PoStnlita platana ▼ cotoTlnl.
II. Izdaja
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l-—, lanskoletne 2'—; mo-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 In 30-71.
prt! O
Jugoslovan
Rokopisov ne rralamo.
Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-00 V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. ček. rnč.: Ljubljana
St. 263
Ljubljana, ponedeljek, dne 9. novembra 1931
Leto II.
?
V Sloveniji, v Srbiji, na Hrvatskem, povsod v državi je narod javno izpovedal svoje jugosl. prepričanje
Nobenega dvoma ni bilo, da bo jugoslovanski narod storil svojo dolžnost, kadar ga kliče domovina. Zato ni bilo dvoma, da bo 8. november dan zmage, in sicer dan velike zmage. Toda postal je več ko to, postal je
dan blesteče zmage, kakršne niso pričakovali niti patrioti.
Zopet enkrat se je izkazalo, da je jugoslovanski narod vajen izvojevati samo zmage, ki zadivljajo svet. Zopet enkrat je potrjeno, da je jugoslovanski narod v velikem trenutku tudi velik narod. Zopet enkrat je pred vsem svetom izpričano, da treba jugoslovanski narod ne samo šteti, temveč tudi tehtati. Narod junakov je opravičil svoj sloves.
Pa kakor je velik zunanji pomen volitev, še tem večji je njih notranji pomen. Kajti ne sme se pozabiti, da so se volitve vršile v času, ko je bil spomin na stranke še močno živ in ko so voditelji teh strank glasno klicali k abstinenci. Ta klic je bil tem nevarnejši, ker je donel v času vsesplošne gospodarske krize, ko ni težko pridobiti množice za negativno politiko.
Pa tudi to je treba upoštevati, da je bil volivni zakon nekoliko trd, ker je moral biti trd, če ni hotel, da se zopet razpasejo stari prepiri. Klicarji k abstinenci so tudi na to trdost zlasti apelirali, a je kljub temu narod docela zavrnil njih apel. Zakaj narod je čutil, da gre za velike stvari, da so volivni zakon, bivše stranke in vsi drugi oziri samo malenkosti, kadar gro za življenje in napredek jugoslovanskega naroda.
In zato je zavrnil vse, ki so hoteli preprečiti veliko zmago, zato je nastopil s tako imponujočo silo, da so vsi ugovori in vsi pomisleki strti v prah.
Odločna volja jugoslovanskega naroda, da se ne pusti od nikogar zavesti od svoje poti navzgor, je izpričana pred vsem svetom.
Enoten, složen in odločen stoji jugoslovanski narod na braniku svojih pravic in kdor bi le količkaj hotel dotakniti se teh pravic, ta zadene ob odpor
vsega jugoslovanskega naroda.
To veliko resnico so volitve potrdile in to je njih veliki in zgodovinski pomen.
Volitve so bile druga majniška deklaracija za Jugoslavijo, volitve so bile plebiscit, ki ga mora priznati tudi tujina.
Ko vse to z zadoščenjem ugotavljamo, pa moramo tudi z vsem poudarkom izreči, da
je treba veliko zmago volitev v polni meri izrabiti. Pričeti se mora ono pozitivno in stvarno delo, ki ga hoče jugoslovanski narod, zavladati mora v vsem javnem življenju ono silno hotenje složnega ustvarjanja, zaradi katerega je šel jugoslovanski narod na volišče, začeti se mora ona velika doba Jugoslavije, ko se bodo pričeli dobro in koristno uporabljati vsi veliki zakladi
Jugoslavije, pričeti se mora to, kar je v srcu in volji vsakega Jugoslovana.
Blesteča zmaga je izvojevana, sedaj mora biti prizadevanje in stremljenje vseh nas, da bodo tudi sadovi te zmage blesteči.
Prepričani smo, da bo tudi to doseženo, ker genij jugoslovanskega naroda se je z včerajšnjimi volitvami dvignil k poletu.
V Sloveniji izvoljeni poslanci
Ljubljana, 8. novembra. Po podatkili, ki so bili znani opolnoči, je bilo v Dravski banovini oddanih za državno listo g. Petra Živkoviča skupno 140 do 150 tisoč glasov. Udeležba bi bila potem takem okrog 50 odstotkov. Izvoljeni pa so bili tile sre-ski kandidati:
Mesto Ljubljana: dr. Krainer Albert, minister v Ljubljani.
Srez Celje: Prckoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju.
Srez Črnomelj in Metlika: Makar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki.
Srez Dolnja Lendava: Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih.
Srez Gornjigrad: Pustoslcmšck Kasto, novinar v Ljubljani.
Srez Kamnik: Ccrcr Anton, posestnik
in gostilničar v Kamniku.
* Srez Kočevje: Pucelj Ivan, minister in posestnik v Velikih Laščah.
Srez Konjice:	Gajšek	Karol,	notarski
kandidat v Konjicah.
Srez Kranj: Barle Janko, župnik v Ljubljani.
Srez Laško: Pavlič Alojzij, duhovnik in profesor v Celju.
Srez Litija: Mravlje Milan, geometer in posestnik v Ljubljani.
Srez Ljubljana-okolica: Koman Albin, posestnik v Vižmarjih.
Srez Ljutomer: Zemljič Jakob, posestnik in župan v Radencih.
Srez Logatec:	Dr.	Rape	Stanc,	tajnik
Zveze kulturnih društev v Ljubljani.
Srez Maribor-desni breg: Krejči Anton,
tovarniški ravnatelj v Rušah.
Srez Maribor-levi breg: clr. Pivko Ljudevit, profesor v Mariboru.
Srez Murska Sobota: Benko Josip, industrialec in župan v Murski Soboti.
Srez Novo mesto: Klinc Anton, župan v Gornjem polju.
Srez Prevalje: inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu.
Srez Ptuj: Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanjkovcih.
Srez Radovljica: Mohorič Ivan, glavni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani.
Srez Slovenjgradec: dr. Vošnjak Bogomil, poslanik v pokoju v Beogradu.
Srez Šmarje: Špindler Vekoslav, novinar v Mariboru.
V krškem srezu rezultat še ni znan.
Ljubljana - nezrušljiva trdnjava jugoslovanstva
JL
■■C	•	*
c
'V Jis	4S
Minister dr. A. Kramer,
novoizvoljeni poslanec Ljubljane
Danes je Ljubljana pokazala svojo popolno politično zrelost in svojo veliko jugoslovansko zavest. — Še nikdar v zgodovini ni bila udeležba pri političnih volitvah v Ljubljani tako visoka, kakor pri današnjih plebiscitarnih volitvah našega popolnega edinstva. Polnih 82#/o vseh ljubljanskih volilcev je odalo danes svoje glasove nedeljivosti velike naše domovine. Pri zadnjih volitvah leta 1927 se je odzvala Ljubljana v strankarski udeležbi samo s 60-77°/o, to se pravi, da leži vsa ona fronta nasprotnikov in abstinentov pogažena na tleh in to za vedno.
Z impozantno manifestacijo je danes naša bela Ljubljana enodušno potrdila, da naš narod noče medsebojne nesloge, noče onih ogabnih partizanskih časov, noče dik-
tata raznih strankarskih sodnikov, pač pa, da hoče složnega, jakega in silovitega branitelja, ki jo bo čuval vseh onih sovražnikov, ki so se hoteli do včeraj igrati z njeno usodo. Ljubljana pa je tudi danes na ves glas povedala, da ji tudi v notranjosti niso potrebne več razne politične teorije, pač pa, da hoče in želi koncentrirane akcije, da se premostijo vse težave gospodarskega in političnega značaja, s katerimi se bori danes ves svet. Pri današnjih veličastnih volitvah je Ljubljana ponovno osvežila svojo popolno afirmacijo jugoslovanske misli, ki je bila v njej tradicijonelno utemeljena že v časih naših dedov — narodnih borcev.
Osmi november bo ostal v zgodovini našega naroda, posebno pa v zgodovini naše Ljubljane zapisan z zlatimi črkami. — Osmi november je za Slovenijo prava majska deklaracija, na čelu katere ponovno stoji naša bela Ljubljana.
Slovenci v zgodovinskih hipih vedno na mestu
Globok vtis v Beogradu
Beograd, 8. novembra. V prvih večernih urah so prispeli prvi aprolcsimativ-ni zaključni rezultati v vsej državi. Ti rezultati kažejo, da je bila volina udeležba splošno jako dobra, ponekod pa celo ogromna. V Sarajevu n. pr. je glasovalo 78% volilnih upravičencev, v tuzlanskem okraju približno 60%. Beograd ima nekaj nad 60% udeležbe. V rbiji se je volitev udeležilo med 60 in 8u%. Posebno velika pa je bila udeležba v Vojvodini. V soffl-borskem okraju n. pr. je glasovalo od 28 tisoč volilnih upravičencev 24.000. Podobno je tudi v drugih vojvodinskih okrajih.
Situacija na Hrvatskem je zadovoljiva. V Zagrebu je glasovalo približno 50% volilnih upravičencev. V okrajih, kjer je bila abstinenčna propaganda najsilnejša in kjer so propagalorji abstinence trdili, da ne bo niti 10% udeležbe, kakor n. pr. v Krapini, je bila udeležba preko 30%. V drugih okrajih ie udeležba mnogo ugod-
nejša, tako da je smatrati, da bo Savska banovina prav častno odrezala.
Nad vse častni rezultat volitev v Ljub« ljani je v Beogradu zbudil živahno zadoščenje in ogromno zanimanje. Pa tudi rezultati, ki se poročajo iz ostalih krajev Dravsko banovine, so bili sprejeti l velikim zadovoljstvom. Pokazalo se je spet en« krat, da v važnih nacijonalnih trenutkih Slovenci nikdar ne odrečejo.
Volilni rezultati
Volišče
I.
II.
III.
IV.
v.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
XIV.
xva
XVI.
XVII.
XVIII.
XIX.
XX.
XXI.
XXII.
XXIII.
XXIV. XXV.
XXVI.
pd >-
•a &
iS w
^ S ►
2 2 ■p g-5 a «0
627
668
648
618
635
634 645 641 624 633 652
635 616 687 701
619 633
620 677 630 617
619
620 591 579 591
"g ►
® o
it
u
•p J I"
520
523 461 492 519 596 538 467 497 490 507 541 512 522 595 478 490
524 526 562 507 494 538 504 545 543
16.460	13.464
Volilni rezultati v Slove-
mjl
Nad 150.000 glasov
Ljubljana, 8. novembra. Po najnovejših podatkih je bilo v Dravski banovini oddanih nad 150.000 glasov. Državna lista predsednika vlade g. Petra Živkoviča je dosegla v tej banovini absolutno večino. Volilnih upravičencev je bilo 289.000.
Ljubljana, 8. novembra. V Slovenjgradcu je znašala udeležba 82%. Volilnih upravičencev je bilo 308, volilo pa je 254. Po dosedanjih podatkih je bilo v tem srezu oddanih za dr. Bogomila Vošnjaka nekaj čez 1100 glasov, za kandidata Rupnika nad 700 glasov, za kandidata Mermoljo nad 300 glasov.
Ljubljana, 8. novembra. Volilni rezultati iz posameznih srezov Dravske banovine v celoti še niso uradno znani. Vendar pa dosedanji rezultati dokazujejo, da je bila udeležba povsod zadovoljiva, ponekod pa je celo presegla pričakovanja. Nocoj so bile znane te-Ie povprečne številke:
»rez Celje 7000 glasov,
Črnomelj 2500 glasov,
Dolnja Lendava 4800 glasov,
Gornjigrad 2500 glasov,
Kočevje 5000 glasov,
Kranj 5000 glasov,
Krško 4000 glasov,
Litija 3000 glasov, k Ljubljana-okolica 8000 glasov,
Ljutomer 4000 glasov,
Logatec 3500 glasov,
Maribor desni breg 5000 glasov, Maribor levi breg 10.000 glasov,
Murska Sobota 9000 glasov,
Novo mesto 3500 glasov,
Prevalj© 3000 glasov,
Ptuj 4500 glasov,
Šmarje 4000 glasov,
Radovljica 9900 glasov.
Skupno število glasov v Dravski banovini znaša 125.000.
V	vseh okrajih so bili izidi sprejeti z največjim zadoščenjem. Povsod se pridružujejo veličastnim manifestacijam Ljubljane. V vseh večjih mestih in trgih so bile nocoj bakljade z godbami na čelu in povsod so navdušeno manifestirali za močno in srečno Jugoslavijo.
. Beograd, 8. novembra. Pui današnjih vo-fltvali so bili v prestolnici izvoiljeni: Božidar Maksimovič, minister prosvete, Kosta Kumanudi, minister za trgovino in industrijo, Stanojevič, predsednik industrijske zbornice.
Leta 1927. je bilo oddanih 59.000 glasov, pri daiiašnjih volitvah je glasovalo nad 60% volilnih upravičencev.
Volilni dan v Kamniku
_	„	Kamnik, 8. novembra.
Dan 8. novembra bo datum, ki bo ostal globoko zapisan v zgodovini Kamnika. Danes je naše mesto ponovno dokazalo, da čuti jugoslovansko, da hoče 8 čim večjo volilno udeležbo j)odpreti posilanca, ki naj ga zastopa v par-
2e v soboto zvečer so etreli in rakete na Malem gradu naznanile, da bo jutri velik dan —- praznik naSe edinosti in dokaza ljubezni do domovine. Vse mesto ee je odelo v zastave, povsod je vladalo svečano razpoloženje.
Ravno ko je danes zazvonila po cerkvah 7. ura, je 8 strelov na Malem gradu naznanilo, da Je napočil zgodovinski 8. november. Kamniška godba je pričela z budnico in obšla vse mestne ulice. Ob zvokih veličastnih koračnic so se dvignili meščani in ob 8. uri je bil že ves trg poln občinstva.
Kamniško mestno županstvo je že v petek razposlalo vabila vsem društvom, zadrugam in korporacijam, da se udeleže manifestačnega skupnega odhoda na volišče. Naslovljenci so se vabilom odzvali In točno ob 8. uri je krenil izpred gasilnega doma sprevod z godbo in uniformiranimi gasilci na čelu pred šolsko poslop-
{e, kjer je bilo volišče. Navdušenje voliicev je >ilo nepopisno.
»Vedno sem bil narodno zaveden, pa bom tako ostal tudi danes,« je zatrdil stari Kamničan, občinski odbornik g. Mttchtig, ko je že v prvi uri storil evojo volilno dolžnost. »Moj rod izhaja iz časov celjskih grofov in moj praded se je boril s Celjani proti Habsburžanom. Vsi potomci Machtigov so kljub nemškemu priimku ostali zavedni Slovenci, vneti za narodno stvar, pa bi se jaz izneveril? Nikdar ne!«
Agitacija z lepaki vseh treh kandidatov je bila prav živahna. Po Kamniku in okolici so se pojavili zopet nekaki beli letaki s podpisom dr. Korošca. Kamničani in okoličani pa so s svojo zavednostjo in udeležbo pri volitvah dokazali, da odklanjajo take izjave bivših politikov o abstinenci. Najživnhnejša pa je bila agitacij od moža do moža. Malodušneži, ki oklevali, ali bi šli na volitve ali ne, so sledili zgledu ostalih in se glasno izjavili za politiko pozitivnega deln »Poglej, koliko nas je volilo,« je dogovarjal opoldne, ko je število glasov v Kamniku doseglo že 50 odstokov, star kmečki očanec mlajšemu volilcu, ki se je obotavljal izpolniti svojo državljansko dolžnost, »ali te ne bo sram, ko boš zvečer videl, da so šli vsi na volišče, ti si pa ostal osamljen.«
»No, pa pojdem, da ne boste rekli, da sem bojazljivec,« je rekel mlajši In glasno. Izrekel ime kandidata. »Cererja volim, ki je ravno tako obrtnik kot jaz.«
Proti poldnevu je pričel rositi dež, ki je prekinil živahno življenje na trgu. Toda dotok na
V drugih banovinah izvoljeni poslanci
Savska banovina:
Beograd, 8. novembra (1.) Izvoljeni so: v Savski banovini v srezu: brinjsko-vrbovskein: G juro Meran;
vinkovškem: Lovro Koževič, župnik; vukovarskem: dr. Ivan Paleček, minister brez portfelja;
varaždinskem: dr. G juro Šurmin, bivši
minister;
virovitiškem: dr. Julijan Rohrbacher;
grubišnopoljskem: Nikola Sokolovič; daruvarskem: Milan Dobrovič;
delniškem in čabarskem: Franc Schnei-dcr;
donjostubiškem: dr. Štefan Bačič; djakovskem: dr. Ivan Lončarevič; gjungjevškem: Viktor Pogačnik; zlatarskem: dr. Mirko Neudorfer, kmetijski minister; koprivniškem: dr. Vlado Malančen; krapinskem: Štefan Valjavec; ludbreškem: Viktor Fizir; našiškem: dr. Milan Stijič; novogradiškem: dr. Gjuro Šeatovič; novskem: Dragotin Karlo Kovačevič; pokraškem: dr. Milenko Markovič; slavonsko-požeškem: Dragan Kraljevič; pregradskem: dr. Simon Elezovič; sisaškem: dr. Aver Ljudevit; crikveniškem: dr. Ante Kuntarič.
Srez Krapina: Štefan Valjavec, posestnik in bivši narodni poslanec iz Lepajice.
Srez Osjek: dr. Matej Perič, banski svetnik iz Osjeka.
Srez Našice: dr. Milan Stanič, profesor v p. iz Osjeka.
Srez Sušak-Kastav: Vekoslav Spinčič, profesor v p. in banski svetnik iz Kastva.
Srez županjski: dr. Fran Gruber, odvetnik iz Vukovarja.
Srez kranjski: Stanko Lončar, banski svetnik.
Srez Vinkovci: Lovro Kneževič, dekan in župnik iz Starih Vinkovcev.
Beograd, 8. novembra. Rezultati iz posameznih srezov:
Vardarska banovina
Srez Kičevo: Stanoje Trpkovič, posestnik.
Srez Ohrid: dr. lija Šumenkovič, kraljevski stalni delegat pri DN v Ženevi.
Srez Struga: Peter G. Markovič, odvetnik iz Ohrida.
Srez Strumica: dr. Tomo Febrančevič, zdravnik in predsednik občine v Strumici.
Srez Bugiagova: Jovan Dovoženjski, upokojenec iz Kumanova.
Srez Durnava: Dimitrije R. Vaširevič, trgovec iz Gjevgjelije.
Srez praševski: dr. Dragoljub Jevremo-vič, zdravnik iz Beograda.
_ Srez Šarplanina - Bigorski: Ljuba Had-žipetter - Neglič, trgovec iz Prizrena.
Srez masuriški: Miljutin Krstič, trgovec iz Surgulice.
Srez Donji Polov: Marko Petrovič, učitelj v p. iz Tetova, v mestu Skoplje: Aleksander Bukvič; v srezu bitoljskem: Nikola Markovič; debarskem: dr. Toma Smiljanič; krivopalanžkem: Stamenko Stošič; leskovškem: Todor Tomič; macuriškem: Milutin Krstič; ohridskem: dr. Ilija Šumenkovič.
Dunavska banovina:
Srez odžački: Oto Gavrilovič, inšpektor ministrstva v ostavki iz Beograda.
Srez košmirski: Milan Radonič, svečenik iz Bjeline.
Srez bačko-polanički: dr. Gedeon Djun-djerski industrijec iz Novega Sada.
Srez Nova Kaniža: dr. Slavko Šcčerov, član vrhovnega zakonodajnega sveta iz Beograda.
Srez Jaša-Tomič: Djoka Matič, upravnik Zveze agrarnih zadrug iz Velikega Bečkereka.
Srez vračarski: dr. lija Savkovič, odvetnik iz Beograda.
V Dunavski banovini v srezu: apatinskem: dr. Fedor Nikič; vračarskem: Ilija Savkovič; zemunskem: dr. Svetislav Popovič, bivši
minister;
moravskem: Lazar Radivojevič, prometni minister; novokanjiškem: dr. Slavko šcčerov; v džaškem: Oton Gavrilovič; vranškem: živojič Lukič;
V Vrbaski banovini v srezu: dubiškem: Vladimir Šiljegovič;
volišče s tem ni bi? zmanjšan. Kamniški avtomobilisti so dali rfdl na razpolago svoje avtomobile in od oddaljenejših hiš pripeljali v mesto volilce. Ko so popoldne iz drugih krajev pričele prihajati vesti o krasni presenetljivi udeležbi na voliščih in o velikem številu glasov, ki jih dobiva kandidat g. Cerer v kamniški okolici in g. dr. Rožič v moravški dolini, se je zanimanje stopnjevalo od ure do ure, dokler ni prišlo končno sporočilo, kdo je izvoljen.
Novoizvoljenemu poslancu so priredili Kamničani navdušene manifestacije, ki so trajale pozno v noč. Z velikim zadoščenjem so tudi poslušali poročila o sijajni volilni udeležbi v vseh krajih države, veseleč se, da je ideja dr-
krupskem: Boško Žcljkovič; kotor-varoškem: dr. Tode Jeremič; sanskem: dr. Slavko Pištelič.
V Drinski banovini v srezu:
Sarajevo mesto dr. Milan Srskič, minister pri predsedstvu ministrskega sveta.
Srez Fojnica: Hazin Sohadžič, trgovec iz Fojnice.
tuzlavskem: dr. Avdo Hasanbegovič, minister brez portfelja.
V Zetski banovini v srezu: djakoviškem: Miloje Šokič, novinar iz
Beograda.
Moravska banovina:
Srez Niš: Nikola Uzunovič, minister brez listnice.
Srez Despotova« in Rovenica: Arangjel Nikodijevič, kmet iz Cuprije.
Srez lužiški in caribrodski: Gjuro Čirič, profesor v p. iz Pirota, boljevškem: Miodrag Milutinovič; vučitrnskem: Milan Topalovič; županjskem: dr. Dobrivoje Popovič, bivši minister;
zviško-račanjskem: dr. Voja Marinkovič, zunanji minister; krajinskem: Milan Stevanovič.
Prva poročila iz drugih banovin
Tudii poročila, ki prihajajo iz drugih krajev Jugoslavije, so bila ugodna. V Sarajevu so glasovali Muslimani korporativno. V Južni Srbija in v bivši Crni gori je bila udeležba volil-cev ogromna. V pokrajinah ob Jadranskem morju je ves dopoldan 9ilno deževalo. Kljub temu so ljudje trumoma prihajali na volišča. V Beogradu je bil naval tako velik, da so Ljudje morali dolgo časa čakati, preden so priSlj na vrsto.
Zagreb, 8. novembra. Pri današnjih volitvah sta bila v Zagrebu izvoljena za posilanca Narodne_ skupščine bivši minister Juraj Demetrovič in ing. Šega.
Zagreb, 8. novembra. Od celokupnega števila 55.499 volilnih upravičencev v Zagrebu je danes volilo državno listo pred-
sednika Živkoviča 23.204 voliicev ali 42%. Od tega je dobila lista dr. Demetroviča 14.401 glas, lista dr. Miškulina pa 8803 glasove.
Beograd, 8. novembra. Moravska banovina: V srezu žubskom je izvoljen dr. Dobrivoje Popovič, minister v p. iz Beograda, dunavska banovina: v Novem Sadu (mestu) je izvoljen dr. Milan Sekulič, odvetnik iz Novega Sada; v srezu žabeljsko Miloš Kovačič, prota iz Žablja, v vardarski banovini: v srezu štipskem je izvoljen Mihajlo Karamatenovič, predsednik občine iz Štipa, v dunavski banovini: v srezu moravskem je izvoljen Lazar Radivojevič, prometni minister, v srezu Kovačič Mihajlo Živančevič, direktor »Vremena«, v srezu Veliki Kikin-di Stevan Budišim, ekonom iz Velike Ki-kinde; v srezu apatinskem dr. Teodor Nikič, pomočnik prosvetnega ministra v p.; v srezu kulskem dr. Stevan Kraft, predsednik Osrednje zadruge v Novem Sadu, v vardarski banovini: v srezu Ovčje polje dr. Miroslav Stojadinovič, predsednik beo-
§ rajske občine, v srezu Kratkovskem Teo-ozije Lazarevič, kavamar iz Strumice, v moravski banovini: v srezu paračinskem Božidar Pavlinski, bančni ravnatelj iz Pa-račina.
Zagreb, 8. novembra. V Belovarju je bil izvoljen mestni načelnik Šiftar s 1129 glasovi. Njegov protikandidat dr. Belobrk je dobil 306 glasov. Skupaj je bilo oddanih 1435 glasov; glasovalo je točno 50% volilnih upravičencev.
Beograd, 8. novembra. V zetski banovini je bil izvoljen za narodnega poslanca v srezu Andrijevci Miljutin Jelič, profesor v pokoju, v moravski banovini za srez krajinski Milan Stefanovič, v drinski banovini v srezu moravskem dr. Velimir Lukič, odvetnik iz Beograda, v donavski banovini v posavskem srezu Radivoj Jeftič, odvetnik v Beogradu, v srezu zemunskem Svetislav Popovič, bivši minister, v srezu sombor-skem dr. Kesta Popovič, odvetnik iz Beograda.
Volitve v Mariboru in okolici
Pričakovanje, da bo ljudstvo v Mariboru in severnem obmejnem ozemlju izvršilo svojo državljansko dolžnost, se je v polni meri izpolnilo, dasi je dež, ki pada ves dan, posebno v oddaljenih podeželskih krajih znatno oviral udeležbo. S kakšnim navdušenjem so nekateri šli na volitve, dokazuje dejstvo, da so na mnogih hišah v mestu in po deželi izobešene drž. zastave. Vsa protiagitacija, ki se je včeraj in danes stopnjevala do skrajnih mej, ni nič zalegla. Posebno razveseljivo je, da so se sijajno udeležile volitev podeželske vasi, posebno po Dravskem polju in ob meji. Maribor je pokazal izredno zavednost. Do 15. ure je volilo na vseh voliščih XI. voliščih od 9000 upravičencev preko 6000 voliicev. V V. okraju, kjer je naseljeno po večini delavstvo, je glasovalo do 17. ure okrog 85 odstotkov, prav tako tudi v vsem okraju, kjer je do 16. ure volilo preko
11.000	ljudi. V Krčevini, mariborski predmestni občini, je glasovalo do 15. ure 328 voliicev od 437 upravičencev. V Košakih, drugem predmestju občine, je glasovalo preko 300 voliicev. Izredno so se izkazale tudi obmejne občine. Slabša je udeležba ponekod v Slovenskih go-
ricah.
Posebno se je izkazal tudi Maribor desni breg. kjer je doslej število oddanih glasov za vse tri kandidate precej enako. V Studencih je glasovalo do 16. ure preko 800 upravičencev. Dr. Vauhnik in Kirbiš imata skoraj enako število, dečim ima ravnatelj Krejči tukaj le neznatno število phsov. Na Pobrežju je volilo do tiste ure okrog 500 upravičencev, skoraj vsi dr. Vauhnika. V Slovenski Bistrici je bilo do 15. ure oddanih 500 glasov, večinoma za ravnatelja Krejčija, v Rušah okoli 600 glasov istotako za Krejčija. Po občinah Dravskega polja pa imata večino dr. Vauhnik in Kirbiš. Pa številkah, ki sino jih doslej dobili v Maribor, je volilna udeležba v Prekmurju ogromna, v ljutomerskem okraju prav dobra. Najslabši bo najbrže konjiški okraj, kjer je na udeležbo po pohorskih vaseh zelo vplivalo slabo vreme.
V	splošnem so današnje volitve pokazale, da je straho-vlade defetističnih elementov v severovzhodnem slovenskem ozemlju za vselej konec. Jugoslovenska stvar praznuje svoj veliki triumf.
Pred energično akcijo DN proti JaDonski
Japonska vlada se javno obtoži, da je kršila pakt o Društvu narodov — Države članice DN odpokličejo svoje poslanike iz Tokia
Ženeva, 8. novembra, n. V dobro poučenih krogih trde, da se bodo na sestanku Sveta Društva narodov, ki se bo vršil v Parizu, sprejeli konkretni sklepi, po katerih naj Društvo narodov započne energično akcijo za likvidacijo japonsko-kitaj-skega spora. Po službenih izjavah, ki jih je dala japonska vlada Društvu narodov, je jasno, da Japonska ne bo do 16. t. m. umaknila svojih čet iz Mandžurije v pas okrog železniške proge. Japonska opravičuje to odlaganje evakuacije s tem. da Kitajska ni sprejela japonskih pogojev, ki so obseženi v znanih petih točkah japonske note od 29. oktobra. Ta japonska zahteva je neopravičena; kajti v znani resoluciji sveta Društva narodov bo točno popisano modalitete za ureditev kitajsko-japonske-ga spora in določen rok za evakuacijo. — Svet Društva narodov bo zato moral obsoditi postopanje Japonske, kajti jasno je sedaj, da si Japonska prizadeva dati zasedbi Mandžurije stalen značaj, čeprav je v začetku trdila, da je izvršila zasedbo samo v ta namen, da zaščiti interese japonskim državljanom v Mandžuriji in da je zasedba samo začasna.
Trde, da bo Svet Društva narodov proučil položaj na temelju členov 15. in 16. pakta o Društvu narodov in potem sprejel sklep, da se proti Japonski započne akcija na tale način: 1. Japonska se s posebno deklaracijo obtoži pred svetovno javnostjo, da je kršila pakt o Društvu narodov; 2. v Mandžurijo se odpošlje mednarodna anketna komisija; 3. diplomatski zastopniki držav, ki so članice Društva narodov, se odpokličejo iz Japonske; 4. sto-
re se ukrepi za uporabo gospodarskih sankcij proti Japonski.
Tokio, 8. novembra n. Agencija Nipon prinaša vest, da so čete kitajskega generala Maha izvršile napad na japonski konzulat v Cicikani in pri tej priliki ubile tamkajšnjega japonskega generalnega konzula.
Pariz, 8. novembra, d. Nota, s katero odgovarja Japonska na noto zunanjega ministra Brianda od 29. oktobra, pravi med drugim: Japonska se popolnoma strinja s pripombami zunanjega ministra Brianda, da odločitev Društva narodov od 30. septembra ohranja svojo popolno silo in svoje učinke. Japonska poudarja vnovič svojo odkrito željo, da umakne svoje čete v pas, ki je določen, v najkrajšem roku. Ob sedanjem stanju napetosti pa je nemogoče upati, da bi po umiku Japoncev sledila stalna mirna vladavina pod zaščito Kitajske. Japonska vlada je uvedena, da se pokorava popolnoma odločitvi Društva narodov od 30. septembra.
Neresnična vest o atentatu na japonskega konzula
Tokio, 8. novembra. AA. Agencija Rengo poroča, da je japonski konzul v Hardinu dobil depešo od japonskega konzula v Cicikaru, ki poroča, da je živ in zdrav in pravtako tudi drugo osobje konzulata. Ubili pa so blizu konzulata neke Korejce.
Japonsko zunanje ministrstvo je dobilo depešo od konzula v Cicikaru, ki to vest potrjuje.
Zgodovinski dan narodne zavednosti v Ljubljani
Volilno razpoloženj« je bilo v Ljubljani izredno živahno. Na veder pied volitvami je sicer pričelo deževali in je po malem rosilo tekom vse noči, kar pa ni motilo Ljubljančanov, da »o bili popolnoma drugače razpoloženi kot sicer. Mesto se je odelo z državnimi trobojnicami in Ljubljančani so bili že na vse zgodaj na nogah.
Začetek glasovanja
Malo po 6. uri sta korakali skozi mesto dve godbi, katerih budnice so naznanjale Ljubljančanom pričetek velikega dogodka. Ob 7. uri pa je 10 topovskih strelov naznanilo otvoritev glasovanja. Kmalu nato se je pričelo po mestu živahno vrvenje. Volilne komisije na 24 voliščih, kolikor jih ima Ljubljana, so začele de-, lovati. Po vseh voliščih j« takoj nastal velik naval. Dotok volilcev je od ure do ure vedno bolj naraščal. Kmalu so začela prihajati prva poročila, katera je oddajala ljubljanska »Avala«. Okoli 10. ure se je nad Ljubljano pojavilo letalo, ki je spuščalo na mesto in po okolici volilne letake'
Minister dr. Kramer in ban na volišču
Volilna udeležba je bila v Ljubljani naravnost ogromna. Že do 10. ure je preko 4000 volilcev oddalo svoje glasove. Med njimi so oddali svoje glasove kandidat Ljubljane dr. Kramer, ki je volil na XI. volišču v I. realni gimnaziji v Vegovi ulici, ban dr. Marušič na XII. volišču v ženski realni gimnaziji ter pomočnik bana dr. Pirkmajer na X. volišču na Cojzovi cesti. Po vseh voliščih je vladal velikanski uaval. Ljudje So stali v dolgih vrstah in na nekaterih voliščih so morali čakati po eno uro, da eo prišli na vrsto. Dež je ves čas nalahko rosil, toda kljub temu so ulice izglodale, kakor da bi se podil roj čebel okoli čebelnjaka. Govori se samo o volitvah.
Ginljivi prizori
Na posameznih voliščih so se odigravali gen-ijivi prizori. Eden izmed prvih volilcev je bil 91-letna korenina g. Prijatelj z Grada, ki je že pred 7. uro telefoniral na volilni odbor po avto. Naravnost genljivo je bilo, kako so z velikim navdušenjem glasovali tudi oni, katere je bolezen privezala na bolniško posteljo. Železniški upokojenec Josip Paternoster, čeprav hudo bolan, se je dal pripeljati na volišče z rešilnim vozom. Mnogo navdušenja je izzvala naslednja epizoda. Iz Kolodvorske ulice je tresočih korakov prišel na XV. volišče znani ljubljanski siromaček France Jež. Ves navdušen je stopil na volišče v Moškem učiteljišču, kjer so mu volilen takoj dali prednost. Po izvršeni vo-1 it vi je navdušeno vzklikal Jugoslaviji in njegovim vzklikom so se pridružili vsi volilci. Nastala je prava narodna manifestacija za Jugoslavijo. Na Viču je vzbudil posebno pozornost 80-letni starček, ki je pred volilno komisijo izjavil, da bo dal za Jugoslavijo vedno svoj glas.
Sijajen nastop volilcev
Vovsod, kjer so bili nameščeni zvodniki, eo »e zbrale ogromne množice ljudi, da fiujejo prva porodila o poteku volitev. Na volišču v realki je do 11. ure glasovalo že nad polovico volilnih upravičencev. Isto je bilo na voliščih na Coj-zovi cesti in pri Češnovarju. Velik naval je biil na volišču v Tehnični srednji šoli. Najeijajneje *o se odrezali naši Barjani. ki so volili na Vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Do 11. je glasovalo'že nad 60% upravičencev. Mestni dom je zaznamoval nad 50%. Ob 11. je bilo oddanih za državno listo že 2500 glasov več, kakor so Jih dobile vse liste skupaj na volitvah leta 1927. Vihar navdušenja je povzročilo porodilo o izidih, oziroma poteku volitev v obmejnih krajih, kjer je bila udeležba naravnost ogromna. V Kranjski gori je bila udeležba skoro 100%, v kamniškem srezu je dopoldne dobil največ glasov profesor dr. Rožič. Iz Celja so javili sijajno udeležbo. Do poldneva sta glasovali */, volilnih upravičencev. Laški in radovljiški srez sta dosegla 40%, kočevski 72%. Dosedanji rezultati kažejo, da bo vsekakor prednjačila Ljubljana, kjer so se ljudje izkazali kot Izredno zavedni. Vsi so bili agitatorji in so vzpodbujali drug drugega.
Priznanje ministra dr. Kramerja Ljubljani
V	Ljubljani je udeležba dosegla višek proti poldnevu. Malo po 12. uri je volilo že 8000 volilcev. Ob 12.30 je imel ljubljanski kandidat dr. Kramar nagovor v radiu ter je omenil, da je Ljubljana, kakor vedno, tudi v tein zgodovinskem trenotku pokazala svojo zrelost in svojo zavednost.
Minister dr. Kramer in župan dr. Puc govorita množici
Kmalu po 18. url je Avala razglasila rezultat volitev v Ljubljani. Ta še ni končen, vendar je sigurno, da je od 16.000 upravičencev oddalo nad 14.000 volilcev svoj glas dr. Kramerju, torej nad 86 odstkov. Pred Kazino se je zbralo več tisoč ljudi, ki so z velikanskim navdušenjem sprejeli poročilo.. Na balkonu Kazine je nato f topil minister dr. Kramer in se je v svojem imenu zahvalil volilcem za zaupanje. Ugotovil je, da še pri nobenih volitvah ni bilo doseženih tako ogromno število glasov. Obljubil je volilcem, da jim bo zaupanje poplačal po svojih
najboljših močeh: zvestoba za zvestobo! Svoj govor je končal z vzklikom: Živela LjubljanaI Živeli velika Jugoslavija!
Nato je povzel besedo ljubljanski župan dr. Puc ter naglasil, da je k veliki zmagi doprinesel predvsem mali človek, mali nameščenec, ki je ob tej težki uri dokazal, da zna ceniti zgodovinski pomen 8. novembra. Ljubljana je pokazala, da stoji trdno kakor skala, na kateri je zgrajen naš starodavni grad. Živela Jugoslavija!
Železničarska godba je nato zaigrala državno himno, nakar je zbrana množica dala duška svojim čuvstvom ter nazdravljala naši lepi domovini, njenemu prevzvišenemu vladarju, nosilcu državne liste Petru Zivkoviču in novemu ljubljanskemu poslancu dr. Kramerju. Nato se je razvila mogočna povorka, v kateri je korakalo več tisoč oseb obeh spolov.
Povorka je krenila po šelenburgovi ulici, kjer se je pridružilo veliko število občinstva. Pohod se Je nadaljeval po Dunajski cesti, Masarykovl cesti, Sv. Petra cesti na Poljansko cesto preko Mestnega in Starega trga na St. Jakobski most in Bleiweisovo cesto.
Mimo banske uprave
Ogromna množica navdušenega občinstva je množila veličastno povorko na vsak korak. Patrijotični vzkliki Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku, novemu ljubljanskemu poslancu, Veliki Jugoslaviji itd. so odmevali do neba; iz oken in ulic pa so vihrali v pozdrav robci zavednega ljubljanskega ženstva. Višek navdušenja je prevzel vso ogromno maso, ko je povorka prispela pred bansko upravo, kjer je ma-nifestante pozdravljal sam ban Dravske banovine dr. Marušič. »Živio dr. Marušič! Živel ban Dravske banovine!« in izzvali orkan navdušenza po vsej Blelweisovl cesti. Povorka Je krenila nato po Aleksandrovi cesti in Šelenburgovi ulici pred Zvezdo, kjer se je razšla.
Tako impozantnega in spontanega duška svojim patrijotskim čuvstvom Ljubljana že dolgo ni pokazala. Obenem je Ljubljana silno dokumentirala, da je v resnici narodno zavedna in tudi, da se v polni meri zaveda svoje jugoslovanske misije, da kot nepremagljiva trdnjava brani naše svete meje proti severu kakor tudi proti zapadu.
Situacija v prvih popoldanskih urah
Posamezna poročila so prihajala tudi iz drugih krajev naše banovine, vendar so bila ta poročila redkejša, ker so bile telefonske proge ves čas zasedene. V Mariboru je do 10 30 glasovalo SOVo upravičencev. Z Jesenic je prišla vest, da gredo delavci in drugi v strnjenih vrstah na volišče. Poročila iz ostalih delov države so bila redkejša, ker so bile proge večinoma zvezane s prestolico. Na deželi postajajo izgledi posameznih kandidatov čim dalje jasnejši. Ob 15 30 je v Ljubljani glasovalo že nad 11.000 volilcev. Do 15. ure je volilo v Mostah nad 50°/o, v Turjaku-Zelimlje nad 80°/o, v Logatcu in Planini nad 50°/o, v Zireh nad 60°/o, na Rakeku nad 70%, v Trzinu 74°/«, v Zagrebu nad 17.000. Rekord, ne samo v Dravski banovini, temveč v vsej državi pa je dosegla mala kočevska občina Gotenica, kjer je glasovalo vseh 90 upravičencev, torej 100°/o. Ob 16. uri je v Ljubljani opravilo že nad 11.500 volilcev svojo državljansko dolžnost. Kmalu po 16. uri je oddalo že
nad 75°/o volilcev svoj glas. Preko 12.000 gla sov je oddala Ljubljana, torej za 2000 vef, kakor so jih imele leta 1927 vse liste skupaj. V Mariboru je do te ure glasovalo 5000 volilcev, v Murski Soboti nad 8000, torej mnogo več, kot so znašali leta 1927 vsi glasovi skupno. Tudi v radovljiškem srezu je bilo oddanih že nad 5000 glasov. Ob 17. uri je bila situacija v vseh volilnih okrajih Dravske banovine prav zadovoljiva. Za Ljubljano, ki se bliža že 13 tisoču, se je posebno izkazal Maribor levi breg z nad
10.000	in Murska Sobota z nad 9000 glasovi.
Po nekaterih hribovitih predelih naše banovine je bila udeležba precej ovirana radi hudega deževja. V teh okrajih so volilne komisije stavile na razpolago vozove in avtomobile in na ta način olajševale volilcem, da so mogli izvršiti svojo državljansko dolžnost. V novomeškem okraju so bile volitve dokončane malodane že v opoldanskih urah.
Sijajna udeležba v Logatcu
Logatec, 8. novembra. Zavedni obmejni Logatec je bil pri današnjih državnozborskih volitvah nad vse pričakovanje častno zastopan. Na volišče je dospelo preko 75 odstotkov volilnih upravičencev. Okrog 6. ure je gornjelogaški župan pripeljal večje število volilcev z godbo na čelu v Spodnji Logatec, da se pridruži manifestacijam za kralja in domovino, ki so po razglasitvi volilnih rezultatov dosegle višek navdušenja med prebivalstvom Logatca.
Nedelja brez nesreč
Ljubljana, 8. novebra.
Kadar je v Ljubljani deževno vreme, nimamo navadno kakih posebnih dogodkov. Športniki so volili in niso imeli nikakih prireditev. Avtomobilskih nesreč, katerih smo se v poslednjem času že privadili, danes ni bilo. Rešilni avto je moral pomagati v enem slučaju. Pri zgradbi nove stavbe poleg Lukmanove hiše v Gradišču se je odtrgalo dvigalo in udarilo po desnem boku zidarja Janeza Prešerna iz Zgornje šiške 216. Dobil je notranje poškodbe.
Policija je imela mir. Od sobote na nedeljo so navadno na »dnevnem« redu kaljenja nočnega miru. Radi volitev je pa demon alkohol za tri dni pod ključem, kar je koristilo denarnici in olajšalo službo stražnikom. Tatvin in vlomov ni bilo nobenih.
Zahvala novoizvoljenega poslanca g. Pavliča
Trbovlje, 8. novembra. Poslanec Alojzij Pavlič pošilja svojim volilcem to-le zahvalo:
»Prebivalcem laškega okraja! Klicu vladarja in domovine ste se rade volje odzvali. V našem okraju je zmagala jugoslovansko orijentirana mlada generacija, idealizem, poštenost, požrtvovalnost in sporazum vseh stanov. Hvala volilcem za zaupanje! Vedno bom med vami, ves vaš!
Vso svojo energijo in sposobnost bom posvetil vsem, ki so me volili, pa tudi oniin, ki niso imeli vame zaupanja. Zahvaljujem se rudarjem, železničarjem, kmetom ih vsem kulturnim delavcem. Volitve so končane. Zmagal je 0. januar in z njim nova jugoslovansko, socijalno in kulturno orijentirana mlada garda. — Lojze Jan Pavlič, upokojeni profesor.«
Zadružno vnovčevanje goveje živine na Češkoslovaškem
»Jugoslvan« je že enkrat na tem mestu priobčil članek o zadružnem vnovževanju goveje žiivine, ki je posebno razširjeno v Nemčiji; danes pa smo prejeli poročilo Češkoslovaške zadružne zveze, ki obširno razpravlja o organizaciji in delovanju zadružne vnovčevalnice goveje živine na Češkoslovaškem.
Že ob pričetku Češkoslovaške republike se je pričelo resno misliti na zadružno vnovčevanje goveje živine na Češkoslovaškem in že takoj v prvi dobi samostojnega državnega življenja je bilo upostavljeno večje število vnovče-valnic goveje živine kakor tudi večje število za-družnic klavnic, ki so, sicer v omejenem krogu, vendar po intenzivnem delu vršile narodno gospodarsko delo in pomagale producentu do lažjega vnovčevanja produktov, konzumetu pa do cenejše nabave mesnatih izdelkov. Da bi se smotri delovanja teh vnovčevalnic še bolj pospešili, je bila v letu 1921 vpostavljena posebna posvetovalnica za zadružno vnovčevanje goveje živine
Leta 1927. je bila ustanovljena v Pragi glavna Zadružna zveza za pospeševanje vnovčevanja goveje živine. S posebno intenzivnostjo se je delovanje te zveze vršilo v nemško govorečih predelih Češkoslovaške republike. Naloga zveze je bila posvetovanje poljedelstva v vseli vprašanjih živinskega prometa, zastopanje lastnih interesov v pogledu živinskega in mesnatega prometa napram državnim in pokrajinskim oblastem ter napram javnosti. Zveza pa se ukvarja tudi s posredovanjem plemenske in delovne živine kakor tudn z opazovanjem vsakokratne situacije na živinskih tržiščih. V letu 1929. je bil pri državni Centrooperativi postavljen poseben odbor za vnovčevanje goveje živine, kateremu se je 1. januarja 1930 priključil še poseben referent. Po izvedbi vseh potrebnih priprav se je v juniju 1930. ustanovila poljedelska vnovčevalnica goveje živine, družba z o. z. v Pragi, kateri pripadajo poleg Centrooperative tudi češkoslovaška in nemška zadružna zveza v Pragi kakor tudi Češkoslovaški in nemški poljedelski svet v Pragi in živinorejske zveze kot družabniki. V septembru leta 1930. se je uffla-vine, v decembru istega leta pa enaka prodajalna v Ustju.
Z začetkom meseca oktobra t. 1. se j<^ zaključilo prvo let<f zadružnega vnovčevanja go-
veje živane. V tem prvem letu izkazuje bilanca sledeči promet:	8372	goved,	17.790	prašičev
941 telet, v skupnem znesku ca 70.000.000 Din. Prodaja se vrši pod vodstvom poslovodij z lastnimi prodajalci. Dobavo klavne živine preskrbujejo posebni zaupniki, ki jih imenujejo poljedelske okrajne in živinorejske zveze, ki prejemajo kot nadomestek svojih izdatkov in za svoj trud za vsak rep živine približno 15 Din in za vsako glavo drobnice ea 450 Din, od Centralne zadružne zveze. Prodajni izkupiček se v največ slučajih nakazujejo s pomočjo denarnih oddelkov zadružnih zvez, ki jih izplačujejo pri stojnim posojilnicam. Kot zaupniki fungirajo največkrat umni poljedelci, v dveh okrajih pa se nahajajo kot zaupnika dva živinozdravnika.
Vnovčevanje se vrši izključno v komisiji, fiksne kupčije se načelno odklanjajo, ravnotako tudj prevzem goveje živine s strani mešetarjev in podeželskih mesarjev. Zaupnikom se dostavljajo potrebna navodila in tiskovine, tako da se nakup kakor tudi tovorjenje vrši z vso paž-njo. Pri veliki živini se dosedaj še ni dogodila nikaka transportna poškodba, le pri prašičih se je v vročih poletnih dneh dogodilo nekaj primerov rdečice. Tudi obračunavanje se je moglo kljub majhnemu in tudi še mlademu upravnemu aparatu vršiti brez vsakih neprilik. Radi gospodarske krize in nazadajoče uporabe mesa in tudj radi deltvanja prekupcev na tržiščih so se večkrat vršile težave pri iskanju primernih kupcev za dobavljeno klavno živino. Posebno še iz razloga, ker se vsako kreditiranje kupcem s strani zveze principijelno odklanja.
Lepi napredek zadružnega vnovčevanja goveje živine na Češkoslovaškem dokazuje, da se je vsa organizacija kar najbolje obnesla. To je zopet en dokaz več, da bi bilo tudi pri nas čas, da pričnemo misliti na slične zadružne ustanove, ki bodo v veliko korist živinorejcem in kon-suinentu.
Odkritje spomenika Malmgreenu
Stockholm, 7. novembra. AA. Tu so odkrili spomenik švedskemu učenjaku Malmgreenu, ki je izgubil življenje pri Nobilovi odpravi na Severni tečaj. Odkritju so prisostvovali člani vlade in druge politične osebnosti.
Francosko-nemška pogajanja
Pariz, 8. novembra, d. Francoski poslanik v Berlinu Poncet je danes dopoldne prišel v Pariz in ostane tam kaka dva, tri dni. V tem času se bo posvetoval z Lavalom in Briandom. Kakor znano, je imel poslanik zadnje dni večkrat razgovore z BrUningom. Kakor piše »Journal«, so francoskemu poslaniku pri teh razgovorih predložili zelo važne in podrobne načrte, zaradi česar je smatral za umestno, da odpotuje takoj v Pariz. Baje gre za konkretne predloge v vprašanjih, ki so bili svoj čas predmet posvetovanj francoskih in nemških ministrov v Berlinu.
Atentat na fašistovskega tajnika v Messini
Rim, 8. novembra, n. Iz Messine javljajo, da so neznani napadalci na ulici napadli tamoš-njega pokrajinskega tajnika fašistične stranke dr. Catalana in ga težko ranili na glavi. Dr. Catalano je padel onesveščen na tla in obležal na ulici. Priskočilo mu je na pomoč več fašistov, ki eo ga spravili v bližnjo hišo in ga obvezali. Zdravnik je ugotovil, da je rana težke narave, vendar pa ne smrtnonevarna. Napadalcev še niso prijeli.
Hranilne vloge v denarnih zavodih Jugoslavije
Beograd, 8. novembra, r. Po cenitvi Narodne banke so na podlagi podatkov, ki so jih dala na razpolago društva denarnih zavodov in zveza jugoslovanskih hranilnic, znašale iiramlne vloge v Jugoslaviji dne 1. septembra t. 1.: na vložne knjižice 10.123 milijonov Din, na tekoči račun 3112 miljonov Din, skupno 13.234 mili-jondov dinarjev.
Tu niso vštete vloge pri kreditnih »aJrdgnh, čekovni računi pri Poštni hranilnici in žiro pri Narodni banki.
Odklonjen predlog o avtonomiji poljske Ukrajine
Varšava, 7. novembra. AA. Pat poroča, da je parlament na včerajšnji seji odklonil socialistični predlog o uvedbi avtonomije za nekatere oblasti vzhodne Male Poljske, kjer tvorijo del prebivalstva Malorusi. V diskusiji o tem predlogu so govorniki večine naglasili, da ta predlog ni v skladu s stvarnimi potrebami prebivalstva in da sami predlagatelji vidijo v njem zahtevo Židov ter da predstavlja samo politično demonstracijo.
Afera Ehrenfest
Dunaj, 7. novembra d. Uradno porQ?ajo, da so nekdanjemu ravnatelju Kreditnega zavoda Frideriku Ehrenfestu dovolili tako zvano »varno spremstvo«, če založi varščino v višini enega milijona šilingov.
To odločitev pravosodnega ministra komentira »Wiener-Allgemeine Zeitung« tako-le: Ob tej mamutski kavciji ee bo javno mnenje pač zopet orientiralo v tem smislu, da povratek g. Ehrenfesta iz najrazličnejših vzrokov ni zaželen. Najbrž da ima prav tisti visoki funkci-jonar, ki je izjavil: Razvitje Ehrenfestove afere je identično z zgodovino avstrijske korupcije iz preteklega desetlefla.
■Darovi *a Belo Krajino. G. Verbič Josip, kat. inšpektor, 50 Din; g. dr. Smole Albin, odvetnik v Ljubljani, je izročil za Belo Kra ino 200 Din. kateri znesek je plačal g. K. V. v neki kazenski zadevi. G. Julijan Kocmut, viš. okr. zdravnik v p., 100 Din. G. Lovšin Evgen 200 Din mesto venca pokojnemu šaši Knezu. G. Lovšin Evgen 100 Din po dr. L. Sajovicu.
■	Ruski vefer.. Kakor čitam v dnevnikih, nam postreže radiopostaja v torek 10. t. m. e prijetno zabavo. Ruski večer je na programu, torej večer ruske glasbe. Po pevcih sodeč, bo večer res lep glasbeni užitek. Štefanijo Bduar-dovno Frankovsko-Vuk smo slišali že večkrat. Njen lirično-dramatski sopran je bogat in zvočen, istotako De Makejev bariton. Opera »Rus-lan in Ljudmila« od Glinke je ena najlepših pristnih ruskih oper in slišali bomo na tem ruskem večeru arijo iz te opere. Radiopostaja nam je zopet enkrat prijetno ustregla-
Nova Zbornica za TOI v Ljubljani
Ljubljana, 8. novembra. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša:
Gospod minister za trgovino in industrijo je
■	odlokom z dne 4. novembra t. 1. II. št. 28357, na podlagi člena 3 zakona o odlaganju volitev v trgovske, industrijske in obrtne zbornice z dne 30. aprila 1929 odredil, da se razrešijo vsi člani in njihovi namestniki zbornice za TOI v Ljubljani in postavijo:
za predsednika zbornice Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani: za podpredsednika Elsbaher Konrad, trgovec v Laškem, Engelbert Franchetti, brivski moj* ster in predsednik obrtne zveze v Ljubljani, In Hribar Dragotin, industrijalec v Ljubljani.
Za člane omenjene zbornice za trgovinski odsek:
Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani,
Elsbaher Konrad, trgovec v Laškem,
Stergar Anton, trgovec v Kamniku,
Ceh Prane, trgovec v Murski Soboti,
Vidmar Stane, trgovec v Ljubljani, Brudermann Leopold, trgovec v Konjicah. Berjak Franc, trgovec v Kranju,
Kavčič J. Josip, trgovec v Ljubljani,
Bahovec Ivan,	trgovec	v	Ljubljani,
Pinter	Ferdo,	trgovec	v	Mariboru,
Lenarčič Stanko, trgovec v Novi vasi pri Rakeku,
Stermecki Rudolf, trgovec v Celju,
Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori,
Kljun Janko, trgovec v Prevaljah,
Kastelic Edmund, trgovec v Kandiji-Novo mesto,
Senčar Milko, trgovec v Ptuju;
Za njihove namestnike:
Verbič	Anton,	trgovec	v	Ljubljani,
Pavlin	Vinko,	trgovec	v	Trbovljah,
FUrsager Leopold, trgovec v Radovljici,
Kos Ivan, trgovec v Slovenski Bistrici, Kuharič Ludovik, trgovec v Ormožu,
Umek Anton, trgovec v Brežicah,
Sporn Josip, trgovec v Ježici,
Lukas E. Franc, trgovec z likerjem v Celju, Smerkolj Albin, trgovec v Ljubljani,
Berdajs Viljem, trgovec v Mariboru,
De Gleria Anton, trgovec v Logatcu.
Rom Matija, trgovec v Kočevju,
Fabijani Pavel, trgovec v Ljubljani, Kostanjšek Janko, trgovec v Smartnu (srez Maribor),
Divljak Josip, trgovec v Ribnici,
Cvenkel Anton, trgovec v Sv. Petru v Sav. dolini.
Za člane zbornice za obrtni odsek:
Kavčič Franc, gostilničar v Ljubljani, Zadravec Jakob, mlinar v Središču ob Dravi, Honjec Franc, mesar v Mariboru,
Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani,
Vrečar Ivan, mizar v Sp. Domžalah,
Bricelj Ivan, stavbenik v Ljubljani,
Volk Jakob, krojač v Šoštanju,
Bureš Franc, urar v Mariboru,
Litrop Štefan, čevljar v Turnišču,
Ambrožič Josip, obrtnik na Ljubnem, Golčar Jernej, sodar v Celju,
Krapež Milko, urar v Ljubljani,
Rebek Josip, ključavničar v Ljubljani,
Holi Josip, brivec v Brežicah,
Oset Andrej, gostilničar v Mariboru,
Češarek Alojzij, ključavničar v Ribnici}
Za njihove namestnike:
Zupančič Leopold, Ljubljana,
Kralj Andrej, Brežice,
Berlinčlč Josip, Ptuj,
Pust Franc, Ljubljana,
Lumpert Franc, Krško,
Kernsič Ivan, Ljubljana,
Hmelina Karol, Slovenj gradeč,
Lešnik Mihael, Maribor,
Volčič Josip, Maribor,
Perdan Jernej, Ljubljana,
Dolšak Franc, Celje,
Dolinar Franc, Ljubljana,
Geyer Rudolf, Ljubljana,
Lasič Vinko, Maribor,
Zavodnik Franc, Glince,
Hohnec Miloš, Celje.
Za člane zbornice za industrijski odseki
Bonač Franc, tovarnar v Ljubljani,
Krejči Anton, ravnatelj tovarne za dušik, Ruše,	'
Lenarčič Josip, idustrijalec, Ljubljana-Skofja Loka,
Hainrihar Franc, industrijalec, Ljubljana-Skofja Loka,
Hribar Dragotin, industrijalec, Lubljana,
Ing. Dračar Oskar, tovarnar v Mariboru,
Sire Franc, tovarnar v Kranju,
Rojina Anton, tovarnar v Ljubljani,
Pogačnik Josip, član upravnega odbora TPD, Ljubljana,
Ribnikar Adolf, predsednik Delniške tiskarne, Ljubljana,
Dr. Rekar Ernest, industrijalec na Jesenicah, Ing. Jelenc Jože, stavbenik v Mariboru, Florjančič Ignac, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani,
Pogačnik Hinko, industrijalec v Rušah,
Ing. Kobi Joško, industrijalec v Bregu pri Borovnici,
Westen Avgust, tovarnar V Celju:
Za njihove namestnike:
Dr. Pavlin Ciril, Ljubljana,
Sodnik Julij, Sv. Pavel pri Preboldu,
Majdič Fran ml. Vir pri Domžalah.
Ing. Suklje Milan, Ljubljana,
Naglas Viktor, Ljubljana,
Marinko Ivan, prokurist elektrarne Češenj, Tacen, šetina Tilek, Jarše,
Rus Ivan, Loški potok,
Ing. Klinar Anton, Ljubljana,
Fock Makso, Kranj,
Medic Franc, Ljubljana,
Ing. Schleimer Vladimir, Maribor,
Sirca Stanko, Ljubljana, Pivec Rupert, Maribor,
Dr. Ahačič Kozma, Tržič,
Ing. Toma Anton, Ljubljana.
Ivanjkovci
Vinski sejem. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj VII. vinski sejem in razstavo dne 10. decembra 1931. Pri-puščena eo le vina izključno iz ormoško-ljuto-merskega vinarskega okoliša. Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je prvovrsten in tako bo imel priliko vsakdo nakupiti prvovrstnega ljutoinerčana direktno od producenta. Na razpolago pa bodo tudi najizvrstnejša sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bo takrat ravno primeren za nakup za prvi pretok. Cene so izredno ugodne. Vsi producenti ormoško-ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj to prijavijo zadrugi najkasneje do 1. decembra t. 1.
Trbovlje
Dve nesreči rudarjev. Dne 5. novembra t. 1. okrog 10. ure dopoldne sta bila kurjač A m e r-šek Robert in njegov tovariš Majnardi Alojz na progi od Terezije proti Gvidi zaposlena z dviganjem iztirjenega vozička, ki je napolnjen s premogom in priklopljen k vlaku iztiril na tej progi. Pri dviganju pa je Ameršku nenadoma spodrsnilo,pri čemer je padel med tračnice, tako da ga je drugi voziček pritisnil na levo ramo ter mu zlomil ključnico. — I)ne 6. novembra ob 7. uri zjutraj pa se je pripetila nova nesreča v novem savskem polju pri ustju Pleske proge. Tam je bil s tremi svojilni tovariši zaposlen kopač Vodopivec Franc pri dovlačilnem motovilu na električni pogon, katero služi za odvoz polnih vozičkov k žičnici Sava rova. Pri pogonu dovlačilnega motovila se je pri tej priliki poslužil lesenega droga, s katerim je uravnaval vrv, da se je pravilno navijal. Na enem mestu, kjer je vrv vezana, pa mu je drog izbilo iz rok s tako naglico, da je pri tem prišel z levo roko med vrv in boben, tako da mu jo je težke poškodovalo.
Ljutomer
Smrtna kosa. Umrl je po daljši bolezni gosp. Franc Zidarič, zasebnik, v starosti 49 let. Bil je svak davčnega inšpektorja g, Lovra Kuhariča. Pokopali so ga ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. — Na Krapju pa je preminul v starosti 61 let g. Alojz Saga j, prevžitkar. Eden njegovih sinov je župnik v Breznu, drugi pa je umrl še mlad v Sevnici ob Dravi, kamor se je bil priženil in deloval kot vnet Sokol. Pokojnik se je v prejšnjih letih zelo zanimal za konjerejo. Podlegel je srčni kapi, — Prizadetim rodbinam naše sožalje!
Komorni koncert, ki ga je pretekli četrtek priredil v Strasserjevi dvorani godalni kvartet Glasbene matice iz Ptuja (gg. Logar, Hasl, Pavletič in Šedlbaur) je dobro uspel. Občinstva sicer ni bilo preveč, ker je volilni čae za umetniške prireditve manj primeren. Cetvorica godbenikov je nudila poslušalcem izreden uži-
tek. 5'e prvi zvoki Haydnovega kvarteta v D-duru m nas prepričali, da imamo pred seboj resne, ambicijozne umetnike, ki jim moramo prorokovati še lepo bodočnost. Osobito moramo poudarjati točnost in jasnost njihove igre, lahkoto tona ter samostojnost vsakega posameznika, kd pa se je s popolnim razumevanjem podrejala zahtevam celotne skladbe. Posebno nas je očarala milina njihove kantilene, ki se je izživljala v obeh drugih stavkih omenjenega Haydnovega in potem Mozartovega kvarteta op. 8, posebno pa še v prav ruskem Andante cantabile Čajkovskega (op. štev 11), ki nam je bil najbližji, ker je slovansko širok in sanjav. Tudi Čajkovskega skladbi Allegro n on tante in Dvoršakovi »Alla polka sta popolnoma ugajali. Topel aplavz je nagradil godbenike za užitek, 1:1 eo ga nudili, in splošna je bila želja, da bi jih slišali še večkrat.
Najnovejše vesti
Beograd, 8. novembra (d.) Izvoljeni so bili dalje:
V Savski banovini, v srezu: slavonsko-brodskem: dr. Nikola Nikič,
bivši minister; garešniškem: Karel Hercog; dugoselsko - kutinskem:	Milan	Dobro-
voljac;
zagrebškem: dr. Oton Gavrančič; dvanjskem: Pavel Matica, minister brez portfelja;
karlovaškem: dr. Stanko Šibenik, minister;
koreniškem: dr. Mirko Do.šen, publicist iz Zagreba; krško-rabskem: dr. Živko Petričič; ogulinskem: dr. Joga Trbojevič; čazmanskem: Ivan Radie,
V Primorski banovini, v srezu: biogradskem: prof. Josip Antunovič; braškem: Franc Gospodnetič; kninskem: dr. Nikola Subotič, bivši minister;
stolaškem: Rado Spaliic; splitskem: dr. Grga Angjelinovič, mini* ster na razpoloženju; podgorskem: Vitomir Davidovi«; županskem: Andra Stanič, minister,
V Zetski banovini, v srezu: peškem: Svctislav Hodjera, bivši šel
kabineta v ministrskem predsedstvu.
V Moravski banovini, v srezu; aleksinskem: Arangjel Savič; moravskem: Živojin Stevanovič; homoljskem: Mirko UroŠevič; kunševskem: Dušan Antonijevič.
V Dunavski banovini, v srezu: gardjauskem: Dragiša Lcovac; jaseniškem: Kosta Timotijcvič, minister/ kovinskem: dr. Ranko Miamcul; topolskem: dr. Marko Ivkovič.
.W.	;W;	M,
/Tv(CN	t AVnt|Q ^♦ /%V\ /nV\ /^Vs
G©I6h0|6k3
GY0 6Y0 6V0 G) 0
lliil
Hranilnica Dravske banovine
Ljubljana
Celje
Maribor
1987
Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov. :: Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo
	
	
9;^
Cip
m
0J9 1Q)}D Q)}9	0)^9	Q)jS	(2^016^910^9	GM£>lGmi0i9
- tks m m m m m m
izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul, 23.— Za tiskarno odgovarja Otmar MicMlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni dni nd eovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani,