Glas zaveznikov Leto II - St. 169 Informacijski dneonik A. I. S. Cena 2 liri TRST, sobota 5. januarja 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PetUoo 1* - Telefon it 93854 ta 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.90, mrtvaški L. 37 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.90, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključne: S. P. L, Societa per la Pubbliclta in Italla, Trst, vla Silvio Pcllloo št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. PRED POMEMBNIM MEDNARODNIM DOGODKOM Attlee bo otvoril skupščino ZN Britanska vlada sprejela predloge, ki jih bo stavila na prvem zasedanju Francoska in jugoslovanska delegacija - Delo zavezniške komisije v Romuniji LONDON, 5. Januarja. — Na otvoritvi glavne skupščine organizacije Zdruienih narodov, ki se bo za-čela v četrtek, bo imel otvoritveni govor britanski ministrski predsednik Attlee. V njem bo pozdravil zbrane zastopnike Zdruienih narodov. Naslednjega dne bo britanski zunanji minister Bevin predlagal sprejem poročila pripravljalne komisije. Britanska vlrda je odobrila predloge, ki jih bo na skupščini stavila Velika Britanija. Zanimanje za skupščino je z' sliko. Skupščino tolmačijo kot največji politični dogodek, odkar so se končale sovražnosti. V Parizu so sporočili, da bo francoskemu odposlanstvu na skupščini organizačije Zdruienih narodov predsedoval zunanji minister Georges BidaulU Ustali odposlanci so: minister Vincent Auriol, gospodarski minister Frangois BilUoux in predsednik francoskega odposlanstva na sestanku v San Franciscu Paul Bon-cour. Namestnika odposlancev sta šef gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva Herve Alphan, ki se je pred kratkim vrnil iz Moskve, in generalni tajnik eConfederation du travailz Leon Jcmhaiuc. V četrtek zvečer je odpotovalo v London pod vodstvom Edvarda Kardelja zastopstvo Jugoslavije. Poleg Kardelja so v zastopstvu še informacijski minister Sava Kosa-novič, jugoslovanski poslanik V Washingtonu Stanoje Simič, jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Ljuba Leontič ter podminister zunanjega ministrstva Stojan Gavri-lovič. Neki zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je včeraj sporočil zastopnikom tiska, da bo ameriški zunanji minister kljub močnemu prehladu, zaradi katerega ie dva dni ni mogel priti v svoj urad,-v ponedeljek ali v torek z letalom odpotoval v London. Dve romunski opozicionalni stranki, in sicer kmečka ter narodna liberalna stranka sta pristali na to, da imenujeta svoje predstavnike, ki bodo vstopili v vlado, kakor je priporočila konferenca zunanjih ministrov v Moskvi. Vladni listi poročajo, da zavezniška komisija, ki je na obisku v Romuniji, da bi preučila način razširitve ministrskega sveta z vključitvijo predstavnikov narodne kmečke in narodne liberalne stranke, »le ni stopila v stik z voditelji opozicije.» Poročilo dostavlja, da sta sir Archibald Clark Kerr, britanski veleposlanik v Moskvi in Averell Harriman, veleposlanik Zdruienih dtrlav, ločeno obiskala voditelja kmečke stranke Julia Maniuja in voditelja narodne liberalne stran-i Bj utlanu.a. Komisija, i kateri je tudi podkomisar za zunanje zadeve Andrej Višinski, je prišla v Bukarešto prve dni tega tedna. Neko poročilo BBC pravi, da so se razgovori v Bukarešti med Oro-zovo vlado in zavezniško komisijo skoraj končali in da sta dve glav. ni opozicijski stranki, ie imejiovali svoje predstavnike za Izidi na Norveškem London, 5. januarja Norveška telegrafska agencija je sporočila, da so dokončni izidi norveških upravnih valitev z izjemo Finmarke in severnih pokrajin naslednji (med oklepaji izidi prejšnjih volitev): konservativci 621 (916), agrarci 836 (1480), liberalci 1134 (1438), desničarske liste 1568 (2075), ljudska katoliška stranka 823 (21), laburisti 5718 (5552), komunisti 1018 (59). Manjše stranke so doživele nepomembno spremembe. Ti izidi se nanašajo na 677 svetnikov. Laburistična stranka ima s komunisti veliko večino. UČINKI V HIROŠIMI ministrstva Halifax zanikuje Washlngton, 5. januarja Britanski poslanik v WashlBf?to-nu lord Halifax Je zanikal govorice, ki pravijo, do misli zapustiti svoje mesto. «Upam — Je dejal — da bom ostal še nekaj časa v Wa-shingtonu. To je moje zadnje politično mesto. Ko ga bom zapustil, se bom umaknil na svoje posestvo.* IZ SLOVENIJE Predsednik NVS Boris Kidrič Je za novoletno številko «Ljudske pravice* napisal članek pod našlovom »Neizprosen boj špekulaciji, škod-ljivstvu in kraji državne lmovlne*. Med drugim piše, da tudi d nes, ko J« ljudstvo gospodar v svoji državi, razni špekulanti, saboterji, tatovi ljudske lmovine In zajedale! ne mirujejo, ampak kujejo • proti-lm s e naklepa in delajo melzmer-n° skodo ‘iudakl skupnosti. Špekulanti Izkoriščajo povoJn6 gospo. tiarake razmere ter koplžljo Jn prikrivajo blago in večajo svojo premoženje na račun ljudje ln državne moči. Nekateri visoki državni uradniki brezvestno kopičijo blago v državnih skladiščih in podpirajo špekulante, kar ae j0 n. pr. dogajalo v trgovinskem ministrstvu. Drugod spet kar na debelo kradejo državno lmovtno. pj. »eo pravi, da so tl nezdravi pojavi ostanki starega reda ln posledica miselnosti tistih ljudi, hi se n« morejo sprijazniti z mi»Wj°> da ^ današnja oblast nekaj čisto novega ln da se nikakor ni moči pot'u-ževatl v upravi starih metod, ker Je ljudstvo budno na straži. Na sestanku prosvetnega ou 1*U«* Mestnega ljudskega odbora v Ljub-!.ani so sklenili, da smejo učiti mladina samo učitelji lz ljudstva. Ugotovili so, da ne more prenesti ' šolo resničnega življenja in 'Zgojitl otroka v ljudskem duhu ,V7-K°jltelj, ki je odtrgan od repičnega Življenja ljudstva ln njegovih življenjskih vprašanj. progu je bila med voj o težko prizadeta. Med osvobodilno vojno so uničili mnogo tračnic, mostov ln predorov. Do zdaj so železničarji ln delavci z udarniškim delom obnovili že večji del Proge. Cez 14 dni bo prvič peljal ak v Bele Krajino. Obnovitven oela so v teku samo še na dv->' ^!kih viaduktih pri Žalni ln na Razprava proti dvaindvajsetim Einsatzgrappen-potiijoči rablji Izpovedi načelnika varnostne službe Himmlerje-vega glavnega stana generala Ottona Otilendorfa Niimberg, 5. januarja Na nadaljevanju nlirnberške razprave je t kot priča nastopil skrivljen človek, oblečen v sivo, zmečkano obleko — Otto Ohlendorf, bivši general policije, načelnik varnostne službe v Himmlerjevem glavnem stanu in načelnik SD, ki Je bila pod poveljstvom Kaltenbrunnerja. Ohlendorf je star 38 lot. Ko so ga obtoženci opazovali, Je postal zelo nervozen. Posebno težko Je vzdržal pogled na Goeringa, ki ga J« neprestano opazoval. Vsi obtoženci so nadvse pozorno zasledovali pripovedovanje Ohlendorfa. Vsi so se posluževali slušalk, med njimi celo Rudolf Hess. Ohlendorf x Je v začetku pričevanja potrdil točnost organizacijske sheme Gestapa ln SD, ki Je visela na steni dvorane. Priznal Je, da je Imel nadzorstvo nad delom organizacije teh policijskih ustanov. Ohlendorfovo zasliševanje je vodil polkovnik John Amen, član ameriškega zbora tožilcev. Na njegovo povelj« Ohlendorf Je priznal, da so na njegovo povelje v Sovjetski zvezi pomorili 90 tisoč Zidov, Izpovedal Je, da Je sam prisostvoval nekaterim množičnim usmrtitvam in tudi sam določil način, kako naj usmrtitve izvedejo. Dejal Je, da Je bil mnenja, da tisti, ki so bili zapisani smirtl, do zadnjega trenotka niso smeli vedeti, kakšna usoda Jih čaka. Zaradi tega so vsem, ki so jih prepeljavall na kraj usmrtitve, navadno povedali, da jih premeščajo v drugo taborišče, Ohlendorf Je izpovedal, da so do leta 1942 Zid« ubijali s strojnicami ter Jih metali v jarke. Kesnej« so Jih po Himmlerjevem ukazu ubijali s plinom, Ohlendorf je z nekakšnim opravičujočim glasom dejal, da ta način ubijanja njegovim ljudem ni bil všeč. Omenil Je tudi, da so nemške oblasti dostikrat ukazovale, da Je treba likvidacije Zidov pospešiti, 1n sicer zaradi »pomanjkanja živeža ln stanovanj*.' Ohlendorf je Izpovedal, da so ustanovili posebne potujoče oddelka, takolmenovane Einsatzgruppen, kt so jih priključili raznim armadam, ki so »e bojevale na vzhodnem bojišču ln ki ao imele nalogo likvidirati Zlde ter sovjetake funkcionarje. Leta 1941 je bil tudi Ohlendorf sam v nekem takšnem oddelku v južni Ukrajini. Povelja za načrtno likvidiranje so prihajala od Hlmmlerja in Hey-drlcha. Ohlendorf Je Izjavil, da mu Js Himmler dejal, da on in Filhrer osebno prevzemata za to polno odgovornost. Sovjetski sodnik Nlklčenko Je Ohlendorfa vprašal, kakšna usoda Je bila namenjena židovskim otrokom. Ohlendorf je odgovoril popolnoma preprosto ln brez najmanjšega znaka razburjenja, da so se odredbe glasile, da je treba likvidirati vse Žide brez razlike, »vštevši tudi otroke*. Speerov branilec Je vprašat Ohlendorfa, ali mu Je bilo znano dejstvo, da je Speer pripravljal atentat na Hitlerja in da Je akušal lzpodneati Hlmmlerja. Na to vprašanje, ki je Imelo namen Izboljšati Speerov osebni položaj, Je priča odgovorila negativno. Zatem Je Schachtov branilec dr. Krausse vprašal Ohlendorfa, ali mu Je znano, da je bil Schacht zaradi sodelovanja pri atentatu na Hitlerja, ki Je bil 20. Julija, poslan v koncentracijsko taborišče. Priča je odgovorila pritrdilno: »Znano jo bilo, da Je bil Schacht udeležen pri zaroti. BU je nasprotnik stranke od leta 1937/38. Ukaz, da ga Je treba zapreti, je dal bodisi Hitler ali pa Himmler*. Ohlendorfa so vprašali, ali je Imel pomisleke proti usmrtitvam, katere je odrejal. Odgovoril Je pritrdilno, pojasnil pa je, da ae ni bilo mogoče obnašati drugače, ker bi ga veako Izmikanje ali nasprotovanje privedlo pred sodišče. Tri dobe Naslednja priča Je bil član SS WlsiUceny. Izpovedal Je, da Je treba v pogledu židovskega vprašanja razlikovati tri dobe: prvo do leta 1940, ki Jo obeležuje množično Izseljevanje Zidov; drugo, ki Je Atomlk brez stanovanja Tudi v Ameriki primanjkuje stanovanj. Nedavno je Oordon L. Griffith objavil mali oglas: «Raziskovalec atomske bombe Ule stanovanje. Dobili ste bombo — ali bom dobil stanovanje? » trajala do konca 1942, ko ro Z1-* zbirali v židovskih četrtih, takozva-nih ghetlh, ln tretjo, ki Je trajala od tega leta dalje. Wiallceny Je pripovedoval, da so iz Slovaške, Grčije ln iz drugih držav prevažali v tovarne smrti v Osvvlecimu, kjer jih Je čakala smrt In sežiganje, na tisoče Zidov. Priznal je, da je po nalogu gestapovskega funkcionarja Elchman-na potoval v Solun ter pomagal pripraviti prevoz 54 tisoč 2idov, ki so Jlli odpeljali Po prihodu nemških čet na Madžarsko Je prišel Wisllceny v Blchn: innovem spremstvu v l_ie-novano državo. Tu so pripravili prevoz pol milijona Zidov, ki so jih maja 1944 začeli odvažati v Osivieclin. Zaščita pred totalitarci Dr. Alberto Rodriguez Larreta, urugvajski zunanji minister, je predložil, da bi ameriške države temeljito izpremenile svoje najpriljubljenejše nalelo, po katerem se ne sme nobena država vmešavati v notranje zadeve kakšne države Novega sveta. Dr. Larreta nasprotno predlaga, da bi morale vse države skupaj nastopiti proti tisti državi, ki zatira rosnovne pravice lloveka »« državljana». Dr. Larreta bo to predložil na spomladanski konferenci držav Latinske Amerike. Jasno je, da je mislil na Argentino. Magna Charta v London London, 5. Januarja 8»devinski dokument, ki vse-i Charto in ki je bil . , e a 1939 na varnem v Zdru- *. državah, bodo poslstU v L~n-,Dns H- januarja jo bo knjižničar ameriškega Kongresa Ur°cl‘ lo,^u Hanfaxu. Dokument so leta 1939 poslali v New Tork, da bi ga razstavili na svetovni razstavi, kj«r je bil na ogled poleg izjave ameriške neodvisnosti. Listino, s katero so bile britanskemu ljudstvu prlpoznane prve r >-boščine, Je izdal ieta 1215 kraij Janez. Franclja priznala Mrliško vlada Pariz, 5. januarja Poročevalec francoskega zunanje, ga ministrstva Je sporočil, da Je Franclja uradno priznala avstrijsko vlado. Predvidevajo, da bosta v kratkem storili Isto tudi britanska in ameriška vlada. Radijski govor predsednika Trumana o ukrepih sa zagotovitev tiste bodočnosti, za katero so se bojevale Združene države Washington, 5. Januarja Predsednik Truman Je Imel v četrtek po radiu govor ameriškemu narodu. Dejal Je, da «bo morala Amerika v 1. 1946 sprejeti odločitve, od katerih bo odvisno, ali si bo mogla notranje zagotoviti tisto veliko bodočnost, za katero se Jc tako junaško bojevala*. »Notranja vprašanja našega naroda v povojnem času niso manj resna in v mnogočem manj težka, kot naša vprašanja na mednarodnem področju. Ce ne bomo mogli kmalu rešiti vprašanj proizvodnje in popolne zaposlitve delovnih sil, bodo lz tega nastale posledice, ki ne bodo težke le v pogledu našega narodnega življenja, marveč tudi v pogledu našega odličnega položaja med drugimi narodi sveta. V pogledu mednarodnih odnoša-jev — je nadaljeval predsednik — je kongres popolnoma rešil svoje naloge. Ko pa začnemo gledati naša notranja vprašanja, ne moremo reči, da smo dosegli napredek ln enako zadovoljive uspehe. Predsednik Je nato naštel naloge, ki Jih bo treba rešiti na no. tranjepolitičnem področju; 1. kolikor mogoče hitro izvesti program preusmeritve ameriškega gospodarstva iz vojnega v mimo stanje; 2. v dobi preusmeritve preprečiti krizo na področju zaposlitve delovnih sli, plač in kupne moči; 3. v tej dobi preprečiti porast cen. Predsednik Truman Je lajavil, da Je od dosege teh smotrov odvisno zaupanje sveta v ameriško vodstvo. Izjavil Je: «Prehodill smo že dolgo pot do vrnitve naših delavcev in tovarn k delu za potrebo miru, toda od cilja nas loči ie dolga pot* Nato Je omenil, kako so mu takoj po Japonski predaji zastopniki industrije in dela osebno obljubili, da bodo v času prehoda k mirnodobnemu gospodarstvu delali v duhu sodelovanja. »Z obžalovanjem mo-ram povedati, da niso držali vseh obljub. Zaradi tega Je,nastalo na naši poti, ko smo se skušali izogniti nevarnosti deflacije, več ovir.* V pogledu vprašanja vedno bolj napetih odnoeov med kapitalom ln delom Je Truman izrazil svojo zaskrbljenost in svoje prepričanje, da Je sistem preiskovalnih komisij edini, ki lahko dovede do rešitve. Nato Je znova pozval Kongres, naJ odobri zakonodajo, ki mu Jo Je predložil Dodal Je: »Videli ste, kako Je družba »General Motors« odklonila sodelovanje. Ne moremo Je prisiliti k sodelovanju drugače, kot da odobrite zakone, katerim se ne bo mogoče odteguitU SVARILNI NAUR ATOMSKI ROMKI AmeriSki znanstvenik doktor Morrison pred senatom Združenih držav ■ 3.000.000 stopinj Celzija - Smrt zaradi krvavitev WA9MNGTON, 5. januarja. — Posebni odbor ameriškega senata, ki mu je poverjeno zasledovanje razvoja atomske sile, je doslej zaslišal ie mnogo strokovnjakov. Nedavno Je pred imenovanim odborom poditi svoje poročilo dr. Philip Morrison, eden izmed vodilnih fizikov iz los Alamosa v New Mežico, kjer so znani atomski laboratoriji. Dr. Morrison Je podaj poročilo o učinkih atomske bombe na Hlroslmo. Večina časopisov Je zaradi drugih važnih dogodkov njegov« dalekosežne Izpovedi prezrla ali Jim ni posvetila zadostne pozornosti. Danes, ko se po sestanku treh zunanjih ministrov v Moskvi ln tik pred zasedanjem Bkupžčlne organizacije Združenih narodov svet ponovno zelo zanima za vprašanje atomske sile ln nje uporabe v vojne namene, so ugotovitve dr. Morrisona ponovno nadvse autualne. Dr. Morrison pravi: »Atomska bomba je vrhunsko orožje. Tako hitro ln popolno uniči tudi veliko področje, da je obramba popolnoma brezupna. Vodstvo ih organizacija takoj propade. Osrednje osebje je pobito. Kako je mogoče z uničenimi 'lsktml postajami in zgorelimi 1 nad- zorovati na tisoče po/ ? Kako jo mogoče z mrtvimi zdravniki ln razrušenimi bolnišnicami poskrbeti za četrt milijona ranjenih?*' Vsemu temu pa moramo dodati še nekaj. Neki japonski uradnik, ki Je stal sredi razvalin, nam Je tožil: »Vse to od ene bombe; to Je nevzdržno*. Razumeli smo, kaj Je hotel povedati. Veliki polsti B-29 z Marianov so sežigali mesta po vsej Japonski. Toda proti tem poletom so Imeli ljudje alarmni sistem in vsaj včasl občutek varnosti. Poleta tlsočev bombnikov ni bito mogoče prikriti. Toda odslej bi se lahko dogodilo vsak dan, vsako uro, da bi se nad katerim koli Japonskim mestom pojavilo eoo samo ameriško letalo. Zdaj lahko en sam bombnik uniči vse mesto. Noč (n dan bi bil alarm. Tudi če bi bfl bombnik nad Fukuoko, vi pa tisoč milj severno v Sendalu, bi že morali pričakovati smrti od enega samega letala. Sončna smrt Ko sredi mesta eksplodira bom-ba. Je ravno tako, kot bi trenotno padel na zemljo del sonca. Oblikuje se to, kar imenujemo ognjena krogla, kar predstavlja vročo, žarečo maso, ki meri v premeru okoli 800 m in v sredi katere vlada temperatura okoli 4.000.000 stopinj Fahrenheita (skoraj 3.000.000 stopinj C). Učinki tega majhnega sonca so takšni, kakrfne sl le težko predstavljate. Naenkrat ae s strašno brzlno umakne zrak, ki je bil prej na proetoru eksplozije. Pojav tega vzglbanega sraka Je podoben pojavu, ki sledi eksploziji TNT, Za valom pritiska, ki se hitro razgubi pa se pojavi silen vl-milj na uro har. ki Ima brzlno 500 do 1.000 Poleg koncentrirane vročine, ki je podobna sončni, nastopi še nadaljnji pojav. To Je radijsko izžarevanje X-.tarkov, ki Jih zdravnik! uporabljajo za zdravljenje raka, To izžarevanje je zelo prodorno. Pred njim ni nobene obramb*. Povzročene škode sl niti n« moremo pravilno predstavljati. Hišo ln poslopja v obsegu ene mUje so popolnoma porušene. Precej zanimanja so vzbudile železobetonske konstrukcije, katerih »tene ie stojijo. Zelo trdne stavbe so. Pa tudi te eo brez koristi. Bil tem v teh poslopjih. Notranje stene eo po rune, strehe so podrte in pohištvo uničeno. Vodovodne napeljave in stroji so iztrgani ln prebrnjenl. Stavbe lz opeke ln celo poslopja, ki Imajo jekleno ogrodj«, so ranljiva.* Smrt saradl krvavenja Po nekem vmesnem vprašanju, ki ga Je dr. Morrisonu stavil senator Eugene D. Milllkin, Je znanstvenik nadaljeval. »Izmed ljudi, ki eo bUl v dosegu učinka eksplozije, sta po eden ali dva lz vsake hiše ušla smrti zaradi eksplozije ln ognja. Te ljudi je pred eksplosljo in ognjem slučajno zaščitila kakšna stvar, ki J* bila dovolj močna za zaščito, ki pa Jih Istočasno ob padcu tudi ni usmrtila. Mnogi so zlezli lz uničenih hiš ln bili pri tem relativno le malo poškodovani. Umrli pa so zaradi drugega pojava, ki Je neposredno sledil eksploziji. To je bil pojav radijskega izžarevanja. To Izžarevanje vpliva na krvotvorno tkivo in vsa funkcija krvi je oslabljena. Kri se nič več redno ne pretaka, marveč na raznih mestih promikne skozi nepoškodovano kožo, v telesu pa napolnjuje notranje praznine.* Predsednik Je na to ugotovitev vprašal dr. Morrisona: »Reči hočete, da J« koža popolnoma nedotaknjena, ln vendar propušča kri?* Dr. Morrison: »Da. Morda Je bila na koži lahna opeklina, vendar ta nt bila bistvena. Bela krvna telesca, ki pobijajo Infekcijo, izginejo. Infekcija se ugodno razvija in pacient umre, kar »e običajno zgodi v dveh do treh tednih po izpostavitvi radijskemu izžarevanju... Kot znanstvenik sem se za-nimal nekoliko tudi za to bolezen. Izpoetavljent smo Ji ▼ našem poklicu namreč tudi ml. S pojavom atomske bombe pa Je postala epidemična^* ' 1 tl- s i- o: 'O Židje zapuščajo Poljsko Preiskava britanskega zunanjega ministrstva o izjavi natelnlka ustanova UNfiRA generala Morgana - Svetovalec amariiklh sil v Evropi S. Rifkind o grožnjah Židom na Poljskem London, 5 januarja Ustanova UNRRA je v četrtek pozvala britansko zunanje ministrstvo, naj priuči Izjave o Izseljevanju Zidov iz vzhodne Evrope, ki jih je dal v sredo načelnik evropskega oddelka ustanove UNRRA general sir Fre-derick Morgan. General Morgan je na neki tiskovni konferenci izjavil, da J* prisostvoval odhodu neke skupine Zidov lz Poljske. Dejal je, da so imeli dovolj sredstev ter da funkcionarji ustanove U. N. N, R. A. niso mogli potrditi njihovih izpovedi o preganjanju. Dalje je gensral Morgan Izjavil, da so ZldJ« v Evropi s podporo svetovne židovske organizacije verjetno pripravljali izseljevanje v Palestino. Angleško zunanje ministrstvo bo preiskalo utemeljenost Izjav, ki jih Je podal general Morgan. Angleško zunanje ministrstvo je sprejelo ta sklep na neposredno zahtevo ustanove U. N. R. R, A. same ter zaradi številnih protestov ln demantijev, ki so v zadnjih 24 urah prispeli t več strani. Angleško »unanje ministrstvo bo, kot domnevajo, izvršilo preiskavo po svojih diplomatskih zastopnikih na Poljskem in v vzhodni Evropi. Morgan je izrecno izjavil, da ni govoril v Imenu ustanove UNRRA. Londonski krogi so mnenja, da bodo njegove izjave povzročile težka vprašanja za angleško politiko, če so resnična Odbor angleških Zidov, glavne židovske organizacije v Veliki Britaniji, je objavil izjavo, n- kateri pravi: »Preaenetljivo Je, da je načelnik ustanove UNRRA v Evropi skušal zmanjšati vldšz židovskih preganjanj ter njihovega trpljenja v vzhodni Evropi. Žalostno Je ugotoviti, da je pokazal tako malo razume- vanja za obupno željo tistih Zidov, ki so preživeli nacistične pokolje, da odidejo lz krajev, ki so bili prizorišče njihovega trpljenja in upajo, da začno novo življenje v svoji židovski domovini.* V Frankfurtu je Simon Hlrsh Rifkind, bivši zvezni sodnik Združenih držav in svetovalec a-meriških sil v Evropi, označil gornjo idejo kot neumno«. Rifkind potrjuje, da je pregledal stotine Zidov, ki so prišli lz Poljske v Nemčijo in Avstrijo. Na tiskovni konferenci Je izjavil, da so Židje lz Poljske bežali zaradi tega, da sl rešijo življenje. Nobena propagandistična gonja ne bi mogla povzročiti, da zapuščajo deželo žene ln -otroci, mladi in stari, zdravi ln bolni, kot Je to videl sam. Rifkind Je dodal, da Je videl na vratih židovskih hiš letake, s katerimi so stanovalcem ukazali, da pod smrtno kaznijo zapustijo Poljsko. Rifkind je prepričan, da se poljska vlada proti-vl preganjanju Zidov ter skuša to prepreči tl. Toda doslej ni mogla ničesar napraviti zaradi pro-tlžidovskega razpoloženja poljskega prebivalstva. »United Press* Javlja, da Je ustanova, UNRRA včeraj generala sir Frederlcka F. Morgan odstavila. Neki uradnik ustanove UNRRA je Izjavil, da je s tem stvar za ustanovo UNRRA zaključena. Morgan je izgubil svoj položaj in plačo ter nima do ustanove UNRRA več nobene dolžnosti. Nobena njegova izjava ne more spremeniti položaja. Ravnateljstvo ustanove UNRRA je zahtevalo odstop Morgana, ker je Izjavil, da Je bila četrtkova tiskovna konferenca v Frankfurtu delo poljskih Zidov, kar Je treba istovetiti z tajno židovsko organizacijo. Španski razpleti Negrin y Londonu - Nezadovoljstvo z načinom ljudskega štetja * Franco vabi Don Juana London, 5. januarja Iz Londona poročajo, da Je prispel v Anglijo bivil predsednik Španske republikanske vlade dr. Ne-grln. Novinarji poročajo, da imajo v londonskih odgovornih krogih dr. Negrlna kot zasebnika, možno pa Je, da ga bo sprejel minister Be. vin, ker so mu dobro znani dogodki v Španiji. Nedvomno bo dr. Ne-grtn želel razpravljati z britanskim zunanjim ministrom o položaju v Španiji in o listini, ki Jo je nedavno poslala francoska vlada britanski ln amerižkl vladi. Pred odhodom iz Amerike le dr. Negrlna sprejel podtajnik zunanjega ministrstva Dean Acheson. Negrin upa, da se bo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine ustanove Združenih narodov razgovarjal z Bevlnom, Bymesom ln Bidaultom. »Reuterjev* dopisnik poroča lz Madrida, da v Španiji ostro grajajo odredbo o izpolnitvi tiskovin za prihodnje ljudsko štetje. Odredba nalaga družinskim poglavarjem, da morajo vpisati tudi imena onih družinskih članov, ki so v tujini. Verjetno gre za zvijačo, da bi s tem ZAPISKI | izvedeli, katere družine Imajo i rodnike-begunce v tujini. Francov odposlanec Jose Maria Orlol Je ponovno odpotoval v Lau-sanne. S seboj Ima Francovo pismo za Don Juana, v katerem ga poziva, naj se vrne na prestol. Dopisnik «News Chronicle* pravi, da Je glavni pogoj monarhistov ta, da postavi Franca za vrhovnega poveljnika španskih sil ln sprejme eno samo stranko. Kot pravijo, Je pripravljen Don Juan vrniti se le pod pogojem, da bo Imel popolnoma proste roke. Nova poslanika v Grčiji Atene, 5. Januarja Novi turški poslanik Rusen Esref Unayedtn ln sovjetski poslanik Konstantin Konstaritinovlč Rodja-nov sta lsročila poverilnice regentu Damaskinosu. Zaplemba pasarskih rudnikov London, 5. januarja Pariška radijska postaja poroča, da je vrhovni poveljnik francoskih Set v Nemčiji general Joseph K5nig odredil zaplembo vseh premogovnih rudnikov v Posarju. - Rudnike, ki so delali zadnjih osem mesecev pod francoskim nadzorstvom, bodo uradno prevzeli čez nekaj dni. V tem šašu morajo namestiti potrebne •trojo. Repatriacija Poljakov Beograd, 5. januarja V Jugoslovanskem zunanjem ministrstvu so podpisali protokol, ki urejuje vprašanje repatriacije Poljakov lz Jugoslavije. Protokol sta podpisala poljski poslanik v Jugoslaviji Jan Karol Vende ln na-mestnik zunanjega ministra general Vladimir Velebit. Protokol se tič« repatriacije okrog 25 tiso.' Po-ljakov, ki žive v Jugoslaviji ie okrog 60 let. Preselili so Jih lz Avstroogrske. Repatriacija bo izvršena v 6 mesecih. Izgon Nemcev Iz Madžarske Budimpešta, 5. januarja »United Prees* javlja, da Je madžarska vlada Izdala odlok, ki odreja Ugon 430 tisoč Nemcev U Madžar^ alta NEMČIJA Kako dolgo bodo še veljale te meje med področji? Ali bodo različne politične ideologije, ki jih uveljavljajo v posameznih zasedbe, pih področjih Nemčije, tako ločil« načine življenja teh delov, da se ne bodo nikdar več združili, vsaj v našem življenju? Na prvo vprašanje večina vojaških poveljnikov odgovarja, da bodo te meje stale vsaj 10 do 15 let, ker bo tako dolgo treba držati Nemčijo zasedeno. Kolikor časa bo Nemčija zasedena, tako dolgo bodo meje. Na drugo vprašanj« večina današnjih vodnikov usode nemškega naroda odgovarja: »Enostavno povedano, nt vem. Nemogoče je odgovoriti na to vprašanje*. Trenutno val znaki kažejo na neenotnost oblikovanja usode nemškega naroda. Gospodarska revolucija, katero Izvajajo v sovjetskem zasedbenem področju, mogoče, ni nepremostljiva ovira sa njeno bo. dočo enotnost, zakaj nekatere stranke trdijo, da j* vzhodna Nemčija bil« zrela za takšno preosnovo, nekateri celo, kot n. pr. levo krilo socialnih demokratov, trdijo, da M bila na mestu socialistična preureditev Nemčije kot oelote. Toda upirajo se načinu, na kakršen so na vzhodu Izvršili to preureditev Ne zaupajo premoči komunistične stranke, za »železno zaveso*, ki ne. prodorno zapira pogled na vzhod, vidijo grožnjo stalne tuje nadvlade. Medtem ko jih želja po narodni enotnosti nemškega naroda žene v eno smer, jih politični ln mnogi gospodarski razlogi ženejo v drugo. Toda za izvestno dobo relltev tega vprašanja ni zadeva, ki je odvisna od Nemcev, ampak od zaveznikov. Britanska, ameriška ln sovjetska uprava želi uvest! enotno vodstvo za promet, trgovino, finance ln poljedelstvo v celi Nemčiji. Kot prvi korak na tej poti skušajo doseči enotne osnovne do. govore med štirimi zasedbenimi oblastmi o obsegu pristojnosti takšne uprave prav tako kot o načelih za skupno finančno upravo ln za takšne splošne ustanove, kot so delavske strokovne organizacije. Denarna vprašanja Težko je razumeti, kako bi se Nemčija mogla izogniti inflaciji, če se zavezniškim zasedbenim oblastem ne bo posrečilo urediti enotnega vodstva nemških financ. Nihče ne ve koliko nemških mark je zdaj v obtoku. Ze zdaj Nemci ne zaupajo -več svoji valuti ln menjajo tri nemške marke za eno zavezniško zasedbeno marko, četudi Imajo obe vrsti de. narja po zakonu lato vredno«. Na srečo zaradi pomanjkanja blaga, ki bi ga lahko nakupili, vloge v denarnih zavodih presegajo Izplačila; toda denarni zavodi nimajo skoraj nobenega kritja, ker so skoraj 80 odstotkov vseh sredstev vložili v državne vrednostne papirje, kate-~ rlh usoda je zelo nejasna, ker to vprašanje čaka še na rešitev. Prav tako Je neurejeno ln nelzvestno le vprašanje stikov med občinskimi ln krajevnimi denarnimi zavodi v vzhodnem in zahodnem delu Nem. čije. To Je zelo zapleten in gospodarsko nevaren položaj, ki zahteva nujno rešitev na kakšnem osrednjem mestu. Zaenkrat francoska delegacija s navedbo, da nemški narod le ni izrekel odločitve, da želi združitev v enotno Nemčijo, ruši vse poskuse, ki Imajo oentralistlčni značaj. Ker mora vsak sklep v osrednjem zavezniškem nadzorstvenem odboru biti soglasen, ne morejo ta vpra. Sanja niti za korak naprej ln tako v posameznih zasedbenih področjih nadaljujejo z različnimi politikami. Marsikdo bi lahko vprašal, zakaj so te razlik« tako velike, če so tri velesile podpisale Potsdamski dogovor o upravi Nemčlj« in če je Franclja sprejela večji del tega dogovora. Zakaj so tako velike težave, č« as hočeta zbližati Vzhod ln Zahod? Najprej danes is vsakdanja teta va: dva svetova, ki imata ras-lične nazore, ideologije In socialne dlje, sta poklicana, da tolmačita dogovor. Pri tem prihajata do različnih tolmačenj. Vsak »vrhovni poveljnik Je najvlija obla« v svojem zasedbenem področju*. On naj bi poročal o vsakem važnejšem odloku ln dogodku, toda zavezniški nadzorni sv« n« more razpravljati o njegovem načinu tolmačenja potsdamskega dogovora. Toda slika bi bila videti ie bolj črna, če bi n« bilo enega dejstva. Tisti. 1:1 so v nadzornem svetu, ki se »estaja vsakih deset dni, «11 v mnogo bolj zaposlenem in po svojih piirtoj-roatih nekoliko nižjem delovnem odboru, v katerem so štirje i s-čelnlkl glavnega stana, Izjavljajo, da se vse prizadete oblasti zelo trudijo, da bi čim bolj vi st osme rile svojo politiko ln od časa do Časa odstopajo od svojih stališč. Olajšanje bodočega sodelovanja leži v bolj točnem tolmačenju potsdamskega dogovora. To J« prav tisto, kar skušajo sa kulisa-ml doseči korak za korakom, (Nadaijevanjo^rihodnjičč | ŽENSKI KOTIČEK Ameriški načrt za pomoč materam in otrokom Ameriškemu senatu so predložili eakonski načrt, ki predvldevn zdravstvene ustanove v pomoč materam in otrokom. Načrt je pred-loiil predstavnik Floride, senator Claude Pepper. Devet drugih senatorjev je njegov načrt podprlo. PO načrtu zakona ea pomot materam in otrokom tl bUd na razpolago za razne federalne ameriške države v prvem letu vsota 100 milijonov dolarjev. Ta vsota bi ftiižU la za pomot, materam, to je »a nego pred porodom in po porodu. Natrt predvideva tudi zdravstvene ustanove ea otroke ter njih nego doma, v lolt ah na klinikah. Razen tega stremi za razširitvijo zdravniške nege fizično nerazvitih otrok in razlirttvifo ustanov, ki imajo ta nalogo zmanjšanje števila mladoletnih zločincev. «Načrt daje vso oskrbo in predvideva vzdrževanje zdravnikov, bolničark tn vsega tehničnega in strokovnega osebja, ta katero je predvidena dobra strokovna izobrazba*, je dejal senator Pepper, ko je predložil senatu zakonski natrt. Razen tega omogoča prosto izbiro zdravnikov, bolnic ali klinik In jasno pove, da ne bo pritiska ne na bolnike, niti na bolnišnic« ali osebje, da bi sodelovali prt načrtu. Novi eakonski načrt je povsem v skladu s poročilom komisije za zdravetveno stanje otrok v vojnem času, ki ga j* predsedniku Trumanu predložila ministrica za javna dela, Francts Perktns. Poročilo komisije se glasi: zZdravje otrok je prav tako kakor njih vzgoja velike važnosti, Ce telimo, da bodo v bodočih letih otroci duševno in fizično zdravi ter pozneje sposobni prevzeti poloiaje odgovornih elanov človeške družbe, jim moramo te v najnetnejsi dobi zagotoviti popolno telesno in duševno zdravje.» Kljub vojnim prilikam niso Združenih državah nikoli pozabili na to pomoč. Najbolj zgovorni dokazi so nega in pomoč ženam in otrokom vojakov, ki jo je in jo Si zdaj nudi urad EMIC, ki se bavi s temi vprašanji Zdravnike, bolničarke in bolnišnice, ki prostovoljno sodelujejo, plačujejo ie državnih sredstev. Upravo teh fondov vodijo odseki v raznih federalnih državah. Od začetka delovanja E MIC A, od maroa meseca leta 1943, do kon-oa junija meseca 1944, je prejelo pomoč približno 400 fi«oo mater in otrok. Približno 3000 otroških vrtcev in zabaviič za Šolske otroke so ustanovili med vojno z denarjem, ki ga je dala vlada v ta namen. Tako so preskrbeli več kot 100 tisoč otrok in njihove matere so brez skrbi delale v vojni Industriji. Razen teh to Se druge ustanove, M jih vzdržujejo krajevne oblasti, zasebniki ali tnduztrije za svoje nameščence. Več kot s milijonov otrok je v Šolskem letu '43-44 dobivalo posebno hrano, ki Jo je razdeljevalo ministrstvo ea poljedelstvo. Skrbstvo za zapuščene otroke vodijo posebne ustanove na podlagi zakona o socialnem modrovanju. Federalna država, v kateri taksni otroci žive, noti odgovornost za pomoč; v jeleni leta '44 je dobilo pomoč na podlagi tega zakona več kot 650 tisoč zapuščenih otrok. Razen tega so tisočem otrok, ki so zapuičeni, mladoletni zločinci ali fizično in duSevno nerazviti, nudila pomoč razne zasebne ustanove. Te ustanova so večinoma verske, nepolitična, ustanovljena samo v socialna in dobrodelne na-mene. Novi zakonski načrt za pomoč materam tn otrokom bo lahko rzSil ie nešteta vprašanja, ki bodo zagotovila mladini Združenih držav lep-lo bodočnost. Prispeval bo tudi k Usvrlitvi Širokogrudnih načrtov o pomoči mladini, ki so jih predložili leta 1940 na konferenci v Beli hiSi. Na tej konferenci so ugotovili, da je podlaga blaginje otrok, urejeno družinsko življenje, ki temelji na Vsak otrok bi moral obiskovati Solo vsaj do lt. leta; po tej dobi ji treba nuditi možnost Šolanja tistim, ki kažejo posebne darove ta razne poklice. Vsak otrok bi moral imeti tudi versko vzgojo, v prostih urah njemu enako in primerno družbo tn spoznavati, kaj je demokracija. Vsakemu otroku bi bilo treba pomagati, da bi si ustvaril pravo sliko o vrednotah in prednostih, ki jih uživajo državljani v demokraciji. Oe otrok spozna, kij j« demokracija, bo gotovo, 'ko odraste, pripravljen žrtvovati vse za ohranitev teh vrednot. Vedel bo, da je za svobodnega človeka možno dostojno življenje samo v demokratski ureditvi sveta. Praktični nasveti C« zadnji vedi, v kateri perilo Splaknete, dodate nekaj soli, perilo ne bo zmrznilo pri suSenju, četudi je temperatura pod ničlo. To pa zaradi tega, ker je tsdilče gostejših tekočin nižje. Tudi pozimi je treba stanovanje zračiti. V petih minutah fe zrak v srednje veliki sobi zmenjan in sveži zrak sz hltrejs ogreje, kakor izrabljeni. Za kuharice Brilaoska križarka ..Liverpool" bo odplula iz Trata v ponedeljek zjutraj kalno. Dva Je nekaj Je 'm Kmalu er pri patr Britanska 10.000 tonska -križarka | »Liverpool* tipa «Town», ki se udeležila bojev na Sredozemskem in severnem Atlantskem oceanu ter na drugih bojiščih, bo odplula iz Trsta v ponedeljek 7. februarja,ob, 9. uri zjutraj; opravljala bo svoje naloge kot enota 15. sredozemske eskadre. ZELJE Z MESOM: Narežite zeljnato glavo, poparite jo s slanim kropom ter pustite odcediti. Na piotčloe narežite osem korenčkov in pustiti duliti z zeljem na žlici razbeljene masti. Zalijte e skodelico vode alt juhe, malo osolite in za Oku« nastrgajte neka) molkatnega orefka. Na majhne kocke narežite Sto gr govedine, jo 10 minut dnii-te z narezano čebulo in ves čas melajte, da se ne bi čebula prismo-dlla. Solite in poprajte po okusu ter meeo e eokom primešajte k zelenjavi, ko je že kuhana. OHROVT Z DROBOVJEM. Narežite ohrovtovo glavo tn poparite s slanim kropom ter pustite odcediti. Duilte na razbeljeni masti eno nasekljano Šalotko in dve žlici nasekljanega peteršiljevega zelenja. Dodajte ohrovt, solite in poprajte po okusu ter zalijte z vodo ali Juho. Ko ;e že ekoraf kuhano, dodajte drobno narezanega različnega drobovja tn pustite Se so minut tcuhati. , Ladja, ki je ie od 31. decembra 1. 1. v tržaškem pristanišču, Je od-potovala iz Velike Britanije v ek. tobru leta 1944; morala bi ce pridružiti britanski floti na Tihem oceanu. Konec vojne na Daljnem Vzhodu J* spremenil te načrte. »Liverpool* Je največja križarka, ki Je priplula v tržaško pristanišče po osvoboditvi mesta. Njen poveljnik Je kapetan L. s. Saunders D, S. O., ki ima za seboj dolgo in za. nimivo dobo službovanja. Nekaj zgodovine V začetku vojne so Jo dodelili britanski floti na Rumenem morju, kjer Je patruljirala ob Japonski o. bali. V decembru leta 1939 so Jo prestavili na Indijski ocean, kjer je spremljala konvoje. Pri teh operacijah Je «Liverpool» preatregia in ustavljala, ko je bilo potrebno, ladje, ki so pomagale sovražniku. Aprila leta 1940 so posla« vojno ladtjo za dva meseca na Cmo morje, kjer Je spremljala konvoje čet. Ko Ja stopila v vojno, Italija so Je dodelili sredozemski britanski floti. V prvem spopadu Je »Liverpool* akup-no z drugimi vojnimi ladjami poškodovala sovražne edinice ter Jih pregnala Letalstvo Je tedaj napadlo britanske ladje in malo Je manjkalo, da m bila »Liverpool* zadeta v pol- ji ni..eksplodirala; ladja Ja bila le malo poškodovana. Temu je sladila doba bojev na Sredozemskem morju, ki Je kraja la do oktobra 1940. Dva mornarja ata bila ubita, .vlogo v uničevanju nemškega letai-bilo ranjenih. stva. po tem, napadu Je bila Ko so se fta krovu vsi navadili patruljiranju ponovno zadeta na mraz, sneg in led, so premesti-od 110 kilogramske-bombe, kblf^re- 11 »Liverpool* spet v Sredozemlje, da bi pomagala spremljavam, namenjenim na Malto. Prvega dne, ko Je spremljala iz Gibraltarja velik konvoj trgovskih ladij. Je bila »Liverpool* predmet posebne pozornosti sovražnega letalstva. V drugem napadu, ki je v majhnem presledku sledil prvemu, Je ladjo znova zadel torpedo, ki Je pevrarcčli veliko Škodo v strojnih proatdrih. «Liverpooi» so trokrat na' poti do Gibraltarja vlekli. Vendar sovražnik že ni bil zadovoljen in je hotel ladjo potopiti, Rezultat teh poskusov Je bil, da so sestrelile protiletalske baterije s križarke tri, mogoče štriri sovražna letala, njedtem ko je aeatrelll vlačilec eno, Po začasnem popravilu v Gibraltarja Je zapustila »Liverpool* doke 10 odpfula proti Veliki Britaniji, da bi Jo v ladjedelnicah Roayth popolnoma poravili. Ladja je ostala v doku tri leta. Dobila je nove stroje, Izboljšali ln modernizirali so njeno oborožitev in ko je ladja spet nastopila »službo, namenjena na Daljni Vzhod, se je končala vojna. ' Oborožitev »Liverpool* je oborožena s Šestimi topovi 183 mfh, osmimi topovi 101 mm in s šestimi lanslrniml cevmi 533 mm. V, vojnem času je imela okoli tisoč mož posadke. Dolga je 180 metrov njeni stroji imajo 82.500 HP ln lahko razvijejo maksimalno hit rest 32 vozlov. Ladjo SO splovili leta 1933, to Je 34 mesecev po pričetku prvih del v ladjedelnici Farfleld v GlasgoVu. V nekem spopadu jo Je jsadel torpedo, ki ni povzročili velike škode, čeprav Je bilo nekaj izgub na Zpodnjetli mostišču. Kmklu po tem Je neka eksplozija poškodovala vrh., enega stolp*, odnesla kljun ladje ter pomočila druge žrtve. • * s ~ \ . » žR f." Š • >: V popravilo... Ladjo »Liverpool* so priklopili »Orionu*. Naslednji dan, malo pred poldnem, se J« kljun ladje popolnoma Odtrgal od trupa. Obenem so se pretrgale verige, s katerimi je bila priklopljena ladja. Pripeli so nov« verige m tako je ladja srečno priplula v Aleksandrijo. Po nekaterih začasnih popravilih so spustili ladjo spet v morje. Preko Rdečega morja, Indijskega in Tihega oceana Je priplula v San Frančiško v dokončno popravilo. Po popravilu se Je ladja Skozi Panamski prekop vrnila v matične vod«. Ladja je od tedaj patruljirala na Severnem morju proti nemškim ladjam, ki so od časa do časa priplule lz pristanišč. Na Severnem morju Nič Izrednega se ni zgodilo, dokler niso dodelili »Liverpool* ruskim spremljavam, kjer to bili sovražni letalski ln podmorni.škl napadi neizbežni. »Liverpool*, Je igrala važno Ze novembra so poizkušali pobegniti iz zaporov Policija nadaljuje s preiskavo o skrivnostnem pobegu zedmih pripornikov iz sodnih zaporov v ulici Barzelllni. Našla J* še. nekaj sledov In ni Izključeno, da bodo odgovorne, ali vsaj tiste, ki so pomagali pri pobegu, kmalu prijeli; ugotovljeno J«, da je pobegla skupina aretirancev, za ta podvig, dobila pomoč od zunaj. Ubežniki so: 21 letni Ferfolja le RaccogUana, ki so ga prijeli lan sko leto taradi poizkučonega ropa trgovca Scolarisa, ki s« Je napadaloem Junaško uprl ln jih streli iz lovske puške pognal v beg. Pri tej priliki J» bil ubit Ferfoljev brat) Ladislav Komel, star 18 lot, doma la Valdlrose, katerega je vojaško sodišče pred kratkim obsodilo na dva leti zapora; Lulgi Lak, star 22 let, doma Iz Dornber-ga; 18-!»tnl Stanislav 8toka lz Ljubljane: 22-letnl Rado Pavlica iz Dornberga, Drago Sušmelj, star 20 let, iz Dornberga in 28-letnl Viljem Stakul lz Gorice, ulica Baiamonti 1 pa bi morali priti pred sodišče v Slovensko narodno nieilalitce Danes zvečer ob 80. ttri ln Jutri, v nedeljo 6. t. m. ob 1«. uri bo Slovensko narodno gledališče vprizorilo Moilerjevega »Namišljenega bolnika, v pre-vodn F. Juvančiča. Vstopnice po «0, 40 In 80 lir »o v predprodaji v Ljudski čitalnici na Travniku. Delitev nemškega brodovja Dopisnik za pomorstvo Usta »Nevra Chronicle* poroča, da so prispele prve ladje nemškega brodovja, ki ga morajo na podlagi potsdamskega sporazuma izročiti Veliki Britaniji, v škotski zaliv Forth. Med njimi sta dve nemški torpedovki zadnjega tipa, pričakujejo pa prihod nadaljnjh dveh torpedovk ln dveh manjših ladij. Ladje so imele na krovu nemško posadko pod poveljstvom britanskega višjega mornariškega častnika ln Jih je spremljalo angleško vojno brodovje. Dopisnik dodaja, da so nemški Častniki s sovražnostjo izročili tor-pedovke in da so morale britanske oblasti podvzetl vse varnostne ukrepe na potovanju. Dopisnik potrjuje med drugim, da Je točna razdelitev nemškega brodovja *a zdaj le tajnost, ki jo bodo objavili ob zaključku razdelitve. Podatke bodo objavili istočazno v vzeh treh prestolnicah. Skupno z terpedovkami sta odpluli iz Wii- Na cesti v Zavije so našli umorjenega britanskega vojaka Policijski vrhovni nadzornik Julijske krajine za področje Trst je včeraj javil, d# so našli že v poznih urah predvčerajšnjega večera ubitega’ britanskega vojaka ln drugega ranjenega; napadla sta ju dva oborožena civilista na cesti v kavlje. Vojaka sto šla skupno po cesti v temi, namenjena v svoje blvallMe. Ko sta prispela do neke točke, kjer je cesto zadelana s kamenjem in peskom ' t ife le ozek prehod, sta ju napadla dva civilista in pričela lianju streljati. Eden izmed vojakov je takoj izdihnil, medtem ko so drugega prepeljali v vojaško bol-hišnico v Trst, ker Je dobil močan živčni nariad. Preiskava je v teku. helmshavena tudi težki krizaraki vj}n6 Uradni »st ZVU Predeednlstvo tržaškega okrolja Javlja, da sta Stjvtikl Sc in 9 Uradnega lista SS&vfeznlškc voJaŠkS uprave. Prva številka obsega samo civilne oglas«, druga uradne ln el- «Prlnz Eugen* ln «Nttmbsrg», ki sta namenjeni v aovjetaka pristanišča na Baltskem morju. Uradni lisi prodajajo v uradih prefekture ltt Sicer v »bi s«. is ob delavnikih od 10. do 13. ur«, Dopisnik n . 't;r — Mar na bi mogla najti kaj boljšega r ta namen? — Toda oprosti, Nataša, ali bodo. možje v tvoji igri tudi samo imaginarni kakor tvoja komedija? ■r-f O n«, možje pa morajo biti resnični. Sicer videc n« volja. Saj razumel, da se mora videz, pa. čeprav J« samo videz, opirati ne kaj konkretnega, kajti tudi videz je svoje vrste resničnost. Zate bodi miren, vse bo samo navidezno in zgodilo se ne bo nič, kar bi te mo. glo žaliti. ■ Sprevideti pa moraš, da mora kakšen moški, vendarle sodelovati v igri. In sicer samo zato, da bo iluzija popolnejša. — Zaupam ti— —- Lepo,, res sl uvideven, mo-, žiček. ,T — Toda — kaj pa ljudje? Ne bi ml bilo ljubo, da h(, videč druge moške okrog tebe, klepetali, Šepetali in sumničili! Vel, ljudje so 8« vedno zelo starokopitni. tj- Bodi,.brez skrbi, rekla bom,, da so. mo ji, zvalil, tvoji bratje. No, na ta način bo stvar vsaj ostala _y družini. ( j — Ti pa, ,Clrliček moj oboževani, ms bel, od časa do časa obiskoval, -r- Bi U to ugajalo? (Nadaljevanje prihodnjič) Darila v počastitev sprm!na ameriškega voja a Polkovnik Alfred C. Bovvman, riaji častnik za olvilne zadeve želi izraziti »vejo zahvalo vam osebam, ki so darovale vsot* namenjene v dobrodelne namene, da počastijo Spomin a m« rial: ga vojaka, ki so ga ubili na božični večer blizu Gorice. Slovensko narodno g'e(iall8č8 Jutri, v nedeljo C. t. m. ob 16. uri, bo Slovensko narodno gledališče vprizorilo na Opčinah ljudsko Igro v 14 slikah v Ko-Sičevl režiji: Jnrčič-Delakovega «Desetega brata*. Btiffadnl general Eve pregledal mornarje in lzkrcevaine Sete ..Uverpoola" in ..Mermaida,, Brlgradnl general R.A.T. Eve, c. B. E., poveljnik 56. okrožja je včeraj zjutraj pregledal mornarje ln ukrcevaln« čete angleških križark »Liverpool* ln »Mermald*. Brigadnega generala R.A.T. Eve ja s6 spremljali stotnik C.S.D, Noakeg, poveljnik tržaškega pristanišč«, stotnik L. S. Saunders, D. S. O. R. N. z »Liverpoola*, po. veljnik Dawney, drugi poveljnik «Llvorpoola» In poročnik bojns ladje King«ton a »Mermaida*. Pri pregledu J« sodelovala godba »Goldatresm Guarde*, Sodelovalo Je pet vodov mornarjev ln en vod napadalnih čet z »Liverpoola* ter en vod mornarjev s križarke »Mermald*. iahovskl turnir Po večletnem odmoru Je novo ustanovljeno tržaško šahovsko društvo pod vodstvom novega pred aednika, šahovskega mojstra gospoda Oornelia Homa, napovedalo društveni turnir tretje kategorij« v skladu s navodili ltalljanakega šahovskega udruženja. Turnirja se lahko udelekljo vsi igralci šaha, ki imajo društveno izkaznico za leto 1940 In ki v prejšnjih turnirjih niso dosegli prvih mest tretje kategorije ter vsi, ki so y društvenem ln narodnem pogledu nekvalificirani ln po pre sfiji vodstvenega sveta ne morejo biti klasiflcirani za Igralce višje kategorije. Po tem turnirju bosta sledila turnirja druge ln prve kategorije. Podrobnosti o poteku turnirja, dan pričetka, Imena tekmovalcev, nagrade 1. t. d. bodo določili po zaključku vpisov ter bo odvisno od števila udeležencev. Vples s pristojbino 20 lir sprejema vodstve. nt svet Turnir bo v društvenem prostoru V kavarni »Tommsseo*. tObčni zbor r Vsi Slani Poljedelskega konzorcija v tržaSki pokrajini so vabljeni na občni zbor, Id bo 15. ja«- la 104« ob 10. nrl v cen trn in. u uradih v Trstu« v žilici Mazzini tt, 6. Pojasnila za plačevanje taks Nerazumevanje o plačilu taks Za-vesnlškl vojaški upravi Je med oee-bami, ki jo *« plačal« takse kakšni partizanikl organizaciji. Ker krožijo vesti, ki bi lahko zavedi« v zmoto, je finančni oddelek Za. vozniške vojašk« uprav« izdal sledeče pojasnilo: Spetembra messca je Zavezniška vojaška uprava ukazala davkari«, naj ukine do nove odtedbe vsako pravno postopanje proti vsem davkoplačevalcem, k ( čeprav so dolžni takse, ki jih niso plačali med vojno fašistični republikanski vladi, lahko dok*J,3jo na pozitiven način, da so plačali omenjene taks« kakšni ffllMhEt! organizaciji. Dokončni izbris tako plačanih tkks bo natančno preučen s strani finančnega odseka in sicer s pravno odredbo, ki bo v kratkem objavljena. Poudariti pa je treba da morejo biti od 12. Junija nao.ej plačane vse dolžne takse; plačati jih je samo osebam, ki Imajo zato pooblastilo od Zavezniške volaško uprave. Vsaka plačana taksa, od tega dne naprej, drugim osebam ali organizacijam, ne po priznana. Osebe, ki bi že nadalje sprejemale ali sprejemajo plačila brez pooblastila Zavezniške vojaške uprave bodo kaznovane po zakonskih določbah, Pregled v policijski Coli Danes, 6, januarja, ob 15. uri bo v policijski šoli v Tratu pregled čet. Svečanosti bo prisostvoval general Bryaut K. Moor* poveljnik 88. ameriške divizij«. naslednjih dneh; aretirala jih je gorlška F. g. g. Vil ubežniki so bili zaprti v celici št, 18 ln «0 pobegnili po polnoči, ker paznik, ki je prišel mimo o polnoči, ni opazil nit sumljivega. Na vsak način je bil Izven zaporov nekdo, ki je pomagal aretirancem. t,» v novembru lanskega leta, eo na dvcrlSču zaporov, prav pod celi. co, v kateri eo bili takrat zaprti isti priporniki, na^.l veliko pilo, ki jo J* nekdo zaman poskušal vreči skozi okno v celico. Obnova železniške proge Gorlca-Potlbrdo Nadaljujejo z delom za obnovitev železniške proge Gorica-Podbrdo. V preteklih dneh so železniški pionirji 180 stotnije s pomočjo civilnih delavnih moti dovršili po.prav'10 mostu v Plavah. Zdaj so začeli p*, pravljati veliki most pri Kanalu ob Soči, ki bo obnovljen z poslanim nemškim materialom. Dovršitev tega dela bo zahtevala precej mesecev. Zslezhiškl pionirji, ki jim poma. gajo Civilni delavol, bodo popravili vse mostove n« lem področju ln dovršili druga dola, ki se nanašajo na železnico, da bodo tako omogočili čim prej redni promet. Izpred vojaškega sodišča Vojaško sodišče je na včerajšnjem zasedanju sodilo Armanda in Alfreda Furlana, ker so pri njih našli oblačila zavezniškega izvora. Sodišče ju Je spoznalo za kriva ter Ju obsodilo na 10 dni zapora pogojno ln zaplembo blaga. Vlncsnzo Jugo, pri katerem so našli 2o paketov zavezniških cigaret, mora v p s tih dneh plačati (1000 lir, v Izoglb meseca dni zape. ra. Gontlla Faoclja, ki Je imel pri sebi oblačila ln razne druge predmete zavezniške lastnine, so obsodili na mesec dni zapora pogojno in odredili, da mora do 6. Jan. zapustiti področje Julijske krajine. Lionella Vittorija, pri katerem so dobili količine zavezniškega mila in vojaških čevljev, so obsodili na 15 dni zapora pogojno ln zaplembo blaga. Ermo Oucrra, ki je brez dovolilnice prekoračila zahodno mejo Julijske krajine, so obsodili na mesec dni zapora, od tega 15 dni pogojno; do 5. jan. mora zapustiti področje te pokrajine. ObvastUo Mestno županstvo v Gorici naznanja, da bosta kriti trg in izvozni trg ostala zaprta vse nedelje do 17. marca 1948. [pZ P R A V S T V O || ATOMSKA gILA V ZDRAVSTVU Znanstveniki univerze v Roche. etru preučujejo kakšne koristi bi lahko nudila atomska sila zdravstvu. V načrtu imajo štiri namene: analizo zdravniških pregledov osebja pred sprejemom r službo pri razbijanju atomov ln, pogoste preglede po »prejemu; določitev stopnje nevarnosti izžarevanja, ki naetane pri razkroju atomov ln obramba proti Izžarevanju; obramba pred škodljivimi posledicami uranovega prahu ter preiskovanje učinkov pri neposrednem stiku z izžarevanjem. Pri tisočih oseb, ki delujejo na tem polju, do danes Se niso odkrili slabih učinkov izžarevanja. AMERIŠKI UKREPI ZA POSPEŠITEV proizvodnje PENICILINA Z namenom, da povečajo proizvodnjo penicilina, čigar potreba p«, sega sedanjo proizvodnjo, Je ameriška uprava za civilno proizvodnjo naznanila, da bo dovolila posebne olajšav/ ln pomoč proizvajalcem penicilina ln graditeljem novih središč za proizvodnjo. RADI [O Okrajni odsek za prehrano Javlja, da veljajo za clje ln sladkor, za bolnike, do pevega cenika sledeče cene: olje 159 'ir; sladkor 80 lir. Trii« poiari PREHRANA Razdeljevanje mleka. Od ponedeljka T, t. m. do 14. t. m, bodo razdeljevali potroenikom v Trstu mleko: Otrokom do 4 let: 1 škatlo mleka »Pucci* 250 gr, 1 škatlo kondenziranega mleka 386 gr in 4 škatle Izhlapelega mleka; otrokom od 4 do 9 let: 1 »Puoci* mleko, 2 škatli Izhlapelega mleka; b tilnikom 2 škatli kondenziranega mleka po 385 gr, 5 škatel izhlapelega mleka. Cena mleku »Pucci* 110 lir za škatlo, izhlapelemu mleku 18.50 lir za škatlo ln konden-zlranemu mleku 80 lir za škatlo. Testenine. Od ponedeljka 7. t. m. bodo razdeljevali potrošnikom od I. do V. skupine po 1 kg testenin. Cena 21.80 lir za kg, razdeljevanje »o bo končalo v soboto 12. t. m. RiA V ponedeljek bodo začeli razdeljevati potrošnikom V., VII. in Vin. skupine po 500 gr rila. Cena riiu; navaden 82.60, pol finemu 35.80 in finemu 42.40 lir za kg. Nesr«ta Včeraj proti 21, url je po nesreči padel pod lokomotivo 54-letni železničar B&rtolomeo Mlaeano, stanujoč v ulici Muzla it. 3; nesrečniku je zmečkalo desno nogo. Prepeljali so ga takoj v splošno bolnišnico. \ Tatovi na avtomobile Pred kratkim bo neznanci vdrli v garažo Franca Leconta, v slepi ulici S. Vito ln odpeljali kompleten avtomobil z evidenčno tablico TS 15305. - Iz avtodelavnlc« v ulici Ban Sricolč *t. 12 so tstovl odpeljali »Topoltno* s evidenčno tablico T8 18736, last gospoda Ralmonda Qa-rieulla. — Izpred restavracije »Casteilo dl Trleste* Je Izginil »Topollno* z evidenčno tablico 18188, last gospoda Josipa Coglija. pomagali pogasiti požar, ki je nastal v hlevu in seniku Antona Lo-renzon, na Borgo Viola št. 6. Nastala škoda znaša 60.000 Ur. V Gorici «0 morali gasilci pomagati gasiti dva požara, ln sicer snt. ga v- ulici Orzanl št. 22 ln drugega v ulici Grossi št. 25. Skoda pri obeh požarih j« majhna. Dve tatvini Pred nekaj dnevi so noznani tatovi izkoristili opoldanski odmor in odnesli iz uradov Ustanove ljud-Skih domov na korzu Roosevelt št. 48 pisalni stroj, vreden 42.000 lir. Zanimivo Je, da Je tat pozabil na mizi rokavico iz semiša. V četrtek zvečer so obiskali tatovi trgovino z živilskimi potrebščinami, list Maksimiljana Černiča na trgu Sv. Antona št. 3. Dobro »o «e založili: odnesli, odnosno morali »o odpeljati okoli 100 kg sladkorja, 300 kg testenin, 30 kg masti, 30 litrov olja, 4 hleboe sira, 16 mortadel, več kilogramov karamel In drugih stvari, v skupni vrednosti zti preko 250.000 Ur. Nedelja, 6. Januarju 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.55 pestra Jutranja glasba; 9.30 kmetijska ura; 10 prenos maše iz gv. Justa; 11 razlaga evangelija; 11.15 glasbeni program za nedeljo; 12.30 kmetijsko predavanje (slov.); 12.45 slov. vesti; 13 Ital. veetl; 13.18 glasbena fantazija; 14 pregled tedenskih programov; 14.15 pregled vesti ln plošče; 16 otroška ura; vmes plesna glasba; 17.10 prenos is gledališča vedi: II. dej. opere »Ocello*; 17.35 plesna glasba; 18 simfonični koncert; 18.50 športne revice; 19 zbor z defcele (slov.)-19.20 slovftnska operna glasba (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 športne novic«; 20.45 lahka glasba; 21 predavanje; 21.10 koncert godal; 21.80 ritmi ln melodije; 21.45 komedija; 22.80 orkester Nicelli; 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Ponedeljek, 7. januarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 p'c v. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 pre--ion lz Vidma; 12 operne arije; 12.30 predavanje v slovenščini; -12.45 slov. vesti; 13 Ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester Zeme; 14 gledališka panorama; 14.15 pregled vesti ln plošče; 17 prenos iz Vidma; 18 orkester Nicelli; 18.30 klavirski koncert pianista GlgHola Gaili; 19 ženska ura (slov.); 19.20 Pavčičev« pesmi poje sopr. Vuga Justina (slov.); 19.30 lahka glasba (slov.): 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasba po željah; 21 komedija; 21.30 koncert v D-duru za violino in orkester; 22.15 deklamacije; 22.30 lahka glasba; 23 Ital. vesti; 23.10 siov vesti; 23.20 notno zabavišče. Sobotna križanka št. 23 1 2 3 4567 8 9 1 £ 3 — i H i 4 A ( a ■ — f —- — m a M B s Rešitev v ponedeljskl Številki Vodoravno: 1. veznik — kovinska (ver; 2. vrsta papig« — grški filozof; 3. žensko ime — vrba; 4. Zensko ime; 6. kazalni zaimek — kensko ime — kratica za neko stranko; 6. športno orodje; 7. ptica — bog ljubezni; S. zimska domača obrt — del plesa »četvorke*; 9. kraj v Indiji, Jugovzhodno od Eombaya — germanski predlog. Navpično-. 1. slikarska priprava — pisemska kratica; 2. duh — doba (tujka); 3. veznik — naš far-rn!r; 4. velikonočna Jed; 5. trgovska kratica — oblika glagol« imeti — ploskovna mam; 6. grški ep; 7. vulkanski Izmeček — Ima vsak človek; 8. grška črka — omejena količina; 9. veznik —■ neukročen. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK ladaja A. I. 8. %K-Ji*** Idealno Kremo za hitro In prijetno bntjo brel vod* m čopiča. V “Centru za obvestila,, Piazza delta Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: 8. V. Benšt: »Amerika*, cena 10 lir. (Kratka h r»> nimivo pisana zgodovina Združenih ameriikih držav). »Amrrtlke znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1939-1044», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov V teh letih, s številnimi illkami).