'."Iv V-

to:
C
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street: JOLIET, ILL.
Retara Poeta«« Cuaraai««d.
Th« , lwVMt Sloreniaa Wookly in tho United State« of America.
Wednesday Sabacription rate:
Foc m«nb«n rearlr----$1.20
Fe* noti m*mbm.......$2.00
Feretca Countrie«..... $3 00
Telephone 1048
V.__

$1.20 $2.00 93.00
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOITO ITMON
Ent.red a. Second-Cla- Matter December 9, 1920,.« »h. Pot Office at Joli^llo^ U,™^^ A^^. ,912
Najrečji .loren.ki tednik
V Zdruienib državah.
Izhaja vsake sredo.
Narožnina:
Za flaaa. aa lete <
Za mOum......
Za iaoiamstTO ..
NASLOV
aredaBtra ia avravaStra Jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, UI.
Telefon; 104«

J
ACCEPTANCE FORMAILIING^AT SPECIAL RATE QF P0STAGE PR0VIDED F0R IN SECTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 1917. AUTH0RIZED ON MAY 22, 1918.
štev. 31.—No. 31.
JOLIET, ILL., 1. AVGUSTA (AUGUST) 1923.
--------i_
Leto IX.—Volume IX.
PREDPRIPRAVE ZA XV. KONVENCIJO K.S.K.J.
Cleveland, <>.
ras hiti in konvencija se bliža z vsakem dnem; navzlic temu |mi se le malo sliši iz Clove-landa v 'Glasilu'. Menda smo bili tako "bizi" s pripravljanjem, da nismo imeli časa poročati. Ker je pa čas konvencije že pred vratmi, in marsikateri delegat že malo misli, kako se mu bo godili tukaj ali kani se bo obrnil, ko dospe v Cleveland, je potrebno, tla pridemo i/, dima na piano, da povemo kako in kaj. Najbolje bo za v-sakega, ako pride ^ drugimi delegati v nedeljo zjutraj 19. •avgusta. Tokuit b». ves slovenski Cleveland po koncu, da sprejme delegate. Peljali jih bomo od postaje naprej do cerkve in dvorane in stane vanja. Treba je le biti delegat in vse bo šlo kakor namazano: nobene sitnosti ne Im , ako pridete z drugimi. Kdor pa ima sorodnike, in mogoče pride žt pop rod, pa naj piše, da ga sp rejmejo od postaje naprej,kei Cleveland je obširno mesto ii tik poleg jezera, je torej ne varno, da kodo ne zaide v vo do.
Pri zadnji pripravljalni seji je bilo sklenjeno, da se sprejme delegate od vlaka in sc jim da najprvo malo okrepči-la, potem pa bodo "marčali" \ cerkev sv. Vida, ker je ne delja ravno na dan prihoda. Po maši bo obed in kratki pozdrav, potem pa se delegate z vsemi elevelandskimi katoliš kimi društvi in tudi posamezniki podajo v paradi v bližin: park, kjer se bodo vršili go vori, petje in druga zabava. Na ta shod in v to parado od cerkve sv. Vida pa v Gordon Park so vabljeni vsi Slovenci katoliškega prepričanja. To naj bi bil dan za nas katolike, da tudi mi pokažemo, da katoliški čut še ni izumrl v ame riški slovenski metropoli. Tukaj se ne gre sedaj nič za drugega, kakor za velikansko katoliško manifestacijo. In vsak. kdor ima le se iskro ljubezni do svoje sv. vere, bi se moral ; ponosom odzvati temu vabi lil. Vabi se vse, iz Clevelauda kakor iz bližnjih mest. V Cle veland, seveda, spada New-burg, Collinwood in "VVest Park. Vabljeni pa so tudi zavedni možje in žene iz Lorain a, Barbertona, Bridgeporta in drugod. Tudi od tam pričakujemo, da nam pomagajo pros laviti naš veliki dan. Toraj v nedeljo dne J 9. avgusta ob 2. uri popoldne v?i v vrste! Vsa kovrstne parade se delajo tu in tam, zakaj bi se pa mi zavedni katoliški Slovenci enkrat ne pokazali f Zato pa še enkrat rečem: Slovenci na noge, da bo svet videl koliko nas je! Veže nas za to priliko narodnost in vera in obema bomo z večjim ponosom sledili, ako se zberemo v eno celoto. Da bo pa uspeh tem večji, zato se že sedaj obračamo do vseh ohojskih slovenskih gg. župnikov, da sodelujejo za ta veliki shod, ker shod ima ravno namen navdušiti zveste Slovence, da bodo neustrašeni šli na-
PRED VELIKO PREMOGOV NO KRIZO
AtlanticCity, N. J-, 27. julija. — Na tu se vršeči konferenci zastopnikov premogar-jov in operatorjev (lastnikov) antraeitnih rovov so premoga-rji zahtevali polno priznanje linije, uvedbo "closed shop" in "čheck off" sistema. Zahtevi} je bila predložen« delodajalcem v obliki uit i mat uma z grožnjo, da bodo premoga rji etos 1. sept. vprizorili splošno davko, če se jim ne ugodi ka-<or zahtevano.
Tozadevno resolucijo je operatorjem predložil Jolm Lewis, >redsednik unije V. M. W. of Pri sklepčnem glasovanju ia sprejem resolucije so glasovali 4 zastopniki premogarjev 4iza", štirje zastopniki opera-orjev pa "proti", nakar je bila konferenca odgodena.
Na Lewisovo vprašanje, če je to zadnja in odločilna beseda .d strani delodajalcev, je S. D. VVarriner opoimdil, — da; ven-lar je svetoval zastopnikom jremogarjov, da naj bi se vsi kupuj naslednji dan še enkrat -kupaj sestali v svrho morebit-ega pobotanja. Na tej konferenci je Mr. Le-a'is operatorjem na široko raz-agal slične zahteve in pravice ia premogarje antraeitnih rovov, kakoršne že imajo injili tovariši rovov mehkega pre-noga. Prvi premoga rji se o-llcčno opirajo na priporočilo Zvezne premtjgovne komisije {lede njih opravičenih zahtev.
se jim prizna unijo in označena dva nova sistema, ne bodo premogovne družbe prav iir oškodovane. Konrtno jim je zabičal, da unijski premoga rji letos tudi za pičico ne odnehajo./ Ako se ne ustreže njih zahtevam, bodo za 1. sept. t. 1. proglasili generalno stavko. '
PETDESETLETNICA REDOVNIŠTVA.
Na sv. Ane dan, dne 26. m. m. se je vršila v kapeli Akademije sv. Frančiška v Jolietu redka spominska siaMrfost. Ta dan je pet šolskih sester iz reda sv. Frančiška obhajalo svoj zlati jubilej, ozir. 50 letnico redovništva in sicer: Čast. mati Vincenca, 'glavna predsednica tega mla; sestra Sclio-lastica, sestra Ana, sestra Ca-milla in sestra Rajmond. Pod upravo Akademije sv. Frančiška v Jolietu spada 40 drugih samostanov in uičnih zavodov sirom držav. Prve šolske sestre tega reda so se imastani-le v Jolietu na Broad\vay in Stono cesti pred 58 leti in označene jubilant i nje so pred pol stoletjem naredile ondi' svečano redovno obljubo.
Zlasti jubilej se je vršil v kapelici akademije ob 10. uri s slovesno sv. mašo, ikatero je daroval Msgr. F. A. Rempe, gen. vikar iz Chicaga ob vdeležili 30 duhovnikov iz mesta in okolice. Te cerkvene slavnosti sta se vdeleži Ia tudi naša dva slovenska gospoda, Rev. J. Plevnik in Rev. M. Butala. Med sv. ina^šo je imel Msgr. Rempe na slavi,fenku krasen govor, povdarjajoč njih velike zasluge na polju redovništva in naobrazbe. Pri tej priliki so bile jubilautinje ovenčane v cerkvi z zlato kremo v znamenje časti povodom 50 letnice redovništva. Vsako šolsko sestro sta spremljali v cerkev dve belo oblečeni deklici i/ jolietske sirotišnice Angela Varuha noseči krono in svečo; častno spremstvo čast. materi prednici sta delali dve Slovenki: Marija Bamhič in Frančiška Kostelc.
VLAK POVOZIL 13 OSEB. I PREDSEDNIK HARDING 0-, "BALKANSKA BANKA" Terre Haute, Ind., 29. julija. PASN0 ZBOLEL.	PROPADLA.
— Danes popoldne je brzovlak San Francisco, Calif., 30. ju- Belgrad, 27. julija. — Naj-Pennsvlvania železnice v raz-llija. — Ko se je predsednik j večji denarni zavod Jugoslavi-dalji 100 milj; med Highland, j Harding s svojim spremstvom je. tukajšnja" Balkanska ban% 111. in bližnjim Liggett križiš- vračal iz Alaske, je nekoč je- 'ka" .F včeraj bankrotirala v-' V>m zadel v dva avtomobila in del konzervirane rake v bakre-^°d vratolomne špekulacije s-na. ta način do smrti povozil j mili škatljicah, ki so bili zas-; švicarskimi franki. Skupino 1-5 oseb.	trupi jen i s "ptomainom".!'izgubo se računa na 18 milijo-.
Ko je pri Higlamlu 40 letni! Ker so se pričeli kmalu potem f11™' švicarskih frankov (pri-' .Jolms Sezs z avtomobilom ho- kazati znaki zastruipljenja, sohližno $3,«*>.000) tel prevoziti železniško progo, predsednika takoj prepeljali' Označena banka je prejema-ui čul varnostnega signala pri-' semkaj, kjer leži v bolniški po-|la in izplačevala čeke, izdelane hajajočega vlaka; vlak je z vso stelji Palače hotela; oskrbuje jlia New Vork. Ker je pa rok 'silo zadel v avtomobil, vsled-jKa njegov telesni zdravnik i izplačila takih čekov dolo.Vn česar so bili vsi štirje potniki brig. gen. Dr. Sa\vyer in še na 20 dni, je "Balkanska ban-na mestu ubiti. Mrtvi so: la-jčetvero drugih znanih zdravni ka" s tem denarjem kupovala stnik avtomobila John Sezs, j kov.	' iu špekulirala z inozemsko va-'
njegov 14-let ni sin; dalje nje-1 Predsednik postaja od j luto, najbolj s švicarskimi gova sopotnika Josip Leneyle dneva do dneva si abe jši; <nc franki, ki imajo še predvojno in A• era Danka.	j more ničesar uživati in tudi ne ceno. Sprva je žela ta banka
K?r je imel vlak pritem ne- spati; danes je imel 101 stopi-1 lepe dobičke; toda to manipu-
lacijo so ji prekrižale štiri velike hrvaške banke v Zagrebu 's tem, da so pokupile in obdr-
.................. .....v »v	iu jjifLKsctSiUKji riHniiiijfM, se mnenja, oh :
rofe so: 41-tetna Mrs. Velda je njegovo nadalnje potovanje kirji nalašč Bost\vick iz IbuTville, III. iu! pc zapadli povsem prekinilo.'; naredili, na
Novovrstna gledališka vstop-nina.
Berlin, 29. julija. — Vsled ved/pJo nižjega padanja nemške narke (milijon mark za $1.—) e je ravnateljstvo Schloss-iark gledališča v Steglitzu bli-;u Berlina odločilo jemati za Vstopnino tudi raznovrstno dago namesto gotovine. Za najboljši sedež se računa funt surovega masla, za najcenejšega pa dvoje jajc.
orej po poti pravice in resnice. Vaše župnije so taborišča Kristusovih vojakov. Ali ne bo to lobro in obširno vplivalo na -se, ko vidijo tako velikansko množico skupaj kakar z enim srcem in ene misli koprnečo iti nazaj med svoje, da jim povedo. kako strašno se moti jo,ako mislijo, da je nad Slovenci v \meriki satan že zmagal. V-oliv takega shoda bo večji in ialjesežni, kakor pa vsako Iruštvo. kakor vsaka pridiga, kakor vsi naši posamezni na-nori. Kličem torej še enkrat: Slovenski župniki, skupaj sedaj! Priporočajte vašim žup-ljanom, da se udeležijo prav »otovo v največji meri teea shoda, ker to bo naš KATOLIŠKI DAN!	JO.
"Leviathan" naredil lep dobiček.
Washington, D. C., 29. julija. — Ko je orjaški ameriški paiviik "Leviathan" pred nekaj dnevi prvič prevozil atlantski ocean in nazaj, je imel pri tem $779.000 dohodkov in sicer $411.000 pri vožnji v Evropo, nazaj pa $368.000. Ker so znašali stroški pri obeh vožnjah okrog $400.000 je naredil pri tem "Leviatham" $379.000 čistega dobička.
61 oseb linčanih lansko leto-
New York, N. Y. — Narodna zveza za napredek zamorskega ljudstva poroča, da je bilo v preteklem letu 61 oseb linčanih v Zedinjnjenih državah, seveda Inajveč zamorcev. Država Texas je na prvem mestu; tam je bilo 16 linčarskih umorov. Polici,ja je preprečila 18 linčanj, toda v 26 slučajih je drhal iztrgala žrtve iz rok policije in h ječ ter jih liijčala.
Ali hočete postati milijonar?
New York, N. Y., 28. julija. — V zgodovini newyorške borze niso bile nemške marke še nikdar tako po ceni kot danes. Za borih 85 centov se je ponujalo cel milijon mark. Navzlic temu jih ne mara nihče kupiti. Pred vojno je veljalo milijon nemških mark okrog $240.000.
|kaj zamude, ga je strojnik po- nj0 vročine; zdravniki zatrju-jgnal s vso silo, da pravočasno; jejo, da mu je zastrupljenje j dospe v Terre Haute, Ind. prešlo že v pljuča in ledice;
8 milj zapadno <h1 tukaj je vendar trdno upajo rešiti mu]Žale vse švicarske franke, kar ravnoisti vlak pri Liggett kri-j še življenje.	jih je bilo na denarnem trgu.
žiiču povozil avtomobil z deve- Vsled nepričakovane" bolez-; V višjih v ladnih krojili so tirni osebami; žrtve te katast- „i predsediriika Hardinga, se mnenja, da so to hrvaški ban-
iiiA iz maščevanja povsem prekinilo.'] naredili, namenoma zatroti |petero njenih otrok: Marv IS Harding se bo takoj po okre-! največji finančni vir centralne let, Kihard 16. Trilla 13, Etta vanju podal v Wa*hinjrtr,n, D. (belerajske) vlade. Asritaci-ai FrtaUc L Dsiie:21-letaa	, ,t 1( -	ij hrva&i apisti
k Mrs. Etlicd Slavens' iz Terre it ka vsled napornega potova- tisti pod vodstvom narodnega | Haute, i! «1. in njena mala hčer- nja.	poslanca Radiča, je tako resna,
i ka Ana. Cbit je tudi šofer j	--ja ogroža jugoslovansko vla-
avtomobila Rajmond Thoma- Klanovci kupujejo univerzo, do.
son iz Dan vilic. Vlak je vle- Indianapolis, Ind-, 27. julija. Vlada je sinoči skkUila, da kel nesrečne avtoniobiliste ka-l— MchI ravnatelji zna/.Ae uni- bo zatrla vsa revolucijonarna kih 100 jardov daleč, in jih verze v Valparaiso, Ind. in gibanja. Toda v tem trenut-grozno ra zmeša ril. Sorodni- vodstvom tajne organizacije ku so Hrvati tako močni v čeki ponesrečencev bodo tožili , Kukluksovcev se vrše poga- leni kraljestvu kot Srbi — «"e
janja za nakup označenega u-j ne bolj. Pod v^odstvom Radi-niveizitetnega poslopja; kui)-|(v.a sklenili Hrvati jnditično
--j na svota še ni doočena. Te zvezo s Slovenci, ki se tudi bo-
Za uvedbo 8 urnega delavnika m* |M, mogoče Kln. ovceni kupi t-jj«» za avtonomijo, terBošnja-pc jeklarnah.	j ti te univerze, bodo v Indiani ki so vneti mohamedanci
New York, N. Y., 26. julija, zgradili novo,'ki bo največja v ter energično zahtevajo popol-— Ko so razni uradniki, jek- celi državi. Poleg drugih o-1,,^ netnlvisnost.
larskega trusta zopet danes de- bičajnih predmetov,'se bo na	_
lali načrte za uvedbo osemur- klanovski univerzi pmlučevalo
železnico za veliko <wlškodni-nii..
nega delavnika po jeklarnah, tudi o amerikanizmu.
je pri tej priliki Eng. R. Grace,	-
ravnatelj Betlilehem jeklarske korporacije omenil, da se tudi on zanima za to uvedbo. V kratkem bodo baje one jeklar-ne že poskusile s skrajšanim dneviiiim delom.
Predsednik jeklarske koi*po-
Milijonarjev sin — morilec.
New York, 28. julija. — Kakor že poročano, je lansko leto
Demokrati nimajo denarja.
Washington, D. C- — Na-1 ustrelil \Valter S. Ward, sin rodni odbor demokratske st- ■ milijonarja Warda, lastnika ranke izda v kratkem apel največ pekaiit, bivšega ameriške-vse pristaše demokratske st-! vojaka Petersa. Pri pr\-i ob-ranke za pomoč demokratski ravna v i se je Ward izgovarjal blagajni. Ta blagajna ine sa-!na silobrau, kar pa ni bilo za-racije Mr. Garv je na tej seji mo, da je popolnoma prazna,1 dostno dokazano, rekel: "Odkar sem v zvezi pač pa ima celo velike dolgo- j Pri ponovnem sodnijskem s to industrijo, smatram nave-j ve, in komaj zadržujejo šerifa, postopanju proti morilcu, je deni problem za največjega v'da ne zapleni osebnega imetja, bil milijonarjev sin zopet spo-zgodovini jeklarske indujstri- j Od lanskih volitev je prišlo v j znan krivim umora po prvem
blagajno samo $7,500, in urad J redu in poslan v jetnišnioo, ker
je."
Med ravnatelji tega trusta in zastopniki delavcev se vrše na konferenci vaižna pogajanja. Najbolj pereče vprašanje bo preuredba plačilmie lestvice na podlagi 8 urnega delavnika; družba zatrjuje, da na ta način ne bo zamogla delavcem plačevati šo nadalje im> 40c. na uro.
katerega vzdržuje stranka, je skoro prazen; ker se ne more usl"žbencev plačevati.
Novovrstna stavka.
Waukegan, 111., 27. julija. — Včeraj so se vršili po raznih ulicah našega mesta protestni sl*$!i mož in fantov iz sovraštva do brivcev. Ker hočejo tukajšnji brivci že v kratkem povišati pristojbino za strižer-je las na 75c., pravijo možje, da ne bodo hodili več k brivcem, tudi če jim zrastejo tako dolgi lasje in brade, kot svetopisemskemu Metuzalemu.
mu je sodHik varščino odklonil.
Končna obravnava proti Wardu se bo pričela začetkom [septembra t. I.
Važno obvestilo
Sin pognal slepo mater na cesto.
Chicago, 111., 28. julija. — Že pred ver-'leti je tu živeča slepa, y,	.„
vdova Frančiška Lengovski, za clanstvo dr- st- 172' West stara 78 let dala prepisati svojo hišo na ime svojega sina,1 A
Park, 0.
blagohotno naznanje bra-pod pogojem, da ho on zanjoltom in sestram našega društ-skrbel do njene smrti. Včeraj j va, da se vrši prih. redna meje dobila razočarana starka so-j sečna seja d!:>e 6. avg. zvečer dnijski ukaz, da se mora tekom ob pol 8. uri (prvi pondeljek,
5 dni iz one hiše seliti, ker je hiša prodana.
Na prošnjo te slepe vdove je
namesto prve nedelje). Pridite na'to sejo vsi, da se domenimo glede slavnosti razvitja
sodnik Foell selitveno ppvelje;naših društvenih zastav dne 21. razveljavil.	avgusta in glede slavnostlctega
--; sprejema delegatov XV. kon-
Ce ima človek preveč so- vencije dne 19. avgusta v Cle-rodnikov v svoji bližini, pride velandu. Jos. Grdina, pred-večkrat v zadrego.	[sednik.
r ~ T""**
Društvena naznanila in dopisi1
s
Dnrftvo Vit. sv. Jurija, št. 3, Joliet, Dl.
S tem se službeno pozivlje vso one člane našega društva, ki še niso vročili ali poslali tajniku spovednih listkov, da isto store .takoj, ali pa naj pišejo tajniku in v pismu svojo zadevo razjasnijo. Vsekakor mora dr. tajnik imeti v rokah listke ali tozadevna pisma do prihodnje seje, ki se bo vršila »12. avgusta, ker na tej seji bo društvo vzelo to stvar na dnevni red. Ako bo! društvo prisiljeno proti kakemu članu nastopiti korake, si naj to vsak sani pripiše.
V nadi, da se stvar izvrši lepiiu potoni, ostajam z bratskim pozdravom,
Jos. Klepec, zastopnik.
Iz urada tajnika društva sv.
Družine st. 5, La Salle, 111.
Naznanjam članom našega društva sklep dveh sej, da mora plačati vsak član $1.00 v bolniško blagajno; ker letos ne priredimo nobenega piknika, je vsled tega naložen $1 posebne naklade.
Naznanjam tudi, da je prosta pristopnina v društvo podaljšana še za nadaljnih 5 mesecev, ozir. do konea leta 1923. Zdaj se potrudite torej cenj. bratje in sestre, da pridobite saj vsak po enega člana (ico); saj storite onemu dobro, katerega pripeljete v društvo; samemu sebi pa tudi, saj dobite za priporočilo vsakega novega člana (iee) $1 nagrade.
Ponovno apeliram na vas, da delujte za društvu in K.S. K.J., čim več nas bo skupaj, tem večja bo naša moč. Deluj-mo vsi za enega, eden za vse. P<»dajmo si enkrat roke in ile-lujmo skupaj v naši lasallski naselbini. Nikakor ni na mestu ugovarjati drug drugemu;4To društvo ni dobro; — ono je boljše!" — Jaz vam rečem, vsako je dobro, bodisi katoliško, ali narodno. Samo to naj si v-sakdo zapomni, da bo nastopila enkrat zadnja ura, ali .smrt za vsakega, kateri ui u-ddeš ua jaz ne ti.
Dalje vabim cenj. člane na prih. sejo dne 5 .avgusta ob l. uri pop. v cerkveni dvorani. Te seje naj se vsakdo brez izjeme udeleži. Ne delajte izgovorov, da nimate časa itd. Pridite na to važno sejo, kjer boste lahko izrazili svoje želje glede bližajočega se gl. zborovanja Jednote. Naše društvo pt>šlje dva delegata na XV. konvencijo in to bo zadnja društvena seja pred konvencijo; ,saj kitate v predalih "Glasila" različna razmotrivanja in nasvete, kaj bi bilo koristno za Jednoto in kaj ne. Vabim vas torej še enkrat da pridete zauesljivo na prihodnjo sejo dne 5. avgusta.
K sklepu naznanjam' še žalostno vest, da nam je 12. julija nemila smrt. pobrala našega sobrata Vojteli Gornik a v starosti 57 let, rodom iz Poljske, k društvu je spadal 22 let.
Kakor naša društvena pravilu določajo, bo moral plačati vsled tega vsak član 50c za pogreb, kater6 svoto se bo izročilo tu živeči pokojnikovi sestri.
S sobratskim pozdravom Frank Strehar, tajnik.
Iz uradi tajnika društva sv. Joiefa št. 12, Forest City, Pa.
Tem potom opozarjam vse člane našega društva, da se polnoštcvilno vdeležijo pri-Iiodnje seje, katera se vrši dne 12. avgusta 1923, kajti na 1ej seji bode več važnih stvari na duevneni redu.
Torej prosim pridite vsaj enkrat vsi skupaj, da ne bomo
zmerom eni in isti pri sejah. Mh enem tudi naznanjam, da označeni dan ne bodem pobiral nobenega asesmenta pred sejo ne doma v hiši in tudi ne v dvorani. Vsakdo naj pride na sejo in naj po seji plača s-voj asesment.
Pomnite, da je vaša glavna dolžnost vdeleževati se bolj ledno mesečnih sej, kakor se jih vdelež ujete. Upam, da bodete to vpoštevali in se po tem ravnali.
S pozdravom do vsega članstva K.S.K. Jednote.
Frank Zidar, tajnik.
NAZNANILO Iz urada društva sv. Frančiška Sal., št. 29, Joliet, 111.
Člane označenega društva o-pozarjam, da se udeležijo prihodnje mesečne seje v nede-deljo, dne 5. avgusta v polnem številu. Člani, pomislite da prihodnja seja bode zadnja seja pred XV. glavnem zborovanjem, katero se prične 20. avgusta v Clevelandu, O. Za-torej vas še ponovno opozarjam, da se udeležite prihodnje -L4je vsi. Vsak član maj pove >vi je misli na seji, da bodemo delegati na konvenciji predložili kaj nam je društvo, oziroma članstvo naročilo, ako nam i o mogoče doseči. Zatorej je še čas, da vsak pove, kaj bi-bilo v korist društva in K. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom,
John Gregorič, tajnik.
Društvo sv. Antona Pad. št. 87 Joliet, IU.
Uradno se naznanja vsem čianoni našega društva, da bomo imeli prihodnjo sejo v ne-ciljo, dne 5. avgusta ob 9 uri dopoldne, namesto 12. avgusta; vzrok te premembe je ta, ker 12. avgusta bo društveni piknik.
( lani so naprošeni, da se te < je v polnem številu udeleže, ker je to zadnja seja pred XV. k« n venci jo; da bo lahko vsakdo naročil svojim delegatom, kaj naj skušajo storiti v prid »iruštva in Jednote, domeniti v* moramo še nekaj glede našega piknika.
Steni uljudno vabimo vsa krajevna društva, ožir. članstvo in rojake iz Jolieta ter Koekdale (okolice), da nas o-biščejo na našem pikniku dne 12. avgusta na prostoru bivše Cismarjeve farme, ravno na
-vernem koncu ('enter St. blizu Homevrooda. Ker bo ta veselica ravno en teden pred začetkom 15. konvencije, uljudno vabimo vse jolietske gl. od-1 omike K. S. K. bj. in joliet-ske delegate, da naj se na na-.•ni pikniku malo okrepčajo, j ledno oddidejo na dolgo in važno potovanje v Cleveland, < >hio, ker pripravljalni odbor bo skrbel za to da bo jedi in lažne pijače dovolj za vse. I 'ričelek te veselice bo točno ob 11. uri dopoldne. Za dobro ni točno postrežbo jamči—Od-1 or.
Iz urada dr, sv. Alojzija št.
95, Broughton, Pa.
Tem potoni naznanjam v-< in članom in članicam na -oga društva, da je bilo- na ledni mesečni seji dne 8. julija sklonjeno, da mora vsak čla»> in članica za mesec avgust m september plačati 30c v korist Iruštvene blagajne. Kakor z-uano,jsmo bili hudo prizadeti ; a radi oguja, ker nam je zgorela vsa društvena oprava, knjigo itd. Vsakdo ve, da brez tega neinoremo voditi društvenih poslov.
S sobratskim pozdravom do vseh članov dr. sv. Al. št. 9.1.
Anton Ipavec, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110, Barberton, Ohio.
Tem potom se naznaja vsem članom imenovanega društva, da je sklenilo društvo na iz-vanredni seji dne 20. julija, da se prihodnja redna seja v avgustu vrši drugo nedeljo to je 12. avgusta ob pol desetih dopoldne, to pa zaradi tega, ker ua tretjo nedeljo se bode društvo" korporativno vdeležilo sprejema delegatov 1\. S. K. J^ v Clevelandu, O. Naprošeifl ste vsi člani, da blagovolite to vpoštevati.
Zajedno se prosi vse tiste, ki se še niso priglasili, da bodo šli na omenjeni dan k slavuosti v Cleveland, da to storite nemudoma pri br. tajniku, to pa zaradi tega, ker bode imelo društvo svojo karo najeto za Cleveland in povratno.
Upajoč da bode vsakdo izmed članov naredil svojo dolžnost, in da nas bode najmanj tri četrtine na omenjeni dan v Clevelandu, ostajam
S sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik.
* NAZNANILO, lz urada dr. Marije Pomagaj 119, K.S.K.J.
Vsem cenjenim sosestram na-šeg*a društva naznanjam, da pri zadnji mesečni seji je naša predsednica odstopila od pred-sedništva; zato vabim vse članice, da se gotovo vdeležijo prihodnje seje ki bo dne 5. avgusta t. 1. v šolski dvorani, da se izvoli novo predsednico.
In ker je konvencija naše slavne Jednote že prod durmi je tudi treba, da se kaj sklene za izboljšanje našega društva in za K.S.K.J. kar bo prišlo na dnevni red pri prihodnji konvenciji.
Dalje tudi opozarjam vse one članice, ki» dolgujejo društvu, da bolj redno plačujejo mesečne prispevke, ker drugače bom primorana se po pravilih ravnati.
Soscstrski pozdrav
Agnes Piškur, tajnica.
VABILO NA SEJO.
Društvo sv. Ane št. 139, La SaUe, IU.
S tem uljudno prosim vse čianice našega društva, da bi f-e. vse vdeležilo prihodnje mesečne« seje dne 12. avgusta ob pol 3. uri v Cerkveni dvorani.
Ker bo na tej seji važen pogovor glede XV. konvencije K.N.K.J. so vse cenj. sosestre m- enkrat prošene, da pridejo na prihodnjo sejo in naj izrazijo svoje mnenje glede konvencije.
S sosetrskini pozdravom Rose Uranich, tajnica.
Chicago, 111.
V našem babilonskemu mestu se vedno kaj zgodi. Tudi med Slovenci (.koli cerkve sv. Štefana je cele koše novic. Najbolj zanimiva bo gotovo ;a, če povem Slove ucem v Chicagu in okolici, kaj se bo zgodilo, v nedeljo 12. avgusta.
Kaj ne, stare novice pogrevati je lahka stvar? A uganiti za celo dva tedna naprej, to bi Idi zmožen le kak starodobni prerok; katerih pa tudi več ni. Kaj pravite, bom uganil ali ie!— Jaz pravim, da bom! — Bomo videli če bom.
Vuedeljo dne 12. avgusta i.o v Chicagu velika stvar. Take stvari se ne prirejajo na druge dne. Letos sc bodo samo na ta dan. Usoda je tako nanesla pa je amen.
"No, koga pa bo, koga?" se 'no gotovo marsikdo vprašal, ar tako mečkam in takoifcl-go no povem kaj bo na ta dHi.
Ljudje božji, luštno bo na a dan, da že dolgo ne tako! Ta dan ima društvo sv. Štefana, štev. 1. K.S.K.J. v zakupu!
Tom doli vLemont, 111. na Koclis Grove ima najet krasen izletniški prostor. Pravijo, da je tako velik, da.lahko vse lju-
di iz cele Chieage, So. Chica-ge in zraven še jz celega Jolieta spravijo tja.
Hm. pa kaj bodo vse imeli na tem izletu! Sobrat John Gradi s ha r mi je te dni povedal, da je že par jancev "za-aral", ki se jih bo v nedeljo 12. avgusta na ražnju vrtijo tam na tistem izletniškem prostoru. "Še prav* mladi so", je John pristavil. Jaz sem se že kar oblizoval, ko mi je to pravil.
Pa kaj se bode pripravilo za suha grla? Tako stvar, ki bo poleg okusno pečenega janca sama tekla po grlu. You bet-cha!
Da, to bo velik dan za našo slovensko naselbino, ko bo priredido naše najstarejše društo sv. Štefana, štev. 1. K. S K.J. svoj letni izlet. To društvo je še vedno poskrbelo za 1zborno zabavo gostov in lahko smo zagotovljeni tudi to pot, da bo nam nudilo veliko zabave v vsakem oziru in izborilo postrežbo.
Društvi ni člani so uljudno prošeni, da pridno agi tirajo med svojimi prijatelji in zna-
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote,
Štev. 67.
Chicago, ili.
Še vedno se veliko piše v "Glasilu" o bolniški centralizaciji; čula sem <d članice, »la bi se lahko misel za centralizacijo zapisala popolnoma na kratko, namreč, som za njo, ali pa proti nji. To je v eni vrsti res, v drugi pa tudi prav, da daje članstvo na obeh straneh pojasnilo za svoja predloga ki so za ali pa proti stvari. To sem že zadnjič omenila, da lipam in sem prepričana, tla vsi dopisi, ki so bili pisani v raz-motrivanju za 15. konvencijo K.S.K. J., so bili poslani od slehernega člana(ice) z namenom, za povzdig, procvit in napredek Jednote; a ob enem pa tudi za dobrobit članstva. A zavijati pa razmotrivanja ua razne opazke, j( pa noiinie-stno; sd prežuljevi doneski po društvenih blagajnah in treba je bilo trdo delati pri raznih prireditvah za društvene« sto-take in tisočake, da bi se radi njih danes društva baliala. To sem pisala,pa še pišem; ne nalagajte članstvu, ki že danes plačuje visoke zavarovalnino, —še enega dolarja, ker bi potem znašal skupni ases. preob-čutno za starejše članstvo Ali nimam vzroka dovolj, da sem proti povišanju asesmenta ?Ko le .Jednota morala zaradi 'fin' naložiti pred leti $1 posebnega ases. na mesec za dobo 10 mesecev, odstopilo, oziroma sus-pendanih je bilo v tisti dobi
23 članic pri našem društvu,pa nismo zgubile samo članic, tudi blagajna je bila občutno prizadeta. Ivo je članica, dolžna že 2-3 mesece, dobila opomin, naj plača zaostali dolg.je enostavno povedala, da je že dovolj znesla v društvene blagajne. In med temi so bile same mlajše članice.
Kako plačujejo razna društva bolniško podporo, jaz ne vem; pisala sem edino le za društvo Marije Pomagaj, št. 78 K.S.K.J. da plačuje za 3ne mesečno $0.00 tedenske podporo in blagajna dobro obstoji, lasi plačujemo ases. iz društvene blagajne skoro sleherni mesec za tretjino članic, katere poravnajo ases. še le po seji, ali pa za par mesecev skupaj. Torej dobro, če ne bi društva širom Amerike skrbela za vse take zaostale člane in članice, bi bilo mesečnih susppndacij brez konca in kraja; to mi bulo pritrdili vsi tajniki in tajnice«. Kako pa bo potem, če bi se ases. znatno povišal ?' Koncem vsega pa dokaz, da večina članstva misli tako, je
zuo članico, ko čita ali sliši take opazke pri Sk>veucih; med tem kodrugi narodi dajejo enakopravnost, ali pa še prednost ženstvu. Kadar se gre za centralizacijo, piše vse-prek: Vsi za enega eden za vse,— ko se pa pride do čla-ničnega vprašanja, bi pa bilo marsikomu— da ne rečeni V-sem— bolj po volji, da bi se v-prašanja sploh na dan ne prineslo. — Dandanes imamo ši-rom Amerike več ženskih organizacij, pred vsemi W.C.O-F., katera na strogo katoliški podlagi lepo napreduje. Mar mislite, če bi se Slovenke zavzele za svojo lastno organizacijo, da bi je ne zmogle voditi? Prepričana seni, da poleg vseh kuhinjskih opravkov, pa bi jo!
. Pozdrav vsemu članstvu.
Mary Blaj.
Prebrano in odobreno na mesečni seji dne 19. jul. 1923.
Št. 68.
Youngstown, Ohio. 1) Kakor razvidno iz številnih razmotrivanj, bo ua XV. konvenciji največja borba za, ali proti bolniški centralizaei-
(Ji-
Dragi mi bratje in sestre! J Mi živimo v deželi svobode, a ' ne pod Pašičem! Čemu sc to-.iej deluje na to, da bi sc druš-zadnje glasovanje za in proti«tva prisililo v centralizacijo, centralizaciji.	jako tega nočejo. Jaz mislim,
Večkrat je bila tudi v raz-j da se samo umreti mora, vse nih dopisih omenjena ženska drugo pa ne; torej naj bo tudi
nci, da bo udeležba temveeja, ker čisti dobiček je namenjen za bolniško blagajno.
Za vožnjo bo društvo preskrbelo 4. "trnke". Trije Hru-ki' bodo odšli zjutraj točno ob 8:30. "Truki" bodo nabirali potnike na Lincoln in 23. cesti. Vožnja za tja in nazaj bo Stala za odrasle samo 50c. Za otroke otj 10. let naprej po 25c.
■En "truk" bo odšel pa točno ob 1:00 uri popoldne in si-« cer bo nabiral potnike pred trgovino Mr. Kušarja.
Vsi člani in drugi, ki nameravajo iti na piknik naj sc v-pišejo pri zato izvoljenemu tajniku veseliniega odbora: John Jeriču, na 1849-West 22nd Street, ali pa pri predsedniku veseličnega odbora: Frank Baniehu na 1902-West 22. Street. Vsi se naj gotovo preje vpišejo, da se bo vedelo koliko" trnkov" preskrbeti za prevoz in koliko bo treba tudi drugega provijanta.
Torej na veselo svidenje v nedeljo, dne 12. avgusta na Kochs Grove v Lemont, 111.
Za pripravljalni in vcselič-111 odbor:	Tajnik.
enakopravnost. Tudi sem ze čula, da nekateri sobratje niso zadovoljni, da smo isto dosegle. Drži se jih tista "kranj-•ka" navada: tla ženska je le za v kuhinjo. Seveda je, pa je tudi za tovarno, na polje in
centralizacija prostovoljna,kakor je to dosedaj bilo; to ne bo nikomur škodil, ne Jednoti ne društvom. Skoro vsako tir ušivo želi, da ima svojo bolniško blagajno doma, v katero se plačuje 50c na mesec in s tem
pa tudi na društveno polje, asesmeutom lahko izhaja, Če-Kakor si razna društva, vsaj 'mu torej plačevati 25c več a-chikaška
n. pr. ciukaska gredo .složno ua roke, ter si v raznih slučajih pomagaj drug drugim,mo-žka ženskim in ženska mož-kim društveni, tako naj bi vel duh časa tudi v celi naši Jednoti. ("e bi članice le en cent manj plačevale za to,—no ker smo ženske, bi si mislila, da i-mate vsi tisti, vsaj malo pravice nas zapostavljati;—toda do danes so ista pravila za vse pri Jednoti. Kruli glavnih u-radnikov je grenak in posel
mu
esmeuta na mesce?
2) Umevno je, da bi sc moralo malo več plačevati za dolgotrajno bolezen, ako bi.se za, moglo urediti, tla bi Jednota podpirala vs<> dolgotrajne bolnic in onemogle člane, či bi ji to morila pri solventnosti ne . kodovalo. (Op. uretl. Nikakor ne. Tak sklad ni v nikaki zveri z rezervnim in ne s posnirt-ninskim). Naj bi torej Jednota vedno primerno podpirala take člane, ki ne morejo ne živeti
pri odgovoren, prepričana sem, j ne umreti! tla se delegatinje nikamor ne 3 Ali bi ne bilo mogoče u-botlo usil jevale. Zaboli pa vsa- vesti načina, da bi u. pr. Jedko žensko društvo kot posanie- nota takemu članu izplačala
NAZNAML0 IN ZAHVALA.
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest, da je Vsemogočnemu Bogu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje nepozabnega nam soproga,ozir. ljubljenega oJeta in brata g
JOSIP AVSEC ST.
ki je po kratki, mučni bolezni, previden z zakramentom sv. poslednjega olja dne 17. julija 1923 zaspal v Gospodu v starosti 02 let. Pogreb se je vršil dne 19. julija.
Posebno lepo zahvalo izrekamo Mrs. .Marv Maliko-vcc in Mrs. Ani Lazar za tolažbo ob njegovi smrtni postelji; hvala Mr. in Mrs. M. Škerjanc za vso pomoč v teh žalostnih urah.
Hvala cenj. društvu sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote; društvu sv. potra in Pavla, Št. 06, J. S. I\. J. ter vsem drugim za darovane krasne vence; hvala dr. sv. Jan. Krst. št. 143, K. S. K. J : tir. Presv. Imena in vsem drugim za naročene sv. maše '.adušniee. Lepa hvala za vdeležbo pri pogrebu Mr. Fr. in Valentinu Ambrosc iz AVenone, III., Mr. in Mrs. Nicholas Kački iz Toluca, IU. ter Mrs. Praprotinik iz Aurore, IU., Hvala tudi muo-gobrojnini sosedom, prijateljem ter znancem iz Jolieta, ki so prišli pokojnika kropit na mrtvaškem odru im so z nami vred pri njem čuli; iskrena hvala vsem vdeležen-ceni pogreba; hvala Kev. J. Plevniku za lepe izvršene po-grelme obrede v cerkvi in na pokopališču,, hvala pogrebnemu zavodu A. Nemanich in Sin, za lepo vodstvo in oskrbo pogreba.
Pokojnika priporočamo v molitev im blag spomin. Naj v miru počiva!	Žalujoči ostali:
Frančiška Avsec, soproga. Josip, John, Anton, Louis, sinovi. Mary omož. Škerjanc, hči.
• Ignac, brat.
Joliet, 111., dne 21. julija 1923.
Razmotrivanje; nadaljevanje.
polovico njegove posmrtnine, in da naj bi potem še ostal Jednotin član ee hoče plačevati! (Op uredništva: Pri zadnjem splošnem glasovanju je bila »prejeta točka, da se v sli-črtih slučajih tak član lahko z Jednoto pobota, ali da mu Jednota izplača primerno odpravnino. Ni pa določeno koliko ravno! Znesek se računa po dobi, koliko časa je član k Jednoti spadal insmrtninskega ases. vplačal. Po prejeti odpravnini prestane biti dotičnik član Jednote.)
4)	Glede operacijske pod-pore $50 mora vsakdo potrditi, da je to malo. Vsled tega naj bi se isto zvišalo na $100., zakar bi malo več (5c) ases. plačevali.—Žal, da se mnogim no smili kvoder za rozinove ga "jack-a", če je pa treba Jednoti zase le nikelj več pln čati pa že godrnja, češ, to je preveč!
5)	Kar se tiče "Glasila" naj ostane po kakor je, samo to bi želel, da bi se l ali 2 strani tiskale tudi v anglešči ni, da bi naša deca. kaj čitahi in znala kaj je katol. društvo iu Jednota. Glasilo naj se ved no izdajrt v pravem , katoliš kem (verskem) duhu.
(i) Dobro bi bilo, da bi si tudi kako članico izvolilo v glavni urad, ki je za tak urad sposobna.
7) Ako ne bi bilo proti solventnosti naj bi se nekaj n krenilo za take člane, ki se stari brez dela ui brez denar ja, a morajo vseeno plačevati velike ases.; k društvu spadajo že od 25—30 let; zdaj, ko jim je umreti, se jih mora iz društva brisati; revež umre brez vsake bratske pomoči. (Op. uredništva: Naše pojasnilo na vašo točko 3 naj velja tudi za to točko. — Baš letos jo posta voda jna zbornica dr žave Illinois odobrila zakonski načrt, da podporne organizacije lahko bolj skrbijo za svok stare člane. Če član doseže 70. leto, se mu n. pr. v obrokih iz plača gotovo svoto dokler živi; po njegovi smrti pa dobijo dediči še preostanek njegove zavarovalnine.)
H) Kar se tiše stroškov de-legatov na konvenciji, naj isti plača Jednota, kakor sedaj. Razume se, da naj gl. uradniki izračunajo skupne stroške konvencije; če je morda primank-ljaj, je treba da svoto članstvo doplača. Na ta način ne bo treba kakemu društvu plačati od $100.—$150. zo stroške de legata iz svoje blagajne.
S tem zaključujem te vrstice; akp se morda kdo ž njimi ne strinja, naj se po svoje bolje c teh točkah izjavi.
John Bajs, čl. dr. št. 61.
Št. 69.
Newbnrg-Cleveland, O. Čas konvencije se vedno bolj bliža, fie nekaj tednov, in zastopniki in delegatje naše sla vne K.S.K. Jednote se zberete v naši metropoli v Cleveland. O. Z zanimanjem čita m v razmotrivanju razna priporočila in predloge, in vsi so gotovo pisani v smislu zboljšanja Jednotinih pravil, ter v korist članstva.
1) Največ se stvar suče glede centralizacije bol. podpore. Nekateri gospodje dopisniki skoraj absolutno zahtevajo,da naj bi se vpeljalo splošno centralizacijo bolniške podporo. Jaz poznam članstvo našega društva sv. Lovrenca št. 63 in vem da smo soglasno vsi proti centralizaciji. Kakor vidim dalje iz dopisov je tudi pretežna večina društev proti temu. Zapomnite si sobr. delegati,da prisiljena reč nikdar ni dobra. Živimo v deželi svobode, kar žali Bog ni povsem resnično. Kakor je bila prohibicija nam vsiljena, ker gotovo ni priljubljena, tako tudi centra-
lizacija gotovo ne bo. Dajte nam vpaj tu pri naši dični Jednoti nekaj svobode.Saj centralizacija je že upeljana, kufrero društvo želi stopiti v ta oddelek ima prosto pot, samo prisiliti ga nikdar.
2)	Dalje priporočam, dn bi slavna delegacija ukrenila glede starih članov, kateri morajo po zadnji konvenciji tako velike asesmente plačevati. Jednota je solventna in naj bi se jim primerno asesmente z nižalo. Pri dr. Št. 63 je več takih starih članov, kateri se že nesposobni za delo, pa mož je zavarovan za $1000. žena za $500. in morata plačevati nad $6.00 mesečno; to je težko za uradnike, ker prizadeti člani vsako sejo zdihujejo, da je to krivica; toda tajnik ali blagajnik mu nemore pomagati. Seda naj se paše bolniški sklad zviša, poškodninski in nopera-cijski sklad naj se tudi zviša in ko se človek postara nemo re zaslužiti za tako visoki a-sesment; kje vzeti denar?
3)	Jednota naj ostane na katoliški podlagi kakor je sedaj.
4)	Priporočal bi cenj. ude gatom in delegat in jam naj »u se kaj ukrenilo za vstanov« tev novih društev; posebno naj bi se dal apel na vso čast. slovensko duhovščino, naj bi Šli na delo za ustanovitev novih društev. V vsaki naselbini kjer živi slovenski duhovnik naj bi bilo tudi društvo spadajoče k naši K.S.K. Jednoti. Da sem pa prišel na to misel vidim potrebo; ker ravno v našem mestu v sosedni župniji, pa ni društva, katero bi spada.o h K.S.K. Jednoti, razun enega in še to kakor je meni znano ima sedež stran ml cerkve in bolj malo članov. Organizacija K.S.K. Jednota bi m oral m šteti najmanj od 25,000 do 30. 000 članov ker gotovo jo še dosti katoliških Slovencev V Združenih državah.
5)	Stran 50 Jednotinih pravil v členu XK.	-m novih članov v Jedn. j". torka i«3 <i-tain da plačajo $2.00 v rezer ni sklad. Po mojem mnenju je ta rezervni sklad pretiran; v "ačetku ko je bila Jednota u-stanovljena je bilo to dobro; asesment je bil majhen drugih organizacij ni toliko bilo ka kor danes; toda danes je dri: gače. Jaz sem v času kampanje nekega rojaka nagovoril za pristop v dr. sv. Lovrenca št. 63 K.S.K. J. Seveda me vpra ša koliko bo vse skupaj stalo, jaz mu izračunam, pa pravi: •'Malo veliko je!" Pride drugi agitator in mu tudi izračuna; seveda je bilo dosti manj; ko ga opozorim, da je čas iti k zdravniku mi pa pove da j; že pristopil v drugo organizacijo, kjer je pristop dosti cenejši, s tem denarjem že nekaj mesecev lahko asesment plača. —Moramo iti z duhom časa; kar je bilo nekdaj dobro, sedaj ni.
6)	Stran 59. Zopetni sprejem članov v Jednoto, točka 4 Člani, ki so bili že dvakrat suspendovani se sprejmejo na: zaj kakor novi člani. Ta točka naj se spremeni v toliko, da kdor je dvakrat suspendiran v enem letu se sprejme kakor novi član. Vzemimo slučaj: član je bil suspendan že dvakrat; nastopi novi tajnik pri društvu. Član je morebiti po svoji nebrižnosti suspendan in je že prekoračil starost 55 let po sedanjih pravilih nemore nikdar več biti član Jednote in k drugi organizaciji tuoi ne more pristopiti. Ta točka se mora absolutno preurediti na boljši način. Morebiti kdo poreče: sam je kriv, da je bil suspendan in Jednotina pravila so pa kriva, da bi tak član več ne mogel biti zopet nazaj sprejet.
Končno pa priporočam slogo v duhu prave krščanske lju-
bezni do svojega bližnjega in želim u«peh XV. redne konvencije v Clcvehindu, da bode obrodila stoteren sad. Cenj.de-legatom in delegatinjam: Dobro došli! Na veselo svidenje v Clevelandn! J. Resnik, član div sv. Lovrenca št. 63.
Št. 70.
Pittsburgh, Pa. Veliko se piše in razpravlja v prilog prihodnje konvencije in za izboljšanje pravil, kar bi bilo najboljše za člane in Jednoto.
.V zadnjič sem .pozabil omeniti neko važno točko, ki bi morala biti v naših pravilih in sicer, da bi se posmrtninski delež mladoletnih dedičev ali otrok, katerim umre oče in mati, e>bdržal v Jednotini blagajni na obresti do polnoletnosti otrok. Nikakor ni prav, da se tak denar izroča tako-zvanim Trust kompanijam;jaz imam skušnje v tem. Ako dobi "trust" kompanija denar v roke, recimo da ga ima 5—10 let; koliko obresti dobi otrok od tega denarja! V večili slu čajih— nič, ali pa še cele svo te ne, ker "trust" kompanije si za svoj trud jako dosti računajo, osobito če umreta oba, oče in mati. Pit takih zapuščinskih zadevah so nevrjitno visoki stroški;tam morajo biti kar tri kompanije; dve za administratorja, ena pa za oskrb nika (Guardian). Prve vzamejo za svoje delo 5 procentov, tretja kot oskrbnik) pa 10%; potem pride odvetnik (lav-ver) tudi 5%. Zdaj vidite ko liko ostane od prave svote za dediče.
Zatorej cenj. delegatje XV. konvencije vpoštevajte to toč ko pa boste veliko dobrega na redili za osirotele otroke. Naj Jednota ta denar drži v po sebnem skladu; lahko ga.obre stonosno naloži, si nekaj za to od obresti zaračuna in otroci bodo dobili ko postanejo polnoletni celo svoto (posmrtni no) z obrestmi vred, ne pa morda samo polovice, ali pa št-manj.	John Golobic.
Št. 71.
Biwabik, Minn.
Z velikim zanimanjem opazujem razmotrivanje članov ln članic v prilog prihodnje kon venci je K.S.K.J.
•Faz mislim in trdno ><*n? prepričan, da če se odobri splošno bolniško centralizacijo, tla to bo najhujši udarec za one člane, ki še niso v centralnem bolniškem oddelku in ki spadajo še k društvom, ki imajo samo svojo bolniško blagajno. Nekatera velika društva sploh ne marajo in tudi nočejo pri-poznati centralizacije,ker imajo velike blagajne in jaz sem član bolj majhnega društva,ki šteje samo 51 članov in članic in od teh je šestnajst članic jn eden član, ki niso pri bolniški podpori; torej izmed teh ostane še samo 34 članov, ki plačujejo po 75c mesečnine. Iz tega sklada plačamo bolniško podporo in vsetd^ikge stroške ki pridejo na društvo. Tukaj navajam iste od pretočnega leta 1922: Blagajnikov bond $3.00. rent dvorane $30.00, plača predsedniku $5.00, tajniku $36 II. tajniku $9.00, blagajniku $5.00, delegatu $12.00 znamke in P. O. Al. $7.20; prošnje od bolnih sobratov krajevnih društev $20.00; torej skupna svo-ta $128.70. In tudi če umre član, ali članica se mu naroči venec za $10.00 in za članom plača $35.00 za pogrebne stroške; torej razdelite to svoto na 34 članov, pride približno $4 ali do $5 na vsakega člana samo za stroškovni sklad ali še več; in če bi bili pri centralizaciji pridejo še stroški za poslati na Jednoto tisti denar. Ali mislite, da bodo člani 13 ki h društov privolili vstop v splošno centralizacijo? Ne, in nikoli ne! Delegati iu delega-
tinje, premislite poprej ko boste odobrili kakšno točko, da bo članstvo zadovoljno z istimi, da ne bo nastalo kakšno nezadovoljstvo med člani in članicami K.S.K.J. ln sedaj se tudi plača asesment iz društvene blagajne za tiste člane in članice, ki ne plačajo vsaki mesec društvu, in se jih pridrži, da ostanejo še člani in članice društva in Jednote; šele po treh mesecih se podvržejo suspendaciji, in če se vpelje splošna cnetralizacija, odkod se bo vzel denar za take člane, ki se morajo podvreči susnen-daciji takoj prvi mesec če ne plačajo? Poglejte na poročilo glavnega tajniku koliko članov in članic se sprejme nazaj v društvo in Jednoto, ki so bili suspendani; mi pri našem društvu nimamo nobenega takega člana in še star pregovor veli: "Drži čvrsto tička, dokler ga imaš, zakaj, če ti uide, ga ne, boš več prijel." — Jaz mislim da je boljše pridržati te člane, ki jih imamo, kot pa nove i-skati in loviti. Torej jaz pri -poročam: centralizacija naj bo prostovoljna kakor do sedaj, in tisti člani, ki so že pri centralizaciji naj «e jim privoli z-višati njih bolniško podporo po $1, $2, $3 dnevne podpore. Za to podporo naj plačajo primerni asesment; seveda tisti član, ki se bo zavaroval za $3 dnevne podpore, bo moral pla-1 čat trikrat toliko asesmenta kot oni, ki bo zavarovan samo za $1.
Starim članom in članicam razmlaA. naj se njih smrtnin-ski asesment zniža saj '/a tisto "procentno", ki jo je imelo članstvo leta 1920, ker do ist<> je opravičeno.
Poškodninska ali operacijska podpora naj se zvi*a ali podvoji in to prostovoljno, kateri se hoče za več poškodni -ne zavarovati, mora več plačevati; to naj se stori v zdravniškem preiskovalnem listu, o-dobreno po vrhovnem zdravniku.
Posmrtnina se naj zviša na $1500 in. tudi na $2000.
Kon venčni asesment priporočam da ostane po starem kakor je sedaj.
Protestiram proti volitvi kon venčnega p r e d s e d u ika, podpredsednika, II. podpredsednika, tajnika in zapisnikarja kot je priporočalo neko društvo iz Chicago, 111. in iz Chis-holma, Minn. Mi imamo vse te uradnike izvoljene na zadnji konvenciji v Jolietu, 111. leta 1920, ki sedaj opravljajo svoje uradno delo in ga bodo vršili tudi lahko na prihodnji konvenciji v develandu, Ohio ta mesec. In tudi priporočam delegatom in delegat injam prihodnje konvencije za zopet no izvoljtev kot predsednika br. Joseph Sitarja in tajnika Jos. Zalarja, ker njymu se mora zahvaliti, kako je neumorno deloval tistikrat ko so nas hoteli nekateri reinšurati pri neki židovski inšuranci in nas prodati Židom.
S sobratskim pozdravom na vse člane in članice K.S.K.J.
Matt R. Tometz, večletni tajnik dr. št. 13.
Št. 72. .	^
Bridgeport, Ohio.
Kakor vsak član, ali delegat, tako imam tudi jaz svoje nazore in mnenje, kaj bi bilo boljše v korist članstva in napredek Jednote.
Moje mnenje in mnenje našega društva št. 23 je, da naj se uvede splošno bolniško centralizacijo. Kakor je posamezniku potrebno društvo, tako je potrebna društvu tudi centralizacija. Le poglejmo malo nazaj,pa bomo takoj videli čemu.
Naša Jednota ie najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Društva, ko so se vstanovila, so imela precej težkoč; ali takrat je bilo vse dobro. Če je društvo plačervalo
po 5 ali 7 dol. boln. podporo na teden, je bilo to že nekaj iz-vanrednega. Kaj pa danes! Če dru&tvo ne plačuje $1, $2, ali celq $3, pravijo, da ni društ v« nič vredno. Je li to res? Men da že, ker imamo neko mlajši Jednoto, ki plačuje velike bol niške in smrtninike podpore,
ima že na stotine društev in jo baje tudi solventna. Če lahko dajejo take podpore drugi, čemu bi jih tudi mi ne? Ako že ne moremo stvari zboljšati, ni treba iste slabšati. Trdno sem uverjen, da ne more nobe* no posamezno društvo iz svoje blagajne plačevati 2, 3, 4, ali
Kaj devate
vašega otroka?
Če ne morete dojiti svojega otroka, izberite irano; ki je red i l na ter tako lahko prebavljiva kot vaše mleko. Dajte svojemu otroku Borden*»vo Eagle Mleko, najboljšo hrano za otroke, ki ga uporablja v zadnjih petinšestdesetih letih na milijone mater po v-sem svetu.
Narodni sloves Eajrle Ml vka /a lirano otrok temelji na milijoni!] .slučajev, k<> matere niso mo-<<le dojiti svojih otrok. Ena mati, ki ga je pronašla pravilnim, ga je priporočila drugi. Če je enega otroka i njim uspešno redila, ga j« uperr- i!n tudi pri drusrih otrocih. če je bila
u '; šfci <!)' : sama hranjena z Ea«rle Mieknm, ga je z veseljem dala tudi svojim otrokom.
V petinšestdesetih letih, odkar je Eajrle Mleko na tr<ru. so se zredila /. njim pokoleiija otrok, milijone mater je spoznalo njega vrednos. ti-<^<*"ri zdravniki so <ra predpisovali ter priporočali. Danes so <ra uporabi več kot vse druge hrane za oiroke skupaj.
Eagle mleko je posebno prebavljiva hrana. To je mleko — cisto mleko v. dežele — zmešano s čistim trsnim sladkorjem po posebnem Borde-noveni načinu. Eagle Mleko se lahko ohrani ves čas v neodprtih kantah. Na ta način imate lahko zalogo doma in nikdar ne rizkirate, da bi ne imeli sveže zaloge za svojega otroka. In če morate potovati s svojim otrokom, nosite lahko Eagle-Mleko sebej ali >ra kupite, kjerkoli hočete.
Mi smo natinili v vašem lastnem jeziku navodila, kako pripravljati Eagle Mleko za otroke vseh starosti. če hočete ta navodila, izpolnite kupon ter ga nam pošljite danes.
THE BORDEN COMPANY Borden Building	New York
___________ kupon _________
Označite kakšno knjižico hočete
NAVOPILA ZA HRANJENJE
OBFDI ZA OTROKE
KNJIGA ZA OTROKE
Ime.... Na«]ov|
presef.ved muk
OMPA1"
i.1 s
m
a i >
si
m
1
li
?ORBEN CO .
Izhaja vsakosredo.
Lastnina Kr an j sko-Slo venske Jed-note v Združ. drž, ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1004 N. Ohicago St. Joliet, IIL
__ Telefon 1048.
Naročnina:
Za člane, na leto..........$1.20
Za nečlane................ 2.00
Za inozemstvo............. 3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVE NIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.
__ Issueil every \Vednesday.
*	OFFICE •
1004 N. Chicago St. ' Joliet, HI.
Phone:1048;
►4
Razmotrivanje; nadaljevanje.
celoti dolarjev bolniške podpore na dan, osobito ne pri malih društvih, najmanj še pri liovih, ki imajo pri ustanovit-
vi še prazno blagajno. Vsled tega pristopajo nova društva rajši drugam, kjer je že bolui-ška centralizacija, ker nočejo tiste bede, kakoršno je že imelo naše, in tudi že marsikatero drugo društvo K.S.K. J. ob začetku. Kjer so pri društvu težkoče, oziroma denarne zadrege, tam ni pričakovati novih članov, kajti oni rajši pristopijo drugam, kjer imajo sigurno podporo v slučaju bolezni. Ravno to velja tudi glede posmrtnine.
Po velikih naselbinah, kjer so slovenski duhovniki, tam že še gre, kir so Slovenci večkrat opominjani, da naj pristopijo v-katoliška društva, in ne drugam. To jo bilo lahko priporočati, ker tedaj »o že bila naša katoliška društva še predno je stopila na plan konkurenca na društvenem polju.—Po malih naselbinah, kjer ni slovenskih duhovnikov, smo pa sploh zadovoljni, da zamoremo imeti duhovna skupno z drugimi na-rodnostimi. Ker nas je malo, in ker imamo tudi take, ki so že pozabili na svojci vero, in potem pa še podpore in usmrtil i ne ni veliko.
Kaj naj storimo, da bomo napredovali? Kaj naj bi bila privlačna sila, da bi se nova društva K. S.K.J. ustanavljala in da bi posamezni člani k našim društvom bolj marljivo pristopali f
Mnen je našega društva je, da bi bila splošna bolniška centralizacija najboljši temelj k napredku naše Jednote, ker bi se potem lahko plačevalo več bol. podpore n. pr. po 2 in 3 dol. dnevno; seveda naj bi se tudi temu primerno plačevalo zadostne asesmente.
Tudi smo za zvišanje posmrtnim* na $1500. in $2000.
Za operacije naj bi se uvedlo tri razrede plačevanja: 5c, lOc in 15c na mesec. Razumno, kdor več plača, več dobi; v slučaju nesreče bi ne mogel nihče očitati, da se premalo plačuje za operacije, ker bi se lahko v.-ak, ko je še zdrav poljubno zavaroval.
Tudi. podporo za dolgotrajne bolezni potrebujemo. Kolike vrednosti bi bila ista za Mane, ki že več let bolehajo. To nam
vencija naj torej v tem oziru gotovo kaj ukrene.
Kaj pa s starimi iu onemoglimi člani, ki tudi ne morejo več delati! Ali naj pustijo, da jih beda vrže ven iz Jednote. Ne. Moje mnenje je, da bi se ustanovil poseben sklad za dolgotrajne bolezni in za o-uemegle člane. K slednjim bi naj spadali oni, ki so že 65 let ali 70 let stari. Za .take člane c-e so onemogli naj bi se iz tega sklada plačevalo vsaj njih a-ses. do njih smrti; morda bi zadostovalo le par centov v ta sklad na mesec, to je odvisno od števila onemoglih članov. Toda brez zvišanja asesmenta ne gre. Naši ljudje žal najraj-še. štedijo pri društvih in pri cerkvi; za "munšajn", avtomobile in ostajati od dela, tega ni nič škoda in če se prav stotaki mečejo iz žepa. Zal, pri društvu se pa "kika" in gleda na vsak cent. To velevažno točko glede podpiranja onemoglih članov je treba pač enkrat že rešiti; potem bomo napredni in bomo tudi v članstvu napredovali.
Vsak član (tudi novi) bi se lahko poljubno zavaroval; seveda bi bilo pri tem v glav-
uaija, le naj plača podporo. Jaz torej svetujem, da naj o-stane bolniška oentralizacija tako, kakor je dosedaj, za ona društva, ki so zanjo vneta. Pregovor pravi, da nobena prisil jena stvar ni dobra.
Nadalje tudi priporočam v-sem delegatom, da bi sprejeli predlog br. gl. tajnika za 20 'etno zavarovanje. Naj se pri Jednoti uvede še dva smrtnin-ska razreda: za $1500 in $2000.
Tudi glede delegatov in konvencije naj se premeni v toliko, da vsako društvo, broječe 100 delegatom ima pravico poslati enega delegata; za 200 članov dva delegata itd. Ma-pjšo društva naj se pa združijo tako, ua bi lahko poslala za vsakih 100 članov enega. Bratski pozdrav John Skoff, član dr. št. 64.
St. 74.
\	Doniphan, Mo.
Z velikim zanimanjem opazujem vsakovrstna razmotrivanja članov in članic v prilog prihodnje konvencije K. S. K. J. Tudi jaz, kot večletni čian na potnem listu želim mi-
za članstvo. Kaj vse take reči priporočate? Saj so banke, ki rade plačujejo. Vsakdo naj sam hrani, vsaj so sedaj malo boljši časi. Pomislite malo, da vedno tako gotovo ne bo šlo. Lahko se pojavi kaka nepričakovana kriza, kot za časa predsednika Clevelanda in Tafta. Vsi taki časi se lahko že kmalu povrnejo nazaj f!
Končno želim prihodnji konvenciji največ uspeha.
Frank Suhadolnik.
Član dr. št. 53.
St. 75.
Pittsburgh, Pa.
Samo še nekaj dni, pa se bomo videli v Clevelandu, O. Naj si bo komu prav, ali ne, prihajam danes vsled tega zopet. s par točkami razmotrivanja.
Bratje in sestre! Prav veseli me, ko čitam toliko dopisov v teh predalih; to znači, da se članstvo zelo zanima za napredek naše dične Jdnote in za tem večji uspeh prihodnje konvencije. Doslej sem že paz-no preči tal vseh 59 razmotri-vanj iz kojih je sklepati, da tudi XV. konvencija ne bo u-
pisati nekaj skromnih vrst.
Moja prva želja je, da naj!godila vsem po volji; saj še ni nem uradu več dela; naj bi se Jednota vedno ostane na trdni bil rojen človek na svetu, ki bi
katoliški podlagi, kakor je bi-j bil vsem po volji; niti sam la ustanovljena od starih čla I Bog ne more vsem ljudem u-nov, kojih mnogo že počiva v, streči. Rečem le toliko, če bo-čini zemlji. Velika zasluga do br. delegatje in sestre de-gre pri tem pok. Ms.gr. Buhu j legatinje gojili na konvenciji in Father šušteršiču, tako tu-; pravo slogo, ljulx zi u,bratstvo di drugim Jedrn tinim pijonir- in zastopnost, bodo lahko mar pak nazaj. Tako je bilo pri jim. Vsem tem izrekam čast in S.sikako težkočo premagali in u-neki drugi organizaciji; ko je slavo, ker so se toliko za Jed- g< dno rešili, "kajti v -logi je prišlo razmotrivanje na plan noto žrtvovali, da sojo posta-1 moč. Na ta način bo vse dob-jodpore in večje vili na katoliški temelj; pri/ ro in pravilno urejeno. V ta
dobila pomoč; če je stvar dob-bra, ni nič zato Če več velja. Če bomo vedno trdili da ni potreba centralizacije, ni potreba večje posmrtnine, večje opera c. podpore petem bomo šli rakovo not, — ne naprej, am-
glede večjo p< posmrtnine, se je oglasil delegat, — ne samo eden—, da je že vsak član zavarovan pri drugih Jednotah, da bi bilo brez pomena zvišati podporo, ter posmrtnine. Kr je bil oni
nanje tudi onim in vsemu čla-j kem slučaju je treba vsem na ns.tvu, ki so Jednoto privedli stopiti kakor ena složna d rudo milijona, ozir. do- solvent- j žiiia.
tiosti Vse to se je polagoma 1) Od moj" strani sem jaz razvilo od prvih članov,da na-1 prdti sylošui bolniški centrala pod. organizacija danes ta- lizaeiji. To točko naj skušajo delegat iz velikega mesta in ko lepo napreduje. Poleg tega delegatje posvojim rešiti, ker zastopnik velikega društva, je so prvi člani naše Jednote ]>o .M** vič društev in članov, ki bil ta njegov predlog v res- j raznih naselbinah zgradili tu* jjeciitializacije i»e odobravajo, niči Tudi sprejet; tedaj niso di slovenske cerkve in šole. Iu 2)Priporočam, da bi kon-pripcročila delegatov manjših j kaj so danes ti člani dosegli za veucija odobrila dolgotrajno društev dosti veljala.—In kje svoje delo iu požrtvovalnost f podporo za vse člane in člani-je danes ona jednota? Ni je j Vjisoke asesiiiente.	ce. Podporo naj bi članstvo
več. Podvrgla se je drugim, Jaz pravim, da to nikakor j dobivalo potem, ko mu poteči' ker je bila zp napredek nespo- j lepo od Jednote. Nekateri čla- podpora pri društvu. Dobo sobna. j	ta i so že popolnoma oslabeli;
S pozdravom do vsega član- čeravno niso ve<v sposobni za stva naše Jednote, osobito pa delo, pa morajo vseeno plače-do delegatov in delegatinj XV. \ at_i tolike ascnieute. Ali naj konvencije. Na svidenje dne pustijo vse svoje žulje in vpla-19. avgusta v Clevelandu! čane stotake v Jednotino bla
vi ni umesten.
konvencije glede omejenega
10) Od moje atrani vdobra- prejemanja in plačevanja ua
vam, da bi se konvencija vršila fco starem načinu, kot prej-
nja leta, ne pa voliti posebnega konvenčnega predsednika. Tako naj tudi glavni odbor sem rešuje kake malenkosti »ri Jednoti, ne da bi dajal po-asnila članstvu; samo važne očke naj pridejo pred članstvo v pretres.
11)	Moje mnenje je, da bi •lani prestopali od enega dni-tva k drugim kot doredaj; losti je članov, ki bi rajši pilit ili društvo in Jednoto, ka-ior pa da bi se jih direktno tam sililo; to bi nam škodilo.
12)	Kar se tiče rezervnega klada $2 uovopristoplih članov, naj se istega razdeli: $1 '.a pristopnino, $1 na za rezervni sklad. Vplačano pristopnino bi se lahko razdelilo med društva in člane za nagrade.
13. Glede pristopa članic amo v ženska društva se ne bo zamoglo stvar ugodno in povoljno rešiti; to bi naravnost Jednoti škodovalo.
14) Moje zadnje priporočilo je, da bi se prihodnjo konvencija (XVI) vršila v našem mestu Pittsburgh, Pa., v našem ameriškem Zagrebu in Karlovcu, da bomo imeli zopet ni enkrat priliko pozdraviti in pogostiti gl. odbornike Jed uete in deleirate. K sklepu še kličem: Dal Bog svoj blagoslov, da bi se na XV. konvenciji doseglo mnogo uspeha in da bi ostala naša Jednota še katoliška. S sobratskim pozdravom Matt Brozenič, tajnik dr. št. 163.
dolgotiajne podpore naj konvencije določi in tudi tozadevni aeiment.
3)	Operacijske po« 1 pore naj se zviša od $25 na $100.
4)	Tudi naj se zviša poškod-
Louis Sustersic,
>ajno ? Jasno je torej, da se j ninske podporen, pr. Za prste
delegat dr. št. 23. takim članom dela krivica.: naj bo še jmj starem; za eno
---Čudno, za mlade člane se pa
št. 73.	dela. vedno nove ugodnost i,kot*
Etna, Pa. !	n, pr. 20 letno zavarovanje. V
Ker čitam več izjav raznih	resniei, ako boste to zavaro
članov, ki priporočajo centra-	vanje pravilno ustanovili in
lizacijo pri naši Jednoti in ji	držali, bo velike koristi za
pojejo veliko hvalo in uapre-	Jednoto; če pa te točke ne iz-
roko, nogo ali oko naj bi se plačevalo $500. poškodnine;za obe pa celo posmrtnino. Razsodbo v tej zadevi prepuščam cenj. delegaciji. Rečeni le toliko, da naše članstvo bi rado veliko podpore, pa za malo a-
šega. lista, na kar je prejel potrebne podatke; stvar obstoja takole:
Glasila podpornih organizacij imajo na podlagi poštne postave poleg udobnosti poštnine II. razreda (Second Class) še to udobnost, da se to poštnino ne računa po conah, ampak po znižani ceni (1V4 centa pri funtu) za vsako razdaljo. To je označeno tudi na naslovni strani "Glasila".
Postil; predpis določuje, da vsaka podporna organizacija lahko vzdržuje in izdaja svoje glasilo ua poljuben način, da se ga izdaja iz stroškovnega sklada, ozir. da ga prejema samo nekaj članstva ali pa da ga morajo vsi člani (ce) prejemati in tudi plačevati. Glavna stvar so pri tem oglasi v dotič-nem glasilu. Če bi n. pr. list izdajalo iz stroškovnega (u-oravnega) sklada, ali da bi ga -.amo nekaj članov (ic) prejemalo, ne sme biti v dotičnem glasilu priobčenega nobenega oglasa, bodisi že te, ali druge vrste. Če pa glasilo plačujejo in prejemajo vsi člani, so o-glasi v glasilu od strani poštne oblasti dovoljeni. Poštna jblast zahteva naravnost, da mora biti v prošnji za sprejem novega člana označena izjava .(lede plačevanja naročnine u-radnega glasila. To je označeno na zadnji -strani takih prošenj tudi za naše nove člane kakor sledi:
"Jaz nižje podpisani(h) se - tem za vezeni plačevati K.S. K. Jednoti me-ečno po 10 cen-iov ali letni; $1.20 za uaročui-»o Jednotinega glasila. I, the undersigned herebv
D • ;i i j , v . . »ind niyself to pav to K.S.K. Pojasnilo glede plačevanja m lw|	^ {
prejemanja "Glasila". monUl or o0 per yearfor Joliet, 111
V zadnji izdaji "Glasila"-je .sobrat. S. Šetina p(.d razmo-trivanjem št. 63 tudi nekaj o-uenil glede neprejemanja "Glasila" od strani članic ki o oinižene. Pisec želi, da naj
i the subseription of the Offi-•ial Organ of the above said Union." Poleg tega zahteva-io tudi razni zavarovalninski ddelki, da morajo vsi člani \ake podp. organizacije, ki imajo svoje glasilo — vsako
bi take članice lista ne preje j !c,to prejeti po pošti ono gla*i-male m tudi ne plačevale. 1kjt>r tiskani; celoletno li-
deji, naj izrazim o nji tudi jaz|jx]jt»ti pravilno, se pa že da- seamenta. ("'e hočemo vič pod-j
tvojo sodbo. — Jaz sem pa ravno nasprotnega mišljenja, kajti s centralizacijo se bo u-ničila bratska sloga pri društvih, Jednoto pa postavilo v vrsto iušuranc kompanij. Po-
iks lahko sodi kaj bo. To za varovanje bo na vsak način pospešilo napredek pri naši organizaciji; čemu pa druge družbe ž njim izhajajo. Pred vsem je treba paziti, da dobi-
di dr. tajniku dosti neprilike, dokazuje j(, mnogoštevilne mile ! ker bi moral vsak mesec sus-
tem bi ne bilo treba več dru- m,, dosti mladega naraščaja v štvenih sej, ker bi se članstvo j ua^() sredino. Vse drugače je zanje več no Zanimalo; vsakdo bilo za nas, ozir. ob začetku lihi odboru kar poslal potrebni J sjtauovitve K.S.K.J. Tedaj
•mo bili še neizkušeni da se nismo znali pravilno obrniti v teh zadevah; ali dandanes naša mladina vse bolj ve, kako in kje je boljše biti zavarovan
asesiucntj in predsednik	naj
pa sejo vodi brez članov	pri praznih sedežih. Centralizacija bi delala tu-
prošnje prizadetih, katere društva skoro sleherni mesec prejemajo. Bratje iu sestre! Usmilimo se jih, kajti tudi nas enkrat lahko nesreča zadene.
pendati dosti članov, drugi mesec pa iste zopet nazaj sp rejemati, ker člani nikdar redno (vsak mesec) asesmenta ne plačujejo. Dosti je tudi
3 leta in vrč. Žena, kopica o-trok, dolg, nolumih dohodkov;
Nastopi bolezen; 1 leto, 2 leti t takih članov, ki plačajo svoje
prispevke meseea jan. za celo leto naprej, ker so oddaljeni in to je za bolnega člana hujše i neradi zgubijo čas iu denar da kot grob. Kam naj se še obrne- i dospejo na sejo. Ako se sprej-jo za podporo? Prositi morajo me centralizacija, jim tega ne posamezna krajevna društ. za bo več mogoče, ker društvo ne pomoč, kjer se pa žal dobi le!bo imelo več svoje blagajne, mala svota; nekatera dr. ta-1 Se nekaj.—Društvo, ki sa-kr orošnje kar v koš mečejo. >amo plačuje bolniško podpo-Je li pravo bralst^^jf -l^o l^jnadzoruje svoje bolne čla mo izvi
za take * »miilovaiija t,vredhe l}
tiane skrbeli. Prihodnja kon-Ues: saj Jednota ima dosti de-
^jjnč« j u/ l>j i n«- hotenja to niiuV paziti;
in se zahteva več svobode.
Veliko se tiče razmotrivanja
0	splošno bolniški centralizaciji. Jaz pravim, da siliti koga za to ni dobro; vse to naj imajo društva na prosto voljo; saj ne živimo več pod nekdanjim Franc Jožefom, ampak v svo bodui deželi; tu ne rabimo, da bi bilo "niusv". (Naslednji odstavek snio črtali vsled na jočila duh. vodje, Opomba uredništva.)
Piše se tudi za uvedbo Narodnega sklada pri naši Jed: noti. Jaz o tem le toliko rečem, da naj si istega vsak sam na-
1	eiji,ue -pa ua vse člane nakla-
i; iu' še več nepotrebnih reči, samo da so večji stroški
pore, bo treba tudi asesment dvigniti.
5) I'ri poročam sprejem 20 letnega zavarovanja, kakor ga je priporočal naš br. gl. tajnik; ali nekateri člani tega nočejo razumeti; treba bo torej to točko na konvenciji razložiti, da bo vsak delegat o i»,ji d< bro poučen.
(i) Mojo mnneje je, da naj se posiurtiiinske razrede poviša tudi na $1500 in $2000., toda pod pogojem da se nad 45 let stari pristopli (lani ne morejo zavarovati več ko za $500.
7) Strinjam se z br. delug. Gio Veseličem iz Kansas Citv Kans. da bi se dalo nekaj olajšanja onim članom, ki so že nad 20 leti pri Jednoti in vsem onim, ki plačujejo (»d /adnje kouvpncije večji asesment. To naj konvencija določi.
H) Sem za to, da bi se konvencija vršila po starem, vsaki; 3. leto.
9) Priporočam, da nobeno tir. ne bi- snjelo poslati delegata če ne šteje 100 članov ,in na vsakih nadaljnih 100 članov po enega več. Način, ka-koršnega imamo sedaj v volja-
Da se glede te to ke ne bo zopet na prihodnji konvenciji po nepotrebnem tratilo drago-
nega časa, hočem to zadevo že danes ua tem mestu pojasniti.
Omenjena stvar ni nova, ampak smo o njih debatirali že na zadnji konvenciji v Joli-tau, 111.; ta predlog je bil celo sprejet na 13. seji. Glej kon-vinčni zapisnik stran 41, ki se glasi:
"Rev Ordenae predlaga sledi če: Ako sta mož in žena pri j društvu in njih otroci, in so vsi ti doslej dobivali Glasilo, ipij ga vnaprej dobiva samo ena oseba pri družini in sicer oče. Ako je pri oni družini kaj "boarderjev", tudi članov društva in Jednote, morajo dotičniki list prejemati.
Br. gl .tajnik omenja, da naj -e zanaprej list tiska in izdaja iz stroškinega sklada, neoziraje se kako naročnino plačajo člani. List "Glasilo" pa lahko prejema samo ena o-seba v eni družini. Temu pritrjuje tudi br. Genu, ter pravi: "Ker vsi jeduako plačamo v stroškin sklad Jednote, in ker ne rabimo več kakor enega "Glasila" pri eni družini ali v eni hiši, in da bodo stroški pri izdaji lista toliko manj
mučno poročila gl. tajnika in "Valuation Report" ak-ruarja.
Baš iz gorinavedenili razlogov se pravni odbor ni mogel »zirati na tozadevni sklep minule konvencije in je pustil iočke glede plačevanja glasila po staremi.
Zdaj pa nastane vprašanje: Ali naj se "Glasilo" izdaja z »glasa, ali brez oglasov? Iz triletnega računa upravnika, ki bo priobčen v konvenčni izdaji bo razvidno, da nam do-našajo razni oglasi vsako leto nad $3000.00 (tri tisoč dol.)— Od julija 1920 do 1. julija 1923 smo prejeli za oglase lepo s v o, to $10,196.40 (nad deset tisoč dol.!) Ali bi ue bilo škoda te lepo tisočake v nemar puščati samo vsled tega, da bi se samo nekaj članom gotovih družin ugodilo, da bi.ne prejemali in ne plačevali lista ? Pri tem bi imeli dvojno 4<odo: Izgubili bi na leto nad $3tKH>. pri oglasih, pa tudi na nevpla-čani naročnini; razlika glede manjšega Števila • tiskanja lista bi ne bila velika. Na ta način bi bila pri "Glasilu" vsako leto občutna izguba; desetkrat večja, kot jo sedanja. Če po zatnljlu br. Šetina dotičua podporna organizacija (ineie
ši, podpiram predlog Rev. tla slovaška?) ne pošilja vse-Orendac-a. Sprejeto z veliko mu članstvu svojega glasila.
večino.
Ker se pa na konvenciji večkrat kako točko v naglici iu nepremišljeno odobri, ki ne od govarja npstavnim določbam, se je to baš v zadevi plačevanja iu prejemanja "Glasila " .pripetilo na zadnji konvenciji.
Kmalu potem se je obrnil u-pravnik."Glasilu" na glavnega poštarja v Chicagu za pojasnilo. Razložil mu je sklep j
ravna to na svojo odgovornost in v direktnem nasprotju s poštnimi določbami in postavami državnega zavarovalo, oddelka.
Upam, da bo to pojasnilo povsem zadostovalo vsakemu, ki je onih misli, kakor sobrat Šetina v tem oziru.
Ivan Zupan. Urednik in upravnik "Glasila."
Ustanovljen* t Jolietu, II!., dne 2. aprila 1894. Inkoroorira-. S lolUto.^
___ dr«vi Ulinoi«, dne 12. januarja. 1898
CLSmvF5;AHLJOLIET'IIL	Telefon 1048.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
u Od ustanovitve do 1. julija 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,222,931.00. oLaVNI Uradniki*	^m
Colo.
Glavni tajnik: Jo.ip Zalar, 1004 N. Chicago St.7jouVt.Tu" Pltt,bQrfh- pa-Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet 111 Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St., VVaukegan, J1L .Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago. IU Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. '	* ,
John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet. IIL
POROTNI ODBOR:	' "
Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, IIL	. '
Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU. Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj si pošiljalo ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jotie'., II!., uopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa ua "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL
Uradna naznanila.
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K.S.K. JEDNOTE.
Uradnim potom opominjani še enkrat vse tajnike naših društev, kateri mi še do sedaj niso doposlali popolnih izkaznic velikonočne dolžnosti, da to nemudoma store. Njihova poročila moram imeti v rokah do Jo. avgusta. Vsako društvo, ki do tedaj he ho imelo stvari v redu, bo moralo odgovarjati porotnemu odboru, kajti temu bo tedaj v roke izročena cela zadeva.
Vse ijelegaie in delegatinje pa opominjam in prosim, da predno odidejo na konvencijo, se prepričajo, ali ima tajnik vse v redu ali ne, kar se tiče velikonočne dolžnosti. Vsem tajnikom, ki so mi poslali pravilno poročilo radi velikonočne dolžnosti »eni poslal potrdilo v tej zadevi. Da, kdor prezre ta o-pomin, in ako bi znal imeti neprilike pri konvenciji, je to njegova la-tna krivda. \
Z bratskim pozdravom na vse članstvo ostajam vaš
Frančišek J. Ažbe, duhovni vodja K. S. K. J.
NAZNANILO ASESMENTA 8—23., ZA MESEC AVGUST 1923. Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna štev.
90.
3437 VOJTEK GORNIK, star 57 let, član dr. sv. Družine 5, lil., umrl 12. julija 1923. Vzrok smrti: Izkrvavljenje lnožgan. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 5. dec. 1901. K. 411.
91.
K! 10 JOllN GREGORČIČ, star 41 let, član dr. 23, Bridgeport, Ohio, umrl 11. julija 1923. ti: Gnitje nog. Zavarovan za $1,000.00. Jednoti 19. junija 1905. R. 315.
92.
1.5714 MARTIN POGACIC, star 39 let, član dr. sv. Jurija 04,
Vzrok smrti: . Pljuč-Pristopil k Jednoti 1.
sv. Barbare Vzrok smr-Pristopil k
Etna, Pa., umrl 30. junija 1923. niča. marca
001
Zavarovan za $1,000.00 1909. R. 36.
93.
MARIJA DEBEVEC, stara 63 let, članica dr. sv. Jožeta 12, Forest Citv, Pa., umrla 18. junija. Vzrok smrti Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k • Jednoti 1. januarja 1901. R. 55. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
84.
SS17 FRANK KOLAR, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., operiran 6. jiiiija 1923. Opravičen do podpore $50.00.
85.
23639 JOSEPH KOREVEC, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran S. maja 1923. Opravičen do podpore $50.00
86.
"866 \ N X V TER LEP, članica dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, lil., operirana Ki. juii. 1923. Opravičena do podpore* $50.00.
87.
"0945 JOHN URANKAR, član dr. sv. Janeza Evangelista 6o,
" ' Milvvaukee, Wisc., operiran 5. junija 1923. Opravičen odpore $50.00.
do p
88.
9185
5437
FRANCES ERJAVEC, članica dr. sv. Roka 113, Don ver, Colo., operirana 13. junija 1923. Opravičena do podpore $50.00.	1
OB.
MARV VUKINOVAC, članica dr. sv. Barbare 128, Etna, P., operirana 21. aprila 1923. Opravičena do podpore $25.00.
90.
7952 JOSEPH GACN1K, član dr. sv. Alojzija lis, Intl., operiran 27. junija 192.». Op> pore $50.00
Alojzija 52, Indianapo-ravieen do p<*l-
22791 FRANK URAJNAK, Z]an dr. sv. Alojzija 52, Iudiana* poli«, Ind., operiran 17. junija 1923. Opr*Ti$«» do podpore $50.00.
92-
16882 PET AR LADE61Č, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., operiran 23. junija 1923. Opravičen do podpore $50.00.
mladinski oddelek.
163.
1980 SLAVKA KUBNIK, stara 8 let, 10 mesecev in 15 dni, članica dr. Kraljice Majnika 157, Sheboygan, Wisc., u-nirla 28. junija 1923. Vzrok smrti: Srčna napaka. Pristopila 15. januarja 1917. Bila je članica 6.let, 5 mesecev in 13 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 9 let. Opravičena do podpore $240.00, kateri znesek je bil nakazan 17. julija 1923.
164.
4585 MARIJA KOSTELC, stara 7 let, 8 mesecev in 29 dni, članica dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., umrla 17. julija 1923. Vzrok smrti: Davica. Pristopila 16. avgusta 1918. Bila je članica 4 leta, 11 mesecev in 1 dan. Starost prilnidnjega rojstlnega dne 8 let. Opravičena do podpore $168.00, kateri znesek je bil nakazan 25. julija 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111., 28. julija 1923.
ZASEDANJE GL AVNEGA ODBORA.
Vsa krajevna društva, ki imajo priporočati kako premem-bo k pravilom, ali imajo kake nasvete, priporočila ali pritožbe za predložiti prihodnji konvenciji, se tem potom prosijo, da pošljejo vse tozadevne stvari na glavni urad najkasneje do 6. avgusta, 1.1.
Vsa priporočila, nasvete in priporočila za zboljšanje Jed-notinega stanja, se bo predložilo pravnemu odboru, ki bo skupaj zboroval z gospodarskim odborom in pripravil vse potrebne točke za predložitev prihodnji konvenciji. Vse pritožbe in apelacije se bodo predložile porotnemu odboru v razpravo in rešitev.
čas na prihodnji konvenciji bo zelo drag. Konvencija bo stala veliko denarja. Da se pa XV. glavno zborovanje kolikor mogoče hitro zaključi, ter tako prihrani kolikor mogoče denarja, zato se prosi in opozarja vsa cenjena krajevna društ-	^
va, da predstoječe vpoštevajo in vse, kar imajo v korist Jedno-! ° nu'u ti priporočati na prihodnji konvenciji, da pošljejo pismena po-t očila do 6. avgusta na glavni urad Jednote, nakar bo pravni odbor skupno z gospodarskim odborom pripravil in sestavil v smislu poslanih poročil vse potrebno, za predložitev konvenciji. S tem se bo prihranilo veliko časa in denarja.
Z bratskim pozdravom, Josip Sitar, gl. predsednik.	Josip Zalar, gl. tajnik.
far.
£
Društvo sv. Janeza Krstniku' 11, Aurora, 111.: Joseph Faj-
Martin MnUič,
Društvu sv. Jožefa 12, Ftfmt Citv, Pa.: Frank Zidar, AndTej Oraiem.
Druitvo sv. Janeza Krstniku 14, Butte, Mont.: Charles Prelesnik, John Malericb.
Društvo sv. Roka 15, Pittsburgh, Pa.: Matija Malich, Matija Jakša.
Društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Nick J»ukovicb.
Društvo sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.: Joseph Maurin.
Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Frank Primozicb.
Društvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Louis Suštar-
šie.
Društvo <sv. Vida25, Cleveland, Ohio: Anton Grdina, John Mele, Dr. J. M. Seliškar, Joseph Ogrin, John Widerwol.
Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Simon Šetina, John Gregorich, Frank Lavrich, Mihael Kochevar, Frank Štig-lic, st.
DruštVo sv. Petra, 30, Calumet, Mich.: John R. Sterbenz, Math. F. Kobe, Jo/lin P. Laimuth.
Društvo sv. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa.: John Fi-lipčič, Math Pavlakovich.
DruStvo sv. Petra ili Pavla 38, Kansas City, Kans.: George Veselich, Joseph Russ.
Društvo sv. Bairbare 40, Hibbing, Minn.: John Povslia, Joseph Zajec.
Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Louis Rihtaršič, John Jevnikar.
Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Rev. Luke Gladek, Marko Kofalt, Martin Žlogar.
Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: John Deržaj, Frank Petelin.
Društvo sv. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: John Makovec, John Likovich.
Društvo -sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont.: Joseph M. Sasek.
Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Martin Kreuiesec, Frank Kozjek.
Društvo Jezus Dobri 1'a.stir 49, Pitsburgh, Pa.: Geor-<e AVeselich.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, AUegtlieny, Pa.: Jo-?eph Sneler, Frank Oadouič, Math Mraviutz, Frank Golobic. Društvo sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Ja-
Važno za delegate, potujoče preko Chicaga!
S tem se naznanja, da za glavne un4dnike, ter delegate iji Jelegatinje, ki bodo potovali na konvencijo preko Chicaga, bo-do preskrbljeni posebni železu.vozovi na postaji v Chicagu; zato se prosi vse cenjene delegate (inje), ki nameravajo potovati na konvencijo preko Chicage, da mi blagovolijo to pismenim potom sporočiti, da se zamore zadostno število vozov naročiti. Iz katere postaje in ob katerem času bomo odpotovali, nočem pravočasno naznaniti v 4iGla»silu."
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik.
VAŽNO ZA VSE DELEGATE IN DELEGATINJE.
Vsem cenjenim delegatom in delegatinjani za 15. glavno zborovanje K. S. K. J. se naznanja sledeče:
Sedaj je že slehernemu delegatu in delegatinji znano, kdo bo zastopal Jednoto na 15. glavnem zborovanju v Clevelandu, >>hio. Zato tem potom prosim, da kdor želi imeti privatno tanovanje in domačo hrano, nag to naznani takoj spodaj podpisanemu. Ravno tako naj naznanijo tudi tisti, kateri želijo stanovati v hotelu, da se jim preskrbi soba.
Kakor se poroča iz glasnega urada Jednote bo letos okoli 189 delegatov in delegatinj in 20 glavnih uradnikov; to bo precej veliko število, kakoršnega še Jednota ni imela na kaki konvenciji v svoji zgodovini.
Ker je pa ča-s kratek, je treba takoj na delo, da se preskrbi za vse potrebne prostore.
Nadalje opominjam, da kateri izmed zastopnikov, ali zastopnic ima kake sorodnike, in če misli da bo lahko pri njih l-mel stanovanje, tisti se lahko obrne direktno do svojih sorodnikov. Kdor pa nima sorodnikov v Clevelandu, naj pa takoj meni naznani, kakor gori omenjeno. Naša naselbina je res velika, ampak je tudi raztresena, in storilo se bo vse, kar je mogoče, da se dobijo stanovanja kje v bližini, kjer se bo zborovanje vršilo.
Končno pozdravljam vse delegate in delegatinje, in A am kličem: Na veselo svidenje v Clevelandu!
Anton Strniša, 1001 E. 72nd Plače. Cleveland, Ohio.
(Tajnik konvenčnega odbora.)
IMENA DELEGATOV IN DELEGATINJ ZA 15. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE
Društvo sv. Štefana, 1, Chicago, 111.: John Žefran, John lerich, John Terselich.
Društvo sv. Jožefa, 2, Joliet, IH.: Anton Fritz, John Filak, John A. Težak, George Stonich.
Društvo Vit, sv. Jurija 3, Joliet, IU.: Joseph lvlepec, Anton Nemanich, ml.
Društvo sv. Cirila in Metoda 4, To\ver, Minn.: John Teka vc, John Zobitz, ml.
Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Joseph Gende, Aloj-/.ij Beden ko.
Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Peter Culig, J<>1<» BuJ-kovich, Rev. Ciril Zupan, Dr. Jos. F. Snedec, Joseph Russ, Jo-hu Kukar.
Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111-= Frank Duša, John Barbich. v
! Društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar, Rev. Cvril Orendac.	,
Društvo sv. Jožefa, 53, \Vaukegan, 111.: Kr. Jerina, Frank Barle.
Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Miuu.: Frank First, ml.
Društvo sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo.: Matt Zakrajšek.	' .
Društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.: Frank Ivlun, Math famnik.
Društvo sv. Jožefa 57, Brooklvn, N. Y.: Gabriel Tassotti, lohn Mum.
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Frank Peterim, Ainton Fritz, John Kuzma.
Društvo sv. Jalieza Krstnika 60, Wenona, 111.: Michael Ccrnich.	f
Društvo sv. Vit. sv. Mihaela 61, Youngsto\vn, Ohio: John Bajs, Frank Sellers.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Andrej Slak, Rev. J. J. Oman, Jakob Resni k.
Društvo sv. Jurijai 64, Etna, Pa.: John Skoff.
Društvo sv. Jan. Evangelista 65, Mihvaukee, Wis.: Frank Frančič, John Wohlgemuth.
Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Blaž Be-lobrajdič.
Društvo sv. Antona Pad. 72, Elv, Minn.: Joseph Palcher, lohn Otrin.
Društvo sv. Bal bare 74, Springfield, 111.: Stephcn Lach.
Društvo Marije Vnebovzcte 77, Forest Citv, Pa.: John O-?olin, Matija Kamin.
Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Marv Gregorich, Acia Celar, Marv Blaj.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: John Gerčar.
Društvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111.: Ag-ics Mahovliv, Louise. Likovic h, Uršula Kučič.
Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa.: Ana Solomon, Justinai Lokar.
Društvo Marije Čistega Spot-etja 85, Lorain, O.: Marv Bombach.
Društvo sv. Srca Marije 86, Rockspribgs, "VVvo.: Joluma
Ferlic.
Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Frank E. Vra-•ičar, Paul J. Laurich.
Dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pok: Štefan Hrelfr, Mirko Matešič.
Društvo «v. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Anton Krašovec.
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Baaikin, Pa.: George Kroteč, Rudolph G. Rudman.
Društvo sv. Barbare 92, Pittsburgh, gradac.	.
Društvo Friderik Baraga, 93, Chisholm, Minn.: Fralnk Laurich, Frank Šetina.
Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Mihael Mali.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Frank Keržič.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, O.: John Piškur.
Društvo sv. Jožefa 103, West Allis AVIs.: Frank Lipo-jlavšek, Anton Kozlevčar.
Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo.: Ana Princ
Društvo sv. Ane 105, Ne\v Vork, N. Y.: Marija \Yiller.
Društvo sv. Gonovcfe 108, Joliet, lUkiois, Marija Golobit&li, Antonija Struna.
Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Alois Arko.
Društvo sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio-Jennie Žgajuar.
) *
Pa.: Marv Novo-
Društvo sv. Jožef« 112, Ely, Minn.: George SchneP.er, Jose<ph Gešelj.
Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo.: George Pavlakovich, £tefnn Prelesnik.
Društvo Marije MiJ. Polne, 114, Steelton, Pa.: Doroteja Derma«.
Društvo sv. Veronike 115, Kans as Oitv, Kalne.: Katarina Majerle, Jo&ephine Zupain.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, IU.: Agnes Piškur.
Društvo sv. Ane 120, Forest Oity, Pa.' Mary Oražem, Marv Skodlar.
Društvo sv. Jožefa 122,Rocksprings,Wvo.: Matt Leskovec.
Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, 0.: Marija Iloge.
Društvo sv. Ane 127, \Vaukegan, 111.: Uršula Jerina, Katarina Mauser.
Društvo Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Anton Skuliic, .Jolin Debeljak.
Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Frank Erznožnik.
Društvo sv. Ane 1.34, liidianapolis, Ind.: Antonija Kos.
Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erebul.
Društvo sv. Družine 13B, Willard, Wis.: John. Bajuk.
Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: Terezija Besal.
Društvo sv. Janeza Kronika 143, Joliet, IU.: Rev. John Plevnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda 144, Shebovgan, Wis.= John Grandlič, Rev. Jakob Čeme.
Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Nikolaj Klepec.
Društvo sv. Jožefa 14G, Cleveland, Ohio: Joseph Lekan, Dominik Blatnik.
Društvo Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa.: Ana Kroteč.
Društvo sv. .Jožefa 148, Bridgeport, Crtnn.: Martin Hor-vath.
Društvo sv. Ane 150, Cleveland, Ohio: Terezija Janchar.
Društvo sv. Mihaela 152, So. Deering, IU.: John Pavletich.
Društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa.: Anton Bevc, ml.
Društvo sv. Ane, 156, Chisholm, Mina: Marv Champa, Marv Pluth.
Društvo Kraljice M«ajnika 157, Shebovgan, Wis.: Marv Prisland.
Društvo Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio: Frances Zulich, Helena Mallv, Franccs Debevc, Josephine Menart.
Društvo sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa.: Matt Gratčan, Matt Brozenich, Josip Bartoli
Društvo .Marije Pomagaj 1( 4, Eveleth, Minn.: Marv Shukle.
Društvo Marije Pomoč Kristjanov 165, West Allis, \Vis.' Ana Lepnsh.
Društvo sv. Elizabete 171, New Dolu t h, Minn., Fran'.< Gimpel..	, ;	' *
Dr. Presv. Srca Jezus. 172, West Park, ().: Josip Grdina.
Pooblaščenci.
Društvo Jezus Dobri IVtir 32, Enumclaw, Wash., zastopano po <lelegatu Anton Kra < vec, So. Omaha, Nebr.
Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradlev, 111., zastopano p.) delegatu Rev. John Plevnik-u, Joliet, IU.
Društvo sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., zastopano p delegatu Jos. M. Sasek, East Helena Mont.
Društvo sv. Jurija 73, Toluca, 111., zastopano po delegatu Mihael Černich-u, Wenona, 111.
Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, SuMet, Wvo., zastopano po delegatu Matt Leskovec-u, Rocksprings, Wyo.
Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., zastopano po de legatu Nikolaju Klepec, Beaver Falls, Pa.
Društvo sv. Paivla 118, Little Falls, N. Y. in dr. sv. Alojzija 161, Gilbert, Minn., zastopano po delegatu Frank Ginipel. New Duluth, Minn.
Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111., zastopano po delegatimji Tereziji Besal, La Salle, IU.
Društvo sv. Jožefa 168, Bethlehem, Pa., zastopano po de legatu Geo. Weselioh-u, Pittsburgh, Pa. .
Društvo sv. Ane 170, Chicago, IU.: zastopano po delega t in ji Agnes Piškur, Ročk dale, 111.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
| VESTI IZ JUGOSLAVIJE
m
1 K
ŠTIRJE DUHOVNIKI UTO NILI.
Strahovita nesreča na Dravi.
Maribor, 10. julija.
• Včeraj popoldne so šli štirje duhovniki, župnik Volčič iz Brezna pri Mariboru, župnik Basnik od Sv. Trojice v Halozah, novomašnik Ribič iz Brezna in bogoslovec Držečnik iz Janževega vrha, obiskat iz Brezna ono uro oddajenega
veleposestnika Hirschmana,čigar žena je praznovala svoj god. Ostali so tam cel popoldan in zvečer in se vračali o-krog polnoči nazaj proti Ber-znu. Da bi si prihranili ovinek čez četrt ure oddaljeni most preko Drave, so pri Breznu priklicali brodarja, da bi jih prepeljal preko Drave. Brodar se je sprva upiral, češ, da je njegov čoln samo za tri osebe, njih pa je bilo skupaj pet, in da je Drava zelo deroča, naposled pa se je pustil pregovoriti in vkrcal vse v čolnič.
Ko je priplaval čoln v sredi-
no reke, ga je zagrabil deroči tok. Ker je bil čoln pretežek, se je utrgala stara vrv, na kateri je bil čoln pripet za žični, vrv, napeto preko Drave. Brodar je izgubil prisotnost duha i ni bil kos nevarni situaciji,
v katero so vsi zašli. Deroča reka je z bliskovito naglic«) odnesla čoln s seboj in ga tr< ščila z vso silo ob skalo, ki moli nedaleč od broda sredi reke iz vode. Čoln se je prevrnil in vseh pet oseb je padlo v vodo. Brodar, ki je dober plavač, se je rešil, oba župnika in oba bogoslovca pa so se borili še nekaj časa z besnimi valovi. Brodar je slišal njihove obupne klice, a pomagat? jim ni mogel in drug za drugim so izginili v Dravi, ki jih ;e odnesla s seboj. Do 10. julija zvefcr še niso dobili nikogar.
Tragična usoda ponesrečenih vzbuja v celi dravski dolini veliko sočutje. Ponesrečeni novomašnik Ribič je imel že
i
vse pripravljano za novo mašo, ki bi jo bil moral brati prvo nedeljo v avgustu. Kaplan Josip Lovšin utonil.
Kakor poročajo, je v Preserju v soboto dne 7. jul. popoldne utonil v tamkajšnem jezeru kaplan Josip Lovšin. Sol se j<> kopat v jezero. Pri kopanju ga je prijel krč in našli so ga mrtvega v plitvem jezeru. Pokojnik, rodom iz Sužja pri Ribnici, je deloval v dnhovno-pastirski službi šele dve leti. Bil je mirnega značaja in splošno priljubljen. Truplo so prepeljali v Preserje, kjer jo l.ilo ob veliki udeležbi župlja-nov položeno k počitku.
Smrtna kosa. V Kočevju ji« v starosti 63 let zat.isnil oči Alojzij Lov, katerega je kot voditelja i 11 starosta Kočevcev poznala vsa dežela. Bil jc 12 let deželni poslanec, 33 let pa župan mesta Kočevje. Že te številke pričajo, da je pokojni Lov radi svojih vsestranskih sposobnosti in poštenja užival splošno zaupanje kočevskih meščanov. Ko je Kočevje že postalo jugoslovansko mesto, ga je občina počastila s tem, da ga je imenovala častnim meščanom. Pokojni Lov si je zlasti v gospodarskem delu za občino in svoje ožje rojake pridobil veliko zaslug. Tudi med Slovenci je bil spoštovan in je po prevratu dosledno in lojalno priznaval novo situacijo ter si fjtem stekel zasluge za olajšanje narodnostnih nasprotij, v katera poskušajo nekateri prenapeteži zavleči mirno kočevsko ljudstvo. Pokojnik zapušča dve hčeri, ko ji h ena je poročena s šumarskim upraviteljem Harmannom v Avstriji in druga z ravnateljem Tr boveljske prt njogokopne družbe Skubecom.
V	Šoštanju je umrl Franc Štor, posestnik in črevljarski mojster. Pok« jnik je bil vedno odločno naroden mož. Kot soliden, delaven obrtnik in dobrodušen značaj je med svojimi danovskimi tovariši, someščani in številnimi odjemalci v okolici užival splošno spoštovanje. Bil je svetovalec šoš-tanjskega občinskega sveta uvaževan član narodnih in stanovskih korporacij.
V	Zidanem mostu je umrla železničar jeva soproga Amalija Kresnik. Bila je vzorna gospodinja in dobra mati. Zapušča dvoje nepreskrblejnih o-trok.
V	Radečah pri Zidanem mostu je umrla Marija Rosina,rojena Juvančič, vdova sodnega svetnika i nmati sodnika Ern-3fta* Rosi ne. Dosegla je starost 55 let.
Nesreča v rudniku. V krme-ljskem rudniku na Dolenjske^ se je pripetila težka nesreča. 18 letni rudar Josip Mojstrovič, ki je premikal rudniške vagončke, je prišel med odbijače, ki so ga stisnili čez život ter ga smrtnone-varno poškodovali. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Po zdravniškem mnenju je malo upanja, da bi okreval.
Umrli so: V Kranju so pokopali tamkajšnjega rojaka Emila Merka. podpolkovnika \ pokoju, ki je umrl v ljubljanski vojaški bolnici na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v izvrševanju svoje službe. Po prevratu je služboval v Ljubljana Mostaru v Hercegovini ter končno v Št i ju v Macedo-niji. Vsled bolezni je stopil v pokoj in preselil v rodno mesto Kranj..
V	Radovljici je umrl posestnik in ključavničar Ivan Sar-tori v starosti 74 let. Bil je todločno naroden mož, ki ^je u-živai splošno spoštovanje.
Pesimist zatrjuje, da so avtomobili vzrok lenobe; morda je bila pa baš lemoba vzrok gradbe avtomobilov?
Izvirna pisma iz stare domovine
(Piše—ar—) lil.
IZ BALKANA.

Ali nismo prav i i i, da na Balkanu nekaj vre v oblakih ? Nevihte še ni konec. Tam od daleč se bliska in hruje izza narodov po maščevanju. Bolgar je miren, a neln^ tudi njegova potrpežljivost. Jemati narodu, poštenjaku kakor je Bolgar, pravico do svobodo in kulture in trgovine po Egej-skem morju, presega že vse meje dostojnosti. Čemu se je | Bolgar pretepal v turško bal- I kanski vojski in pri Čataldži j obstal vse krvav od turških bojev na besedo *4stoj" Anglije, Francije, Rusije in Nemčije? Ali nima Bolgarija od tega krvavega klanja kaj haska in dobička! Zgubo prebivalstva, škodo vojaške priprave in pravne stene v državnih bla-ganjali, poškodbe v državi in tužna Dobrudža je sad balkanske vojske. In danes f Skoraj zapuščena ko,t sirota se tudi v znoju in solzah, da stoji obnemogla. Lastni bratje jo zapuščajo in zviti sosed Rumun jo hoče obškraniti za par bogatih pokrajin. Rumun, ki je sedel za pečjo ob balkanski vojski in si menel roki po hudi bitki pri Lile-Burgasn, kjer so Bulgari z rokami oklofutali Turka, je zaječal in hotel bogato Dobrudžo v zameno Turškega Odri na bulgarski hrabri vojski. Carjevo domotožje, Ferdinandovo, za prijateljstvo Viljema nemškega, ki je preko Balkana roko molil turškemu j sultanu v ugodni harem, saj i je bilo zadostno, da so I^ulgari j odjenjali in prekinili pohod v i Carigrad. Takemu junaku, ko jp Bolgar, naj je danes plačilo '/guba in ukaz miru? Jasno dovolj, da ne more mirno prenos- j ti škodo oni, k«» bi moral imeli največ dobička. Škoda le,da nastane ob takih slučajih navadno prepir v lastni hiši in j eilj prepogosto poniževalni sklep miru. Lokavim in škoda-j željnim bližnjim sosedam je ' tak ravs pri soseščini preveč- ! krat dopadljiv in srčno v< sel je.
Bolgarska revolucija je mar- ! sikomu všečna. Nam Balkan- j cem je dobro znano. No, vteg- ' ne potegniti v vrtinec viharne-j
ga plesa i njega, dasi slepo- j miši po Evropi. Potres v Bol- i gariji je močno vzdramil sosede Riimune, ki stoje nad i- j Stim vulkanom. Prav tako so '
se ga prestrašili Turki, ki dišijo žveplo ognjenika. Ne malo je prestrašilo kraljestvo Sil S, ki čuje bruhanje lave in kamenja iz ■ognjevikovega žrela. Ministrski svet je naglo nastopil in se posvetoval, kako je
pri sosedu? Saj se je bati, da vulkan ne raztegne svojo moč dalje. Valovito tresenje vulkana se širi smerom Italije, ki je polna vulkanskega ognja. Fašistje bodo vse premajhni, če bruhne vulkan kje v Alpah. Tam bo škoda ogromna, ker je veliko lepih mest in morskih letovišč. Dobro dene ta puč Bolgarije daljnim narodom, ki so izza Alp, za skalnatim gorovjem. Ruskemu muziku in »ilemškemu (Mihelnu praskanje revolucijonarnih pušk na Bolgarskem prijetno segeče "ušima" in živahnejši je ples na Balkanu, veselejee se ruje godba od daleč in pozornejše se šepečeta severna soseda po častniških telefonih. Ta-le sprehod diplomatov po Evropi bolgarski koncert prav nič ne zmeša, če ne še poživlja. Se razumemo! Le škoda, da bo prepozno prišlo od sporazuma med vojskujočimi in vojske željnimi junaki.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5y2 odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.t Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo vec obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko veduo prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Izurjenost in varčevanje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891. Članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Wm. Redmond, predsednik; P. I7. McManus, podpredsednik; Clias. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
I
Točna in hitra postrežba, zmerne cene
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in p r i poznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogečuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovaljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1.00.
Vloge obrestujemo po £lctO
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.

Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
I
m
FARME NA PRODAJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WlS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru Zemlja je rodo vitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini Wiscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET CHICAGO, ILL.
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE NEW YORK CITY.
Izseljevanje iz starega kraja je zopet otvorjeno Do 1 junija 1924 pride lahko v Ameriko
*
6426 oseb.
Ako nameravate vašo ženo. otroke ali sorodnike semkaj dobiti, pišite mi takoj, nakar bom jaz za vas vse uredil.
Denar pošiljatve v kraj. Vložni oddelek.
Potniški oddelek.
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE. NE W YORK CITY.

4 letu v roškem ujetništva
lpii«'Jo«p Grdia«, We»t Park, O. I
(Nadaljevanje.)
Priprave na odhod. Slovo od mužikov na občinski seji. Zadnja noč v Bogohranimo-vem.
Tovariši, u vidov ši moj trden sklop za povratek v domovino, so me pustili zatem v miru; le Prokofi (Poljak) me je £e vedno prosil, da naj počakam vsaj še 14 dni, ali vsaj 1 teden, da se tudi na pot pripravi. Jaz sem mu rekel, če so ni v dveh tetinih pripravil kakor dogovorjeno, se tudi v e-nein tednu ne bo; škoda tratiti čas za to. Pri tem sem -se pa jaz požuril s pripravo za
odhod. Dan odhoda sem določil na 10. januarja, kajti baš ta dan je nameraval sosed Boris (»avrilovič peljati se po o-pravkih v mesto Kalač, čez ko-je je bilo treba meni iti v smeri proti mestu Kantimiro-vom. Ker je bilo do Kalač a okrog 00 kilometrov daljave, fcem naprosil onega soseda, naj me vzame na voz, kar mi Gav-rilovič ni odrekel; povabil me je, naj ga čakam oamVeni dan ob pol S. zjutraj na njegovem dvorišču. — Hvala Bogu, da se bom saj toliko peljal.
Oni večer sem hitel k občinskemu pisarju Ivanoviču, da mi napiše uradni potni list, kakor že obljubljeno. Pa tu sem se zopet udaril po kolenu; lvauovič ni bil več pri volji napisati listine; rekel je, da se boji, če bo pri tem kdo kaj kritiziral. Pričel seiu ga prositi, toda zaman. Kmalu zatem sem izprevidel, da iz lepa (prošnjo) ne bo šlo, luakar sem niu obljubil nekaj rubljev darila; potem je pa šlo; takoj se je v sedel, napisal list in pritisnil uradni pečat nanj; naroČil mi je tudi naj pridem na občinsko •J-ejo, da bo potni list še župan potrdil.
V tem so se pričeli božični prazniki, ki se obhajajo 13 dni po/j:ieje kot pri nas; vzrok je ta, ker imajo pravoslavni Kusi še julijski koledar, dočim se katoličani in ves drugi svet poslužuje rimskega, ali .gre-goijjanskega koledarja. Mene ti prazniki tedaj niso prav nič zanimali, kajti po glavi mi je rojilo samo to, "kako bom domov potoval ter sem pripravljal za potovanje potreb ne stvari. Glavna stvar za to je bila potna torba, ozir. nahrbtnik, katerega sem prikrojil iz svoje platnine vreče; na-naramnice sem spletal iz pre-
diva, da so bile v resnici precej močne; na spodnje vogale sem prisil kos usnja na v-*ako stran, kamor sem pritrdil naramnice, vrečo sem pa na vrhu zadrgnil ž njimi. Lep (športen) res ui bil moj nahrbtnik, je bil pa zato bolj soliden in trpežen, kar je bilo najbolj poglavitno za tako potovanje; tudi ni bil dosti podoben pravemu, ampak le vreči; bil je sploh narejen po ruskem vzorcu. Ta svoj znameniti nahrbtnik sem delal o ruskih božičnih praznikih; naše božične praznike sem itak že prej odpravil, torej me ni vezala zapoved obhajati se ruske. Domači, iu nekaj drugih gostov so pili čaj,- ter prigrizovali razno pecivo zraven, kot je to
pri Rusih običaj o velikih praktikih; tudi mene so silili, naj #e v sedem za mizo k čaju; toda milni tedaj ni dišal čaj ne vsa njih čudna gostija, moje misli so plavale le tja daleč v Slovenijo, kamor se sedaj odpravljam; pri tem sem tudi ugibal, bom U srečno dospel tja ali ne ? Poleg tega sem pripravljal 6b-leko; moj gospodar mi je po-
daril srajco, kapo iu stare "co-jga odhoda. Podal sem še ropate" za slučaj hudega mraza; ko vsem navzočim, ozir. vsake-
\ndrej mi je dal svoj vojaški plašč in črevlje; ženski sta mi napekli pšeničnega kruha, ter ga posušili, seveda zrezanega,
da se mi ne izpridi na dolgem potovanju.
Tretji dnu božičnega praznika, 9. januarja popoldne sem šel na občinsko sejo, da mi župan podpiše potni list. Pri-šedši v hišo, kjer so zborovali ruski mužiki (kmetje), sem pozdravil navzočo ter jim povedal po kaj sem prišel. Sta-losta (župan) Ivan Sudakov mi veli, naj mu izročim listino v potrdilo, katero je brez obotavljanja podpisal; za to uslugo sem se mu zahvalil hoteč iti iz zborovalne dvorane. Kar vstane mlad mož Ivan Filipovih, katerega oče je bil ne-l oč) imovit posestnik, ter je e al svojega sina Ivana študirati v Voronež; toda boljševiki s;» pograbili očetu vse imetje, da sta postala oba berača; oče ob imetje, sin pa ob študije. I van Filipovič me je na občinski seji nagovoril:
"Josip, ti sedaj odhajaš «k1 nas. Srečen si. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so pričeli vas, vojnovjete Avstrijce sem tu tja goniti, da vidijo "plejenne" (vjetnike). Nekateri so jih gledali s strahom, drugi s sočutjem, tretji pa s preziranjem misleči, da avstrijski vojak ni tak človek kot ruski vojak. Dosti gorja so morali prestati ti ljudje med nami; tudi naši vojaki so v Av-t tri ji slično trpeli; toda v Avstriji ni bilo Sibirije, kot pri i-.as na Ruskem."
Obrnivši se proti muzi kom je govornik Filipovič nadaljeval:
"Tukaj, pred nami, stoji e-t en izmed onih, ki je skusil gorje ujetništva. Ko je pri->el med mas, je bil nam tujec; r.ezaupni smo bili do njega; marsikatero grenko je moral preslfšati od gospodarjev iu tudi od drugih, to pa zato, ker j> bil ujetnik. Ali ni ujetnik ravno tak človek kot drugi? Mi smo se ponašali, da smo mogočni gospodarji na svoji zemlji, ter pri tem zaničevali ujete Avstrijce; a danes t — Kolika razlika! On se bo vrnil v svojo domovino svoboden; veselo si bo zapel in' Zažvižgal, ko stopi na svoja rojstna
{ia; toda mi bomo pa še trpeli. On gotovo danes ne menja z nikomur; mi bi bili gotovo danes radi na njegovem mes tu. •Srečen, ko mora oditi iz Rusije. Tudi mi smio se prej šteli za srečne, tujce pa smo prezirali smatrajoči jih za nesrečne. Danes pa je ravno narobe. Sredni so vsi oni, ki lahko bežijo od nas."
Nato se je obrnil proti meni
rekoč:	;
"Josip, ko se vrneš domov, v vašo novo državo Jugoslavijo, pozdravi tam vse brate Jugoslovane; saj smo vsi sinovi velikega slovanskega naroda. Naše ljudstvo o tem ni bilo tako natanko poučeno; a danes pa sodimo drugače. . Tudi v Avstriji je veliko Slovanov. Bojno polje v Galiciji je polito z bratsko, oziroma s slovansko krvjo. To vojn« je povzročil sovražnik Slovanov, ker um je bil njih napredek in soglasje trn v peti."
Zatem mi je podal govornik
roko v pozdrav rekoč:
"Srečno potuj. Ke ustraši se težav, ki te čakajo in upam, — da se boš srečno vrnil domov. Ne pozabi na nas; piši nam kaj^, pa povej tudi Jugoslovanom, kaj vse si videl in doživel v ruskem ujetništvu. Porej jim o krvavih dogodkih, katere si videl ma'lastne oči."
Jaz sem zatem Filipoviču o-bljubil, da bom storil po njegovi želji ter sem sp mu zahvalil za pozdrav povodom moje-
mu posebej. Visi so mi želeli srečno pot, kar geni čital ž njih obrazov, da jim prihaja ta že-1 Ija iz srca. Skoro milo se mi je storilo pri srcu ob tem slo-j vesu. Skoro tri leta sem žive med njimi; poznal vsakega' po imanu in lastnostih, zdaj jih pa za vedno zapuščam.
Po tem slovesu sem se vrnil na moj začasni dom k Mihajlo-1 vtiču, da spravim skupaj svoje stvari za potovanje. Tudi glede denarja sem bil v zadre-j gi, kam naj ga spravim da bom varen na dolgi "rajži," kajti tedaj je bilo na Ruskem ropanje že kar v navadi. Za bankovce simi določil kosmato kapo (kučmo) med povlako in kožuhovino; samo paziti moram, da kape ne izgubim kje po noči. Kučma sicer ni bila nova in tudi ne cela, ampak je imela odprtino na vrhu; zato sem prevideno potisnil vanjo Ii bankovcev po 25 rubljev, drugi) »eni pa spravil previdno
v žep. Gospodar mi je pošte-i io odštel pri njemu zasluženi in spravljeni denar vse v cesarskih bankovcih, (rubljih), ki so imeli še vedno prvo mesto ■med vso šaro novega denarja, ki ga jc bilo najmanj 12 vrst. Ves ta novi denar je bil ničvreden papir. Vse moje denarno premoženje je znašalo 215 rubljev skupaj; gospodar mi je dni celo nekaj rubljev več, kot sem jih pričakoval. Najbolj me je skrbelo, kam naj spravim srebrni denar, katerega sem hotel na vsak način v trajen spomin vzeti s sabo; tega drobiža je bilo v srebru za 4 rublje. Srebro je bilo v Kusi ji takrat ::elo drago, istega ni bilo mogoče kupiti še za visoko ceno ne; saj še bakrenih kopojk ni bilo več, ker jih je ničvredni papirnati drobiž izpodrinil. r*'''ul sem tudi, tla pri prehodu ('oz Kusijo odvzamejo ruski vojaki potniku vse srebrni denar; zato sem sklenil skriti ga v čevelj.
Ko sem vso stvar uredil-, je nastopila že noč; podal sem se teroj k počitku, da prespi m zadnji veer v Bogoliranimo-veni.
(Dalje sedi.)
AVaukegan, lil.
(J .urednik:— Gotovo mi izstopite nekoliko prostora za par novic iz naše \Vaukegan-Nortli Chicago naselbine.
Tudi naši rojaki so zavedajo, da je sedaj doba piknikov in izletov. Vsako nedeljo se te ameriške navade pridno poslužujejo, bodisi posamezniki, društva, ali klubi; vse hiti v cleno naravo, da se nekoliko eddihne od svojega tedenskega trpljenja.
Dne 4. avgusta otvori 10. : erijo delničarjev, Slovensko Stavbinsko iu posojilno druš-! vo. (North Sliorc Building and Loan Associntion). Rojaki! Sezite pridno po delnicah Slovenskega Stavb, in Posojilnega društva. Delnice so po {$100.00 vsaka, in.vplačljive po 25c tedensko. Vam se par eeu-• ov nič ne pozna ako jih vloži-'e na obresti tedensko, a po (i ietili je pa že lep kapital. Pridite torej 4. avgusta in vzemi-;.c delnice tega- društva, čim več tem b< lje. Kakor že rečeno vsaka delnica se plačuje tedensko po 25c (ali $2.50 za 10 delnic ali $1000.00 kapitala kar gotovo ui nikaka svota,dn bi je lic mogli utrpeli vsak teden; a skozi (i let in par most cev je pa že , cel zaklad, el tisočak skupaj, da celo sami ne veste, tla ste s tako malo požrtvovalnostjo dosegli tako . olik uspeh. Da ne bo nobenih iredsodkov o varnosti ulcže-leka denarja pri Slov. Stavb, in Pos.. duusU^, .moram k(j\\-",t at i ra t i, tf»?'je -t ti '< 1 en ar uložeii »olj varno kot v katerikoli
banki. Tu ni nobenih špekulacij z denarjem kot to navadno banke delajo,ampak denar gre
takoj isti dan, ko/ga vi uloži-te, na obresti in sicer le na posestvo, na prvo vknjižbo (First Mortgage). In- tudi ko bi cena posestvu padla, je tu izguba nemogoča, ker vsakdo, kdor si tu denar izposodi, tudi takoj odplačuje svoj dolg, in sicer od tedna do tedna jo manj dolžan. Ravno tako v '6 letih in par mesecih ves svoj dolg poravna. Torej bodite le brez skrbi, in z vesoljem pristopite k Slov. Stavb, in Pos. društvu. Prigovarjajte in priporočajte to društvo tudi vašim znancem in prijateljem. I nad tega društva je odprt vsako soboto ob 7. uri zvečer v Frank Svete-tovem prostoru. lahko postanto član in delu« •ar, katerokoli soboto se vam zdi, vendar ne odlašajte, ampak pristopite čim preje tem bolje, ker to bo v vašo lastno korist, korist, vašega soseda, v korist cele naše naselbine. Mogoče imate denar na banki? 1}obro, banka vam plača po 3% letno interesa. Ako pa denar dvignete pred 1. jan. ali 1. jul. pa nič, kaj ne? Ako pa svoje prihranke vložite v Slov. Stavb in Po-, društvo, dobite letno interesa 4,i>%; lorej 1 iu pol procenta več kot ;-'<> navadi v banki, vrhu tega se vam izplača obresti popolnoma od dneva do dneva koliko časa-ste imeli denar vložen, ako istega dvignete. Na primer: vi ste imeli denar vložen
meseca in 3 tetine, obresti se vam izplača s kapitalom vred :'.a 2 meseca 3 tedne, kar nobena banka tega ne stoii.
Vlagajte torej svoje prihranke pri našem Slov. Stavb, n Posoj. društvu.
Pridite torej prihodnjo soboto 4. avgusta v urad tega društva kjer se vam bode idalo \Vso nadaJ jen informacije. Za Slovensko Stavbinsko in
Posojilno društvo. (North
Sliore Building and Loan
Association.)
Math Ivanetich, tajnik.
PREVARE Z OLJNIMI DEL-NICAMI V AMERIKI.
Ob priliki aretacije znanega dr. Cooka (ki je svoječasno "odkril" severni tečaj) v državi Teksas, kjer je prodajal oljne delnice brez olja, piše E-d\vard H. Smith v World Ma-gazine z dne 10. junija "Zakaj ne more zmagati v igri z oljem?" o prevarah z delnicam oljnih podjetij.
Neki zvezni preiskovalec ki noče, da bi se vedelo njegovo i-me je dejal piscu, da sta bili zadnjih dvajset let po dve izmeti vsakih treh družin v Ze-dinjenih Državah prevarani s krivimi oljnimi delnicami. Število žrtev, misli da iznaša blizu dvajset miljonov, poprečna izguba vsake žrtve pa naj-manje 500 dolarjev, kar bi pomenilo 10,000,000,000 dolarjev v dvajsetih letih.
Te številke se ne zde piscu niti najmanje pretirane.
AViHiam Wiliter, ki je vodil preiskavo za "Vigilance Com-mittee (d' the Associated Ad-vertising Clubs of the World", je dejal piscu, da je bilo občinstvo v letih 1918, 1920 prevarano za najmanje $2,000,-000,000 na leto. V onem času je bilo Vsako loto 250,000 do 275,000 milijonov dolarjev kapitala iiiikorporirancga za oljna podjetja v Zedinjenih državah, najmanje po 2000 miljonov, da je otipalo (na prevare.
1']. H. Smith pravi, da sta v glavnem dve metodi, po katerih delajo sleparji — vzhodna in zapadna. Prva operira na nevvvorški borzi (Stoek Exe-liange), bolj poredkoma v Bostonu in v Chicagi, sporadično pa v Fliadelfiu in v Pitt>bur-U-ini! ' To"' ji- b'r>tvena igra \Vall Streeta, namenjena, lju-
Druiinska vest.
.. s i
Minuli četrtek, dne 26. juli-
dem ki igrajo na trgu kljub v-sem svarilom, izkušnjami in
svetom-	ija se je vrnila v naše mesto
Podjetnik navadno kupi za^rs> jos. Sitar, soproga gl. nekoliko dolarjev opcije na pre(jg. K£.K.J. s svojimi otro-
zemljišča brez vrednosti, blizu kakšnega kraja, kje teče o-lje. Zemljina, ki so kaj vredna, so že prej pokupile velike kompanije, ali pa jih originalni lastniki trdno drže v rokah. Potem odide podjetje v Arizo-nu ali Delavvare aU kakšno drugo primerno državo, pa in-korporira za 5,000,000 dolarjev v delnicah (šerili) pol dolar. Potem se vrne v New York in odpre pisarno.
Dokler niso delnice razprodane, stopajo na borzi, kadar dosežejo kvotaeijo po šest ali sedem dolarjev, izroči podjetnik kompanijo kakšnim dobrodušnim ljudem, izbranim izmed delničarjev, sam pa odide v Evropa ali pa na Riversi-de Drive, tkar je <xlvisno od tega kakoršno protekcijo si je z-nal zagotoviti. Čez dan ali dva kvotirajo delnice njegove kompanije trideset centov in potem tri cente. Ave atquc vale!
Zapadna metoda je v nekaterih ozirih strarejša, v nekaterih pa novejša
ci in nečakinjo gdč. Anico Si-tarjevo z ve teden skih počitnic v državi Colorado. Mrs. Sitarjeva jo obiskala svojo mater in drii^e ožje sorodnike v Pueblo, Colo. Ravno isti dan je dospel iz zapada v naše mesto tudi brat Mrs. Jos. Sitar, g. Walter Prodov ic h; tu se je mudil samo en dan po trgovskih opravkih.
Ako hočemo ohraniti večjo množino surovega masla dalj časa, naj se izdelam) surovo majilo čimprej potrosi « solitar-jem im nato dobro pregnete. Na vsakih 5 kg. nnHa naj se dene trideset gramov drobno stol-čenega eolitarja. Ko je to do-vršento, nraislo dobro K;tla"i v kakšjifc, leseno ali pa lončeno posodo, posoda se pokrije nato s platnom im dene v hladen prostor.
NA PRODAJ.
Na prodaj je v sredi znane Navadno slovenske naselbine Pueblo, zapadni podjetniki ne proda-j	8t°je('a na treh lo'
jo "serov". Navadno ne u- tih z vellko -ara*° 1,1 lllevoni-stavna! ja jo kompanij. Kar Pt-alopje se nahaja na vogalu
prodajajo občinstvu, se navadno imenuje "units", "trustl
Palm St. in East B. St. nasproti slovenskega farovža. lliša shares", " "participations",! vsebuje -zdtjlaj. dva velika lo-"leasehold Lnterests itd. Na-jkala za k;lko trgovino, v dru-mesto kompanij -organizirajo	nadstropju je pa 8 sob z
"kooperativna dništva", 44konsolidacije", "sindikate", "poohs" — <leh>nia zato, da lože zvabijo občinstvo na liman-ce, deloma pa zato, da se izognejo talkozvanini blue skv laws, zakonom, ki v nekaterih državah postavljajo meje podobnim podjetjem.
Največ se potem vrta zato, tla se podjetnikom ni treba bati zasledovanja. Toda vča-si se najde olje. Kaj tedaj? Podjetnik poveča inik'/rporaci-jo, trust ali kakor koli se že i-meliuje mišniea.
Če ima kompanijo za 5 milijonov dolarjev, jo dvigne na 15 milijonov. On ve, da je v studencu olja za en milijon, ve pa tudi, da ne v žepih tistih, ki se dajo varati z ogla'si deset milijonov.
In to je raziog, zakaj ne more občinstvo v tej igri nikdar dobiti. V osmih slučajih izmeti desetih se ne najde toliko olja, da bi so izplavalo delati; v enem slučaju se sploh nič ne stori; v desetem slučaju se res najde olje, ampak delničar nima nič od tega, ker se rabi tudi to olje le zato, tla se izvleče še več denarja iz žepov lahkovernih ljudi.
vso hišno pripravo. Proda se po ceni pod ugodnimi pogoji. To posestvo je na prodaj vsled smrti mojega moža, ker je hiša prevelika same. Pišite za pojasnila, ali vprašajte lastnico:
Mrs. Mary Snedec, 819 East B. St.
Pueblo, Colo.
Anton Zbašnik
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) So priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
KJE JE?
Rad bi zvedel naslov mojega brata Frank Anzick, doma iz Skofeljce, fara Šmarje pod Ljubljano. Pred 4 leti je živel nekje v Clevelandu, Ohio, od tedaj pa ne vem, kje se nahaja. Rad bi mu sporočil zelo važne novice iz stare domovine.
John Anzick.
580 San Bruno Ave.
San Francisco, Calif.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašen^ nemške ali kranjske in pa tudi ch-romatične z 12 basi ter kovče-ke za Harmonike.
ALOIS SKULJ, i
323 Epsilon PI., Brooklyn, N.«
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1- julija 1.1- odprto,
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in atari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, P«.

Vse društvene tiskovine
" —— ^ , —■
kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar terej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi slov. list v Ameriki; $2 na leto
1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinoii.
OTOK ZAKLADOV
Angleško »pisal R. L. Stevanaon. PotlovenU J. M.
(Nadaljevanje.)
Na lati j i so med tem top zasukali in Hands, ki je stal z nabijalnikom pri eevi, je bil radi tega najbolj v nevarnosti. Vendar nismo imeli srečo, kajti ravno ko je Trelawnev ustrelil, se je pripognil, krog-lja je šinila nad njim in eden izmed ostalih štirih je padel.
Na njegov krik so odgovorili ne samo tovariši na krovu, temveč* tudi mnogobrojni gla sovi na obrežju; in ko sem po ijtilal v tej smeri, sem videl, kako so ostali razbojniki v gručah prihajali izza drevja in hiteli proti svojim čolnom.
"Golili prihajajo sem,gos poti", sem rekel.
"Dalje torej!" je zavpil kapitan. Sedaj ne smemo gledati na to, če ga potopimo. Če se nam ne posreči priti do ob ležja, je vse izgubljeno."
"Samo en čoln se pripravlja na odhod, gospod", sem pris ta vil, "možje drugih čolnov pa pridejo najbolj go.tovo po bregu naokoli, da naj vjauie-jo."
"Zelo bodo morali teči, gospod," je odvrnil kapitan ".Mornarji na suhem, vsaj veste! Vendar nisem mislil nanje temveč topove kroglje nam bodo delale preglavice. Kroglje za keglanje! Hišina moje žene ne bi mogla zgrešiti; povejte nam, sodnik, kadar boste merili, da ustavimo."
Medtem smo voziii še precej Tiaglo za tako preobložen čoln i nsmo zajeli le malo votle. Bili smo že blizu obrežja, še kakih trideset ali rtirideset u-tiareev z vesli in na suhem bi bili, kajti odtok je odkril o-zek pas peska pod košatim tlrevjem. Sedaj se nam ni bilo tieba več bati čolna, mali rtič ga je že zakril našim očem. Odtok, ki nas je tako neusmiljeno zadrževal, se je sedaj, v-račal in zadrževal naše nasprotnike. Edina naša nevarnost je bil top.
"Ako bi smel", je rekel kapitan, "bi se ustavili in ustre lili še enega."
Bilo je pa jasno, da so misli-Ji, da ne more nič preprečiti njihovega strela. Prav nič se niso brigali za svojega padlega tovariša, dasiravno ni bil mrtev in.sem ga videl, kako je poskušal zlesti v stran.
"Gotov!" je zavpil sodnik.
"Stojte!" je ukazal kapitan hitro kakor odmev.
In on in Redruth sta s tako močjo za veslala nazaj, da se je zadnji del čolna pogreznil globoko v votlo. In v istem trenutku so ustrelili s topom. To je bil prvi strel, ki ga je .Jaktc slišal, kajti, pok sodnikovega strela ni segel tlo njega. Kje je frčala kroglja, ni nihče nas vedel; vendar mislim, tla je morala žvižgati nad našimi glavami in da jc njen puh mnogo pripomogel k naši nesreči.
Čoln se je začel z zadnjim delom popolnoma počasi potapljati v tri čevlje globoki vodi, in samo jaz in kapitan sva se obdržala na nogah. O-stali trije pa so se prekucnili na glavo v vodo in prišli zopet na površje premočeni do kože.
Do sedaj u' bilo veliko škode. Nihče ni utonil in lahko smg byedli proti obrežju. Toda vsa naša zaloga je ležala na dnu in na našo nesrečo sta ostali samo dve puški izmed peterih za rabo. Jaz sem pograbil svojo, ker mi je ležrfla na kolenih in sem jo nehote držal nad glavo. Kar se tiče kapitana, jo je nosil na jermenu preko rame in kot previden mdz z ognje mnavzgor.. Ostale tri -o se potopile s čolnom.
Da je bila naša zadrega še
večja, smo čuli bližati se glasove po gozdu ob obrežju in mi nismo bili samo v nevarnosti, da nam zastopijo pot do ostroga, temveč tudi smo se bali, če sta imela Hunter in .lovce dovolj hrabrosti in.poguma v slučaju, da sta bila napadena. Ilunter je bil pogumen, to smo vedeli,-glede J ovc a pa je bilo dvomljivo — bil je srcer prijazen in uljudon človek za služabnika, za vojaka pa popol-j noma nesposobeu.
Vse to nam je rojilo po glm vi, ko smo bredli na suho ko^ likor hitro smo mogli, in pustili za »eboj naš ubogi čoln in debro polovico vsega našega smodnika in živeža."
XVIII. POGLAVJE. Zdravnik pripoveduje dalje: Konec bojev prvega dne.
"Hiteli smo kolikor smo mogli preko onega dela gozda, ki nas je ložil otl ostroga in pri vsakem koraku smo slišali njihove korake in pokanje ve, ko >o prodirali skozi goščavo.
Spoznal sem, da mora v resnici priti tlo boja in pogledal sem na svojo puško.
"Kapitan", sem rekel, Trelavnev je najboljši strelec. Dajte mu svojo puško, ker njegova .ni za rabo."
(Dalje sledi.)
Pri krznar iu.
Krznar (bogati dami) j "Jamčim vam, da je ta suknja iz pristnih podlasičnih kož. Trajala vas bo več let."
Dama: Kaj pa če to suknjo na dežju zmočim; kožuhovina bo pokvarjena.
Krznar: "Ali ste že morda videli kako podlasico z dežnikom ?"
Nekaj navodil pri plavanju.
Ne hodi so kopat kmalu potem, ko si se dobrt) najedel, ali
h polnim želodcem.
Ne hodi se kopat, če se preveč razgret, ali če se potiš v-sled vročine; nagla prememba temperatura ti lahko povzroči kr£%' da lahko utoniš.
fv -i podvržen krčem, ne plavaj pre-vdč v globoki vodi kjer so kaki vrtinci; drži se raje plitve vode ob obrežju.
Ne potapljaj v vodo takih o-seb, ki ne znajo plavati; to je jako nevarna šala.
Ne skakaj v plitvo votlo i. glavo naprej pri ,t.cm si lahko zlomiš tilnik.
Ne kaži svoje spretnosti in korajže pri plavanju, da bi sku šal preplavati večjo razdaljo, kakor isto y resnici lahko preplavaš.
-.Stenice. Edino zanesljivo sredstvo proti stenicam, ki so se ti ugnezdile v stanovanje, je vztrajnost. Ker se drže najrajši v posteljah, žimnieah itd., posvečaj tem Hajve-čjo pozornost ter uničuj golazen s tem, ia namažeš ali poliješ špranje in razpokes kako tekočino, kakor terpentinovo olje, petrolej, bencin, jesihova kislina, zelo močan jesih itd. Jefctihova kislina je koži nevarna. Mazanje ali polivanje se mora vršiti večkrat. Če so stenice zašle v zofe, mehke stole itd., pusti te razdreti in očijstiti, ker sicer se stenic nikdar ne iznobiš. Poleg vztrajnega čiščenja in sna-ženja zamaži tudi vse špranje v zidu, pri vratih ali v tleh s primernim kitom, izpiraj tla z lu-gom aLi klorovo vodo ter uničuj zalego. Mesta, kjer bi sc mogle stenice nahajati, je treba redi o vestno pregledovati in žival pokončati.
Snažen je šivalnega stroja.
Šivalni stroj, katerega hočem : ohraniti dolgo časa, moram > pravilno in natanko čistiti, gla-\ nt) ulogo igrata "tu olje in petrolej. Marsikateri stroj je v nekaj letih tako obrabljen, ti«-, rabi večjega po pravila ali pa se sploh ne da več popraviti in to siamo zaradi nepravilnega čiščenja ali celo ratli zanemarjenosti. Ako šivaš s šivalnim strojem, moraš wak talen po rabiti vsaj četrtinko ure za snaženje. Najbolje in najhitreje očistiš stroj na sledeči na-čin: Vzemi najprvo čolniček ali kolešček iz stroja in ga shrar/i. Potem vlij v vse nalašč za 'to pripravljene luknji ce par kapljic petroleja, tudi na dele železa pri stroju, kakor pri stroju, katerl.se pri vrtenju drgnejo drug ob drugega, vlij petrolej. Nato vrti stroj naprej in nazaj, da se izmoče staro olje. Z mehko, čisto ruto zbriši ostali petrolej s stroja in ga šele sedaj namazi s čistim o-Ijem. Zelo v navadi je mazanje stroja z oljem, v katerega se primeša petrolej ali pa* celo s samim petrolejem. In to je zelo napačno. Stroj sicer lahko teče, a se obrabi tako, da v par letih ni sploh več za rabo, ker petrolej nima svojstva olja, nasprotno, že v steklenici raztopi olje, da postane še to s,troju škodljivo. Le samo čisto olje zmanjša drgnjenje železnih delov in< tako dolgo časa o-hrani »troj. Rabite torej najprvo petrolej in šele potem, ko ste ga dobro izbrisali, olje, in nikoli oboje namešano. Naj-j boljše je olje iz kosti, ki ga do-J bimo v vsaki drogeriji, lekarni ali trgovini za šivalne stroje.
Boljše je ubiti dve muhe z e-nim udarcem, kot dva ptiča z enim kamenom.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in.znancem tužno vest, tla je naš predobri soprog in joče, g.
Anton Mustar, st.
po večtedenski hudi bolezni, previden s tolažili sv. vere dne 21. julija umrl v bolnišnici sv. Jožefa, star 57 let. Pogreb se je vršil dne 24. julija po katol. obredu.
Zahvalo izrekamo Rev. J. Plevnik u in Rev. M. Butala,ki sta ga hodila obiskovat in tolažit na dom in v bolnišnico. Lepa hvala sorodnikom in drugim iz Carbon^Hill, Standard Citv in Colinsville, 111. za darovane vence in za vdeležbo pri pogrebu. Hvala društvu sv.
Cirila in Metoda št. 8. K.S.K. J. za venec; ker so člani zvečer pri pokojniku čuli in ga soremili k zadnjem počitku. Hvala vsem sosedom in prijateljem iz Jolieta za darovane vence, ki so ga prišli kropit, in ki so pokojnika spremili do groba.
Dragega in nepozabnega pokojnika priporočamo v moli-litev in blag spomin. Naj v miru počiva!
Žalujoči ostali:
Johana Mustar, soproga. Frank, Anton, sinova. Joliet, lil. dne 27. julija 1923.
. AVGUSTA .1923.
—..... n	- - -
Dokler ne spoznaš svoje slabosti, ne moreš vporabljati svoje moči.
se je nekoč smatralo razsvetljavo in telefon za "luksus". Virginia je kasneje skušala o-mejiti rabo kopalne s tem, da je obdavčila vsakega lastnika letno s $30.00. Danes morajo i-meti kopalne tudi najcenejša stanovanja, ker smo se naučili koliko je vredna dnevna kopelj za naše zdravje. Ampak naše telo se mora oprati tudi otl znotraj, in Trinerjevo zdravilno grenko vino je za to najboljše. Isto izčisti želodec in črova, ji hdrži čiste, pomaga prebavi, dela dober tek in v vročih poletnih dneh znatno poveča udobnost. Mr. George Kossa,. Virginia, Minn. se je kratko in jedrnato izrazil, 6. julija: "Triuerjevo zdravilno grenko vino je gotovo vredno denarja, ker je dobrt) za zdravje." Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima za vas v zalogi. Poskusite tudi Trinerjev Dental Crcam. Trinerjeve Headache Powders in Triner-jevp Coni Remedy, prepričali se boste, tla so jako uspešne!
(Ad ve rt i seme n t.).
5a«tave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
ČLANEK XXIII.
Skrb za otroka v Postelji.
Pogosto izpremembe v položaju dočim jc otrok v postelji so važne, ne lo za pocutek otroka, temveč tudi. da se pre preči kongestijo kateregakoli telesnega dela. Otroka naj se umije vsaki dan z Robo ali mu da kopelj. Kopelj za mrzlico (nekako 9U stopinj Fahrenheita) se lahko da enkrat ali dvakrat na dan še bolj pogosto, če je mrzlica močna.
KOPALNA JE BILA NEKOČ "NIČEMURNOST."
Kopalna v hiši ni stara ustanova. Prva kopalna v Združenih državah je bila postav-liena v Cincinnatiju leta 1842. Njeno odkritje se je zvršilo s svečanostmi na božični dan so isto napadali časopisi kotrni-čemurnost, -nekaj nedemokratičnega i neameriškega, kakor
Temperatura.
Temperaturo kopeli je reba meriti s toplomerom. Pri kopanju bolnega otroka je treba strogo paziti na to. da se otroka ne prehladi, da se ga ne prestraši ali razburi. Mrzle ob-kLdke ali čepico z ledom se lahko položi na iflavo tekom mrzlice med kopanjem, da se /niža teperaturo. Le so noge in roke mrzle se lahko uporablja steklenice* vročo vodo.
Hrano je treba skrčiti v vsaki akutni bolezni.
V bolezni je zavživanje vode velike ažnosti. Vodo je treba ponuditi v pogostih presledkih, če le mogoče vsako uro dokler je dete prebujeno in množino, zavžito v 24 urah je treba zaznamovati. .
Bolan otrok mora iti vsak dan na stran. Ce tre, se lahko v ta namen rabi enemo ali pa gonko vodo. Tudi množino tirina je treba zaznamovati ter dati otroku več vode, če je premalo urina.
' Dejstvo je, da delajo zdravi otroci srečne matere. Primerna hrana in skrb bi morala napraviti vsakega otroka močnim in zdravim. Ce ne morete dojiti svojega otroka bi morala biti vaša prva misel Bordenovo Eagle Mleko. Matere treh generacij so ga rabile i:i njih oroci so se hitro in izdatno zredili, ko so začeli zavživati Eagle Brand. Borde-nova kompanija je v treh generacijah dovedla na tisoče starišev do spoznanja, da je zdravje njih otrok najbolj važen korak proti njih bodočemu uspehu. Bordenovo Eagle Mleko je vzgojilo milijone otrok v močne in zdrave možke in ženske.
Številnim materam se ne zdi tri najst let posebna starost za deklico. Ko doseže to starost, jo prevzame čustvo upanja in razburjenja, katerega ne more pojasniti svoji materi Ta doba je najbolj resni čas v zivlje n ju deklice, kajti v tem času se celo njeno telo izpremeni ter potrebuje stalne pozornosti matere. S tem. da dodaste Bordenovo Eagle Mleko k njeni dijeti, ji lahko pomagate s potrebnim sredstvom, da pride varno skozi to nevarno dobo. Dati je morate pa dve veliki žlici na dan, najboljše dopoldne ali popoldne. Raz-redžite s tremi četrtinami čase mr-zle vode. Eagle Mleko se l*hko zmeša s stepenim jajcem in dišavami, ginger ale-om. grozdnim sokom, sadnimi soki ali kakao. Seveda so tudi važni sveži zrak. gibanje, primerno spanje in dobra zabava, a pravilna hrana je največje važnosti.
Prečita jte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo.
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
' (- I	v
Severa's
Balzol
(prej xn»n kot Življeuskl Kulsaru)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 60 in 85 centov.
Vpraiajt« zanj v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEOAR RARIDS, IOWA
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribeini za repo z dvema nožema------$1.1C
Suho grozdje in drugo. •
Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv ---------------$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča-132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110
funtov --------------------------$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Espress vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu ia okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St-Telefon 4555 Joliet, 111.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pneblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo.
NA PRODAJ
\
sta dve loti 40x120, na Mo-raa St. in N. Prairie Ave., Joliet, 111.; jako pripravni za z-^radbo hiš. Loti sta oddaljena dva bloka od \Vilcox St. poulične kare.
Vprašajte za ceno na
107 Walsh St.
Joliet, Ili.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IIL
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St.	Joliet, IU.
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio"'v mestu.
Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družin-! ske slike, porQČne itd. Povečujemo j razne' slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe cLvirje.
V JUbOSLAViJi
V 9 DNEH ■
PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za popravila raznih muzikalnih inštrumentov, bodisi že na pihala, ali strune; sploh vse, od orglic do največjih cerkvenih orgelj. Delo garantirano.
Mihael Gregorič, 505 Elm St. Calumet, Mich.
I Aquitania ...........45.647 ton
, Mauretania .........30.704 ton
Berengaria ..........52.022 ton
Odplove vsak torek eden teh velikanov.
Krasne kabine 3. raz. z 2—4—6 posteljami. Fina hrana, kadilnica in počivalnica. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu.
CUNARD, LINE IV 140 N. Dearborn St Chicago, IIL
PREDNO ODPOTUJETE
na počitnice zglasite se gotovo v naši banki, da boste zamenjali svoj, za počitnice določeni denar, v potniške čeke. (Traveler,s Checks).
Te čeke lahko ravno tako rabite kot gotovi denar sirom sveta. Nih'."e drugi jih ne more vnovčiti (zamenjati) kot sami vi. Označeni čeki so najbolj varen in prikladen način lastovanja denarja. Mi izdajamo take čeke v vseh poljubnih vam
.: i i III
Premoženje tc banke znaša $12,000,000.00