dni podpisala z novomeškim gradbenim pc^je^em ?ionir pogodbo za ^adnjo otroškega vrtca v Kostamevici. Načrte Tanj je naredil brežiški Re^on, za Jela, ki naj bi jih po pogodbi pričeli 1. avgusta, pa bodo odšteli milqon dinarjev. Kostanjeviški malčki se bodo vselfli v nQve prostore prihodnjega maja. ŽE OKROG 8000 OBCANOV se je letos udeležilo izletov, ki jih organizira krika podružnic ceKskega ,Jzletnika‘*. Doslej so bili najpogostejši uporabniki „Izletnikovih storitev delovni kolektivi in šole. NA MITINGU PLAVALNEGA KLUBA „Celulozar** so nastopili tudi gos^e iz Marburga CSRN). V dvanajstih disciplinah so domačini zmagali kar devetkrat, gostje pa le trikrat Branka Škafar je s časom 2.54,4 postavila v discrolini 200 cnwl rekord SRS in SFRJ, njen brat Andrej pa na 100 hrbtno s 1.22.8 rekord SRS za mlajše pio- ^^^UTRI BO NA BAZENU PRI TOVARNI CELULOZE letošnje republiško plavalno prvenstvo za m^j-le pionirje. Dopoldne in popoldne se bodo predstavili plavalci iz vseh slovenskih klubov, ki obetajo postaviti vrsto novi^ slovenskih in državnih rekordov. ireino po 22 stanovanj na teto, v u 1970 samo še dve, 1^ pa n'* Zasebniki so pokazali izredno preC letu liko volje pi^v v teh dveh tetih, ko so zgradili 230 stanovanj. S tem so l^bitelji občini se sonca in vode v krški tolažijo s tem, da imajo kopališče. Krka je taJco umazana, da je zguMla vso privlačnost za kopalce. Na kako počitniško kolonijo ob njej pa Krčani ^loh več ne mćlijo, dolder bo tako. Veliko šolaijev se bo naužilo tudi moija, k^or vsakih 14 dni odpotuje nova skupina otrok. (Foto: J. Teppey) bistveno omilili stanovanjsko stisko, kar seveda ne pomeni da njihova zavzetost lahko nadomesti družbeno gradnjo. Ljudje z majhnimi prejemki so pri stanovanjih najbolj prizadeti. Sami si ne morejo privarčevati hiše ali stanovanja, v družbeno st^ovanje se pa tu& ne morejo vseliti, ker jih ni dovolj, in tako ostajao praznih rok. Razen tega potrebujejo streho nad ^vo števflni mladi ljudje, ki si šele ustvarjajo dmžine. Med mimi so strokovnjaki ki bi jih v občini nujno potrebovali, ker pa jim ne morejo nuditi stanovanja, OUiejo zapo-sbtev drugod. V krSki občini razpolaga družbeni sektor z več kot IzOO stanovanji, vendar upravljanje z njimi ni dovolj smotrno. Kar šest stanovanjskih podjet^ go^odari s tem premoženjem, zato so člani ZK načeli to vpra^je in predlagali enotno go-spodaijei^je p<^ skupnim dežnikom. J.T. DELEGACUA NA BUDINJAKU 27. jul^a, na dan vst^e hrvattke- Si ^udstva, je dek^ija občinske veze ZB NOV iz iGške^ in nekaterih krajevnih organizac^ ZB obiskala Budinjak na Gorjancih in prisostvovala proslavi Sodelovanje nekdanjih borcev z obeh strani Gor-cev razv^ajo člani že vsa povojna ta in je pomemben prispevek k negovanju borbenih tradic^ ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. KREDITI RAZDELJENI i^okombinat v Krškem je razdelil za tetos ves denar za posojila kmetom. Vinonadniki so dobili za obnovo skup^ 250 tisoč din, živinorejci za nakup ptemenskih krav 105 tisočakov in za nakup kmetijskih strojev 355 tisoč din. VROCINA NI ZA MLEKO V poletnih mesecih so težave pri odkupu mleka v krški občini Ljudje se še vedno ne drže hkienskih predpisov pri molži in mlelca ne ohladio dovolj. Mleko se kvari tudi v zbiralnicah, kjer bi bili nujni hladilni bazeni, pa za sedaj ni niti enega. Komunala je le lipravljalec Dipl. komunalni inženir Jože Kolar: »Z izlivi kanalizacije v kleti in stanovanja je prekipela tudi komunalna neurejenost mladega mesta!« v Sevnici je Se dosti neurejenega: urbanisti bi radi podrli stoletno Hlebčevo hišo in tam uredili tržnico. Hiša se bo slej ko prej podrla in pokopala 7 ljudi, ki stanujejo v njej. Do nove tržnice prodaja na stopnicah pred trafiko na sliki — (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI DELAVNI PLANINO - Za sev-niške planince je bil jum izredno živahen: kar 46 mladih planincev se je v začetku meseca udeležilo pohoda po poteh Kozjanskega odreda, 32 čkmov se je povzpelo na Velebit, 42 mladOi pa je bilo tudi na Triglavu. To še ni vse: od 3. do 5. avgusta mdo 3 vodniki na poučni vzpon na Urossglockner v Avstr^i Vzpon prireja mladinska komisija pri planinski zvezi Slovence. FOTOAMATERJI V TEZAVAH - Na Glavnem trgu v Sevnici visi omarica sevniških fotoamaterjev. Epo leto so v ntej visele slike z lanske kolesarske dirke. Tik pred letoš- njo dirko so te slike zamei\jali s slikami dru^ motivov, seveda nekole-sarskimi Ne gre sicer kriviti te foto- amateijev. Ljudska tehnika je po. izgubi delovnfli in klubskih prostorov v veliki težavah, vse pa tudi ne more sloneti na plečih posameznikov! POROKE - V soboto so se na sevniškem matičnem uradu poročili' 3 pari: Ivan Mlinarič iz Lončarjevega dola in Ana Marin iz Zagorja, Marjan Radej in Joža Debeljak iz Boštanja ter Ivan Strfekar iz Sevnice, Drožanjska cesta, in Bernarda Puntigam s Ceste na grad. Kjerkoli smo minuli četrtek šli mimo poplavljenih kleti in celo stanovanj v novem središču Sevnice, smo slišali pikre na račun Komunalnega stanovanjskega podjela zaradi kanalizacge, ki ne požira, ampak bruha odplake vseh vrst Kaj pa druga plat? „Sevnica nima vodovodnega katastra kot vrsta mest, nima ra niti Celje. Težave niso te z javno kanali-zacgo, temveč tudi z napeljavo v stanovanjskih hišah, ustanovah in podje^ih. Direktor Gostinskega podjela nam je rekel, da nas bodo tožili Prav, bomo vsju razčistili čigavi so požiralniki kdo mora skrbeti za odvod povrfinskih vod in ^ščenje požiralnikov, kdo naj čisti usedalnike, če ^loh so! Očitajo nam: Komunalci pobirate kanalščino! Veste, koliko smo lani zbrali v vsem mestu? Borne 3 stare milijone. Eno strojno čiščenje kanalizar-cije pa stane n^jmai\j 11 tisočakov, če nam Ijub^ančani ali Celjani sploh posod^o stroj.** - Denar od komunalnega prispevka gre za nove ^dnje? „Tisti ki to trdyo, naj še enkrat po^dajo projekte in se momnUo na zemtiišče pred gradnjo! Spomnili se bodo, kaj vse smo morali prestaviti Podatki so vsak trenutek na vpogjed. Mesto se burno razv^a, hitreje, kot so predvidevali najuglednejši urbanisti Načrt predvideva za Sevnico 5300 prebivalcev Sete teta 1990, toda že sedaj je na vodovod prflcljučenih nad 4000 prebivalcev.** - Katera so ozka grla? „Vsa Se niso preučena. Menim, da je največje pod temelji prostorov AMD. Tam je med vodom premera 70 cm, drugim premera 50 m kanalom do Save s premerom 90 X 180 cm betonska cev v dolžini 8 m z te 50 cm premera. Samo z novega skladišča Lisce in z asfaltiranih površin pride ob nalivu 300 litrov vode na sekundo! Do žetezniške post^ teče 50-centimetrski vod, ki bi moral po srednjeročnem načrtu zadoščati Se za eno teto. Voda iz Lisce onemogoča odtok tega voda; ob manjšem nalivu se v njem zaradi ftga do četrtine premera nabere peska in ostalih usedlin. Pri trgovskem podjetju in gostinskem podjetju je treba preveriti samovoljne prestovitve kanaUzacij^ld so jih debli mdbeniki Gostinsko p^jetje sploh nima greznic za stranišča. Ob velikem nalivu v sredo popoldne je kanalizacija bruhala pred restavracijo fekalne iz teh stranišč! V načrtu kanalizacge na Cesti na Dobravo je zarisana cev premera 50 cm, a v zemlji je ne boste našli Neznanka je še, zakaj je zalilo nova trgovska ^adišča.** - Kakšna je rešitev? „Ljudje naj ločujejo lastne priključke odplak do komunalnih, zanje n^ res skrbjo! Kanalizacije ne moremo poglobiti. Cemu so v Sevnici z nekaterimi ktetmi silili tako globoko? Marsikje bi v podjetjih odpravili nevšečnosti s prečrpavanjem. Črpališče za objekte stane 33 tisočakov, črpalka potroS v enem nalivu te 5 kwh energije, to pa je manj, kot znaša škoda ene same poplave. Ponekod bodo zadostovate povratne zaklopke, gostinsko podjele Dotrebuje posebne. Ozko grlo pn a!^ bomo odstranili v kratkem, cevi so pripravljene. Ne kaže pozabljati: grehov preteklosti ni mogoče odstraniti. ixz noč! To je nepj^ten pouk za vrsto naselij v občini** A. ŽELEZNIK DAROVANJE KRVI - USPESNO! Na letoši\jem odvzemu krvi v Sevnici in KrmeUu je darovalo kri kar , 585 darovalcev. Po načrtu republiškega odbora Rdečega križa bi v sevniški občini moraU zbrati kar 800 darovalcev, kar pa je vsekakor prevelika zi^teva. Občinski odbor želi tudi točnejše napovedi delovnih kolektivov. Letos sta poslala točne napovedi le dva kolektiva: Konfek- c^a Jutranjka in Kopitarna, od napovedanih 74 krvodajalcev iz Lisce ' pa jih je prišlo le 30. Netočne napo-. vedi števila krvodajalcev otežujiejo delo ekipi za odvzem krvi. /"-------------------------- ' ’V" Žrtve amorja Tisti, ki jim je pri srcu podoba Sevnice, so asfaltno ploščad v tigovskem središču mesta okrasih z drevesi cigaiovca, pri tem pa očitno niso računali na tiste, ki imiOo srčne težave. Na drevesca so se spravili fantje sp^i in z vrezovanjem „svojih ljubezni*' v les ogrozili njihovo rast. wi\vii 1 KRSKI TEDNIK 'S SS®K:;i¥¥: ' 1 + * / M iJ"v/?''X'< \ ''V ' hh Mk .kočevski tižnici dobiš skoi^ vse, kar potrebuješ. Najbolj je seveda založena s sadjem in zelenjavo. <^aš siečo, dobiš tu tudi primemo obleko za ženo, otroka ali zase, perilo, pletenine,čevlje, copate, vse vrste galanterijskega blaga in še kaj — (Foto: J. Primc) KAZGOVOR z RUDIJEM MOHARJEM, PREDSEDNIKOM PODRUŽNICE ^ DRUŠTVA UPOKOJENCEV jloveka ne izžeti in zavreči ^s^tlna občanov upokojencev - Podjetja pozabljajo na bivše Slone kolek- ttvg - Mimi upokojenci žele svoj kotiček ■■ Za klub ni olojSav vili^jl^|^oj®nci imate eno najšte-in kočevsld ob- veliko politično luco vas je in kako ste orga- ' Društva upo- Jtnamo », okoli 1350 članov, i^ki, VrtA^^.Poveiieništva v Banji Osilnici, ®oviii te ^J^tkim pa smo jih usta-Koprivniku in ^0 vjjA ^*]eništva dobro delajo. '^Wieni *oraj vsi upokojenci mestu pa je še imajo dr\k predvsem takih, ^ J® pokojnine. * ^P^^ojenci sodelujejo z ^‘^2aDoriJ‘*8ani2acijami, kjer so ZIDARJU, ..-^-r-jcnci -J*-.«*« lepo. Tu SO K^*®hi iQ ^ ®®2nanjeni z delom, db!u’'P0J(S'^‘ Sestan- *®r. se udeležuje celo i, S®ni. žal pomaga upoko- 5^acij P* največ delovnih or-^*^anje ^_'*Pokqjitvi pozabi na svnj^Jetie n kolektiva, ki no< darovali s ?0 in kri. Tak od- legije. i' ™'i«> »■ VODOVOD ‘^O.OaA^^o bo ^1^ Pol^f” skupno okoli j® ^lačnii denarja so ^ "““J"*' M ima- '•»esJ 1’ P® ^odo plačali oDCulskega praznika. - Kaj društvo nudi upokojencem? - Na leto organiziramo 3 do 4 izlete. Lani smo, žal, samo enega, kar ni prav. Skrbimo tudi za reševanje stanovanjskih vprašani upokojencev. Doslej smo kupili 13 enosobnih stanovanj. Letos gradimo še 9 novih. Za popravila stanovanj smo razdelili posojila v skupnem znesku 260.000 din. Imamo tudi svoj klub upokojencev, ki je bil najprei zaprtega tipa, ko pa nam je občinska skup- ščina ukinila davčne olajšave, je naš klub postal odprt za vse občane. - Cesa si upokojenci žele, kaj predlagajo? - Na nedavnem občnem zboru so predlagali, naj bi v zgornjih pro< štorih našega kluba v Kočevju uredili prostore za bolj mirne upokojence in upokojenke. Tu bi bile zanje na razpolago razne revije, časopisi, šah in dru^o. Nekateri pa im^o ¥ač raje več živahnosti okoli sebe. em bodo še vnaprej namenjeni spodnji prostori. Žele si tudi več izletov. Upokojenci s podeželja pa so predlagali, naj bi jih iz našega vodstva večkrat obiskali in se z njimi pogovorili o raznih zadevah, ki jih zanimajo ali jih tarejo. Vendar je za take obiske treba več denarja. - Kako je dejavnost podružnice Društva upokojencev financirana? - S članarino, dotacijo občinske skupščine in z dohodki kluba, ki pa jih uporabimo predvsem za vzdrževanje in popravila stavbe našega Jd2E PRIMC UREJAJO TRG Na Trgu zbora odposlancev v Kočevju so že zamenjali cevi za vodovod in kanalizacijo, proti koncu tega meseca pa bodo trg še asfaltirali. Za to delo bodo zasebni lastniki hiš in stanovanjsko podjetje prispevali za sv<«e hise oziroma stanovanja po 1000 din. Tako bodo skupno zbrali 40.000 din. je 27. julija krajevna skup-lom le tako zgo-kultuma nov, “ Kot zgo- *^“>tuma usta- *^Čanja noni J« na pieJtf^l ne bi 'Najemnin J oblikah --‘Mf utt je v kulturno delo. območje občin Koče.vje in Ribnice so izrazili željo, naj bi jih vabili na vse sestanke in razprave v zvezi z izobraževanjem, št^ndiraniem, kreditiranjem študija m zaposlovanjem v posamezni občini. Nekateri, organi, na primer svet za kulturo, izobraževanje in telesno vzgojo pri občindci skupščini Kočevje, so ta predlog že sprejeli. Na ljubljanskih vi^ih in visokih šolah je nad 110 študentov iz kočev-slu občine, od tega jih prejema 80 štipendijo, 40 izmed teh pa dobiva štipendijo od delovnih ali drugih or-ganaacij iz kočevske občine. Študentje ugotavljajo, da je razpisanih dovolj štipendij, žal pa so msghne in študentje ne morejo kriti z njimi vedno najosnovnejših izdatkov. Nekateri študentje nočejo vzeti majhnih štipendij in si tako vezati rok po študiju. Študentje se strinjajo, da sc štipend^e dele na osnovni in spodbudni del. Menijo pa, da so za pridobitev spodbudnega dela nekatere delovne organizacije postavile previsoke meje oziroma zahteve. Študentje si žele tudi boUe seznaniti se z delovnimi organizac^ami, ki jih štipendirajo. Menijo, da ni prav, če jih nekatere ne povabijo niti na počitniško prakso niti na razgovore ob raznih drugih priložnostih. Opozorili so tudi na heučinkovi- ODGOVOR NA VPRAŠANJE: ZAKAJ Ni MESA? Cene zavirajo živinorejo! Cene živine so za rejca prenizke, razen tega pa so še odvisne od spreminjajočih se cen reprodukcijskega materiala, zato ne dajejo živinoreji dolgoročnih zagotovil in spodbude Vzrok pomanjkanju živine in mesa„ ki smo mu priča v letošnji turistični sezoni (sli&ati je celo obljube o uvozu mesa!), je v še vedno nerešenih sistemskih vprašanjih kmetijstva. Kot kaplja olja na ogenj pa delujejo v živiiK>rejo zadnja leta se pb-sebMr težave, kot so: rastoče cene krmfl za živino (predvsem koruze), dok>čene prodi^ne cene mesa, nizke prod^'ne cene živine za zakol in hkrati s tem visoki proizvodni stroški v živinorejo. Vse to živinor^cu, l2odisi tistemu v druS)enem, bodisi v zasebnem sektorju, ne daje dol^-ročnih zagotovil za usmeritev v živinorejo, ga ne spodbuja,' ampak ga tavha v odvisnost od mno^ drobnih vzrokov izven njegovih moči, zaradi katerih vedno izgublja. Pri takšnem stanju je več kot razveseljiva novica, da ima kmetijska zadruga KRKA polna pitališča v dru^eni reji: na 1500 stojiščih, kolikor jih imajo, imajo vedno privezanih 1200 do 1500 glav živine v pitanju. Manj razveseljive pa so druge ugotovitve, ki resno opozarjajo na to. Študentje in štipendiranje Študentje žele vplivati na izobraževanje in zaposlovanje - štipendij je veliko, a so majhne - Hočejo na prakso v delovne organizacije Predstavniki Kluba študentov za tost dobro zamišljenega družbenega do^vora za izobraževanje. Štipendiranje in zaposlovanje. Manjka namreč organ oziroma usklajevalni odbor, ki bi vse te zamisli izpeljal. L PRIMC MLADI V Solo Sedem kočevskih mladincev in mladink se bo udeležilo poletne politične šole v Ljubljani, ki jo bo od 20. do 27. avgusta organizirala re- RubliŠka konferenca ZM Slovenije, fekatere občinske konference ZM menijo, da.je najmanj 7 mladincev iz vsake občine preveč za to šolo, kočevski mladinci pa trdijo, da je tako prav, sai bo znanje mladim le koristilo, tako pri delu v mladinski organizaciji kot tudi drugod. BREZ BESED JE TO POMOC? Prejšnji teden smo v Novomeški kron^ pisali o humani akciji ob katastrofalnih poplavah v Pomurju in Slovenskih goricah. V pisarni novomeškega Rdečega kiiža so povedali, da se je do torka pri njih oglasil samo en občan, ki se je odzval vabilu za pomoč poplavljencem! p, V_________________________________ > Suhokrajinski drobiž V VELIKEM LIPJU bi radi imeli t^ovinsko poslovalnico za tamkajšnje 3 vasi, ki naj bi bila odprta vsaj tri dni na teden. V te namene bi lahko zainteresirano podjetje preuredilo stavbo SLP, v kateri so svo-ječasno imele prostore podružnične šole. Ta stavba je sedaj nenaseljena in propada. V SOBOTO, 29. JULIJA, je okoli 12. ure 45 minut padala toča na Dvoru in v okolici Največ škode je naredila v vasi Lašče, nekoliko manj pa v Stavči vasL PRETEKLI TEDEN JE BILA V ŽUŽEMBERKU izredno velika ponudba jurčkov. Največ gob so pripeljali v sredo, ko je popoldne cena že padla. Iz Pc^^e so jih pr^eljali kar v krompirjevih gajbicj^ na plato-naiju, v katerega je bil vprežen par konj. Zaradi padca cene so se s polnim platonarjem vrnili na Podlipo, še prej pa so ugotovili, da je cena padla tudi v Zagradcu in Dobrniču. Gobe so zrezali in jih dali sušit. Gobe so bile ves teden v pojenjajoči rasti, tako da so bili gozdovi zjutraj polni gobarjev. PREBIVALCE DVORA IN OKO-/ LICE pesti slaba elektrika. Vse kaže, da bo novi transformator, ki so ga združeno zgradili krajevna skupnost in obrtniki, ostal letos brez haska. Elektro podjetje Ljubljana-okolica ga namreč zar^i pomanjkanja de-naija letos še ne bo opremilo in se tudi ne bo letos lotilo rekonstrukcije omrežja. Občani so nezadovoljni, ker podjetje hoče, da mu za to preskrbijo kredit, tega pa krajevna skupnost in občani ne morejo. M. S. Izmenjava 10-članska delegacija žena novomeške občine na obisku v Nemčiji Pod vodstvom Mare Rupena-0šolnikove se je 8 dni mudila na obisku pri ženah v nemškem mestu Nuem-berg in okolici lO-članska delegacija konferenca za družbeno aktivnost žena novomeške občine. Naša delegacija jc bila zelo toplo sprejeta. Novomeščankam so priredili več uradnih sprejemov v mestnih hišah, peUali SD jih na oglede zanimivosti, otroških klinik, vrtcev in šol. Razen tega so imele več razgovorov s skupinami tamkajšnjih žena, ki delajo v organizaciji SPD. Poleg Marije Suhy, predsednice konference za družbeno aktivnost žena, so bile v delegaciji še: dr. Erna Primožič, Milka Češarek, Mara Glonar, Francka Počrvina, Britiga Mavsar, Marjeta Hrovatič, Dragica Galič in Minka Dragan. Tudi tamkajšnji časopisi so novomeški ženski delegaciji posvetili dokaj pozornosti. Novomeščanke so si nabrale mn^o izkušenj o delu ženske organizacije v eni najbolj razvitih evropskili držav, ki pa seveda dela v drugačnih razmerah in z drugimi cilji. Nemške žene bodo vrnile obisk Novemu mestu septembra letos. r. b. da živinoreja v novomeški občini močno p^: stalež živine pri rejcih pada iz leta v leto, osnovna čreda pa je vedno bo^ prizadeta. Krav je danes za 15 do 20 odstotkov manj, kot jih je bilo pred krizo v živinoreji. Posledice tega so najbolj vidne pri odkupu telet. Telet za odkup je vedno manj, prav teleta pa so edina naravna osnova za pita^. Naslednja zaskrb^ujoča ugotovitev je, da zaradi tega, ker ni spodbude'za pitanje, mc^no upada pitanje v kooperaciji. Slednje se je samp od lani d« Jntos zmanjšalo na ob- Stane Dolanc v Žužemberku v buooto, 29. julija dopoldne, je v gozdu pri Žužemberku nabiral gobe sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ STANE DOLANC. Ustavil se je tudi na žužemberškem tr^ in posedel na vrtu zadružne gostilne. Z njim je bil generalpodpolkovnik FRANC TAVCAR-ROK z ženo Ančko. M. SENICA TOGREL 4-KRAT V BOSNI Po montažnih betonskih proizvodnih dvoranah, ki jih po sistemu Togrel iz prednapetih betonskih ločnih mont^nih elementov gradi SGP PIONIR, naročniki zelo radi posegajo. Gradnja je poceni in zelo hitra. V SR Bosni in Hercegovini gradi PIONIR letos kar 4 tovarne po sistemu TOGREL za potrebe lesnopredelovalne industrije. Skupna površina proizvodnih dvoran v 2ivi-nicah, Drvarju, Glamoču in Bosanskem Petrovcu znaša 36.000 kvadratnih metrov. '* ANALIZA ŠTIPENDIRANJA Občinska konferenca ZKS Novo mesto pripravka za sejo, ki bo v novembru letos, obširno razpravo o štipendiranju. 500 vprašalnikov, v katerih so št^ndisti odgovorili na mnogo vprašanj, je že zbranih in te dni bo posebna lupina začela obdelovati tako zbrane podatke, kijih bo nato predložila v oceno občinski konferenci ZKS. močju KZ Krka za 40 do 50 odstotkov. Tudi to je eden izmed dokazov, da vzredimo premalo telet. ^ Kmetijska zadruga Krka ima, kot že rečeno, polna pitališča in cek> brez iz^be je, vendar ji to u^va le z največjo ponovno akrobatiKo. Živino za pitanje v teži od 100-200 kg dobivajo iz kooperacije, V teži od 200-500 kg pa od poslovnih partnerjev, za katere živm6 pit^. O cenah se dogovarjajo . sproti, fiksne, garantirane cene, ki bi spodbujala k dolgoročni usmeritvi, pa ni. Cene prirastka pri pitanju so premalo spodbudne, cene telet in krmil pa previsoke glede na končno prodajno ceno žhrine ali mesa; to sta glavni ugotovitvi sedanje živinorejske bilance. Ugotovitev, da bo zasluženi dinar treba našemu kmetijstvu priznati pri cenah prej ali slej, je kot na dlani, šele nato se bo kmetijstvo tudi pri nas razcvelo tako, kot ie-limo! M. J. 2x1 dinar! V začetku junija so na novomeškem Glavnem trgu postavili avtomate - parkirne ure. Kdor ieli na trgu parkirati osebni avtomobO, mora plačati za uro parkiranja dinar, za dve uri pa dva dinarja. Pred Idatkim so delavci komunal-n^a podjetja na urah naredili popravek, saj so tisti, ki so hoteli svoje vozilo uri zaupati dve uri, v avtomat^ v velflci večini.vigli kovanec za dva dinarja, namesto dva kovanca po dinar. Ker ura ni hotela meriti določenega časa, je večkrat prišlo do hude krW opeharjenih lastnikov avtomobilov. Zato so sedtg delavci komunalne-^ podjetja na uri napako odpra^ m na njej jasno piše: za uro parkira-r\ja dinar, za dve pa 2 x po 1 dinar! P. Toborniki -tabornice! Zbcff yseh udeležencev za tabor na Valeti bo v petek, 4. avgusta, ob 17. uri na ra-govskem mostu. Eni za ples, drugi proti! Prijetne urice na vrtu kandljskega hotela! Vsak petek, soboto in nedeljo je pod košatimi kostanji na vrtu hotela Kandija živahno, kot že vrsto let ne. Skupina mladih Črnomaljcev, ki so si nadeli ime Abadoni, tu od 20. do 23. ure, ob sobotah pa do 24. ure, zabava številne Novomeščane. Včasih so morali oditi na ples v Dolenj-,ske Toplice, na Otočec ali pa še dlje. Lepo število starejših in mlajših Novomeščanov je tako ob koncu tedna med rednimi gosti še zlasti nekateri neuvidevni mlajši gostje pregnali. Kljub temu bomo verjetno kmalu poslušali domačo glasbo, saj je mnogo takih meščanov, ki bi radi ob večernih urah prisluhnili te}'« zvrsti glasbe. Osebje hotela upa, da bo program, ki ga pripravljajo, pester in zanimiv in da bo z^ovoljil starejše in mlajše prebhralce našega mesta. J. PEZEU zato, ker toč§o odprto pivo in postrežejo z dobrimi domačimi ^ecia-litetami. Gostje ne plačajo nikakrš- nih, pri nas sicer že tako „udomače-nih“ hajrazličnejših „davkov“ niti za postrežnino niti za glasbo. Delavci hotela so želeli Novome-ščanom ponuditi tudj narodno-za-bavne melodije, pa so prvi ansambel TRENINGI ODBOJKARJEV Novomeški odbojkarji so prejšnji teden pričeli redno trenirati. Treninge vodi igralec reškega zveznega ligau Braco Silov, ki je v Novem mestu pri vojakih. Vrsto Novega mestk bo okrepil le Lojze Babnik, ki je prejšnjo š^no uspešno igral za trebanjsko ekipo. V avgustu bomo na Loki lahko gledali nekaj zanimivih prijateljskih trening tekem, najzanimivejša pa bo z ekipo Kamitika, ki se je uvrstila v drugo zvezno ligo. p_ NA MORJU 367 OTROK S pomočjo novomeškega Rdečega križa je letos prvič videlo morje okoli 300 otrok, 79 pa jih je del šolskih počitnic preživelo na Vranskem. Z naslednjo skupino, ki bo odšla na letovanje drugi teden, bo odšlo v Fazan 99 otrok, na Debeli rtič 20 in na Vransko 29 otrok. P. RAZSTAVA IVANA CAMPE Ob 30-letnici smrti Ivana Čampe jc Studijska knjižnica v Novem mestu 27. julga odprla v veži zanimivo razstavo o pisateljevem življenju in delu in o delu Članov Literarnega kluba. Razstava, ki si jo je ogledalo precej Novomeščanov in turistov, bo odprta do 30. septembra, da si jo bodo lahko ogledali tudi učenci In dijaki. P. Novomeška kronika SESTANEK KOLESARJEV -Prejšnji teden so imeli v nekdanjem vevškem klubu sestanek člani novomeškega kolesarsk^a kluba. Pov . govarjali so se o prihodnjem delu in o o^aniziranju klubskih dirk, dosedanje delo pa so pohvalili. TTRZNICA - Ta teden je bila tržnica dobro založena, cene pa se od prejšnj^a tedna bistveno niso spremenile. Cene: kumare 2 din za kilogram, grozdje 7 din, breskve 7, banane 7 din, paprika 10, marelice 10, jajca 0,80 do dinar, paradižnik 7 din, krompir 3 do 5 din, rdeča pesa 5 din, čebula 6 din, lisičke - merica 5 din, jurčki 30 din kilogram in limone 12 din. ROJSTVA - Rodile so: Marica Gal iz Adamičeve 49 - Heleno, Slavka Simonič iz Adamičeve 30 — deklico, Marjana Žižek iz Foerster-jeve 5 - Primoža, Stanislava Pop6-*< vič z Drejčkove poti 33 - Dragico, Jožefa Plaveč iz Kristanove 14 -deklico, Katarina Bratož iz*Vrhov* čeve 2 - Boruta in Majda Kukec it, ulice Na tratah 21 - Davida. m POGREBI - Umrla sta Alojz Stih v 75. letu starosti, kmet iz Jedinšči« ce 1, in Janez Markovič v 76. letu starosti, upokojenec iz Prešemov^a trga. 1 Ena gospa je rekla, da je vesela,* ker so novomeški gobarji motorizirani in pametni in se odpravijo po plen nekaj kilometrov iz Nov^a mesta. Ona gre raje v Ragov log na sprehod, pa Še prazna se ne vrne f Kjer ni tožnika, ni sodnika črnomaljska občinska uprava in inšpekcijske službe v kadrovskih težovah - Pritožbe glede slabih cest in oskrbe z mesom Ubčmslca uprava ne more bistveno izboljšati poslovanja, ker ji manjka šolanih in sposobnih strokovnjakov z visoko ali višjo šolo, poleg tega so v starih gajskih prostorih neustrezni delovni pogoji. Kadrovsko stisko skuša uprava premostiti s povečanim štipendiranjem, medtem ko o predvideni gradnji novega upravne^ poslopja za zdaj ni možnosti. Podoben primer je v službah medobčinske in^kcije, kjer že dve leti iščejo nove moči, a jih ne dobijo. Nič čudnega, če sedanji inšpektogi zaradi preobremenjenosti ne vidijo ČRNOMAUSKI DROBIR STARI ZAPORI poleg stavbe sodišča so porušeni Ž buldožerjem pr^ravljajo teren za gradnjo tržnice. Kmetijska zadruga bo imela tu sodobno mesnico z delikateso in bifejem. CUDNI ZNAKI - Ce z avtom pr^elješ v mesto z metliške strani, ti prometni znak dovoljuje 40 km hitrosti, ako pa prideš iz smeri Kanižarice, lahko voziš 60 km. V mestu pa je še en znak, ki hitrost pri 60 1^ vožnje popolnoma ^rošča. Take zanimivosti najbrž nimajo zlq>a kje! BETONSKEGA ŽELEZA v trgovinah že dalj časa ni dobiti, če pa greš po mestu, ga na zasebnih dvoriščih vidiš na kupe. Od kod? Tako je vprašal tudi eden od odbornikov na zadnji seji. SVET KRAJEVNE skupnosti je pretekli teden zasedal, razprava pa se je vrtela največ okiog vzdrževanja čistoče v mestu. Menili so, da to krajevna skupnost storila svoje, toda brez pomoči občanov ne bo šlo. TUDI V CRNOMAUSKI občini se je začela akcija za pomoč poplavnim področjem v Prekmurju in Slovenskih goricah. Pridevke delovnih organizacij nakažite na račiln RO RK 501-^-391/3, občani in krajevne organizacije pa lahko prispevke oddajo v pisarni občinskega odbora RK' vsega, kar sodi v njihovo delovno področje. Črnomaljski odborniki im^o več pripomb na račun kvalitete mesa v domačih prodajalnah, predvsem pa slabih cest, na katerih ni cestarjev. ' Kot je bilo videti iz daljše razprave med odborniki, slabim cestam ni vedno vzrok le pomanjkanje denarja za vzdrževanje. Vsaj obse kali Čestitke zo jubilej 22. julija, prav na dan vstaje, je pred 60 leti zagledal luč sveta Janez Vitkovič iz Črnomlja. Kot prvoborec, nosilec ^omenice 1941, nosilec več odgovornih funkcij v povojnem obdobju, nosilec številnih odlikovanj in še danes aktiven, posebno v borčevski organizaciji, je jubilej lepo praznoval. Poleg članov družine, svojcev, prijateljev in znancev so mu zaželeli vse najlq>še in še mnogo zdravih in zadovoljnih let njegovi nekdanji soborci in predstavniki družbe no-političnih ter oblastvenih organov v občini. Da bi se vse lepe želje izpolnile, želi tudi naše uredništvo, saj je bil Janez Vitkovič pred leti eden najzvestejših sodelavcev lista Ob 30-letnici internacije 6. av^sta poteka 30 let, kar je bilo iz Adlešič in okolice odgnanih več kot 100 ljudi v italijanska koncentracijska taborišča, iz katerih se 31 domačinov ni vrnilo. Zveza borcev NOV Črnomelj in krajevne organizacije ZZB NOV v Adlešičih organizira na obfetnico v AdleSčih srečanje internirancev. Zbrali se bodo 6. avgusta ob IS. uri, ko bo proslava s kulturnim programom. Govoril bo Jože Fortun iz Damlja. Vabljeni so nekdanji interniranci ter njihovi svojci in prijatelji..^ bi lahko drevje, ki visi nad cestami, pa bi bilo manj, če bi cestar stalno opravljal službo. Medtem pa oskrbe z mesom ni lahko urediti. Po izjavi predstavnika črnomaljske zadruge v sedanjih zastarelih in neustreznih lokalih ni mogoče sekati mesa na kose, kakršne bi želeli potrošniki in ga prodajati po različnih cenah glede na kvaliteto. Sele ko bo zadruga zgradila nove mesnice, bo oskrba boljša, je dejal tovariš Kure. Ne vem, če je ta navedba prepričala in zadovoljila odbornike. R. B. Babica s kamionom Ce se cestni inšpektor v družbi miličnika postavi v zasedo in ustavna tovornjake, lahko kjerkoli v Beli krajini ugotovi, da se grobo krši zakon o organizaciji prevoza z motornimi vozili. Naletijo na kamion, katerega lastnik je, recimo, 75-letna Katra iz oddaljene hribovske vasi Stara, bolehna ženska, ki se še nikdar ni peljala v kamionu, kaj šele, da bi ga vozila, kot bi po pravilih morala, če je lastnica vozila. Za volanom je njen oddaljeni sorodnik ali pa sosedov sin. Tako si pomagajo obiti zakon lastnSci večih tovornih vozfl, največkrat prishiženih v Nemčiji. Je pa tudi več primerov, ko lastniki prepustijo tovornjake državnim transportnim podjetjem, najemojemalec pa si obračuna določen odstotek od opravljenih voženj. Prevozniki, ki imajo vozila v najemu, vozijo brez, potnih nalogov podjela in prejemajo denar za vožnje, ne da bi dohodek zapisovali. Zase že, toda davkarija takih zapisov ne najde. Do zdaj je ugotovljeno, da ni tako malo občanov, ki so vpisani kot lastniki tovornjakov, a za volan nikdar ne sedejo. To so nezakoniti n^em-niSci odnosi, ki dajejo precej visoke rente in povzročajo socialno raz-ličnost. R. B. Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, pletenin, perila ali konfekcije vam priporočamo ogled nafilh zalog. Prodajamo tudi na 5-mesečno brezobrestno obročno odplačilo. OelefelisHl" Črnomelj Turizem vedno bolj osvaja Kočevsko. Podjetja odpirajo nova gostišča, kar pa za razmah turizma ni dovolj. Izboljšati je treba ceste oziroma prometne zveze in urediti take objekte ter zanimivosti, ki bodo turiste pritegnile in jih kar najdalj zadržale na Kočevskem. Na sliki: motel „Jasnica"" je eno izmed novejših gostišč na Kočevskem. — (Foto: J. Primc) Nagrade gospodarstvenikom? Prva podelitev že prihodnje leto Poseben sklad za nagrajevanje zaslužnih ljudi s podroi^a gospodarstva naj bi ustanovili v kočevski občini, t^o predlaga predsednik zveze delovnih skupnosti občinske skupščine Kočevje Stane Ocepek. V občini je že ustanovljen sklad Joi^ta Šeška, ki naj bi spodbujal ustvarjalnost v občini in podeljeval nagrade in priznanja za dosežke na kukumem, prosvetnem, umetnostnem, znanstvenem in gospodarskem področju, vendar so pri njem na nagrajevanje gospodarstvenikov pozabili. Po sedanji zamisli bi nagrado in plaketo dobfl lahko vsak, od navadnega delavca do strokovnjaka in direktorja, ki bi občutno vplival na gospodarski napredek podjetja oziroma občine. Namen nagrade pa je, sp: de POKOPALIŠČE - PARK Pokopališče - park ureja kočevska krajevna skupnost na starem pokopališču na ^ižišču Roške in Črnomaljske ceste (pri zdravstvenem domu). Ce vreme ne bo nagajalo, bo v glavnem urejeno že ta mesec, jeseni pa bodo tu zasadili še drevje in drugo zelenje. Sem bodo pripeljali tudi stare nagrobne plošče in spomenike, ki jih tu že vrsto let ni več. da bi spodbujala prizadevanja za napredek gospodarstva v občini Tovariš Ocepek tudi predlaga, naj bi go^odarske nagrade podeljevali za praznik dela 1: maj ali za praznik samoupravljavcev 27. junfl. Nekateri dodajajo, naj bi nagrado razširili še za delo na področju utrjevanja in razvoja samoupravljanja. Zbor delovnih skupnosti pa je že rejel sklep, da je treba v soglagu z lelovnimi organizacijami ta predlog preučiti, in če bo sprejet, sprejeti do konca tega leta statut sklada, v prihodnjem letu pa že prvič podeliti nagrade. J. PRIMC ASFALTIRATI NASEUE Asfaltiranje Kajuhovega naselja v Kočevju bo veljalo 160 do 170.000 din. Denar za ta dela - razen 50 do 60.000 din - je zagotovljen. Manjkajoči denar bodo zbrali pri zasebnih lastnikih hiš, računajo pa, da bo nekaj prispevalo še stanovanjsko podjetje ztoiženega KGP. Doslej je že 30 lastnikov hiš od skupno 45 prispevalo za ta namen po 1.000 din. Krajevna skupnost bo opraviM ta dela v lastni režiji, kar bo ceneje, hkrati pa bo omogočila, da bodo lastniki hiš lahko tudi dostopne poti do zgradb asfaltirali po najnižjih cenah. DROBNE KOČEVJ NE SPOŠTUJEJO - Cesti prometne oznake, posebno preho za pešce, so ljudje z nezaupanj« gledali že takrat, ko so jih vnov» prebarvali. Skoda denarja, saj se voz* niki nanje sploh ne ozirajo, so m®’ nili pešci, ki oznakam ne zaupajo-Večina voznikov vozi po mesW nf treje, kot je do^^ljeno; pridrvijo ^ prehodov tako naglo, da ^loh f* mcffejo več ustaviti. Skrajni čas J®’ da bi naredili red. GOBE, GOBICE - Gobe jo razgovor dneva. Vse jih nabira, staro)« mlado, žal je med njimi malo prav^ gobaijev. Na domači tržnici pr^ dajajo jurčke po 30 do 35 din gram, nekateri pa jih nosijo celo Ljubljano, kjer dobijo zanje ^ ziasti če naletijo na italijans»® kupce. _ _ KOŠARKARJI ZACELI -ski^ina košarkaijev je že od pon deljka na treningu v Kočevju. / hvalijo se z dobrimi možnostmi z trening, pa tudi z zadostno hrano stanovanjem v hotelu Pugled. DOBRA BERA MEDU larji so začeli točiti med. Kljub s b«nu vremenu, neugodnonu za c bele, so z bero zadovoljni, upajo p še na ponovno meditev hoje. . '. OGLEDALO - Zgodilo se je, “J domačini niso vedeli povedati pj. nikom, kje je kočevski Pokraji^ muzej NOV. Na vprašanje zmigovali z rameni, potem pajin” potili v dom telesne kulture. ^ ^ ZDAJ JE PA HALO -graditi cesto proti kegljišču, .. bo vsakdo vozi^ kot se mu po parku, zelenicah in celo nih gredih. Toda zdaj so se 06*^^ nergači, češ da ceste ni treba Neige je menda treba priti do KePJ šča! ^ občan rr vorašuje Y ^ - Zakaj so urbanisti vzeti za gradnjo najboljše površine Združenega KGP? - Ker tako in tako ZKGr^ vso živino oziroma meso v J tt naj mu Italijani zagotove pog “ uspešno živinorejo. KOČEVSKE NOUlCE Ves Gradac je slavil Za 26. julij, krajevni praznik, zasedanje občinske skupSCine in slovje pri spomeniku Čeprav je bil tudi letos ?6. julij, gradaški krajevni praznik, na delovni dan, so ga počastili domala vsi pre-bivsdci l^ja. Pri vsaki hiši imajo koga, ki še pomni ali je na lastni koži občutil usodni dan leta 1942, ko so Italijani vas požgali, domačine pa odpeljali v internacijo. Praznovanje krajevnega praznika je v več letih dobilo že ustaljeno obliko. Odborniki občinske skupščine Metlika ta dan zasedajo v gra-daškem prosvetnem domu. Tokrat so imeli dopoldne delovno sejo z SPREHOD PO METLIKI OBLJUBUENO JE BILO, da bo •Tiladinski klub v prostorih nekdanjega otroškega vrtca urejen do novembra letos. Delo se še ni začelo, zato se je bati, da bo ^t ostalo pri obljubah. Koliico let šef KOPALIŠKI PROSTOR na Kolpi ’e lepo urejen. V restavraciji lahko gostje dobe kaj za pod zob, pa tudi pijača je primerno hladna. Nikjer pa ni tabie, ki bi mimoidočim kazala pot do kopališča, kai je pomanj-Kljivost v domačem turizmu. MLADINSKA ŠPORTNA TEK-MOVAlNJA Se vedno potekajo. Doslej so se mladinski aktivi v občini pomerili v namiznem tenisu, ke^ja-igu, v stresanju z zračno puško in v i^em nogometu. Tekmujoče ekipe 90 dobro priprav^ene, organizac^a je v redu. TURISTI NEMALOKRAT sprašujejo po zanimivostih Metlike, žal pa ni reklamnih napisov. Tako tudi za Belokranjski muzej ni niti naj- obravnavo poročil občinskega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva in sodnika za prekrše ter socialne službe. Popoldne je bUa slavnostna seja v navzočnosti predstavnikov očinske organizacije ZZB NOV in predstavnikov vaSkega druž-beno-poGtičnega življenja, s katere so delegacije odnesle vence pred spomenik. Tudi krajši kulturni progam z metliško pflialno godbo in domačimi izvajalci je že običaj. Skoda le, daje fetošnje slavje motilo slabo vreme, kajti hudo neurje je onemogočilo proslavo na prostem. Tudi vaška veselica, kije navadno na senčnem vrtu, je morala letos biti pod streho prosvetnega doma. DELAVNI MLADINCI Mladinci v vasi Božakovo si bodo v stari šoli uredili prostore za druž-beno-politično delovanje. V stavbi bodo našle svoj prostor tudi ostale družbeno-politične organizacije iz vasu Mladinci bodo uredili tudi okolico šole. GASILSKA POMOČ Odbori, ki upravljajo gasilske in kulturne domove na vasi, bi morali imeti več posluha za delovanje mladih. Do^ja se namreč, da mladinci ne dobijo na razpolag teh edino dostopnih in primernih prostorov. Več strpnosti in razumevanja ne bi škodilo. Brezupno? Ker ni denarja, ni uspeha, zato odstop Samoprispevek in šole Kako bo s plačevanjem samoprispevka v bodoče abčmn vprnuj« Po podatkih za prvo poUetje letos so znašali dohodki krajevnega samoprispevka za gradnjo šol v ribniški občini 906.729 din. Največ denarja so porabili za gradnjo šok v Loškem potoku, in sicer 456.978 din. Skup-nf izdatki so znašali 532.100 din. Krajevni samoprispevek je bil pri gradnji in dograditvi šol v ribniški občini odločujoč faktor! S sredstvi samoprispevka, ki ga plačujejo občani ribniške občine že več kot sedem let, in s posojili družbene skupnosti sta zrasli moderni šolski poslopji v Ribnici in Loškem potoku, na šoli v Sodražici pa je bilo urejeno pročelje. V OBUPNEM STANJU Cesta do Križevske vasi kliče po popravilu. Vaščani to vedo že dalj časa, kopalci pa so šele zdaj opazili. Na robu mirne vasi si želi odpočiti ob Kolpi več ljudi, toda zaradi slabe ceste godrnjajo. injšega opozorila, kje je. DOBRO BI BILO, če bi na kopališču v mestu določili prostor, kje se lahko postav^ajo šotori. Če bi bil kamp urejen, bi turizem veliko pri-dobu, tako pa ugotav^amo le neizkoriščene možnosti. UMRLI SO: Anton Starešinič iz Drašič, star 64 let; Štefka Brine iz Metlike, stara 28 let; Barbara Zupanič iz Dragomlje vasi, stara 81 let, in Ivan Verbič iz Metlike, star 78 let. iiiolliški tednik Malo je junakov, ki bi a zdaj, ob vsakdanjem deževju, upali v Ko^o. Reka ima jj^red Metliko slabih 19 stopinj in jev tem delu tudi kalna. Upajmo, da s kopanjem za letos nisno že opravili! (Foto: R. Bačer) Odstop dr. Antona Sukljeta s položna predsednika sveta za zdravstvo in socialno politiko pri občinski skupščini v Metliki ne sodi v vrsto nedavnih odstopov z raznih funkc^. Dr. Suklje se je dalj časa zavzeto boril za odpravo sramotno nizkih socialnih podpor in za izboljšanje stanja v socialni službi, ker pa, pri tem ni mogoče napredovati, je sporočil, da odstopa. Ravno leto dni je tega, kar so odborniki na zasedanju v Gradcu ustanovili občinski sklad za socialne podpore v upanju, da bi s pomočjo delovnih organizacij rešili najhujše primere. Sklad je bil po več mesecih ustanovljen, poc^etja so tudi prispevala, toda medtem so potrebe narasle, tako da denarja za n^nujnejSe spet ni dovolj. V občini je Se vedno 39 socialnih podpirancev, ki prejemajo od 10 do 150 din mesečno, razen tega pa Se 26 novih prošenj za podpore in več primerov, ko so občani nujno potrebni oddiue v dom počitka ali drug zavod. Zal ni denarja! Medtem ko je sociafaia služba s pomočjo prispevkov podjetij in povečanih sredstev proračuna na bolj-Sem za 200.000 din, so se cene oskrbnin v domovih tako dvi^ile, da so ta znesek požrle. Tako je za kritje letošnjih novih potreb ostalo samo 7.000 din. Naj rešujejo le koče potrebe, naj poviS^o nizke podpore ati naj koga od potrebnih poš^ejo v dom? Najbolj žalostno je, da ne morejo pomagati otrokom, za katere skoro ni dvoma, da bodo zašli. Izhajajo iz družin alkoholikov, bežijo od doma, segajo po tuji lastnini. Če bi jih dali v rejo, v novo okolje, bi jili lahko rcSib, tako pa ... R.B. DVE KOMISIJI Na predlog komisije za volitve, imenovai\ja in kadrovske zadeve je občinska skupščina imenovala komisiji za ugotavljanje socialne ogroženosti kmetov ter plačilne ^osobnosti za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. V prvostopenjsko komisijo so bili imenovani: predsednik Alojz Marn iz Juije-vice, člani: Anton Strnad iz Velik^ Poljan, Al(^z ZbaSnik iz Dolenje vasi, Jože (%erstar iz SuSa, Alojz Lavrič s Hriba, Ivan Kovačič iz Sodražice, Franc Modic od Sv. Gregorja, inž. Andrej Mihelič iz Ribnice m Ludvik Češarek iz Nemške vasi. V drugostopenjsko komisijo so bili imenovani: predsednik Franc Lovšin iz Ribnice, za člana pa Janez Kozina iz Zkbiča in Franc Bojz iz Dolenje vasi. _ Ko se iztekajo zadimi meseci plačevanja krajevnega samoprispevka, se nehote vprašamo, kako bo s plačevanjem samoprispevka v bod(^e. Odprtih je vrsta perečih vprašanj na področju komunalne ureditve. Tu mislimo predvsem na občinske ceste, ki bi jin morali postopoma modernizirati S samoprispevkom bi lahko uresničili veliko načrtov, ki jih pogosto obravnavajo na zborih volivcev. VEČJO SKRB OBRTNIŠTVU Občinski odbornik Anton Govže iz Zapotoka se na sejah občinske skupščine pogosto oglaša k besedL Na zadnji seji občinske skupSčine je med drugim menil, da stanje obrti v občini ni zadovoljivo. Nekaterih vrst poklicev, kot so na primer zidarski m Še nekateri. Že močno primanj^ kuje. Po mnenju tov. Govže ta bi morala občin^a skupščina do obrtništva in tazvoja obrti imeti izdelana stališča. Menil je tudi, da so davčne stopnje za obdavčenje obrtnikov v ribniški občini vij^e kot v nekaterih dru^ občinah, na primer v občini Kr^o. Prav tako je govoril o vodenju poslovnih knjig, ki jih morajo voditi obrtniki, pa nekaterim povzroč^o težave. Vsekakor bo potrebno po mnenju odbornika Govže ta zasebnim obrtnikom posvetiti večjo pozornost, prav tako pa tudi obrtništvu in i\jegoveinu nada^- obč insko Arcevio. upravo odgpv” - Kaj pa zdaj, ko beže z ske skupščine načelniki? - Bomo pa ustanovili^^^’j^po ZOBOTREBCI AVTO-MOTO DRUSTVO ca je na trgu pred mom v Ribnici postavilo klenima omaricama. jvic*” fotografije karamboliranift jjjo v. Tudi to naj bi oP^^jo ^ da bi bili med voir'J bolj P <5- azljivL TOVATI PO CESTI od tnO' njemu razvoju, predvsem tako imenovanim deflcitamim obrtim. Turistična zveza? govke na Travno goro ker je cesta zaradi pogostega pbnekod zelo slaba. V 1> podjelu pravijo, da denao vzdrfevanje cest nimajo. ’ jj-uP' NA ZADNJI SEJI občinske ^ Sčine so razpravljali o skih domov v Ribnk^i in s^j imata oba kraja revna domova. Za gradnjo P° j pp" objektov bo potrebna druzD« moč. Ker v obeh krajih^ mogli istočasno p-aditi, o* jgci nov dom postaviti najprej w * STANOVAcn (..Stan^^ O nameravani ustanovitvi medobčinske turistične zveze, ki bi delovala na območju treh občin od Kočevja do Turjaka, smo že pisali V občini je pet turističnih društev, ki jih vodijo preizkušeni turistični delavci Vsako teh društev pa ne more uresničiti zastavljenih načrtov, ker so premajhna in nimajo potrebnem denarja. Turizem v Ribniški dolini je obstal na mrtvi točki To sc kaže tudi na skladu za turizem pri občini, ki je bil do konca prvega polletja ktos neizkoriščen. 11.226 dinarjev naj bi uporabili za izdelavo načrtov za vikend nasede v Sodražici, za propagandne legendne table in za turistično propagandno akcijo. Ugotav^amo, da so turistična društva v občini preveč razdrobljena. Ustanoviti bi morali občinsko turistično zvezo, ki bi povezovala vseh pet turističnih društev. Tako bodo v občini lahko vodili enotno turistično politiko. Zato je zadnji čas, da turistična zveza čimprej zaživi in poskrbi za poživitev turizma. Gvido Čarman (StanovaA)*^*’ i=«5):--------------------- TV PRETVORNIK v toku bo kljub težavam zgrajen Se fctos. RazveselJi^ so lastniki televizgskih apw * spe vali vsak po 500 bodo ta prispevek plačali p bo nabralo precej denarja-^ ^ možnost, da bomo na nih gfcdali kmalu boljše sli^ • REŠET0 10 DOLENJSKI LIST Sl. 31 (1166) - 3. avgusta I kočevski tižnici dobiš skor^ vse, kar potrebuješ. Najbolj je seveda založena s sadjem in zelenjavo, ipiaš siečo, dobiš tu tudi primemo obleko za ženo, otroka ali zase, perilo, pletenine, čevlje, copate, vse vrste galanterijskega blaga in še kaj — (Foto: J. Primc) RAZGOVOR Z RUDIJEM MOHARJEM, PREDSEDNIKOM PODRUŽNICE DRUŠTVA UPOKOJENCEV človeka ne izžeti in zavreči ^setina občanov upokojencev - Podjetja pozabljajo na bivše člane kolektiva - Mimi upokojenci žele svoj kotiček - Za klub ni olojšav ^“■ Upokojenci imate eno najšte-^jSih organizacij v kočevski ob-predstavljate veliko politično jj^^oliko vas je in kako ste oiga- NaSa podnižnica Društva upo-^ncev šteje okoli 1350 članov. svoja poverjeništva v Banji JvKočevski reki, Vasi, Osilnici, pred kratkim pa smo jih ustaje se v Predgrađu, Koprivniku in Poverjeništva dobro delajo, so skoraj vsi upokojenci Ik^jeni v društvo, v mestu pa je še nevčlanjenih, predvsem t^ih, ®^jo dobre pokojnine. Kako upokojenci sodelujejo z LUf • morda še lqe zelo lepo. Tu so ^^^enci seznanjeni z delom, in težavami podjetja. Sestan-'»pok^encev se udeležuje celo Podjetje pomaga upoko-Žal pa največ delovnih or-J^acij po upokojitvi pozabi na elane svojega kolektiva, ki iy-|POajetje ustva^, mu darovali HijJO miajjost, moč in kri. Tak od-'upokojencev je vreden se-1' ^ le graje. kmalu vodovod vodovoda po 25 (W din na zbranih skupno okoli din. Polovico tega denarja so jo vplačali, nekateri, ki ima-^X)h 1*? dohodke, pa bodo plačali Dela se bodo začela ta P® pritekla v hiše “*Heje do občinskega praznika. - Kaj društvo nudi upokojencem? - Na leto organiziramo 3 do 4 izlete. Lani smo, žal, samo enega, kar ni prav. Skrbimo tudi za reševanje stanovanjskih vprašani upokojencev. Doslej smo kupili 13 enosobnih stanovanj. Letos gradimo še 9 novih. Za popravila stanovanj smo razdelili po^jila v skupnem znesku 260.000 din. Imamo tudi svoj klub upokojencev, ki je bil najprei zaprtega tipa, ko pa nam je občindka skup- ščiiia ukinila davčne olajšave, je naš klub postal odprt za vse občane. - Česa si upokojenci žele, kaj predlagajo? - Na nedavnem občnem zboru so predlagali, naj bi v zgornjih prostorih našega kluba v Kočevju uredili prostore za bolj mirne upokojence in upokojenke. Tu bi bile zanje na razpolago razne revijč, časopisi, šah in drugo. Nekateri pa imajo pač raje več živahnosti okoli sebe. Tem bodo še vnaprej namenjeni ^odnji prostori. 2ele si tudi več izletov. Upokojenci s podeželja pa so predlagali, naj bi jih iz našega vodstva večkrat obiskali in se z njimi pogovorili o raznih zadevah, ki jih zanimajo ali jih tarejo. Vendar je za take obiske treba več denarja. - Kako je dejavnost podružnice Društva upokojencev financirana? - S članarino, dotacijo občinske skupščine in z dohodki kluba, ki pa jih upor^imo predvsem za vzdrževanje in popravila stavbe našega JOŽE PRIMC UREJAJO TRG Na Trgu zbora odposlancev v Kočevju so že zamenjali cevi za vodovod in kanalizacijo, proti koncu tega meseca pa bodo trg še asfaltirali. Za to delo bodo zasebni lastniki hiš in stanovanjsko podjetje prispevali za sv<^e hiše oziroma stanovanja po 1000 din. Tako bodo skupno zbrali 40.000 din. DOM PREVZET Jožeta Seška je 27. julija v uprav^anie krajevna skup-4ovl ^o^evje. Ta dom ie tako zgo-i^j^ska kot tudi kulturna usta-kJt* UDorAhHflio na oa 7a razne nri- Študentje in štipendiranje Študentje žele vplivati na izobraževanje in zaposlovanje - štipendij je veliko, a so majline - Hočejo na prakso v delovne organizacije '•porabljajo pa ga za razne pri-srečanja, sestanke še druge ^^»zacije in društva. Zato bi bUo Ojuj* vzdrževarije doma ne bi na plečih krajevne skup-^pak naj bi v raznih oblikah najemnine, prispevki) pri-Zanj vsi, ki ga uporabljajo, ♦ijj'mevni skugnosti so že imeno-posebno komisyo, ki bo izdelala iiilf K vzdrževanje doma. Predsed-|^*jevne skupnosti Stane Otoni-je poudaril, da je tudi v intc-njfj, ‘^jevne skupnosti, da je v • ** Cim uspešneje kulturno delo. brez besed Predstavniki Kluba študentov za območje občin Kočevje in Ribnice so izrazili že^o, naj bi jih vabili na vse sestanke in razprave v zvezi z izobraževanjem, štipendirai^em, kreditiranjem študija in zaposlovanjem v posamezni občini. Nekateri organi, na primer svet za kulturo, izobraževanje in telesno vzgojo pri občinski skupščini Kočevje, so ta predlog že sprejeli. Na ljubljanskih višjih in visokih šolah je nad 110 študentov iz kočevske občine, od tega jih prejema 80 štipendijo, 40 izmed teh pa dobiva štipendijo od delovnih ali drugih organizacij iz kočevske občine. Študentje ugotavljajo, daje razpisanih dovolj štipendij, žal pa so majhne in študentje ne morejo kriti z njimi vedno najosnovnejših izdatkov. Nekateri študentje nočejo vzeti majhnih štipendij in si tako vezati rok po študiju. Študentje se strinjajo, da se štipendije dele na osnovni in spodbudni del. Menijo pa, da so za pridobitev spodbudnega dela nekatere delovne organizacije postavile previsoke meje oziroma zahteve. Študentje si žele tudi bolje seznaniti sc z delovnimi organizacyami, ki jih štipendirajo. Menijo, da ni prav, če jih nekatere ne povabijo niti počitniško prakso niti na razgovore ob ruznili drugih priložnostih. Opozorili so tudi na neučinkovi- tost dobro zamišljenega družbenega do^vora za izobraževanje, štipendiranje in'zaposlovanje. Manjka namreč oi^an oziroma usklajevalni odbor, ki bi vse te zamisli izpeljal. J. PRIMC MLADI V ŠOLO Sedem kočevskih mladincev in mladink se bo udeležilo poletne politične šole v Ljubljani, ki jo bo od 20. do 27. avgusta organizirala re- Eubliška konferenca ZM Slovenije, ekatere občinske konference ZM menijo, daje najmanj 7 mladinccv iz vsake občine preveč za to šolo, kočevski mladinci pa trdijo, da je tako prav, saj bo znanje mladim le koristilo, tako pri delu v mladinski organizaciji kot tudi drugod. BREZ BESED n •> IZHAJA v^sak fclriek — Posamezna StevllKa ^ n»f?, iO ... lono. CA /«in\ nolietn« .. oll *4 v* naročnina 79 dinarjev (/.u 1972; 64 (Un), ®, id . din, plačljtva vnaprej Za Inozenisivo joO v fikih'dorarjev ’oŽT*’3o'dm (ali usii t-zna druga v«“" nostl) - Devizni rućun: 521-620-1-J2002-10-8-B- i cm OGLASI; lem viSine v enem stolpcu ‘Vranl / strani 55 din, 1 cm iva prvi, srednji ull .i Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka na pre M't's Za vse ostale oglase In oglase v Ji-rvo ^ i St. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja TEKOČI RAČUN pri podružnici pf» — Naslov uredništva In uprave: 68001 NOVO fjcn#*! — PoStnl pnidal 33 -- Telefon: (068) ,,„^arW» plsov in lotngrauj ne vraćamo, — Tisku i« vice« v Ljubljani. RADIO LJUBLJANik 6.00^n«^= poročila ob 5.00, isSo ^00* 10-00» 12-00. v. sanS;,i5'90> 19.30 in ob 22.00. Pi-a spored od 4.30 do 8.Oa Openi S’«^-. AVGUSTA: 8.10 letno ~ ^'20 Melodge za ««na ' f^^edrUo - 10.20 Pri vas najiotifT O Poročila — Turistični li30 v goste iz tujine - nasveti - inž. Dare obiraiya sadja gle-Z dorazmere rasti - 12.40 ll30 ansambli in godci — vam... 14.30 česbtqo in po-15.30 Napotki za tu-.16-00 „Vrtiliflk“ _ 17.10 »Vrti^j^ -' 1900 .3ignaU“ viasbeS 1^0 noč, otroci! 19115 rl ^“glednice - 20.00 Na-O^j. pesmi E i^gentine - 21.15 2iis Rp in pomorščakih -diajjj|_ in zvoki iz logov do- AVGUSTA: 8.10 Dim - 9.35 S Pihal- ^^•20 Pri Ljubljana — ~ 11-00 Poro-č * napotki za naše go- 12-50 Kmetgski Ha-^Diria c Marinc: Spravilo - 12.40 Po do-' U.jn Priporoč^o vam ... Joslaviji ® besedo po Ju- oiezzo ^ , 1"*30 Glasbeni inter-Giemo v It ”VrtUjak“ - 17.10 ®*ga sveta ° r 18.15 Iz operet-P^oci! - iQi 1^-00 Lahko noč, ”•*1 \xsktrt } Minute z ansam-- 20.00 „V ~ 22.20 Oddaja za ? AVGUSTA: 4.30 S.05 Radg-’A^itajnindf? ~ Malović: R faktor“ - 9.05 pomnite 10.05 Se fe’se&*--- Dr-Tone jL**^ Slovencev - na- okuf^ dejanja nem- 10-25 Pesmi ^.‘“^ci^fc'LlO-^S do 13.00Naši ®stitajo in pozdrav^ajo Vme 'Riri- SEVNICA K?Pelia ---- »'■“■SOrIvI®-AVGUSTA: . - Zdr^ °8lasi - Po do- h Nedeijsjji ^ revijskimi orkestri ^ ^ Oluiijj Mr (obiskali smo A 2a vsakoB^ n^if ^ Sen^anžu) Mrt * 2a naLi -r POSluŠidcev- ofldaje. ^ najmlajJe - ZakijuLk stični n^otki za naše goste iz tujine - 13.50 Z domačimi ansambU -14.05 Melodge z velikimi zabavnimi orkestri - 14.30 Humoreska tega tedna - Saki: Trinajsterica — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 16.00 Radijska i^a - Fran Milčinski: Butalci - 17.05 Nede^sko športno popoldne- 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedelo zvečer - 22.20 Godala za lahko noč. PONEDELJEK, 7. AVGUSTA; 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.40 Z revgskim orkestrom Heinz KiessUng - 10.20 Pri vas doma- 11.00 Poročila - Turistični nmotici m naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski, nasveti — inž. Franc Grum: Analize ' hranilnih vrednosti pridelkov krme nam kažejo, kako jo izboljšati -12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30. Priporočajo vam... — 14.30 Na5 poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „VrtUjak" - 17.10 Ponedeljkovo gl^beno popoldne -18.15 Popevke in plesni ritmi - .19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansambtom ViKja Petriča - 20.00 Stereofonski operni koncert - 22.15 Za ljubite^e jazza. TOREK, a AVGUSTA: 8.10 Operna matineja — 9.20 Z orkestrom Robert Stolz - 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijdci nasveti - inž: Franc Cafnik: Melioracije izčrpanih gozdov na območju občine Lenart - 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporoč^o vam ..14.40 , J^a poti s kitar“ - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" ■ - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! — 18.45 S pevko Lidijo Kodrič - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Prodajalna me-lodg - 20.30 Radgslu igra - Mam Dižić: Boter Ahdr^ - 22.15 S popevkami po svetu. SREDA, 9. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Popwke in zvoki iz studia-14 — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - ii^. Lucijan Korva: Pridelovanje breskev na Koprskem in nadaljnji razvoj -1240 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam ... — 14.30 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtijak" - 17.10 Poletno glasbeno popotovanje - 18.15 Igramo za vas — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljaha - 22.15 S festivala jazza. Četrtek, la avgusta: 8.io Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do stra- ® /Ui4^€uHn ^BREŽICE ^te v asadretj^i darilo? ko vrtnic je primerno darilo ža vsa- ^''etov vfi dnevna proizvodnja je več tisoč D barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni j^ke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! ni - 9.40 Pesmi in ptesi jugoslovan-^ih narodov — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Vilko Štern: Razvojne težnje v kmetijskem prostoru - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Z ansamblom Silva Stingla - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrti^ak” - 17.10 Koncert po že^ah poslušalcev — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer - 22.15 Iz albuma izv^alcev jazza. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 6. AVGUSTA 8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.40 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zag) - 10.55 Mozaik (Ij) - 11.00 Otroška matineja: Sebastgan in Mary Morgane, Boj za obstanek (Lj) - 11.50 Mestece Peyton (Lj) -12.40 TV kažmot (do 13.00)- Ne-de^sko popoldne: 16.00 Igre brez meja (Ij)- 17.30 Sinjdcaa&a (Zag) - 18.10 Kratek film (LJ) - 18.20 Celovečerni film - River Street 99, mi VSI VARČUJEMd PRI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V Novem mestu in poslovnih enotoli v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU in TREBNJEM # kjer zbirajo iiraniine vloge in jili obrestujejo od 7,5 do 10-odst. # vodijo Žiro račune in devizne račune občanov # opravijojo devizno-vaiutne posle In odicup ter prodajo deviz # dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti In turizma no podlagi namenskega varčevanja § odobravajo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje ‘denarne zadeve, soj je to voSa banko. celovečerni film (Ij) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -2tt25 3-2-1 (Ij) - 20.30 Ko nisem bil več vojak - nada^evanka (Bg) - 21.15 Stih in pesem (Z^) - 21.30 Športni pregled (JRT) - 22.00 Po-f^ila (Lj) _______ PONEDELJEK, 7. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 16.40) (Bg) - 18.15 Mozaik (Ij) - 18.30 Kre-menčkovi - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksime ter (Bg) - 19.45 Kratek film (Ij) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.25 3-2-1 (LJ) — 2(X35 TL M^dak: Rojstni dan • male Mire, diama TV Zagreb (Zg) -21.45 Diagonale (Lj) — 22.35 Poročila (Lj) — 22.40 Šahovski komentar (Lj) TOREK, 8. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (Pohode, Plešivec) do 17.30 (Bg) - 18.15 Obzornik (Ij) - 1&30M. Jezernik: Medvedov godmjavček - V. del (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) -18.55 Mo3ci zbor iz Domberga (Lj) - 19.20 Tara — oddaja iz cikla Ka-' ravana (lj) - 19.50 CiK*cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (lj) — 20.35 Zvite stopnice, ameriš^ film (Lj) - 22.00 Li&odje jezero, 1. del, sovjetski barvni film (LJ) — 22.40 Poročila (Ij) SREDA, 9. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 16.40) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Sebastijan in Mary Morgane — serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (LJ) - 19.00 Na sedmi stezi (IJ) — 19.25 Naši operni pevd: Dragiša Ognjanovič (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 2tt00 TV dnevnik (LJ) -2tt25 3-2-1 (Lj) - 20.35 N. Erd-man: Samomorilec - IL del predstave MG (LJ) - 21.35 ČrniGandhi - odd^a iz cikla Odiseja miru (D) - 22.05 Poročila (Lj) - 22.10 &■ hovski komentar (Lj) Četrtek, lo. avgusta 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17. (X)) (Bg) -18.10 Obzornik (LJ) - 18.25 Gospod Piper, barvni film (Ij) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Boj za obstanek, serijski barvni film (Ij) - 19.25 Jugoslovanska mesta: Mostar (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 2(X35 G. Neveux: Vidocq (Človek s sto imeni), 2. del (Lj) - 21.25 Sodobniki (^) - 22.15 Vohuni, agenti, vojaki: Prikrita invazija (LJ) - 2250 Poročila Splošno vrtnarstvo FRANC KLOBASA, BRESTANICA, sprejme v uk dve vajenki za cvetličarstvo, parkovno vrtnarstvo, drevesničarstvo in zelenjar-stvo. Ostalo po dogovoru. PETEK, 11. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (Pohode, Plešivec do 16.40) (Bg) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Veseli tobogan: Ljubljana, 2 del (Lj) -19.00 Mestece Peyton (Ij) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 2a25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Kako lepo je živeti, itdian^ celovečerni film (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) - 2235 Šahovski komentar (LJ) SOBOTA, 12 AVGUSTA 17.50 Po domače z ansamblom in vaško godbo Maksa Kumra (lj) -1&15 Obzornik (Lj) - 18.30 V deželi klobukov, živilski vrt - barvni film (Ij) - 19.20 Mozaik (Ij) -19.25 Usodno nebo - VIL del (LJ) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (LJ) - 2tt25 3-2-1 (LJ) -20.35 Pesem polena - zabavno-glas-bena oddaja (Ij) - 21.35 Na poti k zvezdam (Lj) - 2200 Moj prijatelj Tony, sergski barvni film (Lj) -2250 TV kažipot (LJ) - 23.10 Poročila (lj) RADIO BREŽICE Četrtek, 3. avgusta: 16.00 do 16.15 N^oved programa, poročila, šport in turistični napotki — 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB — Aktualnost tedna — Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA. 5. AVGUSTA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo — 16.30 do 16,45 Iz življenja v JLA — 16.45 do 17.00 Jugoton vam predstavlja— 17.00 do 17.15 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam — 17.15 do 17.40 Za naše najmlajše: Pri Kljukcu - 17.40 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 6. AVGUSTA: 10.30 Domače zanimivosti — 90 let gasilskega društva Brežice - Za naše kmetovalce: Zaščita vinske trte in grozdja v avgustu - Gvidon Vesel -^tošnji dobitnik častnega priznanja in plakete J. V. Valvasorja — Obvestila, reklame in filmski pregled — 1200 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. Pran Sal^ki Finžgar IVfftf . -NiA na voz. bova pri ie^ jok ga bo v Doh® razodela, da Si polje, in jo k • ^Pekpt \ j® otela, k So k^f. P® gladki ce- '^0 j® Loi7* ^ l^obrem po-i Lofzahvalila za Iv Slavi Sl vsa v sol-Sl, 1 joku, oklenil i i« » ie t ''.^a v sol- i,'-. rakt vroeZ ^ konja. Pri Branclju, na Lojzetovem domu, je bil ograbek mater, ki niso mogle k počitku in so ga čakale, da so ga pričakale. Hvalo so pele Lojzetu in privoščile pridni dninarici, ko je našla izgubljenega sinčka. Med seboj so se pa spodbujale, da takega fantiča ni puščati na neznano pot. Gregec je od te nesreče odnesel za spomin, 'da je vse življenje jecljal. ZAPELJIVE BOROVNICE Vaška srenja je iz usmiljenja do kajžarjev razdelila strmino pod Stolom. Dobili so ozke in dolge jezike te srenjske pušče. Pridni so začeli trebiti in so po dolgih letih nareclili iz te puščobe gozdne travnike. Res so bili majhni, ti strmi jeziki. Ostra kosa je pa le nastrgala voziček krme. Tudi za kurjavo se je dobilo drobno poleno. Nekoč sva šla z očetom v te Delče — tako so rekli tej razdeljeni strmini. Oče je začel trebiti na kopastem vrhu. Potem se je pomaknil niže in trebil krog macesnov, ki jih je bil sam zasadil. Na okrogli usedlini mi je zakruil, da sem opravek tudi jaz. Kar me pokliče; „Francelj, stopi na vrh, tam sem pozabil sekirico vejarico. Zasajena je v tistem štoru, saj veš, kje. Skoči ponjo. Tudi borovnic je vse čmo. Popasi se po njih!“ Hitro sem planil v breg do vrha. Sekirico sem našel, a jo pustil na parobku in se lotil borovnic. Niže proti vzhodu jih je bilo vse črno. Ko sem se jih res do sita nazobal, sem se vrnil po sekirico. Hodil sem in hodil, sekirice nikjer. Ves nemiren sem se podvizal. Šel nazaj, šel na levo, šel na desno, tistega pa-robka s sekirico nikjer. „Previsoko sem zašel,“ sem si mislil in se spustil navzdol. Ste- ze nobene, svet neznan, v daljavi sem zagledal planino Zelenico. Obstal sem in premišljeval: iz naših Delč se ne vidi Zelenica. Nazaj moram. Obrnil sem se in rinil kar skozi grmovje kvišku. Po rokah in še po licih sem bil opraskan. Nič nisem čutil. Od truda mi je lil pot po licih. Ko sem prišel do odprte jase, sem videl navzdol proti vzhodu. Tam daleč spodaj serh zagledal kosce, ki so sušili seno na rovtih. Spoznal sem: zašel sem in se izgubil. Ves pogum mi je hipoma upadel. Zajokal sem. Kosci so me zaslišali in mi -poredneži — odgovorili: Bee-bee-bee! Obupan in zbegan sem ^ obrnil in hitel, hitel v glasnem joku: sedaj na levo, potem na desno, gor in dol. ^ar sem le zmogel, sem klical: Ataa! Ataa! Ataa! Nič odgovora. Ves onemogel sem se sesedel na tla. Z rokavom sem si obiral solze in pot, ki mije lil po licih. Zavedal sem se, da sem zašel, se izgubil. V preplašeni glavi so oživele vse povesti o medvedu, o volkovih, ki so tu napadli trop ovca in jih sedem podavili in raztrgali. Od čudnega strahu sem se’ začel tresti, vzdignil sem se s tal in ^et zajokal in na vse grlo klical: Ataa — ataa! Tedaj pa se mi je zazdelo, da sem zaslišal očetov klic. Hoj! Hoj! Umolknil sem. A spet zabel klicati. Vnovič se je oglasil očetov hoj hoj. Obrnil sem se tja, od koder je pritekal glas. Planil sem proti tej strani. Kot blazen sem rinil skozi pritlikovo goščo in klical, da mi je potekala sapa. Spet in spet pa je bil očetov hoj hoj odgovor na moj klic. Pogum mije rasel, še z večjo ihto sem tiščal skozi goščo, jokal ih klical. Tedaj se mi oglasi hoj hoj že čisto blizu. Iz grmovja se prikaže oče. „Kod pa golomišiš, ti ubogi neumni fant? “ Trdo sem se prijel njegovih irhastih hlač, naslonil glavo na očeta in jokal, jokal. Nisem mogel ustaviti solza. Težko sem izjecljal: ,/gubil sem se.“ Oče me je stisnil k sebi in v nekaj minutah sva bila že pri sekirici. Oče je sedel na parobek, da si prižge čedro, jaz sem se trdo oklepal njegovih kolen. Ko si je prižgal tobak, me je poučil: „Če si v gozdu, ki ga ne poznaš, si potoma lomi vejice v grmih in jih ali nalomljene puščaj na grmih ali jih meči na tla. Te ti bodo kazale, od kod si prišel in kje se moraš vrniti, da ne zaideš. Dobro si to zapomni. Za potrebo si se najokal. „Pojdiva! “ Tako sem bil preplašen in zbegan, da si nisem upal izpustiti očetove roke. Po malem sem še jokal in si z rokavom brisal solze, ki se niso hotele ustaviti. Šele pri svojem kurišču, ki je bil kupček pepela, sem izpustil očeta in zapretil z roko: jJ'Jikoli več ne pridem brat borovnic!“ Oče se mije ljubo nasmejal: „Še in še jih boš bral, toda s seboj vzemi pamet, kakor sem te poučil.“ ■ PORTRET TEDNA (Pre)resna mladost Podoba odličnakinje Danice Hrovat Ano Karenino je brala v originahi, na zveznem tekmovanju v znanju ruščine v Zagrebu je razen dveh pustila za seboj vse tekmece. Neka Danica Hrovat iz Mokronoga. - ,JSfeka‘\ ker za mnoge morda to ni nič posebnega, ker pač ne vedo, v kako skromnih razmerah je rasla hči upokojenega paznika in delavke, ker ne vedo, da se je vsako jutro vozila iz Mokronoga v Novo mesto in da je to, kar je naredila, vse sad njenega lastnega dela, njene resne, najbrž preresne mladosti Kaj je v tej prikupni, plahi osemnajstletnici, kaj je za njenim pametnim čelom, za resnimi očmi? „Doslej dvanajst kt šolanja in dvanajst odličnih spričeval Je to talent aU pridnost? “ vprašam. „Vsakega najbrž nekaj." „In če bi natančneje ovrednotili, koliko odstotkov je enega in drugega? “ „Se da~to zmeriti? Učila sem se, zdaj, v četrtem razredu, takole kake tri ure na dan poprečno. Sami izračunate. “ „Če je talent, po kom mislite, da je? “ „Da mi je doslej Šla šola tako od rok, je po materi Tudi ona se je lahko učila, vendar za šolanje ni bilo denarja. Zdaj je delavka v obratu „Inkof\ “ „Odlične so ocene iz matematike in jezikov. Je kak razlog, da ste vzljubili jezike? “ „Je. Jeziki sami pa prof. Jože Sever. On je znal v meni ustvariti občutek sproščene želje po znanju, znal nam je približati tuj jezik in njegove posebnosti. Z branjem, duhovitostmi, povedanimi v tujem jeziku. “ „Poslovili ste se od srednje šok, pričakujem odkrit odgovor: je ta šola danes res preveč formalistična, učenje preveč natrpano s podatki? Sam sem pred 14 k ti (kot da človeku nekaj nepovratnega polzi iz rok) sedel v istih klopeh in se kasneje prepričal, da je bilo tako.** „Po mojem je vse odvisno od profesorja. On v okviru učnega programa lahko, če zna, uči dgake misliti in razumeti. “ „Ste ponosni na svojo odliko? Je to kdaj vplivalo na odnose z drugimi sošolci in sošolkami? “ „Ponosna? MisUm, da ni to nič posebnega. Včasih sem res občutila neki čuden odnos, sicer pa kakih težav zaradi tega nisem imela. “ „Pričakoval bi da boste študirali jezike, pa človeka presenetite z dandanes ^nekam modnim študijem psihologije. Zakaj? “ 0-„Ne iz mode, tega študpa se bom lotila (če bo dobila štipendijo republiške izobraževalne skupnosti), ker se mi zdi da je človeška duša prepolna neznank, in ker je vse, kar je v zvezi s človekovo notranjostjo tako mikavna Studirala sem pedagoško smer, torej se bomjahko posvetila mlademu človeku, njegovi vzgoji in učenju*! 'MARJAN LEGAN V soboto, 5. avgusta v zdravilišču ČATEŠKE TOPLICE MESEC IK POLj ' POZNEJE: Mamice ni mamica jeL Nevredniti staršev, ki ^ 16. junija pustili oiroKo U niso našli Skoraj mesec in pol iskanja doslej še ni.pnnedo otrok, ki je puščen jokal sredi rit sti komandanta Staneta, koli ne bo vedel, kdo je njeR va mati. Bržkone bo to otJ« saj ga je tako izdajalsko in ^ pustila sredi Novega m«ta nai in nemilost dobri ljudi, ki živijo v mestu lajt Čeprav je bil opis otroka pustila, dokaj pop ’ M je bilo znanih tudi vec kov, ki bi lahko iskalce na pravo sled, ve Spopad diferenciranih nogometašev ‘ Stric Torkaj je takoj po plohi zbral igralce obeh ekip in jim prebral „ustanovno** listino. — Foto: J. F. PIROVA ZMAGA SUHIH V hudem nogometnem boju suhili in debelili Sevničanov izpahnjen komolec in zvit prst - Zmagovalec šele po streljanju enajstmetrovk Sevnica se ne zanima le za rokomet ali kolesarstvo, nedeljsko srečanje je pokazalo, da ima tudi nogo- Debeli—suhi 5:2 Nevihta pregnala gledalce, dobre volje pa ne* Kajtežji igralec 115 kg, najlažji pa 55 kg ‘,J)obra reklama je pol u^eha,“ so rekli organizatorji zanimivega srečanja v Stranski vasi in se s štirimi avtomobili zapodili po okoliških vaseh. Številni plakati, ki so vabili na tekmo debelih in suhih, so bili v znamenju debelih. Sele ko je človek prišel čisto blizu, je videl, da igrajo tudi suhi, že z dvajsetih metrov pa je lahko tudi kratkovidni očak prebral: „debeli". Tekma naj bi se pričela ob 16. urL Nekaj minut pred začetkom se je po grmenju ulilo kot iz škafa Vsi, debeli, suhi, sodnik in gledalci, smo bili premočeni do kože. Pol ure kasneje se je težko pričakovana tekma pričela. Stric Torkaj je nogometaše pozdravil in poslal žogo v igro. Zabavali smo se vsi. Ce bi glpdal podobno tekmo kjer koli, se verjetno ne bi toliko nasmejal. Uboge suhe noge suhcev in zadnjice debelih, ki so na mokrem igrišču, ko so zgrešili žogo, padali kot za stavo. Kljub temu so bili debeli u^ešnejši. Kar pet zadetkov proti dvema. In kako bo septembra, ko se bo tekma ponovila? Navijal bom za obe ekyi in za prizadevne organizatorje. Upam, da se bodo vsi tisti, ki se bodo tekme udeležili kot gledalci, dobib'zabavali, zlasti zaradi slastnega odojka, mrzlega piva, brezštevilnih požrtvovalnih padcev, ki jih ne vidiš na nobeni prvoligaški tekmi, in živahnega navijanja gledalk in gledal- J. PEZELJ met - kljub zatonu - v tem mestu še vedno navdušene pristaše. Seveda ne navaden nogomet, marveč „diferencirani", v katerem se spoprimejo za ^ortno čast suhci in debeluhi. Na gmajno je prišlo nad 500 gledalcev, da bi videli, komu bo pripadal zm^ovalni železni k^ec Ibarja Rudija Stoparja, ki predstavlja 11 mučenikov in preluknjano žogo. Pobelili niso niti pred nalivom, zdržali so do konca, da so lahko pozdravili zmagovalce. 'fCDELJO ODPRTO DOLENJKA Najprej je bilo, med tehničnimi pr^ravami, sila natančno tehtanje igralcev in zdravstveni pregled veterinarja Toda kljub tej natančnosti se je suhim posrečilo v svoje vrste vtihotapiti debeluha, zaradi katerega je moral sodnik razveljaviti enajstmetrovko. Suhi, med,katerimi je bil najlažji težak le 42 kg, so imeli pobudo v prvem polčasu, debeluhi pa so se v nadaljevanju popravili. Boj je bil hud in neusmiljen, rskli bi lahko krvav, saj so Rudiju Cimperšku izpahnili komolec, Alojzu Vidicu pa zvili prst. Izid tekme je bil neodločen 4:4, šele streljanje enajstmetrovk je suhcem naklonilo suho prednost enega samega gola. „Krompirjeva zmaga" so se tolažili debeli, „sicer pa jim bo krompir do prihodnjega leta še kako prav prišeL Takrat bomo igrali re-vanšo.“ Cez leto dni se torej obeta spet zanimivo nedeljsko popoldne v tem pasjem času kislih kiimaric. A. 2. IZ OBJESTNOSTI? ruzo, vendar je deio ^ Medtem ko strokov^i^ nevredne starse, je bližno-leto dni, jokal bolnišnici, kjer so mu nad ^avo, toplo postelj j ki jo je tako iskal. fjovfn Center za socialno delo ^ mestu pa je dnW ^ fantku nove starše. Imel , ^ deset ponudb P^osJcev, i posvetiti otroka. joče več, ker je dobil vanio in, upajmo, topel dom • • Ibbil sem novo Zdomčeva »zabava« za »AmeriloncB« 37-letni Franc Godler, ki dela zdaj v Zahodni Nemčiji, je na Cerovec miličnike, čeprav se ni nič zgodilo - Dobil bo račun! Nenavadno zabavo si je 26. julija privoščil Franc Godler z Malega Cerovca. Ta 37-letni delavec, ki je te dni doma na dopustu, sicer pa je šel s trebuhom za kruh(Hn v Zahodno Nemčijo, je namreč potegnil za nos miličnike in kriminaliste iz Novega mesta z lažno ov^bo. odhod sorodnikov v Ameriko. 2ena se je dopoldne odpravila na delo v nekdanji Opremales, Godlerju pa je popoldne najbrž postalo dolgčas, zato je poslal v mesto mladoletnega fanta ... Naročil mu je, naj miličnikom pove, daje nekdo razbil okna na hiši in vlomil v stanovanje ter odnesel mast. Ko so milifm*d R tega dne je pri t, ki ga je Goe miličnikom fant, ki ga je Godler poslal s Cerovca, in vel zadihan povedal, da so Godlerju ukradli 25 kg masti. Miličniki in kriminalisti so se takoj odpeljali na Cerovec, kjer se jim je razpletla zanimiva zgodba: prejšnji večer je Godler s sorodniki odšel v Dolenjske Toplice proslavljat so sicer opazUi, da J^e po precej razmetano, ok« cela. Godler je tvesti, da mu je nezn^ jjbiJ tudi 1.000 dinarjev, ^ so5; ženinem kostimu. i ugotovili, da kostun n , ^ žepa, našli pa so ^“d* jn Novomeški milič«^ listi so zaradi te laž ^ ovadbe izgubili ^/1 lerjeva zabava pa g ker mu bodo a slali račun za I (čeprav zgodba ni primerna za branje v času okrog kosila, vam svetujem, dajo pazljivo preberete). Pravijo, da ima neumen in zanilan kmet najdebelejši krompir. Dolgo časa sem se smejal tej ljudski modrosti in končno podvomil: kaj pa, če je to res? ^ in Še sem si belil glavo, ugibal to in ono, bfl sem že prav blizu rešitvi, skoraj na ^iku mi je bila, a vendar pravega in otipljivega nisem mogel ugotoviti. Tolažil sem se, da dmgi o tem še ne razmišljajo in da bodo prišli na to idejo šele v bližn^ prihodnosti, ko bo zame primer rešen. To prednost, ki sem si jo pridobil, sem izkoristil danes, ko se mi je v glavi posvetila končna rešitev ... no, bolje bo, da pričnem lepo po vrsti. še preden ano to leto proglasili za leto kvalitete, so trgovci razdelili blago na boljše in slabše vrste. Posebej je to opaziti v mesnici, odkar pridajajo meso slabše kvalitete in kosti posebej, da le-tega hitro zmanjka, l^di na trgu gospodinje raje povprašujejo po sadju in zelenjavi slabše kvalitete, ki je obenem tudi cenejše. Sicer pa dobrega blaga skoraj ni videti. Danes dopoldne sem stal na trgu in opazoval ves di- rendaj in živžav, ki je kot živ muzej preteklosti in obenem paša za oči in ušesa tistih ljudi, ki so navajeni le super in maximarketov. Obrnil sem se k bližnji branjevki in jo ogovoril: „Gospa (branjevki se je treba prikupiti, te ne drugega, zavoljo dobre vage), z^aj pa prodajate črvivo sadje? “ ljudem še bolj nevarni. No, kaj bi izbral; lepo in strupeno sadje ali zanikrno ter črvivo, pa vendar zdravju neškodljivo sadje? “ Težka preizkušnja je bila zame, kajti takih vprašanj nisem bil vajen. Še strokovnjaki bi nanje težko odgovorili. Vseeno sem v sebi tehtal: strup ali čiv, stnip ali črv? .•s* Črv za garancijo Navadili se bomo go^odinje pred ven črve in ostale ^ treba (tako kot ^ ših lokalih pirajo buteljke vina) rale kot običajno. Ker imamo pn « . gne do,da se^aletovamojj^^o skrajnosti v ’olcg ^ lAko v Časnik^ klam za strui^ ^ ^ taK« dili kak nial* vsebino: prvovrstnih v čivov, 28 Ijev in hroščev^ sadia in zelenjav . . ^ ^ Ift „Ja, kakšnega bi pa radi?se je začudila in me pogledala postrani. Takoj je ocenila, da nisem resen kupec, zato se ni več zmenila zame. „Kje pa imate tiste lepe in sočne sadeže, kakršne ste imeli včasih? ** sem vrtal dalje. „Človek božji! Kaj bi pa rad? Če hočeš tako sadje, g9 je treba nekEykiat škropiti, da se uniči vsa škodljiva zalega — in še nekaj stmpa ostane za ljudi.** „Ali niso škodljivih strupov prepovedali? “ sem se » začudil. ,3eveda so jih. Navadne in neučinkovite so prepovedali, zdaj pa delajo in prodajo nove, ki so še hujši in Črve odvižeš, stmp ostane. Še vedno se imam rad, pa sem branjevki odvrnil: „Gospa, raje imam črve.** ,3aj vedela,“ mi je pokimala, ko sem zamišljen odh^al. Naj bo lepo ali grdo, gnus gor ali dol, privaditi se bo treba. V letu kvalitete smo se z veliko vnemo lotili akcije za 't dravo okolje. Vidite, s tem Sl bomo pridobili nove navade (ne bomo zastrupljali ozračja, vode in narave nasploh, da se bo tudi mrčes pravilno razvijal) in nova merila za kvaliteto. Čim bolj debela in mastna bosta črv v sadju, ali gosenica na zelenjavi, tem kvalitetnejše bo blago. To bo torej jamstvo, da sadež ni bil zastmpljen. vost Štfra velikost po < novid‘.“ Mislim, da zav®*^ tisti hr«A ljubega ^drajoa^^ ^ nja po pregnali ^^'^gađjc jij m kaj- S “Joled ^ zdravje ^ živijJ kJ nekateri Cig»^ nego'«J‘„, piosjaienja) j «»** (isto. k« neškodljivo ,j |ui-Tako bo »"f J^bop' , ne bo SkroP®’sadje najbolj za”* nes precej. Obei I I i i $ i I f « t 9 # I « 9 $ 9 # f $ 9 ••••