Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZTBZS DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKBAJIT O BC J A - O K O L I C E IN BOSTANJA V KOLPORTAŽI STANE TA ŠTEVILKA 10 DIN I Celje, sobota, 28. novembra 19531 LETO VI. — ST. 47 — CENA 10 DIN Ureja iiredmiiki »dkot. О<1с*тогш1 urednik Tm« Maslo. Uredaiitre: Celje. Titov trg 1. PeéC pr. 12. Tel. 2e-t7. Cek. га&ов Мв-Т-W eri NB FLIJ t Celja. Tisk Celjske tiskara«. CviHletaa aaretntaa IM. p^Uetaa ЗОв, «eW- 1«4ва áM iiu. lakaja Ttake eeketo. Peitúu р1а(ава т fotOTiiü. DESET LET nove Jugoslavije V razvoju narodov je deset let kaj Icratka doba. Toda za narode Jugosla- vije je v zadnjem desetletju preteklo^ eno najplodnejših razdobij. Zgodovina ђо sodila, ali je bila ta doba najzna- čilnejša v razvoju ljudstva Jugoslavije eploh. Le redki narodi bi lahko v svoji preteklosti našli primere, ki bi v tako veliki meri vplivali na celotni družbeni razvoj, kot je to slučaj v prvih desetih letih nove Jugoslavije. Leta 1943 so bili na zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu uzakonjeni prvi temelji družbene ureditve nove Jugoslavije. V teku najhujšega boja za osvoboditev je postal Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije naš prvi parlament, ki je izšel iz ljudstva. Boreče se ljudstvo je pričelo uzakonje- vati svojo oblast. Zmagovit zaključek druge svetovne vojne, osvoboditev Istre, Slovenske Pri- morske in Trsta, proglasitev republike in njena federalna ureditev, izhajajoča iz v borbi utrjenega bratstva in edin- stva vseh jugoslovanskih narodov, nova , demokratična ustava, temelj vseh po- znejših demokratičnih zakonov, obnova v vojni razrušenih tovarn in domov, podržavljenje proizvajalnih sredstev, agrarna reforma itd. so osnovne karak- teristike prvega razdobja in so podlaga za našo socialistično graditev. Nato napori, premagati gospodarsko zaostalost. Desetine novih elektrarn že iene neusahljiva moč naših rek in ustvarja energijo, življenjski sok novo zgrajene industrije. Giganti težke indu- strije drug za drugim pričenjajo s pro- izvodnjo. Po novi avtostradi Bratstva in edinstva se dnevno veča promet mo- tornih vozil iz domačih tovarn. Tisoče ' kilometrov novih železniških zvez po- sreduje hitrejšo izmenjavo blaga in ze- meljskih bogastev. Razširjena pristani- šča in ladjedelnice omogočajo vsak dan m,očnejše stike s tujimi deželami in na- rodi. Silne preizkušnje preteklih let niso omajale zaupanja našega ljudstva v svojo ustvarjalno moč. Napad ruske bi- rokracije je le povečal čut naših na- rodov za ohranitev svobode in neod- visnosti naše lepe domovine. Nepriča- kovani imperialistični napad z vzhoda je močno utrdil našo enotnost in še pospešil naš notranji demokratični raz- voj. Delavci so postali neposredni upravljalci proizvajalnih sredstev in danes soodločajo o celotnem družbe- nem razvoju, v vseh zakonodajnih te- lesih v državi. Dve katastrofalni suši sta nas sicer prisilili, da smo začasno » stisnili pasove, kajti prav v tem naj- težjem razdobju smo morali tudi opre- miti našo Ljudsko armado s sodobnim orožjem in modernimi vojnimi tovar- nami, a nista nas zlomili. Kako je bilo to potrebno in pravilno, vidimo prav danes, ko je prav naša Armada eden od odločilnih činiteljev, ki prepričujejo italijanskemu imperializmu novo zasuž- njenje tržaškega prebivalstva. Prema- gajoč zunanje politične in notranje go- spodarske težave se je ljudstvo še to- liko bolj oklenilo svojega političnega in državnega vodstva, katerega simbol je tov. Tito. Nedeljske volitve so po- kazale, kako granitni stebri naše raz- vijajoče se socialistične družbe so naši ' delovni ljudje s svojo jekleno zavestjo. Uspehi in napori za premagovanje težav v preteklem desetletju naj nam ho spodbuda v nadaljnjem delu, lastni uspehi so vedno vsakomur najlepši vzgled in najdražja izkušnja. Naj živi desetletnica ustanovitve Fe- derativne ljudske republike Jugosla- ^ vije! Koroiki oddel€^k v muzeju NOB Na Dan republike 29. nov. 1953 bo v dvorani muzeja NOB v Celju otvor- jen poseben oddelek, posvečen borbam za Slovensko Koroško 1918—1920 in 1941—1945. Ker je prostor tam zelo omejen, bo ta oddelek zaenkrat še prav malo obsežen, vendar se bomo s tem vsaj v neki meri oddolžili spominu na Korotan in žrtve zanj, ki jih je dajalo zlasti tudi celjsko okrožje. Postavili bo- mo temelj, na katerem bo mogoče pozneje izvesti to zamisel sLstematič- neje in v večji širini do kraja. Zaradi pomanjkanja prostora v mu- zeju bodo slike morale biti zbrane v posebnem albumu. Tu bodo prikazani tov. Leskošek-Luka, ki je bil koroški borec v obeh velikih vojnah, nadalje osvoboditelj Maribora general Maister, junaka Malgaj in Puncer ter vrsta posnetkov iz borb. Tu bo dana na vpo- gled večina številk v Velikòvcu izha- jajočega »Jugoslovanskega Korotana«, ki ga je izdajal Malgaj, urejeval pa Puncer, oba rojaka iz celjske okolice Zanimivi bodo rokopisi Malgaja in Pun- cerja, ki je bil tudi pesnik. Prevladujejo sicer spomini na Koro- ško konec prve svetovne vojne, toda tu je treba poudariti, da so prve naše čete na Koroškem tvorili prostovoljci, za- priseženi na Jugoslavijo in slovensko zastavo, ne pa na kralja ali kraljevino, saj je bila ta doba spočetka še v zna- menju ljudske revolucionarnosti. Celjski koroški borci s tov. R. Fajg- Ijem na čelu so s svojimi napori za Ustanovitev tega spominskega oddelka v muzeju našli polno razumevanje povsod in tudi pri naših ustanovah in Podjetjih, ki so s svojo materialno po- močjo omogočili izvedbo zamisli. Letošnje volitve so bile odraz enotnosti in visokega patriotizma delovnega ljudstva v zvezni ljudski sicupščini bo Celje zastopal tovariš Franc Leskošek-Luka Celje je pri teh volitvah znova po- kazalo svoje zaupanje narodnemu he- roju in članu Izvršnega sveta FLRJ tov. Francu Lestkošku-Luki. Na vseh vo- liščih je tov. LeskoSek dobil veliko šte- vilo glasov. Tovariš Franc Leskošek-Luka je bil tudi dosedaj ljudski poslanec mesta Ce- lja v zvezni skupščini in se je vedno zelo zanimal za naše gospodarske in politične probleme. Delavsko Celje je zelo veselo, da bo naše mesto spet za- stopal v zvezni skupščini človek, ki ima toliko zaslug v borbi proti okupatorju in v izgradnji naše lepše bodočnosti. Helena Borovšak je izvoljena za zvcznesa poslanca Ceije-okoiica Na nedeljskih volitvah je bila izvo- ljena za zveznega posla aca tov. Helena BoiTovšakova, sekretar C?krajnega odbo- ra Socialistične zveze delovnih ljudi. Njena volilna enota obsega 49.060 volil- nih upravičencev. Med temi je dobila 40.033 glasov. Poleg tega so jo vojaški obvezniki, ki se nahajajo na mejah na- še domovine izvolili s 3261 glasovi. Ta visok odstotek glasov dokazuje, da ima tov. Helena Borovšakova na svoji vo- lilni enoti pri ljudeh veliko zaupanje in da bo kot zvezni poslanec imela v delovnih ljudeh okraja Celje-okolica veliko podporo. Volitve v zvezni in repubiišl(i zbor proizvajalcev v torek dopoldne so tudi člani okraj- nega ter mestnega zbora proizvajalcev prvič v zgodovini volili novo telo za- konodajne oblasti — zvezni ter repub- liški zbor proizvajalcev. V veliki dvorani Narodnega doma so se zbrali člani okrajnih zborov proiz- vajalcev kmetijske skupine iz okrajev Marlbor-mesto in okolica, Celje-mesto in okolica, Slovenj Gradec, Šoštanj ter Trbovlje. Vsi ti izvoljeni zastopniki kmetijskih proizvajalcev so izvolili v zvezni zbor proizvajalcev tov. Eda Zor- ka, predsednika OZZ Maribor. Poleg njega pa bo industrijske pro- izvajalce celjskega okoliškega okraja zastopal v zveznem zboru proizvajal- cev tov. Jurij Grešak. Po končanih volitvah v zvezni zbor so člani zbora proizvajalcev celjskega okoliškega okraja volili še svoje pred- stavnike v republiki zbor proizvajalcev. Tako bo kmetovalce iz Celja in okolice v tem telesu zastopal inž. Adolf Tavčar, dočLm bodo imeli industrijski delavci celjskega okraja v njem naslednje po- slance: Ivana 2agar v 4. volilni enoti, Štefan Grosman v 5. volilni enoti ter Rudi Peperko v 6. volilni enoti. V torek so se v sejni dvorani MLO v Celju sestali tudi člani mestnega zbo- ra proizvajalcev ter prav tako izvolili v smislu poprej potrjenih kandidatur zastopnike industrijskih proizvajalcev v zvezni ter republiški zbor proizvajal- cev. Tako bo v zveznem zboru celjske industrijske delavce zasitopal tov. Alban Lesjak, v republišikem zboru pa bodo naslednji poslanci: Svetek Andrej, Go- lja Ivan ter MiMca Omladič. -mb- Poslanci mesta Celja v republiški skupščini so Olga Vrabiíeva» Albin Medved in Sotler Stane Celje je z visoko volilno udeležbo iz- volUo svoje poslance v republiško skup- ščino. V prvi volilni enoti je bU izvoljen tov. Albin Medved, predsednik OSS. Na tej volilni enoti je glasovalo skupaj 7754 volivcev. Od teh je dobil tov. Medved 5150 glasov. Njegov sokandidat Jezer- nik Stanko pa je dobU 2301 glas. Na drugi volilni enoti je bila izvolje- na tov. Olga Vrabičeva, sekretar Mest- nega komiteja ZKS, ki je med 7967 od- danimi glasovi dobila 4021 glasov, med- tem ko je njen sokandidat Božič Stanko dobu 3689 glasov. Na tretji volilni enoti, ki obsega no- vo priključene kraje je bil izvoljen tov. Stane Sotler, učitelj Industrijske kovi- narske šole v Storah. Med 6319 glasovi je 4044 njegovih, medtem ko je sokan- didat Pešak Jože dobil 1949 glasov. Kako so volili v celjskem okoliškem okraju Po vedrem razpoloženju, razgibanosti in veliki udeležbi tudi volivci celjske- ga okraja niso zaostajali na nedeljskih volitvah za zvezno ter republiško ljud- sko skupščino. Poleg ugotovitve, da zla- sti starejši ljudje niso hoteli zaostajati za mlajšimi volivci in so povsod stre- meli za tem, da čim prej opravijo svo- jo državljansko dolžnost, se je rezultat dobrih priprav na volitve pokazal tudi v izredno zadovoljivi udeležbi že v ju- tranjih urah. Tako je n. pr. v Lazah (Dramije) že do pol devete ure 280 vo- livcev opravilo svojo dolžnost, v La- škem pa so na prvem terenu do 8. ure glasovali že 54%. Isti odstotek udeležbe so v istem času dosegli tudi volivci še- stega volišča v Rogaški Slatini, na 5, volišču v Rogaški Slatini pa je do 8. ure oddalo svoje glasove že 178 volil- nih upravičencev. Visok odstotek ude- ležbe so dosegli ob 8. uri zjutraj tudi v Šmarju. Podobno je bilo še na skoraj vseh voliščih širom okraja. Tako je med drugim tudi v Kalobju do pol 9. ure glasovalo od 256 175 volivcev, v St. Ja- kobu pa so do tri četrt 9. ure glasovali že 70%. V lepi udeležbi so se izkazali tudi volivci Polja ob Sotli, ki so že do 13. ure glasovali 91%, na enem volišču, in to pri Sedlarjevem pa so v tem času že volili 100%. V celoti sta že v dopol- danskih urah dosegli najboljše rezultate volilni enoti Žalec ter Prebold, ki sta okoli 10. ure zbrala že 73% volivcev. V volilni enoti Vojnik pa je pred vsemi prednjačil trg Vojnik, kjer je do 10. ure od 579 glasovalo 501 volivcev. V ce- lotnem okraju pa so prvi končali z vo- litvami v Crešnjevcu, kjer so ob 11. uri beležili 100% udeležbo. -mb- VSEM ČLANOM SZDL IN OSTALIM MNOŽIČNIM ORGA- NIZACIJAM, DELOVNIM KOLEKTIVOM TER VSEM DE- LOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU! OOSZDL CELJE-OKOLICA MO SZDL CELJE OO SZDL ŠOŠTANJ: VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITATA K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU UREDNIŠTVO IN UPRAVA SAVINJSKEGA VESTNIKA V okraju Celje-okolica so izvolili 9 poslancev v ljudsko skupščino LRS Na področju okraja Celje-okolica so pri nedeljskih volitvah izvolili devet ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino LRS. Rezultati voUtev so bili na voli- ščih naslednji: V četrti volilni enoti je bil izvoljen tov. Cvenk Miran, predsednik Okraj- nega ljudskega odbora. Na tej volilni enoti ni .imel nobenega sokandidata. Vo- lilna enota obsega občine Šempeter, Pe- trovce, Zalee in Polzelo. Med 7429 vo- livci je dobU 6806 glasov. Od 9228 se je volitev udeležilo 7.492 volivcev. Na peti volilni enoti, ki obsega ob- čine Gomilsko, Braslovče Prebold, Ta- bor, Griže in Vransko so kandidirali tov. Natek Norbert, tov. Kotnik Anton in tov. Rančigaj Ivan. Največ glasov je dobil tov. Rančigaj Ivan, predsednik Okrajnega cestnega odbora, tajnik Okr. trgovinsko-gostinske zbornice in član gospodarskega sveta OLO. Med 7808 od- danih glasov je bilo 3760 njegovih, Na- tek je dobil 1372 glasov. Kotnik Anton pa 2374. Na šesti volilni enoti, ki obsega Voj- nik, Strmec, Frankolovo, Dobrno in Vi- tanje je kandidiral tov. Šumrada Vin- ko, sekretar Okrajnega komiteja ZKS in predsednik Okrajnega odbora SZDL. Med 6117 oddanimi glasovnicami je do- bil 5890 glasov. Na sedmi volilni enoti, ki združuje občine Loče, Konjice in Zreče, je kan- didirala tov. Pokom Nina. Dobila je 3896 glasov med 7770 oddanimi listki. Drugi kandidat Mraz Gvido je imel 1804 glasove, tretji kandidat Skrbiš Stane pa 24C0 glasov. Na osmi volilni enoti je bil izvoljen tov. Avbelj Viktor, član izvršnega ko- miteja CK ZKS in predsednik repubU- škega odbora Zadružne zveze ter član predsedstva Socialistične zveze Slove- nije. Ta volilna enota obsega občine Šentjur, Dramlje, Slivnico in Zusem. Udeležba na tej volilni enoti je znašala 6519 volivcev med 8289 volivnimi upra- vičenci. Tovarišu Avbelju je pripadalo 3646 glasov, medtem ko je Lesjak Stan- ko kot drugi kandidat dobil 2636 glasov. Na deveti volilni enoti, ki obsega Po- nikvo, Pristavo in Šmarje je bil izvo- ljen predsednik Okrajne zadružne zve- ze tov. Lubej Franc. Dobil je 7231 gla- sov od 7322 oddanih volilnih listkov, med 8607 volilnimi upravičenci. Na deseti volilni enoti, ki jo sestav- ljata občini Rogaška Slatina in Rogatec, je bil izvoljen podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora in predsednik Gospo- darskega sveta OLO tov. Krivec Alojz. Izvoljen je bU s 5451 glasovi med 5601 oddanimi. Na tej volilni enoti je bila udeležba približno 80%. Na enajsti volilni enoti, ki obsega ob- čine na Kozjanskem: Polje, Podčetrtek, Planino, Kozje, Lesično in Jurklošter je bila izvoljena tov. Mica Marinko, član Republiškega odbora Enotnih sin- dikatov Slovenije. Volivci na Kozjan- skem so jo izvolili s 6324 glasovi med 6500 oddanimi. Na dvanajsti volilni enoti, ki obsega občine Breze, Rečico, Rimske Toplice in Laško je bil izvoljen predsednik MLO Laško in direktor Pivovarne tov. Ivan Vodovnik. Dobil je med 5701 od- danim glasom 3253 glasov, medtem ko je drugi kandidat Grešak Ivan dobu 2048 glasov. (' Odhrtt¡e spominske pfošce Terenski odbor Zveze borcev Breg— Polule obvešča vse borce in prebivalce mesta Celja, predvsem pa prebivalce Brega, Polul, Zagrada in Pečovnika, da bomo v nedeljo 29. novembra 1953 ob 3 popoldne odkrui spominsko ploščo na hiši »Majer« v Polulah št. 32, kjer so delovali prvi aktivisti OF v letu 1941 v povezavi z Majerjevo družino. Majer- jevi so bili zaradi izdajstva v celoti po- mor j enL Odbor ZB Breg-Polule Celjani SO navdušeno izvršili državljansko dolžnost Letošnje volitve v republiško in zvezno skupščino so bUe v Celju ži- vahne kot še nobene doslej. 2e na so- boto so Celjani okrasUi ulice, razobesili zastave in okinčali okna svojih stano- vanj z zelenjem, parolami in zastavi- cami (verjetno bi bUo Celje še bolj okrašeno, če bi bilo zelenje prav čas na razpolago). 2e nekaj dni prej in na večer pred volitvami so se pogovori sukali pretežno okoli volitev. Celjani so bili točno obveščeni o vseh podrob- nostih n. pr. kje naj vsak volilni upra- vičenec voli, pod katero številko je vpi- san itd. To so bile zadnje predvolilne priprave v okviru predvolilnega poli- tičnega dela Socialistične zveze. V nedeljo zjutraj, ko je bila še tema, so na okoliških hribih odjeknili streli možnarjev, točno ob 6 zjutraj so po mestnih ulicah zaigrale godbe. Mesto je bUo od 6. ure, pa do končanih volitev neprestano ozvočeno. Nekatera volišča oziroma mnoga volišča so volilne ko- misije odprle že pred 7. uro na željo tistih volivcev, ki so potem odpotovali. Ker pa so bila volišča že odprta, so do 7. ure volili tudi drugi volivci, tako da so ponekod na vsezgodaj imeli kar lep rezultat udeležbe. Tako je okrog 7. ure imelo volišče štev. 5 v Hotelu »Po- šta« okrog 42% volilne udeležbe. Kmalu po tem pa je dobdla volilna komisija presenetljivo vest, da je Celjska bol- nišnica pri teh volitvah bila že zopet med prvimi, saj je do 7. ure volUo okrog 75% volivcev. Lep uspeh so ob istem času zabeležili tudi na volišču pri Putniku (40%) in na prvem volišču (19%). Na terenu Pečovnik je med prvimi volila Kosec Terezija, ki je izjavila ta- kole: — Ce bi bila sedaj stara Jugo- slavija, bi morala danes beračiti, tako pa vem, da nam bo naša oblast tudi v bodoče zagotovila lepo življenje. Na volišče v Novo vas so v zgodnjih jutranjih urah prišli volivci s harmoni- karjem na čelu. Volili so predvsem sta- rejši ljudje. Zelo živahno je bilo tudi v delavskem Gaberju, kjer so kolektivi postavili slavoloke. Na volišča so pri- hajali v skupinah, da bi dokazali svojo privrženost Socialistični Jugoslaviji. Enaiлdevetdesetletna Kuščar Terezija je bila na volišču štev. 4. že ob 5,15, ker je tudi tokrat hotela prva voliti. stanje na voliščih do 8. ure V prvi volilni enoti je do 8. ure vo- Ulo že 2.426 volivcev, kar znaša 28% volilnih upravičencev Na 2. volilni eno- ti je do istega časa volilo 2.434 volivcev aLi 30% upravičencev. V priključenih občinah: Store, Skofja vas in Šmartno (Nadaljevanje na 3. strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1§S3 Stev. 47 Pogled po svetu Isti Goethe, ki je v II. delu Fausta prišel do modrosti vseh modrosti, da »bi s prostim ljudstvom stal sredi prostih trat* im času — trenutku ukazal: »Po- stoj, tako si lep, postoj!*, je politično pesem imenoval »ein garstig Lied* (na- ífnusno pesem). Premnogi ljudje se z gnusorm in grozo obračajo od nje, skli- cujoč se na weimarskega olimpijca in na mnoge njegove ne dosti manj ime- nitne somišljenike. Toda kaj hočemo! Politika je le odraz boja za last in pre- ko nje za oblast, iz tega boja pa človek ne more uiti. Diplomatski dvoboj med Vzhodom in Zahodom ziavzema take oblike, da je zažigalne vrvice pod sod- čkom smodnika, ki se imenuje Zemlja, vsak dan manj. Ni čuda, če je gledal- cem in igralcem pri tej tragikomediji postreženo z mnogimi zelo nečednimi prizori. Kje je človek, ki po Goetheju edini premore nemogoče? Kje je člo- vek, ki »daje večnost trenutku«, ki sme nagrajevati in kaznovati ter vse zmotno in blodno v prid povezati? Menda ga ni. Prav je zapisal pariški zelo upošte- vani list »Monde« (Svet), da je ameri- ška politika po vsem svetu umazana, reakcionarna v pravem pomenu besede. To je republikanska vlada pokazala v svojih pogajanjih z Japonci, po katerih naj bi Japonci za republikanske načrte na Kitajskem dajali pehoto, to je kri, vsa tehnična sredstva pa bi si pridržali Amerikanci, prav tako, kakor se glase vsi ameriški predlogi pri vseh evrop- skih vojaških pogodbah. Pogodba s Pa- kistanom je ogorčila Indijce, prvič za- to, ker ne marajo, da bi se Karači na- slonil na Washington pri svojem sporu z Indijo v zadevi Kašmirja, drugič pa zato, ker se Nehrujeva politika drži Monroejevega načela: Azija Azijcem!, ker se Nehru noče vezati v amerikan- ski zunanjepolitični voz. To kaže dalje tudi to, da se je evakuacija kitajskih kuomintanških vojakov iz Burme po volji Ameñke spet zataknila. Isto velja za ameriško ravnanje v Perziji, kjer so emisar ji republikanske vlade iz ust Mo- sadikovih slišali marsikako bridko, isto velja za Dullessovo politiko v Prednji Aziji v arabskem svetu. Isto drži za ameriško nečedno pogodbo s Chilejem. Tudi Evropa je imela zadnje čase pri- ložnost videti, da so Dullesove izjave o svobodoljubnosti Amerike eno, njegova praksa pa drugo. Najbližja priča temu je sklep 8. oktobra glede Trsta in od- laganje pravične in pametne rešitve. Ko to pišemo, se v dobro informiranih ameriških listih piše, da se bo konfe- renca o Trstu, na katero je tudi Italija pristala, vršila in da bo imela uspeh. Ker so to listi, ki stoje blizu ameriške katoliške akcije, smo upravičeno skep- tični, čeprav smo se kunktatorske po- litike v sedmih tednih že naveličali. Republikanska vlada se verjetno zana- ša na čas, ki da melje moko zanjo. Ni rečeno, da se ne bodo ušteli. V Evropi imajo sicer eksponente, ki delajo zanje. Eden takih je gotovo Bi- dault. Toda če beremo njegov ekspoze za EOS, hitro otipljemo v njegovih do- kazih mehko mesto. Dve sta tu, ki bi jih ZDA rade Evropi prikrile: nejasno angleško stališče, ki ga je moral omeniti in obsoditi tudi Bidault, in napadalno- obkroževalna politika, ki že nima več obrambnega značaja. Pri Angležih, Francozih in Beneluxu se uveljavlja vedno bolj mnenje, da ZSSR po Stali- novi smrti ni več tako pripravljena na skok. To stališče se deloma krije tudi z Rooseweltovimi ljudmi in deloma z demokratsko politiko v Ameriki. Tru- man je vsemu svetu povedal, da je re- publikanska vlada iz političnih razlo- gov popolnoma osvojila makartizem, to se pravi, sistematično zatiranje poli- tičnih svoboščin in elementarnih člo- veških pravic. Njegov obračun z jav- nim tožilcem Brownellom je obenem z Reutherjevo izjavo, da Mc Carthy še ni glas Amerike, najglasnejši memento iz notranjepolitičnega življenja ZDA. EOS utegne postati SOS demokratične Ev- rope. Ni mogoče narediti križ kraž čez 1000 let nacionalnega razvoja, posebno pa še ne, če ta križ kraž že skoraj pre- drzno po svojih emisarjih terja cen- trumaški fiihrer nove Nemčije od Fran- cije, Anglije in Italije. K sreči se me- Ijejo v tej godlji stara jabolka razdora: Posaarje, Tirolska, pri Angležih pa mornariška ljubosumnost. Ali ni bolj realna naša politika trdnih zvez z naj- bližnjimi sosedi, brez ozira na to, ali so ali niso člani atlantskega pakta? Podoba je, da bosta Bidault in René Mayer tež- ko zvozila s svojim kompromisnim, na- videz skrajno realnim stališčem. Re- alnim pač zato, ker v indokinski vojni plačujejo 40% miljardnih stroškov rav- no Amerika! V atlantskem paktu pa je uzakonjen veto. Torej? Svet je zamotana klopka. Francoski parlamentarci se otepajo s Herriotom in Daladierjem na čelu tistega, kar sa- mi natikajo na vrat svojim kolonijam. Angleži bi se radi držali ob strani in si ne vezali rok, v istem času pa se ne sramujejo 8. oktobra in genocida v Ke- niji, kjer z bestialnimi sredstvi iztreb- ljajo Mao Mao in Kikuju, ne sramujejo se Guayane, ki jo blokirajo z brodov- jem in za katero bivši predsednik Ja- gan ni našel razumevanja niti pri prva- kih laburistične stranke. In končno — vsi ti veliki, ki se bra- nijo krvnega davka svet požirajočemu mmeriškemu vojnemu stroju, z zadošče- njem spremljajo sodno komedijo v Dvo- rani zrcal v dvorcu Saltanabad, kjer pasejo svoja maščevanja in upanja pol- ne oči na »smešnem obtožencu v sivi svileni pižami«, na dr. Mosadiku, ki je po drugi svetovni vojni zadal največji udarec britanskemu prestižu z »feedan- sko žalitvijo. Dr. Moeadik pa je svojim sodnikom rekel: »Bolje bi bilo, de se borite proti tujcem, kakor рл preti star- cu, kakor sem jaz. Zgodovine, li« po- vedala svoje.« Ne imenuje?* fc sHtstonj uovega Kir*. MESTNI UUDSKI ODBOR CEUE je zasedal z NOVOIZVOUENIM ZBOROM PROIZVAJALCEV v četrtek je v Klubu Ljudskih po- slancev zasedal Mestni ljudski odbor skupaj z novoizvoljenim Zborom pro- izvajalcev mesta Celja. Zbor proizva- jalcev je imel ipred tem svojo prvo sve- čano zasedanje, na katerem so rsi novi odborniki prisegli in se gpozntli z na- čelnimi nalogami Zbora proizvajalcev. Dnevni red skupne seje je bil zelo obširen. V (prvi točki so izvolili nove odborniške komisije. Pravzaprav so od- borniške komisije izix>r>olnUi z novimi člani iz Zbora proizvajalcev, ki so za- sedli izpraznjena mesta ali pa zamenjali nekatere odbornike, ki so na lastno že- ljo zaprosili za razrešitev funkcije v teh odborih. Nadalje so na seji pregledali izvrš^itev sklepov zadnje seje in ugotovili, da med sklepi nekatere stvari niso bile izvr- šene, kot na primer sklep o pregledu poslovanja v ixxijetju Avtoprometa in kolavdacije podstrešnih stanovanj. Raz- pravljali so o vprašanju Apnenika Pe- čovnika, pravzaprav o primeru nakupa osebnega avtomobila, ki temu podjetju ni potreben, medtem ko je strojni park v podjetju zelo izkoriščen in E>otreben popravil. Sklenili so, da bo treba v naj- krajšem času dokončno namestiti v tem ixxijetju direktorja. V CELJU NAMERAVAJO ZGRADITI ZDRAVSTVENI DOM Dosedanji predsednik Sveta za zdrav- stvo in socialno politiko tov. Trofenik, ki je ta dan na lastno željo bil razrešen dolžnosti predsednika, na njegovo me- sto pa je bü izvoljen tov. Polajnar Sta- ne, je poročal o razgovorih in prvih ukrepih za zgraditev novega zdravstve- nega doma v Celju. Sporočil je Mest- nemu ljudskemu odboru, da bi polovico stroškov za gradnjo tega doma bilo pri- pravljeno nositi Socialno zavarovanje, drugo polovico pa bi moral ^ri*P«vaiti Mestni ljudski odbor. Za prt« fazo gradnje bi bilo potrebno 25 «ailijonov dinarjev. ZAKAJ V CELJU SE NISMO ZACELI GRADITI SOL Predsednik Sveta za kulturo in pro- sveto tov. Aškerc je poročal, da je sta- nje šol v Celju že več kot nevzdržno. Nadalje je povedal kako je z adapta- cijo vojaškega skladišča na Ljubljanski cesti za šolo učencev v gospodarstvu. Največje težave so pri tem nastale za- radi odlašanja in odklonitve načrtov s strani Ljubljane, ki se ne strinja s pro- vizorno rešitvijo tega vprašanja. Ljub- ljana ima v zagovor za svojo odločitev naslednjo utemeljitev: Zgradba na Ljut^- Ijanski cesti ni primerna in ne odgo- varja sodobnim šolskim potrebam. To se pravi, da zgradba ne bi mogla biti v polni meri ustrezajoča modernemu šol- stvu. Predlagajo, naj se mestni ljud. od- bor odloči za novogradnjo ali pa zgrad- bo na Ljubljanski cesti samo provizo- rično uredi z manjšimi stroški. Tov. Aškerc je apeliral na odbornike, naj podprejo drugo rešitev. Na novo- gradnjo šole učencev v gospodarstvu ▼ doglednem času ne bo mogoče niti po- misliti. Tudi ostale šole, osnovne in srednje so prenapolnjene, zato je treba prvotno izpeljati novogradnje šole na Polulah in nekje v Spodnji Hudinji. Vojaško skladišče na Ljubljanski cesti pa bi provizorično preuredili v šolsko poslopje, kar bi bilo vendarle še deset- krat ali pa stokrat bolje kot do sedaj, ko ta šola pod nevzdržnimi pogoji go- stuje na vseh koncih mesta Celja. Nadalje je poročal, da bodo najprej morali začeti zidati šolo v Polulah, kjer je prebivalstvo zelo vneto in priprav- ljeno pomagati, istočasno pa misliti na gradnjo velike osnovne šole nekje v Spodnji Hudinji, ki bi razbremenila Mestne osnovne šole za število učencev v severnem delu mesta in skrajšala pot učencem okoliških vasi in naselij proti severu mesta. UPRAVA STANOVANJSKIH HlS PREIMENOVANA V UPRAVO NEPREMIČNIN Da bi dosedanja uprava državnih sta- novanjskih hiš lažje izvrševala svojo nalogo, je potrebna reorganizacija tega podjetja. Pod novo Upravo nepremič- nin bi poleg državnih stanovanjskih zgradb prišle tudi vse ostale nepremič- nine na področju MLO Celje, kakor zemlja, razlaščene parcele itd. Uprava je lani zelo povečala gradbeno dejavnost in je ustvarila že nekak grad- beni kolektiv, ki pa ne more več ostati v okviru te ustanove. Bodoča Uprava nepremičnin bi obdržala še manjšo re- montno ekipo, ki bi sproti in hitreje popravljala razna manjša popravua v hišah družbene imovine. Ostali del pa bi tvoril nekako novo podjetje, ki bi nosilo ime Remontno podjetje. To pod- jetje pa bi izvrševalo večja gradbena dela, popravila večje vrste, skratka bilo bi to gradbeno podjetje, ki bi izvrševalo vsa gradbena in instalacijska dela, ki jih na primer »Beton«, »Graditelj« in ostala večja podjetja ne bi mogla hitro izvršiti zaradi večjih gradenj. V DRŽAVNIH HISAH BODO VER- JETNO USTANOVLJENI HISNI SVETI V velikih stanovanjskih zgradbah, ki so last splošnega ljudskega premoženja je bilo do sedaj zelo težko vzdrževati red, te hiše je bilo težko ipopravljati bodisi zaradi tega, ker se stanovalci za- to niso brigali ali pa zaradi premajh- nih dohodkov od pristojbin. V bodoče bodo po takih hišah najbrž ustanovljeni hišni sveti, ki bodo s hišami upravljali, skrbeli sami za red in hišo tudi vzdrže- vali. Natačnejših podatkov o tem sicer še ni, da bi mogli odgovoriti na vpra- šanje, ki ga bo verjetno vsak postavil glede finančnega vprašanja. Dobro je znano, da je tudi doslej imela Uprava državnih stanovanjskih zgradb vedno premalo denarja za ipopravila hiš in kje ga bodo v tem primeru stanovalci vzeli. Kot je tov. Jerman naglasil bo treba tudi v bodoče, dokler se stanje ne iz- boljša, dajati v te namene sredstva iz proračuna. Odborniki so topogledno opozorili Mestni ljudski odbor na na- slednje vprašanje: Ce bi zaradi popra- vua hiš bilo potrebno »povišati najem- nino, potem bi se zgodilo, da bi ravno tisti, ki imajo slabša stanovanja mo- rali plačati višjo pristojbino od onih, ki stanujejo v novih hišah. No, brez dvoma do takih nerednosti ne bo pri- šlo. Pravzaprav hi o tem še prezgodaj govorili o podrobnostih. Mestni ljudski odbor je nadalje raz- pravljal še o prodaji hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, pa jih bodoče ne bo več MLO mogel vzdrže- vati, ker so to pač eno ali dvostanovanj- ske hiše. O tem vprašanju bomo pri- občili poseben članek. Navedeno poročilo obsega komaj po- lovico dnevnega reda 11. skupne seje Mestnega ljudskega odbora in Zbora proizvajalcev mesta Celja, ki je tokrat trajala do pozne popoldanske ure. Obrtem podobne gospodarske dejavnosti z uredbo o Upravljanju gospodarskih dejavnosti, ki so podobne obrtem je odpravljena občutna vrzel v zakonu o obrtništvu; IV. člen tega zakona nam- reč določa, da predpiše vlada LRS za katere gospodarske dejavnosti, ki so po- dobne obrtem, se uporabljajo določbe tega zokna in na kakšen način se te dejavnosti lahko opravljajo. Vendar so od izida zakona • o obrtništvu pretekla tri leta, ne da bi dobili tozadevne pred- pise. Da bi zadostni potrebam, so ne- kateri okrajni ljudski odbori začasno rešili to vprašanje tako, da so izdali svoje odloke o gospodarskih dejavno- stih podobnim obrtem. Seveda je bua to samo prehodna rešitev, kajti nemo- goče je, da bi imeli posamezni okraji različne predpise o tem, kaj je smatrati kot obrtem podobne gospodarske de- javnosti in kaj ne. Zaradi takega stanja je bilo nujno, da se v okviru LRS z uredbo enotno uredi to vprašanje. Uvodoma omenjena uredba našteva 97 gospodarskih dejavnosti, ki se šte- jejo kot obrtem podobne. Razvrščene so po strokah, ki jih je skupno 10. Karakteristika obrtne dejavnosti je v tem, da se vrši v manjšem obsegu, pre- težno z ročnim delom in brez tehnične delitve dela. V proizvodnem procesu je zajet predvsem obrtnik sam ali pa sku- paj z minimalnim številom pomožnega osebja. Proizvodnja je usmerjena pre- težno za široko i>otrošnjo, po individu- alnih naročnikih. Taka dejavnost je ali obrtna ali obrtem podobna. Razlika med njima je samo v tem, da se za izvr- ševanje obrti od proizvajalca vedno zahteva določena strokovna usposob- ljenost, medtem ko se za opravljanje gospvodarske dejavnosti, ki niso progla- šene kot obrtne dejavnosti, po pravilu ne zahteva dokazüa o strokovni izobraz- bi. Uredba določa, da je tudi za oprav- ljanje obrtem podobne gospodarske de- javnosti potrebno obrtno dovoljenje, če gre za zasebnika oz. dovoljenje za delo, če se s tako dejavnostjo bavijo državni uradi, zavodi, podjetja ali zadružne or- ganizacije. Vse določbe, ki veljajo po zakonu • obrtništvu kot n. pr. o firmi, o regi- straciji, o poslovnih prostorih, o po- slovnih knjigah, kakor tudi kazensk» določbe se uporabljajo smiselno tudi za gospodarske dejavnosti, podobne obr- tem. Zasebnik, ki opravlja gospodarsko de- javnost podobno obrtem, mora delati sam; vendar sme državni sekretar вш gospodarstvo LRS predpisati za posa- mezjie dejavnosti tudi izjeme. Dovo- ljena pa je zaposlitev družinskih članov. Dovoljenje za opravljanje obrtem po- dobne gospodarske dejavnosti izdaja ljudski odbor občine oz. v mestih Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mesta ali mestne občine. Uredba predpisuje, da se ustanovi pri ljudskem odboru okraja, mesta ali mestne občine komisija za obrtne za- deve. Ta komisija odloča o pritožbah, kjer je bila prošnja za obrtno dovolje- nje zavrnjena. Odločitve komisije so p« upravni poti dokončne. Pomembno določuo uredbe je, da mo- rajo biti obrati, delavnice in zasebniki, ki opravljajo pwdobno gospodarsko de- javnost člani mestne oz. okrajne obrtne zbornice. Važen je 12. člen uredbe, ki predpi- suje, da morajo vsi, ki opravljajo obr- tem podobno gospodarsko dejavnost na podlagi dovoljenja pristojnega organa, priglasiti tako dejavnost za registracije v roku 3 mesecev pod pretnjo, da bodo morali sicer prenehati z njenim oprav- ljanjem. Tudi za one, ki sicer tako de- javnost že opravljajo, nimajo pa zato dovoljenja, je dana možnost, da jo se- daj legalizirajo, če v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe zaprosijo za do- voljenje in jim prošnja ne bo odklo- njena. Ta rok izteče z 31. dec. 1953. Oddelek za gospodarstvo in komunal- ne zadeve pri MLO Celje je pozval s posebnim oglasom v tej številki Sa- vinjskega vestnika na registracijo že izdanih dovoljenj pa tudi vse tiste, id tako dejavnost že opravljajo toda bree dovoljenja, da pravočasno zaprosdjo ш dovoljenje v izogib kazenskim pmicA- cam. NAROČNIKE! Prečitajte tudi tole Daines smo priložilii vsem na- ročnikom za Celje-mesito podožnice. Na naslovni lastek štev. 47 našega insta, smto naznačili dolžine zmeske do konca decembra 1953. TStstim naročnikom, ki dolgujejo naixic- nino za vse leio 1953 aH celo za lansko leto iai se kljub ponovne- mu pozivu še niso odzvali in po- ravnali zaositalo пагосшпо, |Lm bomo llist ifâtavull, dtalžno naroč- nino pa bomo SODNIJSKO iz- tenjalli. Naročnina za leto 1953 znaša 400 diin, poiUetno 200 din. Naroč- nike prosimo, da nam nakažejo še delno naročmnio za leto 1954, kakor 60 to že sitoráili nekateri njuši vzorni naročniM. Poslužite se priloženih položna in nam ČIMPREJ, NAJKASNEJE PA DO 15. DECEMBRA 1953 na- kažite dolžni znesek. Naročnitn« lahko poravnate tudi v upravi »Savinjskegra vesitnika«. Opozorilo naj velja tudi za na- ročnike iz Celja-okolice, katerim bomo dolžne zneske naznačili v nasilednjl številki našega lista. UPRAVA SAVINJSKEGA VESTNIKA Vsem svojim strankam čestita tk Prazniku repub- like in se priporoča za nadaljnja naročila mizarska delavnica PETER HRASTELJ Laškoj^Iarijagraška c. Ignac Jamrsek STROJNA MEHANIKA CELJE, Aškerčeva ul. 7 Čestita delovnemu ljudstvu k Dnevu republike TOVARNA NOGAVIC POLZELA čestita vsem delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem, vsem borcem in aktivistom narodno- osvobodilne borbe k prazniku REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! S še večjim delovnim poletom se bo kolektiv trudil v skupni borbi naših narodov z« neodvisnost, za procvit blagostanja in nedotakljivost naših narodnih interesov Živel slovenski Trsi! Živela FLRJ! Slev. 47 »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stran 3 (Nastavljajo pred svojo osebno korist. Tudi na Ostrožnem so prvi volili svat je, na Dobravi pa še ena svatovščina, svatovščina srebrne po- roke. Ljudje so prihajali na volišča zelo razpoloženi, volitve so potekale brez- hibno, brez neredov in brez zastojev. ob 10 2E nad 50 odstotkov volilne udeležbe Na pi-vi volilni, enoti je do 10. ure vo- Шо 5270 volivcev, na drugi volüni enoti pa 3.147 volivcev. Skupna ude- ležba volivcev je ob 10 uri znašala že 52%. V tem času bi morali nekateri »kri- tiki« iz zahoda pogledati ta vrvež na voliščih, pa bi brez dvoma dobui dru- gačno mišljenje o naši Ijudsikii demo- kraciji. Ne vemo, če so kje na Zahodu volivci s takim navdušenjem in s tako resnostjo prihajali na volišča in če je kje v dopoldanskih urah bilo že toliko oddanih glasov. Poglejmo kako je v tem času izgle- dalo na posameznih voliščih: Celjska bolnica je zaključila volitve. Mestna hranilnica na Titovem trgu 78%, po- slovalnica Putndlc 77%, Tovarna emajl. Ix)sode 76%, Mestna osnovna šola 76%, Obrtni dom 74%, OSS 72%, Tovarna pohištva 72%, v Klubu državnih usluž- bencev 71% itd. V Storah je do 10. ure volUo že 71% vodilnih upravičencev. Tam je bila udeležba najboljša v tistih krajih, kjer stanujejo delavci, medtem ko je drugje büo malo slabše. Volilni rezultati so do 12. ure nepre- stano rastli. Okrog 11. ure je bilo že nad 60% volilne udeležbe povprečno na vseh voliščih. Ob 12. uri je imelo volišče 4. pri Putniku že 90% volilne udeležbe. Veli- ko števuo volišč pa je zabeležilo ude- ležbo od 70 do 90%. tremarje je bilo drugo Ob 13. uri so kurirji prinesli iz Tre- marij veselo vest, da so tam tudi že zaključni volitve. To je büo drugo vo- lišče v Celju, ki je pokazalo 100% ude- ležbo, tretjega pa ni bilo. Ob 14. uri je bilo stanje na voliščih približno tako: OSS na Šlandrovem trgu 96%, volišče 68 v Lipovcu 94%, vo- lišče 16 v Tovarniški ulici 93%, volišče pri »Jugoslovanu« v Gaberju 94%, vo- lišče pri Putniku 92%, v Obrtnem domu in v Bukovžlaku pa 90%. Ob tem času je imela prva volilna enota 85% volilne udeležbe. Druga vo- lüna enota 86% udeležbe. Tretja volilna enota pa 73%. Celje v celoti pa je do- seglo 83% volilne udeležbe. V popoldanskih urah je dotok voliv- cev na volišča začel upadati. Nekatera volišča so čakala le še stare in dobro znane zamudnike, mnogo kje pa so ra- čunali že na abstinenco nekaterih, ki so na ta dan znova pokazali svojo sovražno miselnost in skušali na ta način zmanj- šati odraz enotnosti naših narodov. No, njihova »nagajivost« je bua kaj klavr- na in nepomembna. Dve kulturni stoletnici - odkritje dveti spominskih plošč v Laškem v nedeljo, 6. decembra bomo ob 11.30 na Glavnem trgu v Laškem odkrui spominski plošči Ignaciju in Francu Orožnu, laškima rojakoma. Ignacij Orožen (1819 do 1900) je pred 100 leti sestavljal svojo pomembno »Celsko kroniko« in je nato poleg krajših zgo- dovinskih sestavkov napisal osem zgo- dovinskih knjig, brez katerih ne more izhajati nihče, kdor se zanima za pre- teklost slovenskega ozemlja na bivšem Spodnjem Štajerskem. Franc Orožen (1893—1912) je bU šolski, zemljepisni in zgodovinski pisatelj, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva in Društva slov. profesorjev. Vabljeni so vsi, ki jih zanirna naša preteklost. Pfva seja zbora proizvafaícev celjskega okoliškega okraja v torek dopoldne so se v sejni dvo- rani Narodnega doma sestali k prvi seji »ovoizvoljeni odborniki zbora proizva- jalcev celjskega okoliškega okraja. Pol- •oštevilno zbrane odbornike je na začet- ke dela ipozdavil predsednik OLO Mi- Ean Cvenk, za njim pa je najstarejši •dbornik Martin Jost vodu sejo do iz- volitve prvega predsednika zbora pro- fcrajalcev. Na to mesto, ki ga bo zase- dal tri mesece, je bil izvoljen tov. Mar- eian. Ob tej priložnosti so odborniki sprejeli sklep, da bodo predsednike abara volili vsake tri mesece. Po zaprisegi vseh prisotnih ter po iz- volitvi mandatno-imunitetne in komi- sije za proračun ter družbeni plan, je o delu, nalogah in dolžnostih zbora spre- govoril tov. Cvenk. Veliko uspeha pri delu pa je novoizvoljenim odbornikom okrajnega zbora pnroizvajalcev želel tu- di tov. Vinko Sumrada v imenu okraj- nega odbora SZDL. V nadaljevanju prve seje so odborniki na predlog tov. Franca Lubej a sprejeli sklep, da se odobri tekstilni tovarni »Volna« v Laškem za meseca november ter december znižana stopnja akumu- lacije 484%. Delovni kolektiv te tovar- ne pa bo za mesece avgust, september in oktober oddal družbi stopnjo aku- mulacije v višini 875%. -mb- Obolevanja v oktobru po največjih obratih v Celju in okolici Komisija HTZ pri ZZSZ v Celju daje prve zaključke proučevanja obolenj in »ezgod v mesecu oktobru za večja pod- jetja v Celju in okolici. V sedem večjih podjetjih v Celju, kjer je bUo zaposle- nih v mesecu oktobru 4873 zavarovan- •ev, je bUo v mesecu oktobru 434 pri- merov obolenj in nezgod, pri čemer so ta obolenja trajala 7360 dni. To pomeni, da je büo izgubljenih 4,87% delovnih dni ali z drugo besedo, vsak dan je 6¿lo zaradi bolezni doma pvovprečno 221 delavcev. Največ primerov obolenj je büo v Tovarni emajlirane p>osode: 192 prifnerov obolenj z 2883 bolniškimi dne- Ti Za njo pridejo po vrsti Cinkai-na, Metka, Beton. Vendar pa je za prouče- vanje obolenj nepravilno jemati abso- lutne števUke. Za osnovo je treba vzeti itevüo zaposlenih v podjetju in od te •snove dobiti odstotek izgubljenih de- lovnih dni zaradi obolenj. V tem pri- meru pride na prvo mesto Cinkarna, kjer znaša odstotek v mesecu oktobru zgubljenih delovnih dni 7,05%, kar po- meni, da povprečno 67 ljudi dnevno ni delalo. Za Cinkarno pride Metka z e,87% (42 ljudi dnevno ni delalo), nato iel« pride Tovarna emajlirane posode 8 8,1% (93 delavcev dnevno ni delalo). Precej podobna slika je za okolico. V 7 večjih podjetjih s 5077 delavci v me- secu oktobru je büo 549 primerov obo- lenj in 9353 bolniških dni. Tu je od- stotek izgubljenih delovnih dni celo ne- kaj večji: 5,94% ali 301 zavarovanec dnevno ni bü na delu. Največ obolenj v absolutnem števuu ima Železarna v Štorah, ki ima 141 primerov obolenj in 2941 bolniških dni. Glede na število za- poslenih pa ima daleč najvišji odstotek obolenj in izgubljenih delovnih dni Ste- klarna v Rog. Slatini. To podjetje, ki ima trikrat manj delavcev kot Železar- na Store, ima 71 primerov obolenj in 2219 bolniških dni, kar tvori 12,42% izgubljenih delovnih dni. Čeprav upo- števamo okolnosti, da gre od tega 730 dni na 1 primer TBC, ki se je iztekel v tem mesecu, ostane Steklarna po obo- lenjih še vedno na prvem mestu. Za njo pride rudnik Laško (7,62% ali 51 de- lavcev dnevno ni delalo), nato šele Že- lezarna Store (6,07% ali 95 delavcev dnevno ni delalo). Za temi podjetji pri- dejo po vrsti Konus Konjice, Beton Štore itd. Kar se tiče poškodb pri delu, je od- stotno na prvem mestu rudnik Laško, kjer je büo zaradi poškodb izgubljenih 1,88% dni ali 13 delavcev dnevno bol- nih. Za njim pridejo Cinkarna (1,36%), Konus Konjice (1,29%), Beton Store (1,06%) in rudnüc Zabukovca (0,88%). Zanimivo je tudi to, da je obolenj kože in podkožja največ tam, kjer ni urejenih sanitarnih prostorov (n. pr. Konus Konjice, Steklarna Rog. Slatina). Stevüke za gornje podatke smo do- bui iz naših ambulant. Analizo za okto- ber je komisija HTZ v teh dneh po- slala vsem upravnim odborom važnej- ših podjetij na teritoriju ZZSZ Celje. Podrobna analiza obolenj in poškodb naj bo vsem podjetjem v opozorilo, naj skušajo na vse mogoče načine najti in odpraviti vzroke obolenjem in nezgo- dam. Sanitarna in delovna inšpekcija jim bo na razpolago z nasveti, prav tako EKMlpLsana komisija. Glavno vlogo pa morajo odigrati obratni zdravniki in obratne HTZ komisije. Komisija HTZ pri ZZSZ Celje V TOVARNI PERILA JE KRADEL TEKSTILNO BLAGO Koštomaj Vüjem je bil kot prikroje- valec zaposlen v Tovarni perila v Ce- lju. V tovarni si je od decembra 1952' do začetka julija letos prisvojil naj- manj 100 metrov teksitilnega blaga v vrednosti 30.000 dinarjev. Njegova že- na Koštomaj Ema je blago dalje pro- dajala, dasiravno je vedela, da je mož blago ukradel. Oba sta bila obsojena, in sicer Koštomaj Viljem na 6 mesecev zapora, Koštomaj Erna pa na 2 mese- ca in 15 dni zapora. Slednji se kazen odloži za dobo enega leta. Libojski keramičarji v borbi za izgradnjo socializma Malo kdo, ki se vozi skozi Savinj- sko dolino ve, da se tik pod zelenim Smohorjem v vasi Liboje nahaja to- varna, ki je v letih po osvoboditvi pri dvigu življenjskega standarda naših delovnih ljudi odigrala pre- cejšnjo vlogo. To je Keramična in- dustrija Liboje, ki je v naši državi najstarejša tovarna te stro- ke. Prvi temelji tej tovarni so bili namreč postavljeni že pred približno 110 leti. Do osvoboditve je tovar- na izdelala letno okrog 500 ton gospodinjske in deko- rativne keramike. Danes iz- dela tovarna okrog 1400 ton različnih keramičnih izdel- kov na leto. Med najvaž- nejšimi izdelki, ki jih je tovarna osvojüa v povojnih letih in ki jih izdeluje po- leg predvojnih izdelkov, so vsekakor straniščne školj- ke, umivalne mize do naj- več j ihi dimenzij, urinali, ob- Icižene ploščice in razni drugi izdelki sanitarne ke- ramike. Sanitarna keramika se je v stari Jugoslaviji izključno uvaža- la. Delovni kolektiv keramične in- dustrije Liboje je torej z osvojitvijo teh izdelkov prištedil našemu go- spodarstvu lepe vsote deviz. Pri tem je važno še to, da je tovarna do osvoboditve delala skoraj izključno z uvoženimi surovinami, dočim da- nes dela v glavnem samo z domači- mi surovinami. Kolektiv, ki šteje skoraj 40O ljudi, je v lanskem in letošnjem letu vlo- žil v investicije od ustvarjenega vi- ška fonda plač okoli 25 müijonov dinarjev. Kolektiv se namreč zave- da, da je danes prosperiteta podjet- ja odvisna od njega samega in da si s prekomernim izplačevanjem viškov plač ne izboljšuje življenjski stan- dard. Da kolektiv ne pričakuje pomoči več od drugje, so dokaz tudi obsež- na raziskovalna dela, ki jih vrši pod- jetje v lastni režiji Tu gre pred- vsem za nahajališča kvalitetne gline in živca. To so namreč osnovne su- rovine za to tovarno. Te surovine je tovarna do sedaj dobivala in jih še dobiva iz Srbije in Makedonije. S tem raziskovanjem je tovarna do- segla že znaten uspeh. V celjskem bazenu so bila odkrita nahajališča kvalitetne gline, na Pohorju pa na- hajališča kvalitetnega živca. Cim bo tovarna v stanju, in to bo sigurno sipomladi F>opraviti cesto do teh na- hajališč, ki so v zelo slabem stanju, bo lahko potrošnike presenetila z res lepimi in kvalitetnimi keramič- nimi izdelki — izdelki, za katere se zanima tudi inozemski trg. Razumljivo je, da je imel in da ima kolektiv te tovarne pri svojem delu tudi številne težave. Precejš- nje težave ima s tem, da je tovarna oddaljena od železniške postaje dva in pol küometra. Tovarna se je do- grajevala skozi dolga desetletja, in to iz raznih vidikov. Zaradi tega ima danes kolektiv velike probleme z no- tranjim transportom. V tem pogledu je že tudi marsikaj p>okrenil. Eden izmed teh ukrepov je izgradnja nove strugarnice, ki sicer še ni dokonča- na in ki nima namena p>ovečati pro- izvodnjo, pač pa odpraviti preveliki notranji transport. Težave ima tudi z visoko kvalificiranimi kadri. Sta- novanjsko vprašanje v tem predelu je zelo pereče itd. No, morda pa še o teh problemih drugič kaj več. Ob dnevu republike čestita kolek- tiv Keramične industrije Liboje vsem delovnim ljudem naše domovine. NAJ ŽIVI 29. NOVCMBEli DAN REPUBLIKE! OBJAVA Na podlagi Uredbe o opravljanju gospodarskih delavnosti, ki so podobno obrtem (Ur. 1. LRS štev. 34 od 6. oktobra 1953) poziva oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve pri MLO Celje na regi- stracijo gospodarskih delavnosti iz 2. čl. te uredbe. Zasebniki, odprte obrtne delavnice državnih uradov, zavodov, pod- jetij in zadružne organizacije, ki že imajo obrtno dovoljenje oziroma dovoljenje za delo, za katero od gospodarskih delavnosti, naštetih v 2. čl. te uredbe, so dolžni prijaviti tako dejavnost do konec leta 1953 v regi- stracijo, da bi jo lahko opravljali še naprej. Oni pa, ki so do uveljavitve te uredbe sicer opravljali samostojno katero od gospodarskih delavnosti iz njenega drugega člena, niso pa imeli za to dovoljenje, morajo v istem roku zapirositi za dovoljenje. Pro+i kršucem iz te uredbe se bodo poleg kazni s prenehanjem opravljanja delavnosti uporabüi tudi ustrezni predpisi o opravljanju obrti brez obrtne pravice. KLAVNICA Сб1јб ima možnost nabaviti večje količi- ne debelih prašičev iz Vojvodine. Da po možnosti ustre- žemo vsem, ki si želijo nabaviti dobre koline z nad 50% maščobe, prosimo, da se javijo v npravi našega podjetja od 1. do 5. decembra, kjer si določijo čas kla- nja, težo prašičev in prejmejo pogoje plačan ja. Uprava Vsem svojim gostom, vsem delovnim ljudem in kolektivom v okraju želi ob PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU ^ DELOVNI KOLЖTIV ^ GOSTINSKEGA PODJETJA RIMSKE TOPLICE še mnogo pomembnih uspehov v izgradnji socializma! stran 4; »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stev. 4T O UREJEVANJU SADOVNJAKOV V CEUSKEM OKRAJU Mnogo je bilo že pisanega o slabem stanju naših sadovnjakov, o površni ob- delavi nasadov in o splošnem zanemar- janju našega sadnega drevja. Spričo dejstva, da so okužbe po ameriškem kaparju čedalje obsežnejše, posledice pa čedalje občutnejše, je nujna rešitev problemov okoli te važne gosip>odarske I)anoge. Vsa prizadevanja našega stro- kovnega kadra so bila usmerjena v to, da se sadovnjaki redno obdelujejo in gnojijo ter da je zaščitna služba prvi pogoj sadjarjenja sploh. Izkušnje so pa pokazale, da ponekod besede in druga prizadevanja niso pomagala prepričati eadjarje o nujnosti čiščenja in škroplje- nja sadnih dreves. Kljub izdani uredbi o obveznem zatiranju škodljivcev se je to zatiranje več ali manj zelo F>ovršno izvrševalo. Iskali smo druge izhode, da bi pridobili širše množice naših sadjar- jev za škropilne akcije; ponekod se je to posrečilo, ponekod pa so bili primeri, ko je sadjar ekLp>o iz sadovnjaka pre- gnal z grožnjo, čeprav bi mu zadruga škropila brezplačno. Potrebni so ener- gični ukrepi in požtvovalno delo na te- renu, ako hočemo doseči množično in učinkovito zatiranje sadnih škodljivcev. Gospodarski svet pri OLO Celje-oko- lica je v povezavi s strokovnim kadrom pri OZZ Celje priredil tečaje za sadjar- je po terenu, in sicer v obliki predavanj in praktičnih predvajanj. Izgleda, da je zanimanje za ta način p>ouka veliko, saj so bila predavanja dobro obiskana. Da bi se organizacija zaščitne službe v sad- jarstvu izboljšala, je sklenil Sadjarsko vinarski odbor ori OZZ Celje na svoji zadnji seji postaviti sadjarske pomoč- nike po zadrugah. Ta sklep je našel polno podporo Sveta za gospodarstvo na OLO Celje-okolica. Pri skupnem po- svetovanju na okraju je bilo dogovor- jeno okvirno delovanje teh sadjarskih ^pomočnikov. Sadjarski pomočniki bodo imeli nalogo na terenu pregledovati vse nasade njihovega področja, imeli bodo dolžnost nadzorovati vse škropilne in druge akcije v sadjarstvu. Na tak način bi bila organizacija na terenu samem nekako izpopolnjena, sadjarji bi imeli strokovno pomoč pri vseh delih. Vse sadilne akcije bi se v bodoče vršile na- črtno in enotno, sadilni material pa bi bil po posebni komisiji pred sajenjem pregledan z ozirom na kvaliteto in na eventuelne okužbe, tako da bi bili uspe- hi sajenja sigurne j ši. Med prve vikrepe za urejevanje sa- dovnjakov spada določitev posebne ko- misije, ki bo sistematično pregledovala sadovnjake v našem okraju in imela dolžnost določati sadna drevesa, ki se naj iz sadovnjakov odstranijo, in sicer zaradi okužbe, starosti ali pa iz katerih koli drugih vzrokov. Ta komisija ima naslov »Okrajna komisija za urejevanje sadovnjakov pri OLO Celje-okolica« in je bila od strani Sveta za gospiodarstvo že imenovana, tako da bo z delom pri- čela že prihodnji teden. Okraj je ime- noval naslednje tovariše kot člane ko- misije: inž. Tavčar Adolf, direktor drž. posestva Konjice, Zupan Ivan, kmetij- ski referent na OLO Celje-okolica, Korber Franc, kmetijski referent KZ Celje, Lavrenčič Janez, kmetijski tehnik, OZZ Celje, in Videčnik Aleksander, taj- nik Sadjarsko-vinarskega odbora OZZ Celje. Omenjeni tovariši bodo dajali na terenu vsa strokovna navodila in dolo- čali skupne akcije za čiščenje sadov- njakov. Komisija bo takoj izdala od- ločbo, s katero bo posameznim sadjar- jem določen rok za odstranitev okuže- nih oziroma propadajočih dreves. Ako sadjar določenega roka ne upošteva, mu bo strojna ekipa Zadružne zveze na njegov račun določena drevesa izpulila Sadjarski ipomočniki bodo v tesni р>о- vezavi z okrajno komisijo izvrševali vse potrebne ukrepe za sanacijo sadnih na- sadov. • Da bi bili vsi ukrepi v tej smeri enotni, je bil s strani Sadjarsko-vinar- &leval k dvigu gospodarstva v tem kotu Kozjanskega. Proučevanje narečij našega naroda je napotilo tov. dr. Tineta Logarja iz Ljubljane tudi na PUštanj. Tu je stopil v stik s starima ljudmi in z najmlajši- mi pripadniki v šoli, da ugotovi napre- dek v govorici. Z ljubeznivim profesor- jem so se ljudje radi pogovarjali, med starima ljudmi ohranjeno pilštanjsko narečje pa bo prispevalo nekaj drobti- nic k študiju naše prastare, prvotne go- vorice. Pred dnevi so ljudje opazovali pred sušilnico v Lesičnem neljub prizor osebnega obračunavanja dveh vidnih funkcionarjev. Ce bi sprti stranki ve- deli, koliko je v takih primerih med ljudmi škodoželjnosti in skritega posmi- hanja, bi najbrž ne prišlo do izbruha. Zato se tovariši izogibajte podobnih na- stopov, ki vam kratijo ugled. ¡Z Smartnega ob Pakt 82-odstotna volilna ud&ležba Kakor povsod drugod, tako so tudi pri nas zadnjo nedeljo volitve potekale v miru in redu. Volilna udeležba je bila v Paški vasi in Smartnem kar za- dovoljiva, medtem ko za druga volišča tega ne moremo trditi. Odborniki občinskega odbora in po- sameznih vaških odborov SZDL se bodo morali s tem vprašanjem v bodoče malo več pečati, posebno s svojim delom, in poiskati tudi vzroke, kaj je ponekod krivo, da ne gre vse tako, kakor bi moralo itL Klimo hnamo, a ni psredsitav Občinski ljudski odbor ima svoj kino v prostorih Prosvetnega doma. Žal pa zeva v teh prostorih že dalj časa pra- znina, ker ni predstav. Ljudje bi si radi ogledali marsikateri film, a ni nikogar, ki bi razvozi j al vozel, da bi stvar stekla, kakor bi bilo želeti. Upamo, da bo uprava kina pokrenila vse, da bomo imeli zopet predstave, kakor je to bilo pred časom. Javna ambulanta pcrične z delom Prvega decembra prične z delom javna ambulanta. Zdravnik bo hodil dvakrat do trikrat tedensko iz Šoštanja. S tem bo ljudem v resnici ustreženo. ustreženo pa jim ni, ker še zobozdrav- nika sedaj ni in to kljub večkratnim obljubam od merodajne strani. No, pa o tem nekaj več prihodnjič in takrat bolj temeljito... -} DELOVNI KOLEKTIV Avtoobnova Celje SPODNJA HUDINJA CESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU REPUBLIKE Oddaja menze v zakup Gradiš IMM Šoštanj odda s 1. januarjem 1954 v zakup svojo menzo s kantino v delavskem naselju v Šoštanju. V menzi se bo v letu 1954 hranilo okrog 500 do 600 delavcev, morda tudi več. Podjetje daje na razpolago prostore in potrebno posodo proti od- škodnini oziroma amortizaciji. Podjetje si pridržuje pravico kontroliranja hrane z ozirom na kalo- rije in določa limitne cene prehrane. V kantini določa cene najemnik sam. Interesenti naj pošljejo ponudbe s točnimi podatki na naslov: »GRADIŠ IMM« GRADBIŠČE ŠOŠTANJ stev. 47 î »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stran 9 MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Kaj nudi staršem in vzgojiteljem revija MLADI SVET MisM ob izidu 8. im 9. števiilike Za dobro vzgojo otrok in mladine se morajo starši in vzgojitelji stalno tru- diti z izmenjavanjem izkustev o vzgoji, z udeležbo na predavanjih in tečajih za vzgojo in samovzgojo, z rednim čita- njem knjig in revij, ki pišejo predvsem o vzgoji. Staršem bodo koristna in po- učna zlasti tista izkustva, ki jih imajo pri vzgoji roditelji z dobro vzgojenimi otroki. Predavanj o vzgoji je še vedno premalo in premajhna je tudi udeležba staršev. Dckaj več pomoči in usposob- ljenosti za socialistično vzgojo v dru- žini bi nudili tečaji ali seminarji za starše, vendar se doslej pri nas še niso vršili. Primerno je, da sedaj, ko nas dolgi večeri bolj vežejo h knjigi, raz- mišljanju in k iskanju znanja, razmiš- ljamo tudi o organizaciji, vsebini in iz- vedbi tečajev ali seminarjev za vzgojo staršev. Tudi redno čitanje knjig in re- vij o vzgoji je v jesenskih in zimskih večerih lepa in vzpodbudna navada ne- katerih staršev in vzgojiteljev. Sodob- na knjiga ali revija o vzgoji jih ob raz- mišljanju in natančnejšem spoznava- nju bistva vzgoje, naših vzgojnih ciljev in ukrepov (kazni, nagrad, pohval itd.) uvaja k edino pravilnemu ravnanju pri vzgoji lastnih otrok. Mnogo lepše, po- membnejše in odgovoi-nejše so staršem naloge vzgoje, ko ob čitanju vzgojne re- vije spoznavajo svoje odlike in napake, prednosti in pomanjkljivosti pri vzgoji, tudi samovzgoji. Vsem staršem naj po- stane vzgoja otrok resno opravilo, ki zahteva od njih znanja in usposoblje- nosti, izobrazbe in samovzgoje ter prave ljubezni do otrok. S splošno uporabo navedenih možnosti (razgovori, preda- vanja in tečaji, čtivo) za rast staršev v dobre vzgojitelje, bomo omogočili no- vim rodovom otrok vedno boljšo vzgojo in vedno srečnejšo pot po življenju. Vlogo redne, poljudno pisane, vsem staršem umljive in potrebne revije o vzgoji vrši revija Mladi svet. Prihaja mesečno enkrat v naše domove, da osveži in okrepi starše in vzgojitelje za čim boljšo vzgC'jno delavnost. Mnogi starši jo z veseljem pričakajo in radi preberejo. Posodijo jo tudi sosedom, da imajo med seboj dovolj snovi za raz- govore o vzgoji in možnostih za pravil- no vzgojo lastnih otrok. Otroci takih staršev vidno napredujejo v rasti in izobrazbi, pri delu in v družbi, so veseli mladosti in polni načrtov za bodočnost. Mnogi starši, ki store pri vzgoji lastnih otrok velike in male napake, ne po- znajo Mladega sveta. Ravno takim star- šem bi čitanje Mladega sveta prinašalo največ koristi in sreče, saj bi se ob le- pih sestavkih v reviji dokaj izobrazili za boljšo vzgojo svojih otrok. Starše, ki so ob rednem čitanju Mladega sveta že spoznali vrednost tega čtiva, vabimo, da s tem čtivom seznanjajo tudi starše, ki tega mesečnika ne čitajo, a bi se ob njem lahko razvili v najboljše vzgojite- lje svojih, otrok. Izdatek za naročnino za Mladi svet daleč zaostaja za vred- nostjo tega zelo prijetnega in za starše primernega čtiva. Naročnina znaša let- no 250 din. Uprava Mladega sveta je v Ljubljani, Ulica Toneta Tomšiča 9/II. Ko preberemo 8.—9. številko Mladega sveta, smo zadovoljni, ker nam strani te dvojne številke kažejo otroke in starše v raznih medsebojnih odnosih in prilikah, ko otroci ob starših napredu- jejo, tudi trpe, se boje ter ob vsem zore v klene ljudi. Na zadnjih straneh je med »Vprašanji in odgovori« mnogo ko- ristnih nasvetov glede čtiva za otroke, filmov, težav z mladino v prehodni do- bi, glede prehrane otrok z vzgojnega stališča. Vsak oče ali mati, ki imata te- žave pri vzgoji lastnih otrok lahko po- šljeta uredništvu revije vprašanja gle- de tega — in v reviji, ali tudi v pismu bosta prejela odgovore. O izvoru, tolmačenju in odpravljanju okrutnosti pri otrocih piše pedagog Gu- stav Šilihi. Dovo'lj obširno utemeljuje vzroke in pogoje nastanka okretnosti pri otrocih. Nakazuje tudi vplive vzgoje, ki preprečujejo nastajanje teh brezsrč- nosti. Staršem, katerih otroci radi mu- čijo živali, mlajše otroke, katerih otro- ci uživajo v trpljenju drugih ljudi, bo pri čitanju tega sestavka marsikaj ja- sno, zlasti pa nujnost vplivanja na otro- ke v smislu krepitve sočutenja in soču- stvovanja. Vladimir Cvetko podaja v prijetnem stilu, polnem umevanja in sočutenja, zgodbo o Lešu, ki ga ljudje niso razu- meli. Ljudje so Lesa, dečka devetih let, sodili zgolj po zunanjem videzu njego- vih prestopkov, ne da bi vsakemu pre- stopku poiskali resničen vzrok. Potem bi globlje umevali njegove napake ter jih pravilneje in uspešneje odpravljali. SfKDznavanje otroka je važen pogoj za uspešno vzgojo. Kdor hoče otroka spo- znavati in tudi umevati, mora poznati značilnosti razvoja otrok v splošnem in značilnosti razvojne dobe, v kateri se otrok nahaja. Z opažanji, razgovori in poznavanjem otrokovih odnosov ugotav- ljamo, kako poteka njegov razvoj v na- ših pogojih družbenega življenja. Cim globlje proniknemo s spoznanji v otro- kov duševni svet, tem pravilne j še in učinkovitejše vzgojne ukrepe bomo na- šli za njegovo vzgojo. Zaradi tega naj] vsak oče, vsaka mati mnogo opazujeta svojega otroka, spoznavata naj duševnost v splošnem in pri otroku ter dosezata njegovo popolno zaupanje. Tako pri- pravljeni in premišljeni vzgojni vplivi bodo brez dvoma pravilni in učinkoviti. Zgodba o Lešu je zgodba, ki se v mno- gih inačicah ponavlja po naših pred- mestjih. PomagajmüO vsakemu Lešu na pravo pot, saj je to naša družbena dolž- nost. Očetom in materam, ki pri vzgoji otrok ne dosezajo enotnosti postopkov in soglasja mišljenj, je namenjen se- stavek Milice Bai-tenjev: »O nerganju in potuhi«. Ob tem sestavku spoznava- mo, kaka škoda nastaja, če vztrajamo pri svojih napačnih nazorih in neute- meljenih domišljijah o sebi in najbliž- jih nam ljudeh. Kadar smo do članov družine preveč kritični, smo do sebe ve- činoma premalo kritični. Očetje in ma- tere, ki hodite v tem pogledu napačna pota, boste v sestavku Milice Bartenjev našli rešitev zase in za odnose do otrok. Vsaka družina, ki ima šoloobiskujoče otroke, bi morala precitati sestavek Drage Humekove: »Kako naj se naš otrok uči«. Ni malo staršev, ki ne vedo, kaj naj vse ukrenejo, da se bo otrok doma učil in se tudi dobro naučil. Več- krat postopajo nepravilno strogo. Radi tudi pozabljajo na uresničevanje ugod- nih pogojev za otrokovo uspešno uče- nje. Otroka moramo umevati tudi glede njegovih učnih nalog in mu s brano, primernim delovnim prostorom, mirom, redom, vzpodbujanjem, zanimanji zanj in še drugače omogočati, da ga bo uče- nje krepilo, razvij'alo in vzgajalo ter vodilo s svojimi težavami k vedno več- jim uspehc-m. Očetje in matere, ki ste bili ob prvi redovalni konferenci neza- dovoljni z uspehom vaših otrok v šoli, prečitajte ta res poučen in koristen čla- nek. Vaša pomoč otroku pri učenju bo potem lahko pravilna in uspešna. Helena Puhar nas v sestavku: »Plaš- ne in sramežljive ptičice« popelje k otrokom, ki se preveč boje in nimajo poguma. Plašnost nastopa pogostoma kot posledica čustva manjvrednosti. Plahe otroke moramo najprej dobro po- znati, nato pa vztrajno delovati v smi- slu hrabrenja. Plah otrok je nezaupen, ljubosumen in čustveno mehak. Plahost je posledica napačnega ravnanja z otro- kom. Plašne otroke hrabrimo z uveljav- ljanjem pri delu, učenju, v družbi in z lepim ravnanjem z njimi. Večkrat je potrebno večletno delo, preden plašnega otroka prevzgojimo v običajno samoza- vestnega, pogumnega otroka. O obveznem šolstvu v besedi in števil- ki poroča Milan Vrtačnik, o pomenu ta- boren j slepih v Jugoslaviji Tine Košir. Malih doživetij, ki nam kažejo starše kot vzgojitelje v prijetni in neprijetni luči, ima vsakdo izmed nas dovolj. Ob čitanju sestavka: »Kako sem bila vzga- jana« (Ljudmila Sesek) ožive ta doži- vetja v nas kot sipo mini, ki žele pojas- nil v spoznanjih vzrokov in pomena. Zbliževanja in oddaljevanja med starši in otroki zanihajo ob teh vrsticah tudi v naših spominih in želimo si za bodoče v vsem tem tisto skladnost in pravilnost, ki osrečuje vse prizadete. Nekaj napak staršev je nanizanih v članku: »Kaj mislijo otroci o starših«. V njih bomo lahko našli sebe. Jasnemu spoznanju bo najlaže sledilo izboljša- nje. »Drobne iz naše počitniške kolonije — v premislek staršem« (Marijia Lulik) so zanimiva opažanja, ki bodo odprla oko za otrokov svet in tudi za težave v njem še marsikateremu očetu in materi. Vzgojitelji po domovih bodo veseli te- lovadnih iger za otroke. Pod naslovom: »Igrajnrio se«, jih podaja Ivan Lavren- čič. Ob koncu ima revija še nekaj krat- kih zanimivosti o vzgoji na tujem ter poročila o delu z otroki in mladino v naših društvih in organizacijah. Mlad svet je poljudno-znanstvena re- vija za družinsko in izvenšolsko vzgojo. Svoje vzgojno poslanstvo vrši že tretje leto. Po svoji pomembnosti za vzgojo naših otrok in vrednosti njene vsebine zasluži, da si jo naroče vsi starši in vzgojitelji. Siv. Lep dar Založbe "kmečka knjiga" Brez dvoma je slovenska knjiga že davno osvojila našega kmečkega člo- veka. Kadar le utegne, v nedeljo popol- dne, posebno pa ob dolgih jesenskih in zimskih večerih, vzame rad v roke strokovno ali leposlovno knjigo ter se poglobi v branje. In ko bere knjige, se mu širi obzorje daleč čez tesne meje vsakdanjega življenja in dela. Skoraj vsak naš človek čuti potrebo po knjigi. Zato bo tudi vsak napreden človek na vasi vesel lepega darila, ki ga je Založba »Kmečka knjiga« poklo- nila te dni bralcem na vasi. Kaj obsega ta knjižna zbirka? Koledar Kmečke knjige moramo ome- niti pred vsemi drugimi, saj je ta temelj te knjižne zbirke. Koledarski del je zelo pestro in bogato sliliovno opremljen. Poleg koledarskih podatkov so tukaj še spominski dnevi, pregovori, ljudske na- povedi in pa prostor za važne gospo- darske beležke. Še bolj vprivlačen je 2. del koledar- ja, saj nam tu na uvodnem mestu Ed- vard Kardelj obuja spomine na veličino Borisa Kidriča, nakar nas profesorji- slavisti popeljejo v našo preteklost. Se- znanijo nas s prvo slovensko knjigo, katere 400-letnico smo letos slavili. — Osvetlijo nam delo priljubljenega ljud- skega pisatelja Josipa Jurčiča, »goriške- ga slavčka« Simona Gregorčiča ter ma- loznanega primorskega pesnika Srečka Kosovela, ki je moral že mlad umreti. Z zanimanjem bomo prebrali tudi še dve neobjavljeni Cankarjevi zgodbi in pa kar celo vrsto kratkih, lepih povesti in kmečkih pesmi. Seveda bodo tudi po- učni članki o življenju Eskimov, o slo- venskem kmetu v revolucionarnem letu 1848 itd. pritegnili našo pozornost. Prav poučno bo tudi potovanje skozi čas, od nastanka človeškega rodu do danes. Se bolj bodo nas zanimala vprašanja da- našnjih dni, kot o mednarodnem sode- lovanju v kmetijstvu, o življenju koro- ških Slovencev, o prehranbenih vpraša- njih na svetu, o nekaterih azijskih de- želah in ljudstvih. Prav posebno zanimivi bodo za kmeč- kega proizvajalca članki iz kmetijstva, o kmetijskem zadružništvu, o kemiji v kmetijstvu, o živinoreji, o rastlinski hrani, vrtnarstvu, pulpiranju sadja, o ameriškem kmetijstvu, o sladkorju, o preprečevanju slane, o plavajočih to- varnah maščobe, o prvih atomsikih elek- trarnah itd. Prav koristni bodo tudi nasveti, kaj naj čistimo in pa razgovor z gospodi- njami. Mnogo je tudi zanimivega drobiža o naši domovini in širokem svetu, o člo- veku in prvi pomoči v nesrečah. Prav zaželenih bo 7 strani navodil za upo- rabo raznih domačih zdravil. Na koncu seveda ne manjka niti križanke. Ta zanimivi koledar je uredil znani pisatelj Ignac Koprivec, dočim ga je mladi umetnik Ivan Seljak-Copič opre- mil bogato s slikami in ilustracijami. Travništvo je prav poljudno napisal priznani kmetijski strokovnjak inženir Gvido Fajdiga. V tej, tako težko priča- ovani knjigi, se seznanimo s sestavo in lastnostmi ruše, z različnimi načini su- šenja sena, z naravnimi in zasajenima travniki, s pridobivanjem travnatega semena, z najbolj razširjenimi vrstami travniškega plevela, njegovimi lastnost- mi ter zatiranjem. Tu nas pisec pouči o hranljivih vrednostih raznih krm in krmil ter z literaturo o travništvu. Knjiga ima seveda tudi mnogo podob, ki nazorno pojasnjujejo besedilo. V tej knjigi so najnovejše pridobitve znanosti in praktične izkušnje kmeto- valcev v kmetijsko naprednejših deže- lah, zato bo knjiga brez dvoma uspešno izpolnila vrzel v naši poljudnokmetijski strokovni literaturi o travništvu ter ko- ristila k zboljšanju našega travništva in živinoreje. Vremenoslovje za kmečke ljudi je za- nimiva knjiga, v kateri nam dr. Vital Manohin in France Slokan v obliki pre- prostega pogovora z vremenoslovcem pojasnjujeta najvažnejša vprašanja iz vremencslovja. Ravno kmet, ki je tako močno odvisen od vremena, se najbolj zanima za vreme, za napovedi vremen- skih sprememb in seveda tudi za mož- nosti vplivanja na vremenske spremem- be. O vsem tem govori s sliko in bese- do ta knjiga. Prav tako so v njej nani- zane tudi ljudske izkušnje in izreki o vremenu. Ljubezen na odoru je zbirka 4 povesti priljubljenega koroškega kmečkega pi- satelja, Prežihovega Voranca, ki nas popelje v svoje domače kraje ter nam s prekrasnim opisom trdega in težkega kmečkega življenja prikaže tudi kmeč- ke ljudi, take kakršni so, z vsemi strast- mi, ljubeznijo in prescdki. Kdo bo raje posegal po taki knjigi, kakor sam kmečki človek, saj bo v njej marsikje videl samega sebe. Ta zanimiva knjižna zbirka stane sa- mo 300 din. Vsak kmečki človek bo brez dvoma čutil potrebo, da ima kole- dar in te knjige v svoji hiši, saj mu bo- do nujen pomočnik in svetovalec v nje- govem življenju in delu. Založba »Kmečka knjiga«, ki je bila ustanovljena ravno zato, da dviga kul- turno-prosvetno raven našega kmeta, da mu pomaga iz njegove gmotne in materialne zaostalosti ter mu iwmaga s koristnimi nasveti pri povečanju kme- tijske proizvodnje in dvigu njegove živ- ljenjske ravni, je izdala tudi več dru- gih poučnih kmetijskih knjig pa tudi lepih povesti. Vse to si lahko ogledate v najbližji zadrugi ter tudi tam naro- čite. Kmečka knjiga je izpolnila svoje ob- ljube, zdaj je vrsta na bralcih, na kmeč- kih ljudeh, da izpolnijo svojo. Cim več boste kupovali knjig, ki vam bodo ko- ristile v vašem delu in življenju, tem več takih knjig in tem ceneje jih bo lahko izdajala vaša založba. Zato je prav, da se o tem pogovorite tudi z drugimi in poskrbite, da tudi ti naroče te knjige. Zlasti bi pa ne smele biti brez njih ljudske knjižnice, osnovne, kmetijske in nižje srednje šole, v ka- tere zahaja predvsem kmečka mladina. S. P. stran lo »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1958 Stev. 4T Naša družina in mladina Ali smo v Cetju storili dovolj za vzgofo staršev Kot mnogokje, doraščajo tudi v Ce- lju otroci v najrazličnejših pogojih oskrbe in vzgoje. Nihče nima približno točnega vpogleda v vse stopnje in na- čine oskrbe ter vzgoje otrok v Celju. Večinoma se zadovoljujemo s splošnimi ugotovitvami in navodili na kakem pre- davanju ali na roditeljskem sestanku. Do podrobnosti teh vprašanj in do stvarnih situacij vzgoje po naših dru- žinah ne prihajamo mnogo, saj vsakega zavzema in zaposluje predvsem njegova lastna družina, lastni otroci, čemu po- tem še spoznati vzgojne prilike pri so- sedih in drugod. V spoznanju in vrše- nju vzgoje kot družbene naloge, kot po- membne dolžnosti vseh staršev, je ob- sežena najprimerneje tudi vzgoja v vsa- ki posamezni družini. Dogodek, ki me je prepričal, da je dolžnost vseh prebival- cev Celja, da se zanimajo za vzgojo vseh v Celju živečih otrok pa je bil ta-le: Ko sem se nekega popoldneva v me- secu oktobru vračal proti domu, je šla malo pred menoj tročlanska družina. Mož, oče 35 let, še čedno opravljen, je bil očividno nekoliko vinjen, njegova žena ni glede tega zaostajala. Za roko je vodil triletno Anico. Mimogrede se je dekletce spotaknilo ob petletno Ma- rico, ki se je igrala ob robu ceste. Ma- rica je vzkliknila »Hopala!« in se ho- tela igrati dalje. Sedaj pa je posegel vmes oče s svojo razsodnostjo in vzgoj- no modrostjo, ki se je v taki izdaji ni- kakor nisem nadejal. Petletni Marici pravi: »Tiho bodi!« Anici ob sebi pravi: »Reci: Tiho bodi!« Anica izvrši to oče- tovo zapHDved, a neizkušena Marica se zagovarja: »Saj nisem nič rekla!« Oče takoj stopnjuje napetost dialoga z na- daljnjimi navodili Anici: »Reci smrklji: Bodi tiho, če ne ti bom dala po gobcu!« Triletna Anica to dobesedno ponovi. Vzgledna ubogljivost Anice navduši očeta še za nadaljnja navodila: »Reci: Kršenduš, te bom vsekala!« Deklica ? nežnim glasliom dovolj razločno ponovi »Kršenduš, te bom vsekala!« Oòexu lO še ne zadostuje. Njegovo nezdravo ču- stvovanje in njegovi nekritični možgani svetujejo Anici dalje: »Reci: Drži go- bec, če ne te bom vsekala po ...... (up>orabil je pri nas neobičajno psovko, onemogoča vsak dostojen odnos do so- človeka). Anica se sicer ni mogla zave- dati vsega, kar ji je oče naročil, ven- dar je njen tanki glasek poslal tudi to psovko proti nikomur nič hudega že- leči Marici. Ko so izzvenele iz njenih ust besede neprimerne psovke: »Drži gobec, če ne te bom vsekala po......„ je oče doživljal višek radosti in vese- lja nad sposobnostmi svoje hčerkice, ki že tako majhna govori tako zelo po- gumno. Tudi žena-mati je bila zado- voljna, saj otrok že sedaj kaže, da se bo znal v življenju postaviti in se uveljavljati. Nič ni očetu nasprotovala, ampak je bila vesela moževe sposob- nosti »vzgajanja«. Petletna Marica je ostala ob pločni- ku vznemirjena in osramočena. Trilet- na Anica se je prijetno ogrevala v oče- tovem naročju. Bila je od očeta delež- na polnega priznanja za svoje »juna- ške« odgovore. Velikemu notranjemu zadovoljstvu ob »velikih in lepih spo- sobnostih« svojega otroka je oče dajal zunanjega izraza z nežnostmi in poljubi, ki so ga čustveno povsem sprostili in osrečevali malo Anico. Za nagrado je oče Anico dalje nesel. Marici ni bilo več do igranja. Sla je povešene glave domov. Ob takem do- godku se tudi v nas oglašajo mnoge ugotovitve in vprašanja. Takle mož ne spoštuje soljudi, niti otrok. Nobena kletvica mu ni prehuda in nobena umevajoča misel usmerjena k drugemu otroku. O pogumu in vzgoji k pogumnosti ima povsem nepravilno stališče, ki ga že ob takih malih pri-, petij a jih pri vzgaja lastnemu otroku. Ne pozna in ne ceni kulturnih odnosov med otroki. Ne pozna pomena in vrednot le- pega sožitja z ljudmi in otroki svoje okolice. Zgrešenosti in nizkotnosti svo- jih stališč in postopkov se niti ne za- veda, še manj njihove škodljivosti za družbo. Ali ni potreben temeljite pre- vzgoje? Kje se je oče navzel take vzgojne »modrosti«? Zakaj mati nima boljših nazorov o vzgoji? Kakšna bo ,po zna- čaju in vedenju Anica, ko ji bo 10, 15, 20 ali več let? Ali se s takim ravna- njem očeta ne kvari tudi sicer dobra Marica in mnogi drugi otroci? Ali bi pustili svojega otroka, ne samo svojega, ampak katerega koli otroka v družbo Anice, ko bo ob taki domači vzgoji do- zorela za skupne igre, učenja in skup- no delo? Ali se je kdo pri nas za vzro- ke pomanjkljive vzgoje v mnogih dru- žinah že natančneje zanimal? Kakšna je izobrazba naših staršev za vzgojo otrok? Kje jo lahko dobe? V Celju še nimamo delovnega načrta za spoznavanje vzgojnih prilik otrok v družinah, niti ne izboljšujemo dovolj sistematično in postopno vzgoje v vseh družinah. ■ Siv. Nudimo pomoč bolnikom na domu Skrb ljudske oblasti za zdravstveno in socialno zaščito naših delovnih ljudi se kaže povsod, saj se ta skrb bistveno razlikuje od stanja v predaprilski Ju- goslaviji. Za zdravstveno službo izdaja- mo letno zneske, za katere se tuji opa- zovalci, ki prihajajo k nam na obisk, upravičeno čudijo in izražajo dvom, ali bo naše gospodarstvo zmoglo tudi v bo- doče takšna finančna bremena. Prav tako je s socialno zaščito. Toda kdor se hoče poglobiti v ves sistem naše zdrav- stvene in socialne zaščite, bo kmalu spoznal, da so kljub trenutnim pomanj- kljivostim podani vsi pogc-ji za to, da se bo stanje v tem pogledu vedno bolj urejevalo, za kar nam je najboljši po- rok samoupravljanje tudi v tej panogi naše družbene dejavnosti. Število prebivalstva našega mesta in okolice se je v primerjavi s predvojnim stanjem bistveno povečalo. Pomnožilo se je število industrijskega delavstva, kot važno gospodarsko, kulturno in po- litično središče pa je Celje navezalo nase tudi zelo daljno okolico. Vse to je narekovalo postopno izgradnjo celjske bolnišnice in drugih zdravstvenih ob- jektov, ki v sedanjem stanju ne more- jo zadoščati potrebam tako zelo široke- ga zaledja. Tudi naši domovi onemoglih БО potrebni razširitve, saj ne morejo sprejeti vseh,, ki so domske oskrbe ne- obhodno potrebni. Tu nastaja vpraša- nje, kako zadostiti potrebam tistih, ki so vezani zaradi bolezni ali onemoglo- sti na posteljo, pa njihovo stanje ni takšnega značaja, da bi mogli biti spre- jeti v bolnišnico ali dom onemoglih. Mnogo je tudi primerov, da so bolniki kot rekonvalescenti — pa tudi zaradi prenapolnjenosti v bolnišnici — poslani domov, kjer pa si sami ne morejo dosti pomagati in so potrebni nege tujih lju- di. V Celju izvajajo takšno prakso pri- padnice bivših samostanov, toda v ve- čini primerov so bolniki odvisni od nji- hove dobre volje, če so te ženske sploh voljne nuditi strokovno nego. Razen te- ga nimajo nikakršne stalne »tarife« in tako je pač bolnik, ki je nujno potre- ben tuje pomoči, izročen na njihovo mi- lost ali nemilost tudi v pogledu pla- čila. Vemo celo za primer, da je neka taka »sestra« odklonila negovanje ne- kega bolnika z motivacijo, da »komu- nističnega praga ne prestopi«. Njena dvojna morala pa se kaže v tem. da istočasno prejema redno mesečno pod- poro od »komunistične« družbe in ji to prav nič ne hodi v napoto. Seveda ne moremo trditi, da so vse bivše redovni- ce takšne. Med ni imi so tudi poštene in požrtvovalne negovalke, za katere bi bilo mnogo koristneje, če bi jih naša zdravsitvena služba vključila v organizi- rano delo — z njihovim privoljenjem seveda. Na ta način bi obenem razbre- menili blagajno socialnega skrbstva, ki bi ta sredstva lahko drugje bolj ko- ristno porabilo. V mislih imam ustanovitev nekakš- ne posredovalnice, ki bi po željah bol- nikov razporejala negovalke na dom, tako da bi bile negovalke v delovnem razmerju s posredovalnico, s čimer bi preprečili anarhičnc-st in zagotovili po- štene odnose do pomoči potrebnim. S tem pa ni rečeno, da bi morale imeti prav bivše redovnice »patent« na nego bolnikov. Koliko deklet in žena bi se lahko s kratkimi tečaji usiposobilo za to delo in našlo koristno zaposlitev, ko morda medtem prejemajo socialno ali brezposelno podporo! Notranja organizacijska ureditev tak- šne posredovalnice je seveda stvar ti- stih, ki se na to razumejo in ki so po- klicani tudi na tem polju zastaviti svo- je moči. Vsekakor pa bi bilo vredno, da bi o tem problemu razpravljala naša Zveza žena, ki bo gotovo smatrala za potrebno, da pretehta možnosti prena- šanja izkušenj ljubljanskih organizacij v tem pogledu. Morda bi ob vsem tem ne bilo odveč razmišljati o podobni ustanovi, kakršno so osnovali v Ljub- ljani pod imenom »Gospdinjski biro«. Naša skrb za delovnega človeka — pa tudi za tistega, ki je že »odslužU« — mora biti vsestranska. Socializem v naši domovini mora imeti potrdilo tudi v tem pogledu. Ljubno v luči turizma Kadarkoli potujem v Zg. Savinjsko dolino, se pred križpotjem v Radmirju vedno znova čudim pogledu in razgle- du, ki ga nudi popotniku starodavni trg Ljubno. Mogočno južno pobočje Raduhe se pne nad njim, naokoli pa se vrsti rajda gora, visokih nad 1500 m: Lanež (1931 m), ki ga štejemo še k Ra- duhi. Travnik (1637 m). Kamen (1695 m), Krnes, nato pa široki in zajetni svet Golt. Cisto blizu je Ter in Terske ali Tirske peči, 500 m nad Ljubnim izredno lepa razgledna točka sv. Primož (908 m), nad Radmirjem Hom, pogled proti Ro- gatcu, Lepenatki in Kranjski rebri pa zapira gozdnato hribovje okoli Sv. Flor- jana. Trg stoji kakor trdnjava ob vhodu V kaleidoskop pokrajinskih lepot, po- sebnosti in mikavnosti savinjske debri od Ljubnice do Jezere v Matkovem kotu. Bizarna, slikovita je lega ob Sa- vinji, ki tu že nima več značaja gorske bistrice, marveč je po globini in širini struge že pravcata reka. Pod trgom pridere v zeleno Savinjo črnikasta Ljubnica tam nekje izpod Raztok (ali Rastk, kakor pravijo Savinjčani), kjer se snideta Sopat, rejenec Jezernice, in Krumbah. Pozna se ji, da priteka iz vulkanskega območja v Smrekovcu. Iščem po spominu kraje, ki sem jih v slovenski deželi našel po lepoti, sliko- vitosti in milini podobne Ljubnemu. Malo jih je in vsakteri od njih, bi se ne branil specifičnosti ljubenske po- krajine. Ni čudno, če se je Ljubno razmeroma zgodaj uveljavilo v mladem slovenskem tujskem prometu. Znane so bile naslednje gostilne in prenočišča: Petek, Atelšek, Papež. Papežu je obrt- no dovoljenje posredoval sam Kocbek, prvi in dolgoletni predsednik savinjske podružnice SPD, zavedajoč se, da mo- rajo spričo zanemarjenih prometnih razmer v dolini planinci prevzemati tudi čisto turistične naloge. Pomembne gostilne so bile še pri Juvanu, Fluder- niku, Podpečanu in Kolencu. V Ljub- nem je živelo in delalo Olepševalno in tujsko prometno društvo, pri Putnilcu v Celju in Mariboru pa so se dajale informacije. Prometne razmere v gor- njegrajskem okraju s posebnim ozirom na razvoj turizma v Savinjski dolini so bile dolga leta zanemarjene. Komaj 60 let bo preteklo to zimo, kar so zgradili cesto iz Luč v Solčavo. Od Luč do Ljubnega so cesto zgradui pred 53 leti, v Logarsko pa po zaslugi žalskih in savinjskih planincev pred dobrimi 30 leti. Dolge so bile borbe za brzojav, telefon in poštni avto. (Logarska do- lina še danes nima telefonske zveze!) Sele 30 let bo prihodnje leto, odkar vozi redno poštni avto iz Pake na Ljub- no in Gornji grad. To pomeni, da je ljubenska pokrajina v prometno-tu- rističnem pogledu pravzaprav še v embrionalnem stanju. Povedati je treba, da je letno jamstvo pri poštni direl^ciji prevzela savinjska podružnica SPD (12.000 kron). Po prvi svetovni vojni se je ustanovilo več železniških odborov za železniško progo Rečica na Paki-Mo- zirje-Radmirje-Gornji grad, a vse nji- hove prošnje so obležale v arhivih. Ali je bila gospodarska utemeljitev za to, da bi se stegnila »dolga roka industri- je« (^^ železnica), prešibka? Najbrž ne. Med vojno je bilo Ljubno prizorišče mnogih borb in važno oporišče IV. ope- rativne cone. Tako je utrpelo posebno v svojem centru ob cesti precejšnje izgube. Uničena je bila tudi Petkova gostilna s prelepo teraso, raz katere je segal pogled preko ravnice na gole boke Tirskih peči. V 1. 1953 razvaline še vedno niso povsod odstranjene, ka- kor bi bilo treba in kakor se to povsod dela, kjer ljudje nimajo namena ob- navljati na starih temeljih. Verjetno so bili vzroki za to, da se smisel za turizem v Ljubnem ni obnovil, prav tako socialno-ekonomske narave kakor po drugih krajih v Zg. Savinjski do- lini. NosUci turizma so bUi nekdanji petičneži, ki so poskrbeli, da je tudi ta vil- največ točil v njihov ribnik. Ljudska revolucija jim je spodmaknila rako, ni pa bilo dolga leta nikogar, ki bi bü turizem napeljal v korist socia- lističnega gospodarstva. Predlanskim šele se je ustanovilo Planinsko društvo, nato tudi Turistično društvo. Ne vem, koliko sta ti dve društvi pri delu po- vezani s krajevnimi občinskimi go- .spodarskimi in političnimi veljaki. Prav bi bilo, da bi uživali vso mo- ralno in materialno podporo. V trgu ima sedež zadruga, ki razpolaga s pre- cejšnjimi rezervami, saj je lani zgra- dila lepo smuško skakalnico, gotovo^ Ljubno ob Savinji športni objekt, ki ni med najbolj ren- tabilnimi. A to pomeni, da bo lahko zgradila še druge, ki bodo Ljubno lahko v kratkem času dvignili na sodobni, moderni nivo, visoko nad predvojni nivo. Obe društvi imata vrsto važnih, lepih nalog v kraju samem in na področju, ki Ljubnemu neposredno pripada. Na- ravno kopališče v Savinji ne bo terjalo velikih investicij, a njega ureditev je ¿ptovo prvenstvena naloga turističnih ljubenskih činiteljev. Ureditev gostiše in prenočišč pa bo že bolj komplici- rana, ker je v zvezi z izbero lokacije, z regulacijskim načrtom in s krajevnina družbenim pulzom, pa tudi večje inve- sticije bodo najbrže potrebne. Krajevna turistično društvo na vse te stvari misli, kakor vem iz pogovorov s tov. Marovtom, vendar doslej ni naletelo na razumevanje, svojih sredstev pa seveda nima. Mreža gorskih postojank v oko- lici Ljubnega je takšna, da omogoča vrsto enodnevnih in dvodnevnih tur, poleti in pozimi. Preko Tera pod Me- dvedjakom in Belo pečjo ima turist kratko pot v Podgolte, preko Starih stanov idilično planinsko pot na Loko, kjer stoji Mozirska koča, preko Raztok na Kal in Romo. Pota so markirana ia udobno nadelana. Enodnevne ture drže na Kamen, Krnes in seveda na Travnik, kjer bi se obneslo za zdaj manjše smu- čarsko zavetišče z idealnim vežbali- ščem za začetnike. Sosednje gornje- grajsko planinsko društvo je konec koncev le začelo graditi novo postojan- ko na Menini na bolje izbranem pro- storu, kakor pa je stala predvojna pla- ninska koča. Tudi kočo na Loki, pol- drugo uro nad Dupljami, do kamor drži avtomobilska cesta, štejemo v pla- ninsko-turistično območje Ljubnega. Ta omogoča dostop v kraljestvo Raduhe in lepo zaključuje vrsto zanimivih iz- letov po planinah, košeninah, posekah in bogatih gozdovih od O j strega vrha do Mršiša in Javorja. Dopustnik, ki bi se odločil za Ljubno, ima lepo izbir* za kak teden in dalj. Posebnost svoje vrste je hribovje okoli Sv. Florjana in Sv. Lenarta, svet, ki ga je predlanskim proučevala posebna ekipa celjskih znanstvenih delavcev in prinesla s se- boj vrsto mikavnih izsledkov s področja folklore, filologije in iz zgodovine, ki pa še niso objavljeni. V Ljubnem naj bi se v bližnji prihodnosti organiziral lokalni turistični in planinski muzej za vso Zg. Savinjsko dolino. Muzeji te vrste so prav tako važni kakor drugi lokalni muzeji in vrše s svojimi nemi- mi pričami zgovorno gospodarsko, po- litično in kulturno nalogo. V Sloveniji jih še nimamo, čeprav o njih že več let govorimo. Tudi delo za tak centralni muzej v Ljubljani se še ni pričelo, ker odgovorne organizacije ne najdejo pri- mernih delavcev, zvezano je pa to se- veda tudi s stroški. Vso Slovenijo p« je prehitel Tolmin, ki je letos odprl lokalni planinski muzej za vso Zgk Soško dolino. Ljubno bi s takim mu- zejem idealno ponazorilo zgodovine odkrivanja Savinjskih Alp od 18. st. do Frischaufovih časov in do današnjih dni, rešilo pa bi tudi vrsto materiala iz zgodovine tujskega prometa v tej do- lini. Muzej bi bil za utrjevanje domo- znanstva posebej pomemben. Ker ima Ljubno po Vojni gimnazijo, torej po- memben prosvetni zavod, bi se delo za tako institucijo lahko navezalo kar na učiteljstvo, ki je za razvoj turizma ix planinstva v teh krajih zares izredno zaslužno. (Kocbek, Žemljic.) Cas hiti, pomniki nekdanjih časor so še tu, da so nam v oporo pri gra- ditvi novega socialističnega turizma. Zato je prav, da pohitimo tudi mi. T. O. „ Delovni kolektiv Kladi varna Vitanje čestita vsem delovnim ljudem k DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBKU! Tujega nočemo — svojega ne damo! Stev. 47 »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1*551 Stran U Roš Franjo-Terčak Stane: ŠTIRINAJSTA Odlomki iz film^skega scenarija Vas v Posavju v jesenskem deževju. Na hišah so nabiti dvojezični plakati o nasilni izselitvi obmejnega štajerskega pasa v rajh: »Kundmachung — razglas.« Skozi vas ženo vojaki skupino kmečke- ga ljudstva, mnogo je otrok, vsi so ob- loženi s culami in vrečami. Sliši se mu- kanje krav, lajanje psov in surovi klici: »Schneller, heraus, marsch los!« Domovi po Bizeljskem in Kozjanskem so osamljeni in prazni. Lačna živina kruli in muka. Cvileč pes sedi na hiš- nem pragu. Mimo koraka nemški stra- žar s čelado na glavi. V dež se meša prvi sneg. Prvi Besarabci in Kočevarji prihajajo z družinami k hišam z le malo prtljage. Vsi so zadovoljni in dobre volje. Pri- jazno jih sprejemajo nemški vojaki. Pri neki izmed hiš prične vanje divje ren- čati pes. Neki Besarabec ustreli vanj, da pobegne. Soba s kmečkim pohištvom, zibelko, na njej otroška srajčka in jabolko. Be- sarabec z ženo se razgleduje po sobi, odpira omare in miznico, pomenljivo se hahljata. Na steno obešata majhno sliko Adolfa Hitlerja ... Ostali Besarabci si na vasi ogledujejo hleve s preplašeno živino. Stikajo v kašči po zalogah žita, fižola in krom- pirja. Udero v klet, trkajo po sodih, polnih vina. V kleti najdejo pipo in ta- koj nastavijo sod. Pijejo, zadovoljno se hahljajo. Začno prepevati, eden izmed njih vpije: »Wir danken unserem Führer!« Vsi vpijejo: »Heil Hitler!« * Vas ob Savi. Jutro se prične svitati nad malo megleno Savo. Na desni strani •brežja se zibljeta dva velika pontona. Na pontonih sede brodniki in se ne- strpno ozirajo po ravnini in proti vasi Rači. Na obrežju so straže partizanov. Pred vasjo je zbrana množica Ijud- itva. Kmetice prihajajo z jerbasi živii na glavah in s košarami v rokah in na glavah. Starci modrujejo. Po cesti v ieku prihajajo otroci. Slišijo se glasovi: »Več idu! Slovenci su!« Na cesti v ju- tranjem mraku se prikažejo prve po- stave partizanskih patrol. Za njimi močne kolone divizije. Kmetice se po- stavljajo na obeh straneh ceste in od- krivajo jerbase in košare. Borci veselo jemljejo v roke belega kruha in po- tico, velike kose mesa, pečene kuretine in sira ter se zahvaljujejo. Starec v gruči: »Koliko Vas ima! Hočete li oslo- hoditi sam Zagreb? To su junaci!« Kolone divizije hite dalje, se raz- vrščajo ob Savi. Med potjo si podajajo roke s kmeti in kmeticami in zado- voljno jedo. Edinice divizije s komandanti na čelu so razvrščene ob Savi in se vkrcavajo na pontone. Na obali Save nadzoruje prehod štab divizije. Pontoni z vesla- jočimi brodniki in borci se pomikajo k nasprotnemu bregu. Ljudje jih priča- kujejo in jim mahajo v pozdrav. Borci skačejo vsi veseli s pontonov. Patrulje takoj zavzamejo svoja mesta in izbijajo nad obrežjem proti vasici. Na obrežju odbor OF, sestoječ se iz kmetov in kmetic, se rokuje in želi dobrodošlico in začne takoj razporejati borce po vasi. Soba v kmečki hiši v vasici Rači. Ob mizah sede na gosto borci. Gospodinja in hči nosita na mizo obilo pečenega mesa, belega kruha in drugih najboljših jedil ter pijače. Borci veselo jedo. Hči jim zadovoljno naliva vina. Borci na- zdravljajo hčerki in gospodinji in med seboj. Skupina partizanov prične pre- pevati. Kotli in samarji žalostno samevajo na dvorišču. Kuharji sede ob njih in obirajo kurja bedra in se zadovoljno hahljajo, ker jim ni treba kuhati. Na ognjišču so pristavljeni veliki lon- ci. V njih vre. Gospodinja se suče okoli njih z nasmehom na obrazu. Gospodinja reče: »E, pa to su naši dečki! Dalek je njihov put. Kde je još Slovenačka! Sve što imamo najbolje treba do dobe!« Obrne se k hčerki: »JeV tako?« »Tako je«, ji zadovoljno odgovori nasmejana hčerka. ^ Samotne, revne viničarske bajtice v Hrvaškem Zagorju čepeče med vino- gradi, njivicami in gozdiči. Mimoidoče kolone ustavljajo kmetje pri zidanici in jim z velikih buč natakajo vina v čaše. Kurir Ludvik si da natočiti v ču- taro, smeje se objema starega kmeta. Harmonikar Janez sedi ob zidanici s skupino partizanov. Janez igra štajer- ske narodne pesmi. Na vrhu vinograda stoji Kajuh z zemljevidom v levici, obkrožajo ga nje- govi kulturniki Belač, Brina, Vera in več partizanov. Kajuh razkoračen, na- smejan kaže z desnico v nižino: »Tam, pred Sotlo, je rojstna vas maršala Tita! Tam je Kumrovac!« »Kumrovac!« po- navljajo partizani in strmijo v daljavo. Kajuh in tovariši še strme zavzeti v daljavo, ko se jim pridružujejo nove kolone, zroče v isto smer. Sonce jih ožarja z zadnjimi žarki. Med vinogradi se vije kolovoz. V da- ljavi v mraku izginjajo zadnje kolone divizije v smeri Slovenije. * Cez Sotlo. Noč je. Skozi megle se kdaj medlo prikaže mesec. Leno, tiho teče Sotla med travniki, ob grmičevju in redkem drevju. Na slovenski strani brli iz daljave drobna luč mlina, ki pol- glasno melje. Tu ob vodi stoje do štiri metre visoki drogovi, prepreženi z bo- dečo žico in španskimi jezdeci. Cez Sotlo je bil pravkar narejen za- silen mostič iz desk in plohov. Ob njem stoji več partizanov z orodjem v roki. Pristopi komandant Sercerjeve brigade Došenovič Mičo: »Dobro in hitro ste naredili most, fantje! Spet je hrvaška zemlja zvezana s slovensko. Komandant bataljona tovariš Badovinac! Ilija, tvoj bataljon pojde prvi čez Sotlo. Takoj na delo! V eni uri mora biti vsa divizija na drugi strani!« Prva skupina bombašev se splazi pre- ko mosta z Badovincem na čelu. Za njimi se pritihotapi skupina partizanov s škarjami za rezanje žičnih ovir. Kma- lu zazeva v njih odprtina. Vanjo se vlije Badovinčev bataljon in se onkraj razprostre v širokem loku kot predhod- nica, ki varuje prehod. Partizani leže s puškami, pripravljenimi na strel. Od poti izmučene brigade tiho ko- rakajo čez most. Med njimi so politko- misar Avbelj-Rudi, komandant Vasja, politkomisar divizije Krt-Dobovičnik, Tone Vidmar-Luka in ostali. V sredini kolone je komora, težko obložena z mi- traljezi, bacači in municijo. Prihaja tu- di skupina kulturnikov: Kajuh, pevo- vodja Marolt-Spik, Belač, Brina, Vera in ostali. Kajuh stopi na most, nasmejan ob- stane za hip: »Tovariši, tu je Štajerska! Stopamo spet na slovensko zemljo. Po- zdravljena, uboga slovenska zemlja! Zasliši se recitacija Kajuhove pesmi: Po tisočih letih ... * Po cesti prikoraka partizanska patru- lja z mitraljezom. Na drogu ob cesti se prikaže velika rumena tabla s črnim napisom: »Satteldorf«. Nedaleč se vi- dijo žp. vrve vaške hiše. Prvi partizan zloguje napis: »Satt-el- dorf...« Drugi partizan: »Kakšen kraj je to? Prvi partizan: »Od tod so vse ljudi izselili. Slovenci so zdaj v nemških ta- boriščih. Tu so naselili Nemce iz Be- sarabije. Harmonikar Ivan prihiti na čelo ko- lone: »To je pa naše Sedlarjevo, ne pa švabski Satteldorf! Zopet sem na do- mačem Kozjanskem, ki ga že dve leti nisem videl. Tam preko teh hribov je moj zapuščeni dom. V njem so zdaj prekleti K,očevarji.« Partizani se spogledajo, trije se za- kade v drog, ki se nalomi. Tabla se za- kotali v obcestni jarek, iz njega jo dvi- gne partizan, jo na kolenu prelomi in na tleh pohodi: »Tako bomo lomili vse, kar je švabskega!« V žandarmerijski pisarni v Kozjem je komandant z dvema Nemcema. Po- sluša na telefonu, se razburja, tolče po mizi: »Was? Tausende Banditen? Eine ganze divizion! Zum Teufel!« Cez čas: »Ja, ja, ich verstehe! Heil Hitler!« Odloži slušalko. Oba ostala. Nemca v strahu: »Was? Was?« Komandant: »Verflucht! Tausende von Banditen haben die Grenzen des drit- ten Reiches von Kroatien her über- schritten.« Oba Nemca: »Wo sind sie denn schon?« Komandant hodi razburjen po sobi. Ob trkanju na vrata srdito zakriči: »Herein!« Vstopita dva Kočevarja, upehana in oznojena ter pozdravita: »Heil Hitler!« Komandant: »Was ist los?« Eden izmed Nemcev: »Partisanen! Tausende von Banditen! Mit Kanonen! Im Marsche hieher!« Godba: Sprva tiho nato močneje par- tizanska koračnica: Cez gore, polja ... * OB graCnici pri LOKAVCU. Ob gozdnih robovih desno in levo od raz- penjene Gračnice leže borci v zasedi, njihovi mitraljezi so pripravljeni. Ze se zasliši brnenje motorjev. Pa- trulja se vrača s ceste in daje znak, da se nasprotnik bliža. Komandant Badovinac izza drevja motri cesto z daljnogledom: »Vsak na svoje mesto!« Brnenje motorjev se sliši vse močne- je. Fantje zro napeto, nepremično na cesto. Nenadoma jim pogledi kakor oka- mene. Badovinec ne umakne oči od dalj- nogleda. Prikaže se prva nemška kolona, ki koraka počasi po soteski. Toda kaj ti otroci, ki se je kolona z njimi obdala kakor z živim zidom? Da, to so šolski otroci, slovenski otroci, s torbicami, knjigami in zvezki. Na smrt preplašeni drobno cepetajo in jočejo. Kolona Nemcev počasi napreduje ... Fantje v zasedi od strani pogledujejo komandanta Badovinca, ki noče in noče dati znaka za napad. Svabska kolona obstane in se raz- gleduje. Badovinac počasi in z muko prime za piščalko, jo prinese k ustom in zabrlizga in zakriči: »Tolči, bij ....'« Od vseh strani zariga v dolino. Mi- traljezi ližejo Nemce z dolgimi rafali. Po soteski deseterno odmeva. Fantje mečejo bombe. Zmedeni Nem- ci se mečejo na tla. Otroci se s krikom razbeže, nekateri ranjeni se vlečejo po- časneje. Na cesti leže mrtvi in ranjeni Švabi. Več jih leze v potok, nekaj jih meče puške od sebe. Borba grmi vse besneje. Sliši se visoki Badovinčev glas: »Bij po njih!« Nemške mitraljeske trojke skušajo prodreti nad naše položaje. Iz višine padajo že prvi rafali po naših borcih. (Nadaljevanje na 12. strani) stran 12 Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stev. 47 Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V C 1^ L J U IZLOŽBE NARODNE BANKE Da ne bo dvoma, katere? Mišljene so izložbe Narodne banke Celje-mesto, ki so tako prašne in zapuščene, da nujno kličejo po omelu :n vodi, leseni deli pa po firnežu. Prav tako ne vemo, če je poziv imetnikom knjižic bivših posojil- nic še vedno aktualen — sicer pa ga je skoraj že zakrU prah. Ce bo banka tako urna pri odpravi teh »malenkosti«, kakor je urna in točna pri zaračunavanju svojih stroškov in provizij, ji bomo prihodnjič radi če- stitali. LOKALI V ZGRADBI NASPROTI KINA DOM Palača bivšega Pokojninskega zavoda na Ljubljanski cesti nasproti kina Dom ima vrsto čednih lokalov, ki pa po svoji zunanjosti niso prav nič čedni. Vsi po vrsti morajo biti čimprej prepleskani (z izjemo Planike), urediti je treba iz- ložbe, namestiti manjkajoče šipe, očistiti in osvežiti firme — na lokalih tov. Gri- lanca ter Leban-Gerjeviča pa namestiti napise (firme), ker jih danes sploh ni- majo. ARAN2ERSKO TEKMOVANJE Olepševalno društvo Celje razpisuje vsakoletno aranžersko tekmovanje v času od 25. decembra do 5. januarja. Razpisane so naslednje nagrade: 1. nagrada lO.OOO dinarjev, 2. nagrada 5.000 dinarjev, 3. nagrada 3.000 dinarjev, 4. nagrada 1.000 dinarjev, 5. nagrada 1.000 dinarjev. Prijave za tekmovanje je dostaviti do 15. decembra Olepševalnemu društvu v Celju, Dom OF, ali poštni predal 118. Ocenjevalno komisijo sestavljajo tov.: Jonko Rado, prof. Ščuka Flori jan, abs. ai h. Veho var Franc, Pelikan Jože, pred- stavnik Kluba aranžerjev Celje ter Žic Mirko, predsednik Trgovinsko-gostinske zbornice. PRODAJALNA ZLATARNE POTREBUJE NOV NAPIS Sicer čiste in lep>o urejene izložbe Zlatarne kazi že skoraj obledel napis in pa ob izložbi okrušeni zid. Upravi- čeno pričakujemo, da bo marljivi ko- lektiv Zlatarne te nedostatke čimprej odpravil ter da bo enako storila v isti hiši nahajajoča se trgovina, ki je za enkrat še brez napisa. Potrebna bo vsekakor skladna uredi- tev obeh napisov in zunanjosti, enako pa bo tudi treba nekaj ukreniti z biv- šimi izložbami v veži med navedenima prodajalnama in gibljivimi železnimi vrati, ki prosijo čiščenja. PRIZNANJE OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Letos je bila s cvetjem najlepše okra- šena palača sodišča. Olepševalno dru- štvo izreka vsem, ki so k temu pripo- mogli, iskreno priznanje, hišnico, ki je za cvetie tako lepo skrbela, ga zalivala in negovala, pa pwDziva, da dvigne pri društvenem blagajniku tov. Godniku v Stanetovi ulici majhno priznanje v zne- sku 1000 dinarjev. TURISTICNO-PROPAGANDNI ADRESAR CELJA Propagandni odbor Olepševalnega društva Celje zaključuje te dni redak- cijo turistično-gospodarskega adresar j a. Pri sestavi adresarja sodelujejo poleg urednika Zorana Vudlerja še prof. Janko Orožen, prof. Tine Orel, dr. Janez Lov- šin, prof. Aškerc, ravnatelj Stupica, prof. Jug, prof. Grobelnik, tov. Nada Sumrada ter vse celjske zbornice. Adresarju bo priložen tudi načrt Celja, katerega riše tov. Videč. Slikovno gradivo za adresar bo pri- speval mojster Pelikan, klišeje bo izde- lala Mariborska tiskarna, tiskala pa ga bo Celjska tiskarna. Teden pošte na Kozjanskem Minuli teden sem se sam naix>til na pošto na Pilštanju, da odpošljem neko naročnino. Takoj ob stopu je vzbudilo mojo pozornost novo pohištvo, ki se le- po prilega čedni, mali poslovni sobi. Upravnica mi je povedala, da je pismo- noša odšel že ob sedmih na teren, ker žel: v tednu pošte svoj dostavni okoliá prostovoljno razširiti. Hitel sem nato v Kozje, da bi oddal pismo za Celje, da ga naslovnik prejme že naslednje jutro. Postarica v Kozjem mi je sporočila, da vozi brestaniški avtobus odslej le ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih dva- krat dnevno in da bo zaradi tega moje nujno pismo romalo šele prihodnje ju- tro iz Kozjega. Tako prejema tudi Koz- je, ki je središče Kozjanskega, dnevnike in ostalo pošto večino tedna z enodnev- no zamudo, kajti po dvajseti uri ne bo nihče dostavljal pošte. Ce je moralo avtobusno podjetje zaradi morebitne iz- gube v teh pasivnih krajih v zimski sezoni omejiti vožnje, bo pa na vsak način treba nekaj ukreniti, da bo vsaj poštna zmeda s Kozjem znosna. Pošta Kozje je imela potemtakem slab uvod v svoj teden, zato je pa ljudem uspe- šno tolmačUa važnost poštne ustanove, o čemer so pričala okrašena gesla. Nadaljevanje z 11. strani (Štirinajsta) , PROBO] NA POHORJE ,,. Kurir je Badovincu prinesel poro- čilo: »Divizija je prešla sotesko. Po načrtu nadaljujemo pot. Zaseda je izvršila svo- jo nalogo in se mora takoj pomakniti za zadnjimi borci!« Badovinčev bataljon se umika na obeh straneh ceste. Mitraljezci zadnji drže nevarne položaje. Na cesti leže mrtvi in ranjeni Nemci, njihove puške, brzostrelke in mitraljezi. Pet korakov od Badovinca na cesti leži brzostrelka. Komandant Badovinac se splazi do nje. Komaj jo doseže z roko in potegne k sebi, se zadet vzpne kvišku, zakriči: »Ah!« in se zruši. Zasliši se mehka, žalostna godba in recitacija Kajuhove pesmi: »V solzah, tovariš, glavo skloni, pred silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za življenje šli, preverjeni, da ni nazaj poti. * Vas Dramlje. Dani se, kolone zase- dajo vas. Deset mož švahske posadke se je predalo. Na pol oblečeni vaščani sto- pajo iz hiš, pozdravljajo in vabijo par- tizane v goste. V veliki kmečki hiši sedi skupina bor- cev po klopeh in po tleh. Jedo in pi- jejo. Priletrm gospodinja in nasmejana brhka hči strežeta. Gospodar sedi med borci in jim nataka vina v čutare. Har- monikar Janez s polnimi usti igra na harmoniko. Vsi so dobre volje, med njimi tudi Marolt-Špik, kipar Belač, Brina in Vera. Kajuh sam sedi v kotu sobe tik okna, kadi cigareto, od časa do časa zamišljen nekaj zapisuje v droben zvezek. Zunaj se dani, vidijo se še zadnje zvezde. Sliši se harmonika z mehko melodijo, vmes recitacija Kajuhove pesmi: »Vsako noč, predraga, fant tvoj v drugi hiši spi... v sleherni od teh noči se po nebesu ozri, tamkaj, ko da svod gori, zvezda rdeča kakor kri v znamenje teh dni blesti, tam se bodo srečale najine oči.« PROBOJ na POHORJE. Zasnežena soteska s kolovozom ob zaledenelem po- točku v pogorju Paškega Kozjaka. Tu se zbira divizija k proboju čez cesto Dolič_Vitanje in Pohorje. Kolone se pomikajo skozi sotesko. V začelju gre komora z zgaranimi konji in mulami. Borci in ranjenci na nosilih drgetajo v mrazu, zaviti v odeje. Komandant divizije major V as ja ko- mandantu brigade: »Tovariš Mičo! Z dvema bataljonoma se prebij preko ce- ste v dolini in zavaruj prehod ostalih edinic!« Kolone obstanejo. Dva bataljona s predhodnico kreneta pospešeno naprej. Tudi glavnina divizije krene naprej. Iz doline se posveti, streljanje je po- gostejše in močnejše. Rakete se za- svetijo, ob njih je jasno kakor po- dnevi. Kurir prihiti nazaj in javlja koman- dantu Vasji: »Komandant Mičo je v težki borbi z desetkratno premočjo in s tanki. Mičo prosi za pomoč takoj!« V dolini vse bolj rohne mitraljezi in bacači. Na nočnem nebu se zasvetijo nove rakete. Major Vasja je presodil situacijo in odreja dva bataljona Miču v pomoč pri prebijanju čez cesto. Na hribčku pred dolino in cesto se ■ je več čet glavnine razvilo za borbo. Borci streljajo s puškami. Tudi mitra- ljezi skušajo streljati, a zaman. Ko- mandant Ronko prihiti: »Zakaj mitra- ljezi ne streljajo?« Mitraljezec odgovori: »Tovariš ko- mandant, mitraljez je zamrznil!« Ronko odgovori jezno: »Prekleto!« Som zaman poskuša razgibati mitraljez. Na hribček se vsuje sovražna salva. Vsi naši mitraljezi zamrzli molče. Po cesti se premikajo nemški tanki in bruhajo v strmine cele salve. V vi- šini onkraj ceste so nemški položaji, iz njih klokočejo mitraljezi. V obcestnem' jarku leži komandant Mllenko z bombami. Tik za dvema tankoma se utrnejo preko ceste in se stisnejo v vznožje švabskih postojank onkraj ceste. Iz njih padajo nanje go- tti rafali. Toda oni planejo dalje v str- mino proti nemškemu mitraljezkemu gnezdu. Zaslišijo se divji klici: »Ju- riš!« Z bombami sekajo na vse strani- Nemci se začno preplašeni umikati. Par- tizani so zavzeli, mitraljezko gnezdo. Na široko se razvrščajo na položaju in oprezujejo v dolino, iz katere pričaku- jejo tovariše. Toda samo komandanta Mičo in Efenko s svojimi borci se še prebijeta preko ceste za Milenkom. Umikajoči se Nemci so dobili oja- čenja in zopet pritisnejo z leve in desne na cesto. Žep v švabskih položajih se zopet zadrgne. Samo štirje bataljoni XIV. divizije so se prebili v Pohorje. Ti bataljoni so ločeni od divizijske glavnine, ki se mo- ra premoči umikati. V mrzli zvezdnati noči se kolone po- mikajo po zameteni planoti, čez njo zavija burja. Borci v raztrganih uni- formah se odevajo še v odeje in ša- torska krila. Zaradi ozeblin in raztr- ganih čevljev imajo nekateri noge za- vite v žakljevino. Roke so jim ozeble. Pred njimi zazeva globina, ki na nje- nem dnu teče potok Paka. Patrulje se spuščajo v strmino, padajo in se vale po njej. Na tej težki poti je marsikateri borec izgubil nahrbtnik, le puške nihče. Iz siuine megla se komaj zaznavno opazijo konture gore. Kapetan Prodnik pokaže borcem preko strmine na na- sprotno pobočje: »Graška gora!« Pri zadnjem odstavku se zasliši težka godba, ki se počasi oddaljuje. ANDREJEV SEJEM V CELJU - L DECEMBRA VELIKA IZBIRA ZIMSKEGA IN OSTALEGA BLAGA - ZNIŽANE CENE - POSEBNI PROIZVODI PRIPRAVLJENI ZA SEJEM - VABLJENI! Stev. 47î »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stran 13 Fran Roš: Tašča Tragikomična iz dni pregnanstva Tisto usodno noč v juniju 1941 je Pavle Pačnik preležal v kleti mari- borske Meljske kasarne sredi množice ostalih jetnikov. Le malokdo med njimi je kaj prida spal to noč, ko so na ka- sarniško dvorišče prihajali ropotajoči kamioni z njihovimi družinami. Zdaj in zdaj se je zaslišal semkaj k njim jok otrok in osorna gestapovska beseda, videti pa nikogar niso mogli. Sicer pa so vedeli, kaj se je zgodilo dve noči prej in se bo prav to tudi z njimi, ko jih bodo že čez nekaj ur z družinami zaprli v živinske vagone in poslali naj- brž v Srbijo. Pavle, tridesetleten suhljat človek, po poklicu tehnik, je bolj ko na vse drugo mislil na svojo družino: na svojo mlado ženo Milico in oba sinčka Janezka in Tončka. »Samo da bom z njimi spet skupaj!« se je tešil, ko se je nemirno premetaval na odeji, ki si jo je pogrnil na beton- skih tleh. Zadnjikrat jih je videl februarja, pre- den je odšel na orožno vajo v Osijek. Ko se je dva tedna po zlomu vrnil v domači kraj — medpotoma si je bil preskrbel civilno obleko — je kar na postaji nanj s prstom pokazal neki kul- turbundovec in bližnji gestapovce ga je odvedel v zapor. Tako se tedaj doma niti oglasil ni. »Gotovo so že tu, pod isto streho z menoj, in me čakajo: Milica, Janezek in Tonček! Kako zelo srečen sem bil z Milico! Kako rad jih imam vse! In sko- raj bom z njimi vsemi.'« Zdanilo se je že, ko so začeli jetnike klicati k družinam, ki so čakale na hodnikih v pritličju nad njimi. Skozi vrsto stražarjev so prihajali k njim in to svidenje je bilo težko, ali vendar lepo. Vsaj skupaj pojdejo na pot v iz- gnanstvo. Vojna pa bo vihrala dalje in nacizem bo moral propasti. Sem od vrat je nekdo zaklical Pav- letovo ime. »Na vrsti. sem,« je planil kvišku. Z žarečimi očmi in burno utripajočim .sr- cem je pograbil nahrbtnik, plašč in odejo ter v gestapovčevem spremstvu pohitel čez hodnik in po kratkih stop- nicah. In dospel je do gruče otrok in žena, čakajočih pred pisarno okrog mi- ze, ki je ob njej sedel gestapovce. Pavle je obračal oči, da bi zagledal svojo Milico, pa še Janezeka in Tončka. Tedaj pa mu je pogled prestregla dvig- njena glava z znanimi, strogimi očmi. Sredi med ljudmi je stala njegova — tašča. Ob njej pa ni bilo nikogar izmed njegovih najdražjih svojcev. »Mamica!« ji je zaklical presenečen. »Ti si tukaj? Kje pa so ...« »Nesrečnež!« mu je nevoljno odvr- nila. »Vsi trije so že davno v Ljubljani, Samo mene so dobili doma.oski smrkolin je govoril neprestano o svojem »gospodu« očetu in svoji »gospe« materi. Conde pokliče služabnika in mu reče: »Moj gospod služabnik, recite mojemu gospodu kočijažu, naj vpreže moje go- spode konje v mojo gosipo kočijo.« OŠABEN IN NECIMERN. Platon je govoril o nečimrnosti. Navzoči modrijan Diogen je vstal in začel skakati p>o pre- progah v Platonovem stanovanju rekoč: »Teptam Platonovo nečimrnost.« — »Z Diogenovo ošabnostjo,« ga zavrne Platon. ANGLEŠKI PORTRETIST SARGENT je bil povabljen k nadutemu amerikan- skemu müijarderju, ki si je bil nabavU velikansko zbirko slik. Ker se pa ni spoznal na take kupčije, so ga bui grdo ogoljufali; imel je vse polno Tiziano v, Murillov itd., v resnici pa vse skupaj ni bilo dosti prida. Sargent se pogovarja z milijarderjem o umetnosti, bogataš ga povabi v galerijo slik, kjer se razkorači in pravi: »Imam dosti denarja, lahko si nabavim drugo zbirko, to bi pa rad blagohotno podarü kakemu javnemu zavodu. Katerega mi svetujete?« — »Podarite jih zavodu slepcev!« GOUNOD IN MOZART. — Gounod (1818—1893), znamenit francoski glasbe- nik, je povedal nekemu mlademu »uče- njaku« tole: »Ko sem bü mlad, sem rekel: J a z ; potem sem rekel: Jaz in Mozart; kmalu nato: Mozart in jaz, sedaj pa pravim: Mozart.« JUGOVINIL CELJE čestita svojim odiemalcem k Praznilcu republiki Stev. 47 »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 195S Straa 1§ Nušičeva komedija ŽALUJOČI OSTALI oh uprizoritvi Ljudskega odra v Celju Po daljšem premoru so nas pretekli teden zop>et vabili plakati Ljudskega •dra k predstavi. Ko smo z zadovolj- stvom precitali naslov komedije, ki jo bomo gledali, so se misli vračale k za- četkom Ljudskega odra. Spjomnili smo se slavnostne otvoritvene predstave v Narodnem domu, ko je polna dvorana Celjanov in predstavnikov ljudske •blasti ter kulturno-prosvetnih organi- zacij priznavala prve uspehe igralcem T »Mlinar j evem Janezu«. Naslednja predstava: »Dva ducata rdečih rož« je ila manj slavnostno in manj opazno mi- mo Celjanov, četudi je bila po mnogih ljubiteljih dramskih iger ugodno spre- jeta. Ne bilo bi napačno, če bi Ljudski oder to prijetno komedijo ponovil. Ka- kor vemo, pa člani Ljudskega odra v dobi navidezne nedelavnosti niso poči- vali, saj smo jih videli nastopati (pa tudi režirati) na odrih najrazličnejših amaterskih družin v našem mestu. Mir- no lahko trdimo, da je Ljudski oder v Celju poslanstvo, ki ga je ob svoji usta- noviti prevzel, kar lepo izpolnjeval. Želimo, da LO v sedanjem sestavu uresničuje vse naloge, ki si jih je zadal oib svoji ustanovitvi. V tem naj bo vztra- jen, borben, napreden in poln ljubezni do ljudi, ki prihajajo v dovorane in do gledališke umetnosti, ki nas vse idejno in moralno poživlja. Nušičeva komedija: »Žalujoči ostali« ima svoje umetniške in idejne značilno- sti ter vrednote. Avtor veže pozornost gledalcev predvsem z odkrivanjem zna- čajev nastopajočih. Vsak sledeči prizor odgrne novo tančico beograjskih čaršij- skih meščanov, da smo vedno bližji nji- liovim .propadajočim malomeščanskim značajem. Vsa tri dejanja razgaljajo .l>rezdušen egoizem »žalujočih ostalih«, ki jim je žalost le trenutna krinka za va- rovanje lepega videza v družbi. Vsi »ža- lujoči ostali« so do pokojnikove osebe ravnodušni, kot smo do oddaljenejših »orodnikov običajno. V prvih prizorih kažejo izredno žalost in prizadetost ob njegovi smrti, obujajo nanj tudi spo- mine. Vse to pa se iz prizora v prizor redno bolj umika resničnim, le korist :Kahtevajočim odnosom. Mala nasprotja, do katerih prihajajo zaradi predvide- vanja delitve zapuščine umrlega sorod- nika, sami spretno umirajo. Pri tem •odkrivajo drug v drugem isti egoizem, -enako brezčutnost do spominov na umr- lega in nezaupanje. Po tem še dostoj- nem, vendar spretnem razgaljevanju rnačajev in nazorov »žalujočih ostalih« ostajajo v nas jasne podobe ljudi, ki jim je značaje oblikovala meščansko- kapitalistična miselnost. Ko začutimo vso njihovo plehkost in prevladujoč brezobzirni egoizem, je smehu dodane nekaj trpkosti. Taka spoznanja tedaj močno učinkujejo in oblikujejo gledal- ca za vrednejše življenje. Gledalec, ki že s smehom izzivi vso vsebino prizorov na odru, z mislijo ne sega preko zuna- nje geste igralca in' komične situacije, ^e išče vzrokov in pogojev dogajanj v igri. Najboljša je tista uprizoritev ko- medij z globljim smislom, ki podaja gledalcu v smehu tudi krik resnice, ki jo moramo dojeti, če naj uprizoritev pri gledalcu povsem doseže svoj vzgojni •cilj. V komedijah naj zlasti scena poudar- ja značilnosti okolja, ki tvori z nasto- pajočimi življenjsko celoto. Scena je v glavnem odgovarjala, vendar bi naj še toolj podprla igralce. Bogastvo pokojni- ka naj bi bilo očividno tudi iz razkošne ■opreme in sijaja njegove sprejemnice. Sam divan brez ostale bogate meščan- ske otpreme (preproge, umetniške slike itd.) ne ustvarja dejstva, da se tu zbi- rajo sorodniki bogatega pokojnika. Sproščen smeh mnogih gledalcev do- kazuje, da je bila uprizoritev učinkovita in je dosezala sodoživljanje dvorane z odrom. Z neprekinjeno, dobro izvajano ÄOigro so igralci dosezali enotnost do- gajanja na odru, stopnjevali njegovo prisotnost in dajali v ozadje pomanjk- ljivosti, ki so še več ali manj neizbežne. Zelo uspešni so igralci, ki dosezajo -■skladnost svojega izraza v maski, mi- miki, postavi, kretnjah in govoru. Tak igralec je učinkovit tudi tedaj, ko ne govori, ampak samo gleda, misli in ži-vi v nemi vlogi. Tak gralec ima tudi naj- močnejšo vez z občinstvom, saj daje mnogo vtisov ušesom in očem dvorane, ki ne ostajajo brez notranjih, duševnih odmevov. V tem smislu je bil najboljši trgovec Tanasije Dimitrij evie (Cvetko Vernik). Njegova maska in postava sta učinkovali tudi, ko je mirno sedel in 'čakal, a ko je spregovoril, je mnogo- kratno potrdil prejšnje vtise. Za njim ni zaostajala Sarka (Marica Frece), ki ima že v igri močno izstopajoče mesto. Bila Je vedno prva, ki je odkrila egoistične težnje in bojazni katerega ostalih sorod- nikov in jim je v tem vedro drugovala, tudi prednjačila. S svojimi nastopi je igro zelo poživljala in je njena sprošče- nost na koncu že dobivala značaj ma- nire. Medtem ko je Sarka osvajala po- kornost gledalcev bolj z gesto in nepo- ■sredno sproščenostjo, je Gina, Prokova žena (Angela Sadar) podajala celoten -duševni lik žene, ki ima tudi bogastvo notranje problematike, ki sili ob vsem izrazu deloma v javnost, deloma pa ■ostaja njeno stalno breme. V tem okvi- ^ so bile tudi njene besede preprič- ljive, njena igra na lepi višini in jpristna. Vodilno mesto v dogajanju na odru «ma sreski načelnik Agaton Arsić (Ale- ksander Videčnik). Igral je dobro, ven- <1аг pogrešamo v vsej njegovi igri glob- ljo vživetost, večje enotnosti govora z mimiko in os.talimi izrazi osebnosti. Tu in tam kaka misel ni dobila tistega iz- raza, ki ji je v okviru celote namenjen. Ima pa brez dvoma lepe možnosti na- daljnjega razvoja. Kot tip je bil med- le j ài tudi občinski uradnik Proka Purič (Stane Kos). V igri ni zaostajal za ne- zaposlenim meščanom Trifunom Spasi- ćem (Alojz Hribernik). Maska Spasiča je bila preveč neizrazita in je premalo izražala določen tip človeka. Tudi Mica Stanimirović (Dušan Lukša) ni bil do- volj izrazit v maski in premalo tudi v nastopu. Premalo je dal besedam do- živetosti in osebne prizadetosti. Njegovi odnosi do Danice so bili preveč formal- ni, zgolj konvencionalni, čeravno tudi čarši.iski ljubimec običajno obvlada teh- niko osvajanja v za dekle prepričljivih oblikah. Ker tudi Danica (Vikica Vaj- detič) še ni vajena odra, saj se je prvič poskušala na njem, niso njeni prizori dali vsemu dejanju tistega moralnega nasprotja in ravnovesja pohlepu ostalih, kot to avtor predvideva. Advokat dr. Petrovič (Ivo Ramšak) je v iskanju svojega izraza deloma uspel, deloma pa je ostal tu in tam kak tekst psihološko neizrabljen, igralsko premalo dojet in ponovno podan. Ima pa k temu lepe možnosti in pogoje. Simka (Janja Skorjanc) in Vida (Marija Novak) sta se v družbo ostalih zelo do- bro vključili in kot dva tipa čaršijskih žena prav prijetno zadovoljevali. V tej uprizoritvi smo videli na odru stare in nove igralce LO. Prvi imajo že dokaj izkustev v nastopanju, drugi se na odru igralsko še preizkušajo, znaj- devajo in ob tem razvijajo sposobnositi igranja. Nemogoče je, da bi novi igralci že ob svojih prvih nastopih v igralski spretnosti dosezali stopnje izkušenih igralcev. Prvemu uspehu tov. Vikice Vajdetič, Dušana Lukša in drugih bodo sledili ostali v njihovo vedno večjo za- dovoljstvo in zadovoljstvo mnogih gle- dalcev. S to uprizoritvijo je LO dovolj poudaril svojo vzgojno vlogo, ki jo vrši z razvijanjem novih igralcev in širje- njem zanimanja za dobre ljudske igre. Slabo kurjena dvorana tokrat še ni preveč motila gledalcev. Pozimi bi bü ta nedostatek večji in bo gotovo od- pravljen. Režiserju Tonetu Zorku je uspelo po- novno poživiti delo Ljudskega odra, mu ohraniti dovolj zvestih starih igralcev, pridobiti nove ter novi igralski kolek- tiv dovesti do prvega vidnejšega uspe- ha. Z igro bo LO gostoval v Kozjem ш v Socki. Isti elan, voljo in skladnost že- limo igralskemu kolektivu LO tudi pri bodočih uprizoritvah, saj bodo te naj- bolje utemeljevale njegovo potrebnost in pomembnost. Siv. Celjsko Mestno gledališče pripravlja svojim obiskovalcem za prihodnje dni kar dve presenečenji: slovensko krstno uprizoritev enega od najbolj uspelih modernih dram srbske književnosti — Kulundžičevih SLEPCEV — in gostova- nje ljubljanske OPERE in ljubljanskega BALETA. V proslavo državnega praznika bo v nedeljo, 29. novembra popoldne ob 15 uprizorjen znani veliki balet F. Lhotke ter Pie in Pina Mlakarja VRAG NA VASI. Koreografa in režiserja baleta sta Pia in Pino Mlakar, dirigent Bogo Leskovic, scenograf pa inž. arh. E. Franz. Vraga pleše Stane Polik, njego- vo ženo Breda Smidova, Jelo pa Tatja- na Remškarjeva. Istega dne ob 20 zvečer bo izvedena Foersterjeva opera GORENJSKI SLAV- CEK v režijii prof. Osipa Sesta in scen- ski opremi akademskih slikarjev M. Gasparija in M. Pliberška. Dirigiral bo Rado Simoniti. Študenta Franja bo pel kot gost Rudolf Franci, Minko Vilma Bukovčeva, župana pa Ladko Korošec. Obe predstavi bosta izven abonmaja. Ker sta organizirani v proslavo Dneva republike, ne bodo vstopnice v prodaji pri redni gledališki blagajni, marveč je prodajo prevzel Mestni odbor SZDL Celje. Tri dni za tem, v sredo, dne 2. de- cembra pa bo v gledališču premiera in obenem slovenska krstna predstava so- dobne drame J. Kulundžića SLEPCI v režiji Balbine Battelino-Baranovičeve, v scenski opremi akademskega slikarja Milana Butine in v kostumski opremi Mije Jarčeve. Delo zajema snov iz so- dobnega življenja in prikazuje usodo povratnika, to je človeka, ki se je iz emigracije vrnil v domovino in na raz- valinah svoje preteklosti začne graditi novo življenje. Delo je pisano izredno napeto in odrsko učinkovito in odkar je doživelo lani pod konec krstno upri- zoritev, se vrste uspehi po jugoslovan- skih gledališčih. Izšlo je v knjigi, ki je bua v nekaj mesecih razprodana, kar je za naš knjižni trg naravnost pre- senetljiva redkost. Trenutno študira dramo preko dvajset jugoslovanskih gledališč, prevedena pa je tudi že v več jezikov. Celjsko gledališče jo uprizarja v slo- venskem jeziku in je bua posebej zanj tudi prevedena. Prevedla jo je prof. Ruša Mahkota. Razpored predstav je kot običajno: prvih pet predstav za abonmaje, pri katerih pa je v prodaji še nekaj prostih vstopnic. L. F. V ohrafu Šoštanj uvajajo obvezno nadaljevalno šolo kmečke mladine Zadnja leta so se vršui po večjih kra-- jih našega okraja tečaji za kmečko mla- dino. Ker pa to delo ni bilo organiza- cijsko povezano, zato se je Svet za prosveto in kulturo s sodelovanjem OZZ odločil, da to šolstvo tudi organizacij- sko utrdi. O tem so oni učitelji, ki imajo s tem šolstvom večletne izkušnje, razprav- ljali na dveh sestankih in to skupno s kmetijskimi strokovnjaki. Ker tudi pre- Lep uspeh Celjana na umatniškem polju Opera v Os jeku je nedavno angaži- rala mladega opernega pevca baritoni- sta Frana Leskovška, ki ga Celjani go- tovo zelo dobro poznajo. Fran Leskov- šek je študiral petje na glasbeni aka- demiji v Ljubljani, kjer je tudi diplo- miral. Študiral je pri profesorju Franu Navigin Siprenja, ki je eden najbolj poznanih basistov in koncertnih inter- pretov. Fran Leskovšek je pel že tudi v Ljubljanski operi v okviru nastopov operne šole, bü je stalen član Radia Ljubljana in medtem tudi gost Radio Celovca. bivalstvo samo želi, da bi bile kmetij- sko gospodarske šole stalna ustanova in pouk za kmečko mladino obvezen, zato je bü stavljen predlog, da izda okrajna skupščina odlok o obveznem šolanju. Na zadnji okrajni skupščini so o tem že razpravljali in tako izgleda, da bo odlok že prihodnje dni sprejet in seveda s tem tudi stopil v veljavo. Predvideno je, da se bodo te šole ustanovile v Velenju, Šoštanju, Šmart- nem ob Paki, Mozirju, Gorici ob Dreti, Rečici ob Savinji. Ljubnem in Gornjem gradu. Drugod, kjer pa še niso podani potrebni pogoji, pa se bodo v zimski dobi vršili kmetijski tečaji. Obvezno šo- lanje bo veljalo za 17- in 18-letno kmečko mladino. Pouk bo trajal dve leti, seveda samo v zimskem času. V teh šolah se bodo poučevali splošni predmeti, tako slovenščina, računstvo, prirodoznanstvo, ekonomika FLRJ, zdravstvo in moralna vzgoja. Te pred- mete bodo poučevali učitelji osnovnih šoL medtem pa bodo poljedelstvo, trav- ništvo-pašništvo, sadiarstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo, hmeljarstvo, živinorejo, ži- vinozdravstvo ter zaščito rastlin pouče- vali kmetijski strokovnjaki sami. Pouk se bo vršil dvakrat tedensko, in to popoldne po 5 ur. Veliko vprašanje je, če bodo mogli poučevati na vseh šolah strokovnjaki, katerih itak pri- manjkuje. Ali ne bodo z delom le pre- obloženi? Res je, da bodo nekaj stro- kovnih predmetov lahko prevzeli tudi nekateri učitelji osnovnih šol, vendar je teh malo, pa še kar jih je, so sko- raj vsi prekomerno zaposleni. Zato bi bilo nujno želeti, da se nudi mlajšim močem več kmetijskega znanja. Ali bi se ne moglo uvesti v učni načrt naših učiteljišč tudi kmetijstvo? Naše ljud- stvo to želi in če ie ta želja spontana, in to je. se naj sedaj, ko naše šolstvo pričakuje temeljite reforme, na to ne pozabi. Našemu učiteljiščniku nudimo vse mogoče, toda to, kar on potem na podeželiu v re-^nici nuino rabi. na to smo pozabüi. Vsa naša dobra volja, ves naš 10-letni perspektivni plan nam ne bo prinašal onega, kar bi lahko, če ne bomo imeli ljudi, odnosno premalo ta- kih ljudi, ki bi imeli sposobnosti in tudi voljo, vse to tudi v pravi luči lju- dem prikazati. Se je čas, da krenemo tudi v tem pogledu na boljša pota v dobrobit vsej naši ljudski skupnosti. stran 16 »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stev. 47 Gorske poti - sestavni del turizma Letos je znanstveno glasilo slovenskih geografov prineslo Tavčarjevo razpra- vo o zgodovini p>otov v slovenskih go- rah. Razprava je osvetlila naprave, ki na prvi videz služijo samo redkim pla- stem gornikov, pastirjev, lovcev in pla- nincev pohlevnejše sorte, v resnici pa so po .svojem izvoru pa tudi po današ- njem namenu izrazito ekonomsko turi- stične narave. Slovenski planinci so v dobi 60 let, prepredli naš gorski svet s tako gosto mrežo markiranih, zavaro- vanih in dobro nadelanih potov, da se lahko merijo s sosednjimi italijanskimi in avstrijskimi, lahko pa rečemo, da jih večji del prekašajo, kajti v tujini na vzdrževanje potov ne gledajo tako na- tanko, ker si spričo daljšega razvoja turizma mnogo gorjancev in alpinistov z vodništvom služi svoj sezonski kruh. Nastanek naših potov in njih vzdrže- vanje je torej bolj demokratskega zna- čaja, narejeni in vzdrževani so bili ved- no zato, da po njih tudi skromni sloven- ski srednji sloji prestopajo nevarni prag visokogorskega sveta. Dobro razvita mreža gorskih potov je pravzaprav podaljšek dobro razvitih komunikacij v dolini in obenem s pla- ninskimi gostišči v sovisnosti z rastjo tehničnih pogojev turizma v predgorju in po dolinah. Ker je tako, nekaj be- sed o potih, za katere je odgovorno Pla- ninsko društvo Celje. Postavim, pota, ki drže na Tolst, na Celjsko kočo. Osem let po osvoboditvi se jih pravzaprav nikdo ni dotaknil. Zaradi hudo birokratskega načela, ki se je uveljavilo takoj ob obnovitvi našega planinstva leta 1945 in 1946, da do vi- šine 1000 nad morjem planinci nimajo kaj opraviti, marveč da tu skrbe za v^^eekend — turizem gostinci, je Celj- ska koča prešla v roke gostinstva in ostala v gostinstvu do decembra 1. 1952, ko jo je od MLO dobilo v najem PD Celje. Spričo premnogih obnovitvenih problemov v planinstvu in zaradi te- žav pri organizaciji markacijskega od- seka ni bilo nikogar, ki bi se bil po- brigal za Hudičev graben, za pot preko Pečovnika, za obnovo markacij in kaži- ï>otov po vseh drugih potih v najožji celjski okolici. Tujec, ki je prišel v Ce- lje, ni bil z ničemer opozorjen na pre- lepi Tolst, Grmado, na svetinsko in do- blatinsko ravan. Sele letos so bili po- stavljeni novi kažipoti, ki so v zadnjih dveh letih karakteristični za celjsko planinsko območje, za kar gre zasluga pridnim markacistom, ki se skoraj vsi rekrutirajo iz planinske skupine Tov. emajlirane posode pod vodstvom tov. Keguja. To pa je šele začetek obnove. Nekdaj zavarovano pot skozi Hudičev graben je treba spet opremiti s klini, skobami in varovalno žico na vseh ple- zalskih detajlih. Obenem pa je treba grapK) zaščititi, da bi se vsako leto ne spremenila v drvarsko drčo, v kateri so zavarovalni elementi na milost in ne- milost prepuščeni hlodom in krcljem. PD Celje se bo tu moralo končno spo- razumeti z Gozdno upravo. Pot je za celjski turizem velikega pomena, ker omogoča ne predolg, krožni sprehod po Ix>bočjih Tolsta. Isto velja za pot mi- mo kamnoloma v Pečovniku, ki naj bi zavila v vodnato grapo vzhodno od kamnoloma. Tudi ta pot, čeprav doslej bolj malo hojena, je pomembna, ker je najbližji pristop na Grmado in omogo- ča krožni sprehod okoli nje. Tako prva kakor druga in še druge pogrešajo ka- žipotov in markacij. Na področju Golt so markacije ob- novljene, pač pa so propadli še tisti ka- žipoti, ki so po osvoboditvi izpred vojne ostali, in to na odcepih^proti Šoštanju pri Gostečniku, v Smihelu, v Belih Vodah, na Kalu. Manjka kažipotov za Ljubno mimo Bele peči, na Muravah, na križ- potju v Gosteškem lazu in na Starih Stanih, manjkajo kažipoti za sestop v Rečico, za pot preko Verbučevega laza in Boskcvca. Vse to bo treba še nare- diti. Transverzalna pot od Golt do Raduhe je dobro obnovljena, le s kažipoti v Mr- čišu ni vse v redu, v savinjsko in me- žiško stran. Sestopi z Raduhe preko Tolstovršnika in Klobase so lepo mar- kirani, manjka pa vrsta kažipotov. Do- bro bi bilo markirati prečno pwt od po- žganega Osojnika oziroma obnovljenega Robnika do Macesnika ter tako pove- zati markirane poti v raduškem svetu z olševskim. Na Dleskovški planoti, za Savinjski- mi Alpami poleg Kalcev najbolj zna- čilni, je pwpwlnoma opuščena ix)t skozi Dol. Obnoviti je treba markacije od Sto- gie j a pri cesti do Velikega vrha in se- veda kažipote, ki jih tudi izurjeni gor- nik v tem težkem preglednem svetu rabi. Prav tako je za zimo in poletje hvaležna pot preko Ravn na Vodole ali nad Vodolami. Na najbolj hoj eni poti preko Kladja in Planice manjkajo orientacijske table nad Kladnikom, v Planici, kjer se pot cepi, dalje kažipot na Podvežak, do katerega drži tudi sil- no slabo zaznamovana pot. Isto velja za prečno zvezo med Podvežakom in Vo- dolami. Na Podvežaku manjka kažipot na Desko, slabo pa je nadelana tudi pol mimo Vodotočnika, da ne govorim o poti iz Sibja na Presedljaj. V območju Planjave in Ojstrice so p>ota in markacije v redu. Obnoviti je treba le staro pot skozi Grlo, kamor planinci siploh ne stopijo več. Pa je vredna, da se obnovi zaradi Pavelno- vega kogla. Vrtcev podnožja Babe in zaradi posebnosti tega strmega in z vi- soko muravo zaraslega grla. Idejo o za- varovanju pastirske poti iz Škrbine pre- Robanov kot ko Krofičke in Ut na Strelovec je letos prevzelo PD Solčava, vendar ideje še ni moglo realizirati. Pot bo zračna pa ne nevarna in zares edinstvena z istočas- nim razgledom na Robanov kot in Lo- garsko dolino, tehnično pa jo bo treba zavarovati le v dolžini kakih 30 m nad Škrbino. »Rezervata«, ki ga od 1. 1949 ščiti Zavod za čuvanje prirodnih zna- menitosti in PD Celje, bi ta pot ne pri- zadela, pač pa bi z njo pridobili trans- verzalo od Solčave do Kokre oziroma Jezerskega, ki bi potekala po grebenih in vrhovih. Od Icmanika do Strelovca je namreč pot že narejena in markira- na. Zaradi zaščite prirodne prvobitno- sti pa bi bilo treba dobro premisliti, ali naj se markira lovska steza, ki drži ob ozebniku na Škrbino in se tam združi s Kopinškovo poti o. Prav bi že bilo, da bi bil pristop in sestop na Kopinškovo možen tudi z Robanovega kota, toda mimo zakonite zaščite ne smemo brez temeljitega premisleka in nekega po- stopka. Tudi Kopinškovo p>ot bo treba popraviti. V Matkovem kotu se poti niso po- pravljale od leta 1938. Nove markacije se ne drže tradicionalnih pravil, nare- jene so pa le deloma. 2e pred vojno precej zapuščeno in opuščeno pot od Škafa F>o se v. vzh rebru Mrzle gore mimo Latvice na vrh bi bilo treba te- meljito obnoviti. Na starodavnem prelazu iz Štajerske na Koroško, na Savinjskem sedlu ali kakor pravijo ljudje Prestreljarišču (Bad j ura se vnema za Presta j ališče ali pa Vrh Mrzlega dola) je stara pot po- tekala kakih 150 m po avstrijskem ozemlju. Na tem odseku so se še po vojni v Avstriji nekateri oglašali, da meja ni natančno določena — hoteli so jo seveda pomakniti še bolj na našo stran. Da se obnovi imenitni prehod iz Mrzlega dola preko Zrela na Ravni pri Češki koči, je letos PD Celje zgradilo novo plezalno pot, ki se pod Vrhom ka- kih 200 m odcepi od stare poti in v pe- tih ključih doseže steno zap. grebena Križa in se večji del zavarovana z žico, skobami in klini v dolžini okrog 800 m povzpne na vrh grebena in po njem po naši strani na staro pot na Vodinah. S to potjo, ki ie izven ICO m obmejnega pasu, je PD Celje približalo Okrešelj Gorenjcem, omogočilo Ljubljančanom najbližjo zvezo z Jezerskim in lepo za- okrožilo celo vrsto lepih tur v Savinj- cih. Seveda taka pot stane blizu 150.000 dinarjev. Delala sta jo dva izkušena hribovca, nekdanja oskrbnika na Vel. planini in Kamniški Bistrici. Morda bo kdo rekel: Saj je že tako preveč potov po gorah in preveč ljudi na njih. Obisk v gorah raje zavirajmo, kakor pa pospešujemo! ,Ni tu mesto, da bi se o tem pogovorili. V Italiji sem pred vojno opazil, da so vsa pota po gorah brez kažipotov, da bi brez njih pota ohranila večji mik. Vendar tega niso delali iz navdušenja do čistega pla- ninstva, marveč iz vojaških razlogov. Pota so imeli označena s številkami, ki so se ujemale s številkami na zemlje- vidih. Posebno nalogo predstavljajo zimske markacije, ki jih imamo na celjskem območju komaj dvoje: iz Presedljaja na Korošico in iz Inkreta nad Vodolami istotam. Te bi bilo dobro zgostiti in utr- diti s cementom, namesto lesenih pre- kel pa postaviti jeklene drogove, kakor so to že naredili v triglavskem pogorju vsaj deloma na tisti imenitni visoko- gorski smuški turi iz Bohinja preko Hribaric in Rži v Zg. Krmo in Moj- strano. Vzdrževanja planinskih potov se bo treba torej lotiti še z večjo odgovor- nostjo. Planinsko društvo je pravzaprav odgovorno za varnost planincev. Ce poti ne zapre oz. prepove, pa ni v ce- loti pregledana in popravljena, potem nosi del krivde ob morebitni nesreči. Kljub velikim materialnim izdatkom za dosedanje, obnavljanje markacij in po- tov, za popravilo klasične poti skozi Turski žleb, skozi Sukalnik (ki spada pod PD Kamnik, pa jo je letos popra- vilo PD Celje), iz Robanovega kota na Moličko peč, od Palnika na Logarsko peč oz. Icmanikovo planino, kljub izdat- kom za novo pot preko Križa, stoji markacijski odsek PD Celje pred celo vrsto pomembnih, težkih, a tudi lepih nalog, ki so vse v najožji zvezi z raz- vojem planinstva in posredno turizma. Dela je veliko, delavcev pa bolj malo. Upajmo pa, da gremo tudi v tem po- gledu lepšim časom nasproti. Naj nam bodo pri tem za zgled nekdanji rodovi planincev, ki so nam zgradili vrsto le- pih, drznih in razglednih potov. T. O, Plezalna šola tudi v Celju Celjska alpinistika ali kakor se je te- mu nekaj časa reklo, strma ali vrhun- ska alpinistika se dolgo ni mogla pri- merjati s plezalskimi navezami iz Ljub- ljane, Jesenic ali celo iz Maribora. Celj- ske planinske naveze so naredile nekaj smeri v sev.-vzh. steni Ojstrice, podale so se tudi na lažje ture v inozemstvo, v Avstrijo, Italijo in Svico, niso pa se spuščale v težave IV. ali V. stopnje aLi celo VI. stopnje, razen, če štejemo k celjski alpinistlki tudi Herleta in Vrs- nika iz Solčave oz. Luč. V začetku vojne je ta naveza spoznala nivo avstrijske plezarije in sledile so izredno težavne smeri v Ojstrici, Velikem vrhu in v Ra- duhi. Potem je plezalsko delovanje za- radi okupacije prenehalo. Po osvoboditvi prvi dve leti ni bilo nič. Stara plezalska družba se je anga- žirala na najrazličnejših mestih. PD Celje ni imelo niti reševalnega moštva niti mladih alpinistov. Sele 1. 1947 se je zbrala majhna družba mladih ljudi, ki jim uhojena pota niso bila všeč, sle- dil je tečaj na Jermanovih Vratih in na njem prva žrtev Koštomaj. L. 1948 je sledil drugi tečaj, v katerem je bil že Debeljak in z njim še nekateri dru- gi, ki so ostali alpinizmu bolj ali manj zvesti do danes. V naslednjih treh letih se je alpinistični odsek številčno in tu- di kvalitetno dvignU: preudarno Koko- šinekovo vodstvo, Debeljakov talent in njegovi uspehi, rekviziti po skrajno niz- ki ceni in brezplačni tečaji so odsek kmalu dvignili na eno od najboljših mest v republiki. Sledila je nova žrtev tečaja — Lukman, sledili pa tudi posegi v inozemstvo (Gesäuse), zastopstvo na Maglicu in končno Kokošinekova ne- sreča v skalaški smeri v Triglavski ste- ni. V tem času so v vseh boljših odse- kih ugotovili hudo krizo: zmanjkalo je kar na lepem vsebine za sestanke, zmanjkalo je primernih ciljev, s cilji pa so pešale tudi moči, število članov odseka je padlo in se konec koncev v Celju od 35 znižalo na 6; od nikoder pa nobenega naraščaja. To poslednje dejstvo je krizo do konca izpričalo in terjalo od zvestih alpinistov in vodstva PD Celje že v 1. 1952 poskuse, da bi se stanje popravilo. Položaj ni prav nič lepši, čeprav je ravno v 1. 1953 prišlo do vzponov svetovne vrednosti. (V Celju Debeljak, v Ljubljani Kočevar, Levstek, Sara, Kilar, Fajdigova), do vzponov, ki pomenijo legitimacijo za vstop med ple- zalsko elito starejših alpinističnih na- rodov. V slovenskih alpinističnih od- sekih manjka novih moči, manjka pa tudi »srednjega« kadra, ki bi kljuD vrhunskim usi>ehom plezalcev višjega nivoja še hotel plezati in voditi mlajše v skromne klasične smeri III., IV. in morda V. stopnje. Ce bomo pustili, da bi se razmere tako razvijale naprej, bomo lahko ugotovili, da žro naše pla- ninstvo iste napake, kakor smo jih ugo- tavljali pred vojno: iz odsekov nasta- jajo družbice in omizja, namesto prave- ga tovarištva nastopi neke vrste klika, namesto zdravega čuta za čast in ime pa nebrzdano slavohlepje in nevosi j i- vost. Zato se je PD Celje odločilo, da po dveh letih, odkar ta nič kaj razvese- ljivi razvoj ugotavlja, alpinistični odsek podpre in razširi. Kako? Ne samo s pri- rejanjem plezalnih tečajev, marveč z organizacijo tečajev, na katerih bi se usposobui zreli, fizično sposobni ljudje za voditelje mladinskih odsekov, s pri- rejanjem mladinskih taborov s postop- nim »učnim« načrtom, z nabavljanjem in lizposojanjem skupne opreme (vrvi, šotorov, spalnih vreč, klinov, vponk itd.), z denarnim jxjdpiranjem kvalitet- nih navez, z vodniškimi tečaji, z zala- ganjem tehničnih posnetkov in z in- tenzivnejšo propagando v dnevnem in periodičnem tisku. Kot prvi ukrep za poživitev dela v celjskem AO naj velja uvedba samo- stojne plezalne šole, kakršno imajo vsa mesta, ki hočejo kaj veljati v alpiniz- mu, ne samo večja, kakor Berlin, Pariz, Haag, London, Dunaj (znameniti Peil- stein), Marseille, Grenoble, marveč tudi manjša avstrijska in italijanska mesta. ' Alpinizem je danes na taki stopnji, da si brez stanovitnega urjenja v tehnič- nih manevrih ne moremo misliti dobre- ga plezalca, trening pa je potreben tudi za pridobitev osnovnega plezalskega sloga, ki omogoča plezanje lažjih smeri na ekonomičen pa tudi na za oko pri- jeten način. Plezalna šola bo imela tudi teoretični pouk v zgodovini alpi- nizma, andinizma in himalaizma, v ori- entaciji, krokiranju, planinstvu, pla- ninski zgodovini, gorski folklori i. dr. Absolventi plezalne šole bodo v janu- arju povabljeni na enotedenski brez- plačni alpinistični tečaj, ki bo verjetno na Korošici ali v Julijskih Alpah. V Sloveniji bo to tretja plezalna šola. V Ljubljani so jo ustanovili pred dve- ma letoma in uspehi niso izostali. Ljub- ljanski AO se je v kratkem času po- pravil, medtem ko kriza drugod še tra- ja. Drugo plezalno šolo imajo že trptje leto zasavsiki alpinisti, ki se pod Canz- kovim vodstvom tudi prištevajo med boljše. Plezalno šolo bo vodil Ciril Dcbe'.iafc, kii je s tem obenem prevzel tudi vod- stvo odseka. Se besedo o tveganju pri tem naj- imenitnejšem športu 20. stoletia kakor ga imenujejo največji alpinisti in pla- ninski teoretiki! Brez tveganja bi ne bilo napredka pravzaprav na nobenem delovnem področju, pa tudi v športu,, ki je po svojem izvoru in še danes de- loma po svojem namenu povezan z raz- iskovanjem neznanega gorskega sveta, je tako tveganje samo ob sebi umevno. Vendar je plezalska tehnika toliko na- predovala, da je tveganje človeka, ki čuti v sebi duševno in telesno moč za ta šport, že zelo majhno, v lažjih sme- reh ga pa ob normalnem vremenu sko- raj ni več. V neurju, snežni vihri, v nenadnih vremenskih preobratih, ki so v stenah pogosti, posebno v nekaterih stenah, pa je mnogo odvisno od telesne spretnosti, vzdržljivosti in odpornosti alpinista. Prav zato je potrebno, da ti- sti, ki hočejo imeti največ od gora, to je alpinisti, izrabijo priložnost in se v plezalni šoli v objektivno idealnih raz- merah nauče in izurijo v tistem, kar jim bo v težjih prav prišlo. T. O. Plezalna šola v Celju se začne s T. decembrom 1953. Prijavite se v pisarni PD Celje, Stanetova ul. Cas in kraj bo objavljen v izložbenem oknu pisarne 5. decembra 1953. Obenem se prijavite tudi za začetniški zimsko alpinistični tečaj. Prijavnina za tečaj 200 din. K prijavi priložite seznam tur, ki ste jih že izvršui (vrh in zavarovana pot) in svoj življenjepis. V šolo se sprejemajo moški in ženske od 15. 1. starosti dalje^ PD Celje , ŽIVEL 29. NOVEMBER - DAN ROJSTVA NAŠE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE. kliče kolektiv OKRAJNE EKONOMIJE V RIMSKIH TOPLICAH Ob tem pomembnem prazniku smo zbrani še z večjo priprav- ljenostjo, da damo socialistični državi vse, kar zmorejo naše roke in misli. Ster. 47 »Savinjski vestnik«, dne 28. norembra 1953 Stran 5 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE JUTEKS ŽALEC Čestita vsem kolektivom, vsem delovnim ljudem in vsem borcem za našo osvoboditev k Prazniku republike Naši vojski na straži naše neodvisnosti In pri obrambi naših nacionalnih interesov pa pošilja borbene pozdrave! Trgovsko podjetje „Potrosnik" Celje s svojimi poslovalnicami cestita vsem svojim strankam k Dnevu republike 29. novembru! ëesiiiA vsem svojim odjemalcem, vsem delovnim ljudem širom Maše države k Prazniku republike — 29. NOVEMBRU/ Ču- vali bomo pridobitve ljudske revolucije in se trudili za procvit hlaf oetanja naših narodov! џ 2IVEL 29. NOVEMBER! * 2IVEL TRST IN SLOVENSKO PRIMORJE! Vsem delovnim ljudem čestita k 29. novembru DELOVNI KOLEKTIV KOLONIALE ŽIVILA CEUE stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953' Ster 4 Deset let napredka v ljudski državi Odprtih oči po okraju Celje-okolica Kdor hoče kaj videti, mora odpreti oči. Kdor noče, jih nalašč zapira. Polo- žimo roko odkrito na srce in poglejmo, če v desetih letih, odkar je delovno Ijvidstvo Jugoslavije prevzelo oblast v svoje roke, ni bil dosežen tolikšen us.peh, kakršnega ni zabeležila v tako kratkem obdobju nobena država na svetu .. . Po- izkusimo enkrat brez števUk. Stevüke same po sebi dostikrat ne povedo to- liko, kakor primerjava današnjih dni z daljno in bližnjo preteklostjo. Primer- jajmo torej : V borbi je vzniknüa naša Ijudàka država Etnografske ekipe so morale pohiteti. . . Rahločutni pjesnik, z domišljijo, ki je zavita v oblake romantike, je zatarnal: Idila je izginila. — Ce kdo smatra рк)- veznjene in primitivne koče za idilo, če je komu idila upognjen hrbet za plu- gom, potem ima prav. Takšna idua za- res izginja. Prišel je čas, ko se posled- njiicrat srečata dva simbola življenja na vasi. Lesen plug z etnografsko ekipo v muzej in ti-aktor, ki je zapeljal med njive. Le vprašajte, koliko ljudi se še spominja na čase, ko so v zimskih ve- čerih svetili s trskami? Med starimi jih ne boste malo našli. Danes elektrika na vasi ni več novost, petrolejke nad hra- stovimi mizami so sem in tja samo pod- pihovalke podvojene želje za svetlo luč- jo iz žic ... Popnite se enkrat na kako vzipetino nekje na Kozjanskem. Daljno- vodni drogovi sekajo travnike in njive in navzkriž prepletajo deželo. Se leto, morda nekaj več, pa si bodo etnografi lahko nabrali kar cel arzenal petrolejk, »šturmlamp« in podobnih spominčkov preteklosti. Nad 70% zadružnih organizacij v okraju obdeluje zemljo s traktorji Stari oče tri križe — vnuk z gimnazijo po'^poljih .. . Razvoj je tako nagel, da ga dostikrat naši ljudje niti ne razumejo in ne mo- rejo doumeti. Se ni dolgo, ko je stari oče, takrat gospodar, danes za zapeč- kom, s tresočo roko podpisoval svoj pri- stanek s tremi križi. Njegov vnuk pa, ki bo jutri gospodaril, hodi v gimnazi- jo. Ko bo prevzel posestvo, bo znal kaj več kot koruzo peči... V stari Jugoslaviji je bila gimnazija samo v Celju, danes so nižje gimnazije po vseh večjih krajih. V zimskih veče- rih se fantje in dekleta urijo v praktič- nih spretnostih kmetijstva... Ko je pred leti zadela kmetovalce nesreča, ko je njihm'o drevje, njihovo trsje napa- dalo nešteto škodljivcev, so bili le-ti sami. Nihče jim ni priskočil na р)отос, S'ami pa se niso vedeli kako braniti. Da- nes država daje težke vsote za zatira- nje škodljivcev mrčesa in insektov. Da- nes prihajajo celo na dom, daj, pridi, poslušaj kako se otreseš te ali one na- dloge. Večina sprejema nasvete, so pa tudi trdovratni vmes. Ta dekleta so se na kmečko-gospodinjskem tečaju veiiKo naučila Kdo seje oziral na kmeta v nesreči ? Nesreča nikoli ne počiva. Toča, mraz, r>ovodenj, suša... Včasih so učUi go- spodje iz farovžov, da so to šibe božje in da je edino z molitvami mogoče pre- prečiti jih. Danes so ljudje postali pa- metnejši. Spoznali so, da je v slogi moč. Tam, kjer je suša zažigala pridelke na- peljujejo vodo. Tam, kjer je voda po- plavljala, jo krotijo med neporušljive bregove. Ce mraz ožge, je v kreditnih odsekih Kmetijskih zadrug ostal denar od dobre letine prejšnjih let. Človek je bü doslej samoten. Samoten zato, ker je siromak vedno sam. Ljudje pa se vse bolj oprijemljejo zadružne miselnosti. V skupnosti je rešitev. Ni tolikšne ne- sreče, ki bi lahko posameznika zadela, da bi mu skupnost ne mogla odpomoči, seveda pi) načelu: Kolikor ti skupnosti, toliko skupnost tebi. Kmetje so z zgraditvijo zadružnih domov postavili gospodarsko kulturna žariščfi na vasi. Ne kakor usoda — temveč kakor človek hoče ... Ljudje so se besede »kakor je name- njeno« oprijeli kot muslimani svojega »izmeta«. Tudi pri tej stvari so si ljudje sčasoma in s pomočjo prepričevanja ljudske oblasti znali spremeniti mišlje- nje. Ni je stvari, ki bi rasila izključno take, kakor sama hoče. Vsaka stvar se pokori volji človekovi, seveda če člo- vek ume. Človek jablano prisili, da zraste in rodi pri tleh, ali pa se vspne v višino. Človek lahko z umetnimi pri- pKjmočki prisili zemljo, da bo rodüa, pa če se je še tako upirala. Da celo vreme, hudourne oblake, je začel člo- vek preganjati. Industrija v naši državi se razvija s pospešenim tempom. Kmeč- kemu človeku prihaja na pomoč iz leta v leto več strojev, knjig in drugih pri- pomočkov. Bližajo se časi, ko bo vsak kmet obdeloval svojo zemljo bolj z razu- mom kot s pretirano muko in pretrdim delom. V novo urejenih drevesnicah rastejo mlada, zdrava in žlahtna dre- vesa. V matičnjakih odporna in rodo- vitno trsje. Skoraj vsak kraj se že lah- ko pohvali z vrsto plemenske živine. Nenačrtnost na podeželju jemlje slovo. In prav je tako. Nič ne pomagajo ro- mantičnemu pesniku solze po idilL Ti- sta idila je zaostalost, nazadnjaštvo in nepotreben znoj. Povsod v okraju naletimo na lepo plemensko živino Iz nic m nic — brez žrtev ni sadov... Samo svetopisemske zgodbe govorijo o stvarstvu iz nič. V resnici človek ni še nikoli videl, da bi büo brez česa kaj. Ce danes vlagamo v izgradnjo, že žr- tvujemo za napredek dobršni del svo- jih prvih uspehov, potem je to bogato naložen kapital. Slabe izkušnje z ljud- mi, ki hočejo zase misliti in skrbeti, pa za to niso sposobni. Skupnost nudi da- nes kmetijstvu veliko, zato je upravi- čeno, če ta sredstva po načrtu razpo- reja. Povsod je treba načrta. Zrno je treba zasejati tam, kjer bo najlepše ro- dilo. Da smo doslej res edino tako se- jali, ne more zanikati nihče, razen če iz nasprotovalnih nagibov tako hoče. Le pomislite, kako bi büo, če bi se ljudska oblast obnašala tako do ljudi, kot se obnašajo nekateri posamezniki do skupnosti? Kakšne bi bile ceste, če bi sploh bile. Kako bi se ljudje mogli zdraviti, če ne bi büo bolnic, ki veliko stanejo. Na sploh, prispodob bi lahko našteli na tisoče. 2e vidim, da brez šetvilk ne bo šlo. Torej pokličem jih na pomoč. Nov Hmeljarski inštitut v Žalcu Koliko skupnost kmetijstvu — koliko kmetijstvo skupnosti? Številke, ki jih bom navedel, neka- terim ne bodo nove. Lani in letos so kmečki proizvajalci v okraju Celje- okolica vplačali 663 milijonov dinarjev davka. Skupnost pa je za potrebe kme- tijstva v okraju prispevala 'Ì20 milijo- nov in 280 tisoč din. V tej številki pa niso zapcpadene števuke, ki jih je kme- tijstvo za svoj razvoj dobilo od gospo- darskih organizacij, od dobičkov kme- tijskih zadrug. V prispevku kmetijstva skupnosti pa so prišteti dolgovi na dav- kih, ki jih skupnost tudi še ni dobüa.. Veliko hitrejši in veliko Izdatnejši je procvit industrije in temu podobnega gospodarstva v socialistični domovini. Ce bi hotel navajati vse predmete lah- ko in težke industrije, ki smo jih v teh desetih letih uspeli proizvesti doma v" lastni državi in se osvoboditi odkupa, bi bua tale debela številka časopisa ve- liko premajhna za podroben opis. In- dustrija v okraju iz dneva v dan pri-- dobiva na moči in doprinosu v narodno- gospodarsko moč. Gospodarski načrt v naši socialistični državi si je postavu za cüj izkoristiti vse, kar nam more nuditi zemlja, pK)d površino, na njej in nad njo. Vse to pa gotovo ne zaradi ničesar drugega, kot za boljše življenje in dobrobit naših delovnih ljudi. Izko- ristüi bomo vse. Rude v zemlji, vodne sile, lepote za turizem, preorano zemljo in še vse ostalo. Za tak gigantski pre- okret v gospodarstvu, za tak nagel na- predek pa je treba žrtev, treba je tru- da, predvsem pa enotnosti in volje. Arheološke najdbe v Šempetru Edino v naši socia- listični državi so bili taki uspehi mogoči Prepogosto se oziramo na zapad in njihovo razvojno stopnjo. Premalo pa mislimo, koliko časa se oni razvijajo in. kakšno dediščino je naše ljudstvo pre- vzelo od nenarodnih režimov. Ko je bil lani pri nas predsednik mednarodne? esperantske organizacije (Anglež) mi je dejal, da v naši državi delamo tako ve- like korake v napredek, za kakršnega, sc oni EMDtrebovali desetletja in deset- letja. Tako priznanje ni majhna reč.- Naš razvoj je zajel tak tempo, da vse strmi, kako se Jugoslavija naglo dvige iz vrste najzaostalejših držav med naj- naprednejše. Mnogi narodi v svetu, ki so se šele pred kratkim osvobodüi tu- jega gospodstva se ne učijo pri nas sa- mo političnih idej in ne jemljejo za vzor samo naše borbe za neodvisnost^ temveč se učijo tudi na naših gospo- darskih uspehih. In čemu je temu tako? To je pred- vsem zato, ker smo postali gospodarji v svoji državi, ker imamo tako vod- stvo, ki je svojim narodom do dna pre- dano in ker smo povezani v sedem- najstmüijonsko armado ljudi, ki jim je socializem postal cilj. Okrajni ljudski odbor Celje-okolica cestita vsem kolektivom, kmetijskim zadrugam in državljanom okraja k Prazniku republike 29. novembru I -ev. 47 'Savinjski vestnikc dne 28. novembra 1953 Str» 7 U luci ç socialistične REPUBLIKE Mestni Ijiadski odbor cestita, vsem delov- nim ljudem mesta Celja k: Pra::znik:ui 39. novenmbra in želi, da bi še nadalje ^dru.- ženo gradili in tistvar- jali pogoje :za procvit naše domovine, k:i pomeni tudi procvit našega mesta v (^e pogledamo na Celje za ne- ^aj let, ali pa za vrsto let nazaj, Ijomo videli, da se je naše me- sto v tem času v vseh smereh družabnega, družbenega, gospo- darskega in političnega razvoja zelo razmahnUo. Vse to je bilo izvršeno v zadnjih letih po osvo- boditvi, ko je ljudstvo v naši do- movini na osnovi sklepov zgo- dovinskega zasedanja AVNOJ pred 10. leti, prevzelo oblast v svoje roke. Vsem nam je še živo v spominu kakšno je bilo Celje pred vojno, posebno pa kakšno je bilo takrat, ko so ga osvobo- dile junaške enote Jugoslovan- ske armade. Celje je dolga leta obnavljalo rane, ki mu jih je zadala zadnja Novo zgrajeno Mestno gledališče na Šlandrovem trgu Fot* Pelikan Gradnja stanovanjskih blokov ob Dečkovi cesti toioiik svetovna vojna. V mestu skoraj ni bilo četrti ali terena kjer ne bi bilo v ruševinah vsaj nekaj hiš ali celo ulic. Takšno je bilo takrat naše mesto, ko ga je de- lovno ljudstvo začelo obnavljati in graditi v njem pogoje za lepše življenje in napredek. Celje je kmalu фо osvoboditvi začelo naraščati tudi v pogledu Itevila prebivalstva. V Celju je nastajala nova industrija. Neka- teri manjši obrati iz preteklosti «o znatno razširjeni, tako je na- jtala pomembna Tovarna pohi- štva, danes velik Lesno industrij- ski kombinat, razširila se je To- varna tehtnic, zgrajena je bila nova Tovarna organskih barvil in še vrsta manjših delavnic, ki pa bodo spričo razvoja postale lahko industrijski obrati. Vse to je vplivalo na porast prebival- stva, nove okolnosti pa so omo- fočile, da so delovni ljudje mesta eačeli graditi poleg stanovanj tu- ^^i ustanove in druga tovrstna velik napredek celja v kulturnem p#gledu Čeprav je Celje že n^daj bilo kulttu-no središče velikega B»ledja, se je po osvoboditvi v tem po- gledu še bolj razmahnilo. Kul- turno poslanstvo je v našem de- lavskem mestu dobilo nove te- melje, zajelo je široke delovne množice v izobraževalno in kul- turno udejstvovanje. Celje je do- bilo učiteljišče, dobilo je nekaj novih strokovnih šol. Namesto ene {xspolne gimnazije nastajata dve. Ustanovljena je vrtnarska šola itd. V mestu deluje vrsta kulturnih društev in prosvetnih organizacij. Največji uspeh na kulturnem polju oziroma pri izgradnji po- gojev za še večji razvoj kulture in umetnosti so Celjani dosegli z izgraditvijo novega mestnega gle- dališča, ki je eno izmed najlepših v državi siploh. Seveda čakajo Celje še velike naloge, treba bo zidati šole, kulturne domove, zdravstvene in socialne ustanove. Toda uspehi, ki smo jih imeli v tem kratkem času ipo osvoboditvi, ko je bUo za nas najtežje in ko je bila prvenstvena naloga iz- gradnja težke industrije, nam da- jejo poguma in verovanje, da bo- mo v tem ipogledu imeli vedno več uspehov. stanovanjske zgradbe rasejo Težko stanovanjsko vprašanje, ki je iz obiektivnih razlogov na- stalo v Celju, spada med najbolj pereča vprašanja. Zato *mo v K4e » Celju gradimo? Fotolik Novo poslopje Mestnega ljudskega odbora ponoči Moderna cestna razsvetljava Foto Ideal Celju posvečali veliko pozornost izgradnji stanovanjskega fonda, zlasti v zadnjih letih. V času ob- nove je büo adaptiranih precej hiš, veliko je bilo zgrajenih na novo, veliko bo letos dograjenih in na mnogih mestih začenjamo graditi zopet nove in nove. Poleg stanovanjskih zgradb smo po osvoboditvi v Celju izgradUi vrsto drugih objektov. Dograjen je bU nov operacijski trakt bolnišnice, v Selcah nova transformatorska postaja. Selce so tudi zgrajene po osvoboditvi. Zgrajen je nov atlet- ski stadion in še mnogo drugih gradenj smo izvršili, ki pa bi jih bilo težko naštevati na tem majhnem prostoru. obnova mesta celja in njegov sedanji izgled Pred nekaj leti je bilo Celje zelo neurejeno. Sredstev je bilo malo, zato so naše ulice kaj kla- vrno izgledale in marsikje celo na škodo zgradb. Zadnja leta pa se je lice mesta Celja v mnogo- čem spremenilo. Ulice so dobile lepši videz, fasade so očiščene in popravljene, strehe ne premakajc več. Prav tako so bile urejene mestne ulice. Obnovljenih je bue veliko pločnikov in cest, poprav- ljena je kanalizacija, po mestu so urejeni parki in otroška igrišča tržnice in drugi javni prostori Mesto je v kratkih dveh letih dobilo F>opolnoma nov izgled in se naglo približuje stanju, ko bomo lahko rekli, da je Celje pri- pravljeno za popoln turistični razmah. stavbe, ki danes rasejo na mestnih tleh Slika s puščicami kaže na grad- bišča posameznih ali celo več stavbišč. Stanovanjske zgradbe med gradnjo (:a I. gimnazijo). Fotolik | Prva kaže na gradnjo Mestnega ljudskega odbora in bolnišnico, iruga na zgradbo, ki jo gradi "iradbeno podjetje Beton poleg "Vles-tne mlekarne in bo letos do- končana, tretja na nov stano- /anjski blok na Šlandrovem trgu "oleg gledališča, četrta na grad- ijo stanovanjske zgradbe poleg '.e obstoječih stanovanjskih blo- 'îov Tovarne emajlirane posode / Kersnikovi ulici, ki je tudi po- Xílnoma novo urejena in razšir- jena. Puščice počez kažejo na Tradujo stanovanjskih blokov ob "dečkovi cesti, kjer je nekaj zgradb ^■9 dovršenih, nekaj jih je v grad- iji, nekaj pa v začetku. Krogi ">oleg kažejo smer, kamor se raz- irja celjsko predmestje z gradnjo nanjših privatnih enostanovanj- 5-kih hišic. Pod 7. in 8. so zgrad- be, ki jih gradijo Okrajna pod- jetja ob günnaziji, puščice pod 9. pa na gradnjo dtanorasijskih hiš na tx>lju za I. ginmazijo ob Sa- vinji gradnja cest in pospešena komunalna dejavnost V zadnjem času smo v Celju neprestana priča vsestranske iz- boljšave našega cestnega omrežja in drugih komunalnih naprav. Skoraj ni ulice, kjer bi ne po- pravljali cestni tlak in pločnike. Preurejen je Slandrov trg. Pre- šernova ulica je poleg nove pa- saže dobila še gladka cestna tla in je danes kot celjska promenada in ena glavni ulic veliko bolj privlačna. Popolnoma je poprav- ljena Cankarjeva ulica, kjer so razširjeni pločniki, da imajo pešci večjo varnost ob naraščajočem prometu. Trenutno je v gradnji nova cesta od železniškega pod- voza pri hotelu Pošta proti Te- harju. Cesta letos še ne bo go- tova, vendar — kakor izgleda — bo zelo lepa, brez veHkih ovinkov, prestrmih vzponov in dovolj ši- roka. Novi Kersnikovi ulici je treba dodati samo še pločnike pa bo ena najlepših celjskih ulic. ne samo zunaj — tudi znotraj... Celje bi büo takšno, kot če bi čez raztrgano obleko potegnilo praznično pokrivalo, če ne bi tudi sproti, ko urejujemo ceste, ureje- vali notranjosti hiš in pwslovnih prostorov. Iz Celja počasi izginja- jo zakotne beznice, nehigienski lokali, neudobni in odbijajoči po- slovni lokali. Gostinska mreža v Celju se modernizira. Poleg ob- stoječega hotela Evrope je bA zgrajen nov hotel pod Miklavte- vim hribom, urejen bo hotel Poite in s časom tudi hotel Union, ki pa bo predvsem moral dobiti drugačno zunanje lice, da bo iz- ginila slika suženjske preteklosti in spomenik celjskega nemškutar- stva. Poleg gostinskih obratov se mo- dernizirajo tudi trgovine in ostali lokali. Spomenik nemške zatiralnosti bo izbrisan Fotolik Preurejena Cankarjeva ulica Fotolik Teharska cesta med gradnjo Fotolik z velikim optimizmom lahko gledamo bodočnost Pričujoča reportaža ni kdove- kaj izčrpna. Stavki so pravzaprav utrinki, kakršne mora imeti pri ogledovanju Celja vsak Celjan. Uspehov preteklosti je še veliko več, morda še velilio bolj po- membnih. Veliko več pa bo teh uspehov še v bodoče, tako da lanko Celjani z optimizmom gle- Jamo na razvoj našega mesta v okviru celotne jugoslovanske so- jialistične skupnosti. Največ pa je pri vsem tem vredno to, da vse, -var dobimo in vse, kar ustvarja- mo, pripada nam. Od nas zavisi, liakšna bo naša bodočnost. Ker pa je ideja socializma že globoko prežela naše ljudi, smo lahko trdno prepričani, da bo tudi ta bodočnost svetla. Eden izmed moderno opremljenih gostins kih obratov: Vino Koper Fot* Poiikam stran 8 »Sarinjski vestnik«, dne 28. novembra 1953 Stev. 47 Telesna vzgoja in šport 28. novembra - svečana akademija društev Partizan T počastiteT našega najpomembnejšega držav- aega praznika 29. novembra bo priredil Partizan, okrajna zveza društev za telesno vzgojo v Celju, svečano telovadno akademijo v soboto, 28. no- Tcmbra ob 20. uri т Ljudskem gledališču (Sta- netova ulica). Partizanska organizacija v Celju le redko •topa pred javnost s svojimi prireditvami. Kdor Je le malo seznanjen z vsebino dela v tej or- ganizaciii, dobro ve, da zahteva izvedba telo- vadne akademije večmesečne temeljite priprave. Obe celjski društvi Partizan bosta na tej aka- demiji izvajali skoraj dveiirni program s svojimi naibolišimi telovadci. Poleg kvalitetnih akade- mijskih sestav, v katerih bodo nastopili vsi od- delki, bo brez dvoma za vse obiskovalce te aka- demije posebno doživetje izvajanje vrhunskih vaj na raznih orodjih. Celje ima danes v vrstah »ladincev kvalitetne orodne telovadce, ki so se uvrstili med najboljše v državi. Imena Veber Tine, Zavodnik Alojz in Travner Frnnjo se т zadnjih mesecih vse pogosteje javljajo med vrhunskimi mladimi telovadci v Jugoslaviji. Program telovadne akademije obsega: 1. Vaje z zastavicami — pionirji Celje-Gaberje. i. Vaje z venčki — pionirke Celje-Gaberje. 3. Vaje na dvovišinski bradlji — ženska vrsta Celje-mesto in Gaberje. 4. Preskoki preko mize — pionirji Celje-mesto. 5. Vaje na visoki gredi — mladinke Celje-mesto. 6. Proste vaie — mladinci partizan, društev. 7. Vaje na drogu — mladinska vrsta Celje-Gaberje. 8. Ritmične vaje — mladinke Celje-Gaberje. 9. Vaje na tleh — raznoterosti — mladinci Celje-Gaberje. 10. Ritmični ples >Labodi« — članice Celje-Gaberje. 11. Vaje na bradlji — mladinska vrsta Celje-Gaberje. 12. Akrobatika in ritmika — prosta sestava — mladinke Celje-mesto. 13. Vaje s kiji — članice Celje-Gaberje. Vstop na akademijo je prost in je zaradi tega dana možnost slehernemu Celjanu, da si jo ogleda. Svečana telovadna akademija bo imela svoj posebni poudarek tudi na drugi svečanosti. Ob tej priliki bo namreč razglasitev rezultatov množičnega tekmovanja delovnih kolektivov iz Celja in okolice s podelitvijo diplom in kristal- nih pokalov, ki jih poklanja zmagovalnim eki- pam v posameznih športnih igrah Okrajni sindi- kalni svet Celje. Kot je bilo že omenjeno, je Celje zavzelo v tej široki akciji množičnega tekmovanja, ki je bilo po vsej Slovenju meseca avgusta in septembra, prvo mesto v naši repub- liki. Predsednik republiškega štaba Zveze špor- tov Slovenije, in Partizana, zveze za telesno vzgojo Slovenije, tega množičnega tekmovanja tovariš Stepišnik Drago ii Ljubljane bo celj- skim organizatorjem prav na ta dan na akade- miji osebno čestital in podelil priznanje našik republiških organov. Zato še posebej vabimo vse aktivne udeležence letošnjega množičnega tek- movanja v Celju in delegacije iz okolice, da se udeleže le pomembne svečanosti. Nogomet ZADNJI USPEHI NOGOMETAŠEV KLADIVARJA Ligino moštvo Kladivarja je v zadnjih dneh odigralo kar tri prijateljske tekme, ki jih je z visokimi rezultati odločilo v svojo korist. Dva- krat so nogometaši gostovali v Šoštanju, kjer so Usnjarja premagali s bazenskim rezultatom, medtem ko se je velenjski Rudar uspešneje upiral. Na nedeljskem celjskem >derbyjuc pa so nogometaši Kladivarja ponovno potrdili, da tre- nutno še nimajo konkurence v tej igri v Celju. Razveseljiv uspeh so dosegli mladinci, ki so kot mestna reprezentanca Celja s svojo igro narav- nost pregazali reprezentanco Maribora. PROBLEMI PARTIZANSKE ORGANIZACIJE V CELJSKI OKOLICI Pred dnevi le bil v Celju plenum partizanske organizacije, ki so se ga udeležili zastopniki društev iz Celja in okolice. Ze odsotnost tretjine zastopnikov posameznih društev kaže, da v po- sameznih krajih obstojajo nekatera društva le na papirju in ne kažejo potrebne aktivnosti. Tovariš Kundič je v obsežnem referatu na- kazal naloge in smernice dela v partizanskih društvih. Osnovne naloge vsakega društva Par- tizan obstojajo v gojitvi vseh panog telesnih vaj, ki prispevajo k pravilnemu razvoju orga- nizma in zdravi rasti ter za katere obstojajo potrebni pogoji. Dejavnost vsakega društva se mora odražati preko sistematične redne vadbe, javnih nastopov, akademij, izletov, tekmovanj, partizanskih iger in taborenj. Izkušnje v le- tošnjem letu nam povedo, da v partizanski or- ganizaciji še nismo povsod uspeli v celoti raz- viti pravilnega in rednega dela, da ni še v zadostni meri utrjena disciplina, kakor tudi še niso urejeni odnosi članstva do organizacije. Leto 1954 mora pomeniti prelomnico v dose- danjem pomanjkljivem delu na našem terenu. Partizanska organizacija si je postavila obširen program dela, ki bo izvedljiv le ob nenehnem načrtnem delu vseh društev preko vsega leta. Redne vadbene ure z vsemi oddelki so osnova vsakega društvenega dela. Da bi te ure bile na zadovoljivi ravni, zanimive in pestre, pa potre- buje organizacija sposobnih vaditeljev. Pomanj- kanje vaditeljskega kadra v največji meri' za- vira uspešno delo partizanske organizacije na terenu. Društva morajo nenehno skrbeti za iz- popolnjevanje svojega vaditeljskega kadra s prirejanjem vaditeljskih seminarjev v društvih, sposobnim kadrom pa naj omogoči udeležbo na okrajnih in zveznih vaditeljskih tečajih. Le s takim načinom dela im skrbjo bomo v doglednem času dobili sposobne kadre, ki bodo oboroieai t vsem potrebnim znanjem ia bodo našim mla- dim ljudem res nudili vadbeae ure po sodobnik modernih metodah. Društva na teremu se pri svojem delu ne smejo zaljubiti le v gojitev nekatere tvarine oziroma vaj. Marsikje se m. pr. preveč navdušujejo le za orodno telovadbo, po- nekod le za nogomet, odbojko itd. V partizan- skih društvih je v vadbenih urak zajeti iirie področje telesnih vaj in gibaaj — od najbolj prirodnih, ki jih vsebujejo teki, skoki ia meti pa tja do stiliziranih vaj na orodju in Športnih iger. Predvsem je treba več vadbenega gradiva zajemati iz področja atletike, plavanja, smu- čanja — skratka tistih telesnih vaj, ki jih iz- vajamo na nrostem, ker bomo z izbiro takšnega gradiva najbolj prispevali k zdravstveno-higien- skim nalogam telesne vzgoje. Zapiranje v telo- vadnice danes ni več moderni način dela! Ce k atletiki, plavanju in smučanju prištejemo ie široko področje izletništva z orientacijskimi po- hodi, teke čez drn in strn, taborenja, razne štafete in tekmovanja — potem bo že s tem vsebina našega dela postala v letu 1954 pri- vlačnejša za široki krog našega ljudstva. Povsem nepravilno gledanje bi bilo, če bi se naša društva ukvarjala le s telesno vzgojo in gledala zgolj na somatično plat pojmovanja te- lesne vzgoje. Vse delo morajo partizanska dru- štva povezovati s političnim življenjem svojega kraja, črpati pri svojem delu izkušnje iz živ- ljenja, uvajati nove oblike dela, ki so specifične za določeni kraj in teren. Društva so dolžna brez nekih posebnih vabil sodelovati pri vseh občiiiskili in okrajnih praznikih z akademijami, nastopi in tekmovanji. V primernih dneh naj organizirajo izlete celotnega članstva v partizan- ske kraje in bojišča, kjer naj mladina izve za dogodke iz borb NOV, za junaštva partizanov, za oblike partizanske borbe. Predvsem pa je dolžnost posameznih društev, da navajajo svoje članstvo na aktivno sodelovanje pri reševanju vseh občinskih gospodarskih in političnih pro- blemov in da preko rednega društvenega dela z raznimi oblikami utrjuje tudi politično zavest svojih pripadnikov. EKIPA NOVEGA CELJA - OKROŽNI PRVAK! V torek dopoldne je bila odigrana finalna tek- ma ženskih ekip za naslov prvaka Okrajnega sindikalnega sveta v namiznem tenisu. V fi- nalni borbi sta igralki bolnišnice iz Novega Celja na domačem terenu pripravili veliko pre- senečenje, ko sta 2 najvišjim rezultatom od- pravili ekipo Tovarne emajlirane posode. Po- drobne igre so se končale takole: Vičar (NC) : Perdan (TEP) 21:13, 21:19; Pahole (NC) : Leben (TEP) 21:9, 21:7; Vičar-Pahole : Perdan-Leben 21:14, 21:13. Končni rezultat 3:0 za ekipo bol- nišnice Novega Celja! NAMIZNOTENISKA LIGA Da bi sklep o ustanovitvi namiznoteniške lige sindikalnih podružnic mesta Celja čim prej iz- vedli, sklicuje pripravljalni odbor sestanek za- stopnikov vseh moških moštev ter ženskih ekip — sindikalnih podružnic za sredo 2. decembra ob 18. uri v podružnici Slov. poročevalca. Pri- dite vsi, ki ste sodelovali v minulem tekmova- nju za prvenstvo OSS. Pismo invalida - povratnika Tovariš Turnšek Jože iz Sv. Lov- renca pri Preboldu nam piáe nasled- nje: Iz Francije dobivam nezgodno rento. Do 30. marca 1951 sem jo prejemal redno vsak mesec, od tistega časa pa je bila renta kontumacirana na eno leto na podlagi klavzule med Francijo in Jugoslavijo. Težko mi je bilo v tem času brez vseh sredstev. Od takrat do danes mi ostaja denar po šest mese- cev v Narodni banki, čeprav iz Fran- cije pošiljajo denar mesečno in zelo redno. Rad bi odgovor, zakaj moram trpeti pomanjkanje sredstev in kam naj se obrnem, da bi zadevo uredil. fZ SODNE DVORANE STARSI MORAJO V BOLEZNI NU- DITI SVOJIM OTROKOM POMOČ Petku Jožetu, delavcu brez stalne za- poslitve, stanujočemu v Studencih, ob- čina Žalec, sta lani februarja umrla dva otroka, obolela na ošpicah. Ni skr- bel, da bi otroka ostala na toplem, tem- več sta uhajala iz sobe na pol bosa in naga. Petek tudi za zdravniško pomoč ni pravočasno poskrbel. On in njegova žena sta bila pri okrožnem sodišču ob- tožena, da sta otroka pustila brez po- moči v nevarnih razmerah. Petek je bil obsojen, upKJŠtevaje, da še ni prestal ne- ko lansko kazen, na 9 mesecev strogega zapora, žena pa je bila oproščena. Značilno je za Petka, da čeprav je de- lavec, še doslej ni dobil otroških doklad, to pa zaradi tega, ker se noče stalno zaposliti. V zvezi z drugimi okoliščina- mi je sodišče ugotovilo, da Petek obo- lelima otrokoma ni nudil tiste osnovne pomoči, ki jo dajejo tudi najbednejši in najpreprostejši starši svojim obolelim otrokom. POROKA ZARADI POSESTVA Topovšek Marija se je priženila v je- seni 1949 na posestvo Jakoba Topovska v Lipoglavu pri Poljčanah. 14 dni p>o poroki je svojega moža v spanju s čev- ljarskim kladivom udarila po glavi. Na- to mu je vzela 15.000 din in šla budit moževega sina, češ da mu je nekdo ubil očeta. Zaradi hudega udarca je Topov- šek izgubil s.pomin in opisoval dogodek tako, kakor mu ga je predočila žena, namreč da je šel mož odpirat vrata, ker ga je ponoči nekdo klical in da ga je dotični udaril po glavi. Ko pa so zdravniki oddali svoje mnenje in na podlagi še drugih okoliščin, je sodišče dokazalo, da je bila obtoženka tista, ki je iz koristoljubja hotela ubiti svojega moža. Obsojena je bila na 4 leta stro- gega zapora. NEUPRAVIČENO SE JE PECAL S TRGOVINO Rečnik Ivan iz Ponikve je kuxx)val hrastove prage in jih prodajal Železar- ni Store. Pri tem je zaslužil najmanj 30.000 din. Pri svojem neupravičenem trgovanju z lesom je za kupčijo s tvrd- ko »Les« v Ljubljani predložil isti po- narejeni račun. Zaradi neupravičenega trgovanja in ponarejanja listin je bil obsojen na 3 mesece zapora. KABEL SI JE PRILASTIL Skorjanc Maks, električar, zaposlen v Tovarni emajlirane posode v Celju, je julija letos Pevcu Francu v Bukovžlaku pri Teharjih ukradel 20 metrov elek- tričnega kabla v vrednosti okrog 20.000 dinarjev. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora, VSESTRANSKO PODJETNA Toplišek Zinka iz Šoštanja je sep- tembra 1952 v oblačilnici Tovarne sad- nih sokov v Celju, kjer je bila takrat zaposlena, svoji sodelavki Kolar Vidi ukradla 50 industrijskih bonov in po- trdilo Zlatarne o prevzemu zlatega pr- stana v popravilo. Prstan je dvignila ia si ga prilastila. Kolarjeva je bila oško- dovana za 3200 dinarjev. Januarja letos je Glavač Ani v Lilekovi ulici v Celju ukradla 1500 din in več kosov razwega perila, vrednega okrog 7000 din. Glava- čevo je zraven tega opeharila še za uro budilko. Glavačevo je nato še enkrat okradla. Za svoje podvige bo sedela ejxo leto in 15 dni za rešetkami. CEZ MEJO STA HOTELA Laznik Vincenc iz Vitanja in Ogrizek Rajmund iz Strmca sta hotela letos septembra brez dovoljenja čez mejo T Avstrijo. Pri tem sta bila prijeta. Laz- nik je bil obsojen na 2 meseca in 15 dni zapora. Ogrizek pa na 3 mesece zapora. Gibanje prebivalcev v Celiu v časa od 14. do 21. XI. 1953 Rojenih je bilo 17 deikov in 18 deklic. Poročili so se: Mahne Franc, delavec iz Celja, Delavska 2% in Lampret Doroteja, delavka iz Celja, Delav- ska 20. Pravica Josip, mizarski pomočnik iz Ce- Па, Zagata 2 in Knafelc Ljudmila, delavka ix Celja, Zagata 2. Gorenšek Maitin-Bogomir, skla- diščni delavec iz Celja, Stanetova 7 in Pečaik Matilda, trg. pomočnica iz Celja, Levstikova 6. Skorc Vinko, zidarski pomočnik iz Celja, Stri- tarjeva 5a in Ahačič Marija, delavka iz Celja, Stritarjeva 5a. Stingi Anton, tesarski pomočnik iz Babne reke 21 in Stik Alojzija, poljedelka ia Strtenice 7. Umrli so: Hrastnik Marija iz Vrhe 11, Store, stara tri dni. Tavčar Milka iz Hrastnika 70, stara 1 dan. Novak Anton iz Celja, Razlagova 5 star 6 dni. Belej Jožef, upokojenec iz Celja, Lilekova 4. Stanič Zvonimir iz Celja, Kovinska 1, star dv« meseca in 19 dni. Bračič Marija, roj. Kač, go- spodinja iz Celja, Lisce 27. Pretekelj Branko iz Celja, Dečkova 59, star 20 dni. Robar Jožica iz Vrhole 49, Laporje pri Poljčanah, stara 4 leta. Blbanje prebivalcev v celjsl(i ат\ v času od 1Í. do 23. XI. 1953. Rojenih je bilo 6 dečkov ia 9 deklic. Poročili 80 se: PopoviC Milomir, oficir JLA iz Slov. Bistrlc» in Kukovič Jožica, poštna uslužbenka iz Slov. Bistrice. Zalar Julius, elektromehanik iz Loč 13 in Kališnik Magda, učiteljica iz Loč št. 59. Skale Martin, kmet iz Bukovja 1 in Zveglar Ema, po- ljedelka iz Košnice 47, Slivnica pri Celju. Hor- vat Stefan, delavec iz Levca in Podgoršek Ma- rija, delavka iz Levca, obč. LO Petrovce. Mli- naric Martin, nameščenec iz Trnovelj in Crer pinšek Frančiška, gosp. pomočnica iz Leskovca, obč. Skofja vas. Veber Janez, poljedelec iz Po- lane in Brečko Frančiška, poljedelka iz Laziš. Geršak Jožef, poljedelec iz Crešnjivca, občina Bistrica ob Sotli in Zlender Neža, poljedelka iz Buč, obč. Kozje. Lipovšek Jožef, poljedelec iz Podčetrtka in Kužner Alojzija, poljedelka in Virštanja. Arnšek Jožef, delavec iz Zg. Lož- nice, obč. Žalec in Gradič Elizabeta, gospodi- nja iz Zg. Ložnice, občina Žalec. Matko Ivan, ftoljedelec iz Dobrovelj, obč. Braslovče in Vod- an Marija, poljedelka iz St. Janža, Rečica aW Savinji. Umrli so: Tominšek Anton, kmetovalec, star 50 let. Ke- kotec Jakob, oskrbovanec iz Laškega, star 44 let. Jelen Ivan, oskrbovanec iz Liboj. «lar fce let. Tovornik Barbara, oskrbovanka iz Kalobja, stara 80 let. Smazek Kari, upok. knjigovodja iz Vojnika 1, star 62 let. Gaber Jožef, oskrbovanec iz Jankove, obč. Vojnik, star 88 let. Skorja An- tonija, roj. Teršek, poljedelka iz Podhum-Laško, stara 64 let. Pere, roj. Sturbej Julijana, posest- nica iz Krivice, obč. Lesično, stara 71 let. Ko- lar, roj. Petek Julijana, kmetica iz Globokeg* pri Šmarju, stara 69 let. Mlaker, roj. Novak Marija, kmetica iz Pijovca, stara 76 let. Jančič, roj. Lorger Marija, kmetica iz Mestinja, star« 49 let. Smole, roj. Rupnik Elizabeta, upok. iz Vrha-Smarje pri Jelšah, stara 79 let. Vahči* Marija, gospodinja iz Kozjega, stara 87 let. Motoh Ana, prevžitkarica iz Podčetrtka, stara 74 let. Zagozda Terezija, poljedelka iz Sopóte, stara 78 let. Ograjenšek Aleš, prevžitkar iz Studenca-Zalec, star 94 let. Sudenfeld Marija, kmetica iz Vranskega, stara 76 let. Tamše Јвв- nej, upokojenec iz Brega, star 74 let. Oklic O javDi prodaji Obveščamo, da bo javna prodaja šivalnega stroja znam- ke Pfaff pri Pešec Franju, krojaču Celje, Prešer- nova ulica. Zainteresirani kupci se naj oglasijo dne L XII. 1953 na gornji naslov, kjer se bo vršila prodaja. Uprava za dohodke MLO Celje Splošno gradbeno podjetje „B E T O N" v Celju uspešno izvršuje svoje naloge pri izgradnji O tem ni dvoma. V Celju lahko vi- dimo nekaj objektov, ki jih je v pičlem letu zgradilo Splošno gradbeno podjetje Beton. Velika stanovanjska palača po- leg Mestne mlekarne bo skoraj gotova. Končana so skoraj že *vsa dela pri iz- gradnji nove velike transformatorske postaje v Selcah. Poleg tega gradi to podjetje v Celju še veliko drugih ob- jektov, največ pa seveda izven mesta, da celo izven meja celjske kotline. Nove šole, nov elektroplavž v Štorah in Dom Svobode so delo tega prizadevnega ko- lektiva. Podjetje gradi na nekaterih krajih v Savinjski dolini, dalje v revir- skem kraju Trbovlje, Hrastniku in Za- gorju in še drugje. Podjetje je ogromno prispevalo k na- rodnemu dohodku, iz izrednih sredstev pa velike vsote tudi komunalnim skup- nostim v krajih, kjer gradi. Poleg tega se podjetje neprestano modernizira in postaja eno najmodernejših in najbolj mehaniziranih gradbenih podjetij pri nas sploh. Podjetje je nastalo z zelo majhnimi sredstvi in danes zaposluje okoli 2000 delavcev. Vse te uspehe je mogel delovni kolektiv doseči edinole v socialistični državi, ki je delovnim lju- dem izročila oblast in vodstvo gospo- darstva. Tega se delovni kolektiv dobro zaveda in zato je ob 10-letnici veličast- nega zasedanja AVNOJ v Jajcu trdno odločen prisipevati še nadalje, kar se največ da v korist skupnosti, za blagi- njo socialistične domovine in pospeše- no izgradnjo. Ideja, ki spremlja delo te- ga kolektiva je taka: Delovnim ljudem čim več higienskih stanovanj, urejenih delovnih mest, čim več socialno zdrav- stvenih ustanov in zgradb za družabno življenje. Delovni l(oiektiv Splošnega gradbenega podjetja „Beton'«v Celju'z vsemi svDjimi gradlilšči česlta delovnemu ljudsivu k Prazniku republike 29. novembru z željo, da bi graditev socializma šs bolj uspešno potekala! LISTNICA UPRAVE Tot. Tinče iz Stranic nam je s pripombo >nov naročnik«, nakazal po poštni polož- nici 100 dinarjev. Njegovega priimka na položnici pa ni mogoče razbrati, zato prosimo Tinčeta, da nam po dopisnici sporoči razločno svoje ime, nakar mu bomo začeli pošiljati list. CBJAVE IN OGLASI OPOZORILO Ker se kljnb ponovnemu opozorilu od strani Mestnega ljudskega odbora še vedno dogaja, da si stranke samovoljno kroje stanovanjske pra- vice s tem, da se samovoljno in brez odločbe pristojnega stanovanjskega organa vselijo v sta- novanje, so pa tudi primeri, da stranke vlam- Ijajo v še nedokončane stanovanjske prostore, zadnjič opozarjamo na nedopnstnost takih ne- zakonitih in kaznivih dejanj. Vsak samovoljni poseg v stanovanje bo imel za posledico takojšnjo prisilno izselitev iz samo- voljno zasedenega stanovanja kamor toli, storilec pa bo predlagan v kaznovanje sodniku za pre- krške, v težjih primerih pa bo predan javnemu tožilstvu. V takih samovoljnih primerih je vsaka inter- vencija pri katerem koli organu brezuspešna, ker je tako dejanje protizakonito in ne more nživati zaščite. Iz tajništva MLO Celje. Trgovinsko-gostinska zbornica za Celje-mesto razpisuje mesto adniinistrator.ia(-ke). Zahteva se znanje stenografije in strojepisja. Prednost ima- jo vlagatelji prošenj z večletno prakso. Smučarski odsek Planinskega društva Celje prireja dne 29. XI. 1953 v počastitev državnega praznika — Dneva republike — tek smučarjev iz Celja na Celjsko kočo s startom pri kapucin- skem mostu ob 9 dopoldne. Prvi trije bodo na- grajeni s praktičnimi darili. Vabljeni tudi ne- organizirani smučarji. »AVTOBUSNI PROMET« CELJE obvešča pot- nike, da bo avtobus na progi Celje—Bukovžlak— Podčetrtek od 2. decembra t. 1. dalje vozil samo do Loke pri Zusmu po dosedanjem voznerq redu: Odhod 16,00 Celje 7,02 prihod Odhod 5,30 Loka pri Zusmu 17,35 prihod Uprava. PRODAM po ugodni ceni štirikvadratno hmelj- sko sušilnico in 700 dobro ohranjenih hmelj- skih drogov. Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNA GOSPODINJA in dobra kuharica išče kakršnokoli namestitev v mestu ali т okolici. Dvoršak Julčka, Vojnik 26. PRODAM namizni emajlirani štedilnik (dvojni). Naslov v upravi lista. INŠTRUKTORJA za matematiko za sedmošolca iščem. Vprašati v upravi lista. ZAMENJAM prazno ali opremljeno sobo. Cesta na Dobrovo, za enako v mestu. Istotam pro- dam tudi stavbno parcelo. Naslov т upravi lista. ZAMENJAM sobo in kuhinjo, Cesta na Grad, za enako ali večjo. Naslov v upravi lista. ZAKONCA — mož, gospodarski poslovodja, vešč vodenja poslovalnice ali manjšega podjetja ali KZ, mešane stroke, kakor tudi za skladiščnika; žena, gospodarska pomočnica z daljšo prakso, vešča vseh pisarniških del in samostojnega Todenja korespondence, želita spremeniti služ- beno mesto, najraje v okolici Celja. Pogoji stanovanje za štiričlansko družino. Ponudb» na upravo lista pod >Vestna<. ZUPAN DANICA, posestnica na Vranskem, ob- žalujem in preklicujem vse, kar sem 23. 10. I95> govorila o Jurhar Julijani z Vranskega 77, zlasti vse žalitve, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe proti meni. PRODAM skoraj nov pisalni stroj (prenosljiT), Naslov v upravi lista. PRODAM leseno šupo z dvema oknoma (na pel kozolec) v bližini Celja. Naslov v upravi. KROJAŠKI INVENTAR prodam (peč, špansk* stena itd.). Naslov т upravi lista. NEDELjSKA zdravniška dežurna služba Dne 29. 11. 1953: tov. dr. Cerin Josip, Celje, Cankarjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja oil sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. mestno gledališče celje Nedelja, 29. november ob 15. uri: Lhotka-Mla- kar: vrag NA VASI — gostovanje ljubljan- ske Opere — izven abonmaja. Ob 20. uri: Foerster: GORENJSKI SLAVCEK — gostovanje ljubljanske Opere — izven abon- maja. Vstopnice za operne predstave so т prodaji pri Mestnem odboru SZDL Celje. Sreda, 2. decembra 1953 ob 20 - Josip Kulundžič: SLEPCI — Premierski abonma in izven. Četrtek, 3. decembra ob 20 - Josip Kulundžićr SLEPCI — Abonma red četrtek in izven. Sobota, 5. decembra ob 20 - Josip Kulundžićr SLEPCI — Delavski abonma in izven. Nedelja, 6. decembra ob 15,50 - Josip Kulundžićr SLEPCI — Abonma red nedelja in izven. Torek, 8. decembra ob 20 - Josip Kulundžićr SLEPCI — Abonma red torek in izven. Zahvala Najprisrčneje se zahvaljujem primariju tOT.. dr. Kopaču v Novem Celju za vso njegovo po- žrtvovalno delo in zdravljenje, kakor tudi tor, dr. Medvešku in ostalim zdravnikom, sestram in strežnicam. Kuzmus Marija, Vojnik. KINO UNION CELJE Od 24. do 30. U 1953: »Plesala je ene samo poletje« švedski film Od 1. do 6 . 12. 1953: »Rdečelaska in kovboj«, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 1. do 6. 12. 1953: »V gozda«, japonski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob nedeljak ob 16.15, 18.15 in 20,15.