126
Gospodarske skušnje.
(Jesenovo perje za živinsko klajo.) Knez Švarcenberg naznanja, da je jesenovo perje dobro za živinsko klajo, če se nasoljeno nekoliko časa v kakem sodu ali kadi ležati pusti.
Imenovani knez je dal na svojem vertu na Dunaji (am Rennvveg) sred oktobra pretečenega leta okoli 50 funtov jesenovega perja nabrati, in v sod po skladih naložiti, tako namreč, da je na sklad perja prišel sklad kamnene soli, od zgoraj je perje z dilicami pokril in s kamenjem obložil, ravno tako kakor se po navadi z zeljem ravna. (Soli se je porabilo 5 funtov, ki je bila po 5 kr.).
Perje se je pustilo do mesca sušca t. I. v sodu, potem se je jelo živini pokladati. Polovica perja se je z reženo slamo in rezanco mešala in kravam pokladala, ktere so posebno po perji kaj rade segale; druga polovica se jim je pa čisto nama, nepomešana dajala. Krave so golu perje še veliko raji žerle kakor pomešano, in še celo tisto, ki jim je z jasel na tla padlo, so z veliko slastjo poberale in jedle, da je bilo veselje. Iz tega se očitno previdi, daje omenjeno perje živini tudi dobra kerma. — Da pa pride ta živinska klaja 0 soljo vred precej draga, je res, toda ni misliti, da bi se mogla enaka mera soli zato jemati. Kdor perje tudi slabeje soli, bo menda ravno tako dobro opravil. — Misliti je, da bo marsikter kmetovavec poskusil po oznanjeni skušnji svojo živino z jesenovim perjem kermiti, da bo zvedil, po kteri naj nižji ceni more jesenevo perje soliti, da mu bo naj več verglo.
(Ali murve cepiti ali ne.) Pravdo to razsodijo sledeče skušnje: Perje necepljenih dreves se zidnim červičem veliko bolj prileze, kakor pa cepljenih, zato ker ae iz njih menj mokrote naserkajo.
Ker pa divje ali necepljene murve preveč sadja rodijo, kterega červiči ne vživajo, pa menj perja imajo, kakor cepljene , zato pa tudi po tacih deželah, kjer se bolj z žido-rejo pečajo, murve večidel ravno tako cepijo, kakor je pri sadnih drevesih navadno. Cepljene drevesa tudi skorej tretji del več perja dajo kakor necepljene.
(Naj boljši čas verbove in jagnjedoveveje in šib i ne sad i ti) je takrat, kader začno poganjati, dokler pa še perja nimajo. Sade se tako globoko, da več očes pod zemljo pride, ker se ravno iz očes korenine izcimijo. Zato se očesa na šibinah in vejah, ki so za sadbo namenjene, ne smejo poškodovati, ampak se morajo poprej luknje s kakim količem napraviti, v ktere se šibine in veje skerbno utikujejo in z zemljo zasujejo.