Glas zaveznikov
Leto II . Št. 335	S It ff O T Itt & CI j S L I <J St © O It I k A.	1. S.	Cene 4 lire
TRST, ponedeljek 22. julija 1946
UREDNIŠTVO l Via S. PelHco 12 Telefon at 93354 In M4i>
UGLASI: Cena za milimeter vlalne (širina ena kolona); trgovski U 27. mrtvaakl L. 6« (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 15. V vsebini lista (tekstni oglaal) L. 15. Davek ni vStet PlaOlJlvo v napi e J- Oglase sprejema Izključno: S.PJ., SocleU per U Pubbllcltš ln ltalta, Trst, uL Silvio PeUlco »t *. t*L 91014. Cena posamezne številke L. 1 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Stališče Jugoslavije o tržaškem statutu
Izjava dr. Aleša Baeblerja: ,, Jugoslavija potrebuje Trst, Trst pa Jugoslavijo“
Predložitev štirih točk
BEOGRAD, 22. julija — PariSki dopisnik «Tanjuga» je poslal naslednji dopis: Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleš Baebler je podal 18. julija na seji posebne komisije sveta zunanjih ministrov stališče Jugoslavije v zadevi tržaškega statuta.
ANGLEŽI 0 MADŽARSKI
London, 22. Julija
Angleško parlamentarno odposlanstvo, ki je obiskalo Madžarsko, je izdalo poročilo. Glavne točke so: vladna koalicija, ki je zdaj na vladi, je bila izvoljena demokratsko in jo preveva napredni duh. Politično premirje pa niso vedno upoštevali te so l*ili na levi in desni poizkusi za politični pritisk. Radio, tisk in prebivalstvo uživajo politično svobodo v znatni meri.
ČEHOSLOVAKIV MOSKVI
Moskva, 22. julija
V Moskvo so prispeli češkoslovaški ministrski predsednik Klement Cottivald, zunanji minister Masarjk in tajnik zunanjega ministra Kle-meniis. Istočasno je prispel tudi sovjetski veleposlanik v Češkoslovaški, Zorin. Na osrednjem. letališču so }.h sprejeli podpredsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov, namestnik zunanjega mi. nistra Višinski, podpredsednik moskovskega sovjeta Parjenov in mestni poveljnik Moskve general Sinilcv. V teku dneva je imel predsednik sovjetske vlade Stalin razgovor z ministrskim predsednikom češkoslovaške republike. Zunanji minister Molotov je bil navzoč pri sprejemu.
FRANCO OBSOJA POLITIČNE NASPROTNIKE
DIPLOMATI NA RAZPRAVI
Madrid, 22. julija Vojaško sodišče v mestu La Coru-na je izreko dve smrtni obsodbi in tri odsodbe na 30 let zapora na razpravi proti 57 komunistom, obtoženim tajnega delovanja. Med najznamenitejšimi pojava mi na procesu je bila učiteljica Enrica Blanco, obsojena na 30 let. Obsodbe so bile izrečene po 12 urnem neprekinjenem posvetu. Smrtne obsodbe so Izrekli proti Ramonu Videni Geadi in Juliju Nietu Lopezu. Marcelino Villares, eden izmed obsojencev na 30 let, je urugvajski državljan. Konzularni zastopnik Urugvaja je prisostvoval razpravi in poslal glavnemu kapetanu pismo z izjavo, da je obtožba proti ViL laresu popolnoma političnega značaja m ne kriminalnega. Tudi konzularni zastopniki združenih držav, Kube in Anglije so bili "avzoči na razpravi. Izrekli so še ”adaljnih 52 obsodb z zaporno kaznijo od 2 do 1 leta.
GRŠKI ANARHISTI
PREJEMAJO NAVODILA IN OROŽJE IZ TUJINE
Atene, 22. julija
Ko je govoril o vrsti nedavnih spopadov med vladnimi tetami in oboroženimi tolpami v severni in srednji Grčiji, je minister javnega reda Bpir The otok' s izjavil na tiskovni konferenci o Atenah, da so razlogi za mišljenje, da dobivajo grSki anarhisti navodila in orožje ix tu>'ne. Dodal je, da hotejo e s remni levičarski anarhisti zaradi svojih političnih namenov prikazati Gr6’.j0 v Qbjcmu driavljan.
ske vojne. Theotokis ni hotel povedati imena dreav> fci pošiljajo orotje v Grčijo, toda dodal je, da sbrez dvoma izvira orozje iz nekaterih driav, ki so s8 do nedavna bile naSi sovražniki.»
V	začetku govora je Baebler, hoteč odstraniti vsak nesporazum, poudaril, da nastop jugo slovanskega delegata pred to komisijo nikakor ne pomeni, da Jugoslavija sprejme sklepe zunanjih ministrov štirih velesil o vprašanju Trsta ter o italijan-sko-jugoslovanski meji.
Baebler je nato navedel celo vrsto argumentov, ki popolnoma opravičujejo jugoslovansko stališče za priključitev celotne Jul'j-ske krajine. Podrobno s« je ustavil pri zgodovini Trsta od srede j 8. stoletja ln je navedel veliko število primerov, ki kažejo, da je mesto Trst, njegovo pristanišče ter njegovo Industrijsko področje ustarltev ljudstva njegovega zale. dja, predvsem Slovencev in Hrvatov. Baebler je nadaljeval, da v tej dobi nl bilo nikake vrste Italijan-sklh kapltalov v Trstu. V lndu. strljl tega mesta so bili predvsem r.aloženl avstrijski ln jugoslovanski kapital!. Italijanski kapital, ki mu danes pripisujejo tolikšen pomen v Trstu, so naredili z razlastitvijo jugoslovanskih ln tržaških podjetij.
Govorec o načrtu za Internacionalizacijo Trsta je Baebler naglasil dejstvo, da kakšnega pristanišča ni mogoče postaviti pod mednarodno suverenost samo za to, da bi služilo istočasno potrebam raznih držav.
V	ta namen je Baebler omenil, da so vse države, kt so poleg Jugoslavije najbolj zainteresirane na vprašanju Trsta, to je Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Ukrajina, Albanija ln Romunija, izjavile, da bi bila Iz mednarodnega stališča najpravičnejša rešitev, da bi prišel Trst pod jugosolvansko suvernost, in da bi ta suverenost na najboljši način ščitila njihove koristi. Iz tega razloga — je dodal Baebler — Ima Jugoslavija tudi po mednarodnem. pravu vse pravice do Trsta.
Z gospodarskega stališča — je nadaljeval — bi moralo področje, ki kaki državi ni potrebno, je pa potrebno drugi državi, po pravici pr ti pod suverenost zidnje. Talija je bila udeležena pri prometu Trsta samo s 3,6%, ker ni potrebovala tega pristanišča. Jugoslavija pa potrebuje Trst, ker nima nobenega drugega pristanišča, sposobnega za parnike velike to-naže. «Tanjug» nadaljuje, da je Baebler nato naštel številne primere, v katerih so prebivalci Trsta pokazali svojo voljo, da hočejo živeti z jugoslovanskim zaledjem.
Baebler je nato omenit, da Ima Jugoslavija Iz varnostnih razlogov pravico zahtevati nadzorstvo nad Trstom, ker so zahodni sosedje skozi sloletja napadali in ogražali jugoslovanske narode. Jugoslavija zahteva le, da ji priznajo isto pravico, ki so Jo priznali vsem. Združenim narodom, žrtvom napada v drugi svetovni vojni, t. J. pravico
do strateško meje proti včerajšnjemu napadalcu. Te meje — je za trdil Baebler — ne bo mogoče dati Jugoslaviji, če Ji ne bo priznana pravica do suverenosti in nadzorstvo nad Trstom.
Baebler je nato v številnih primerih- pokazal, da Jugoslavija potrebuje Trst, kakor Trst potrebuje Jugoslavijo. Jugoslavija je glavni trg za industrijske izdelke Trsta in more dobavljat: surovine, ki jih potrebuje mesto, kakor les, premog, divino, žito in mnoge druge stvari.
Med Trstom in Jugoslavijo je gospodarska enotnost. Alco bi to enotnost poruš il, bi Trst moral brez dvoma pričakovati mnogo večjo krizo od tiste, ki jo je pretrpel v dobi med dvema vojnama. V tem času je Italija spremenila Trst v središče vojne industrije za napadalne vojne, ki j'h je nameravala izvesti. To se ne bo moglo več ponoviti, je rekel, ker je demilitarizacija Trsta v interesu vseh zaveznikov.
Baeblev. je nato govoril o predlogu za reStev tržaškega vprašanja, ki ga je izročila Jugoslovanska vlada svetu zunanjih ministrov. To je znani predlog, naj postan? Trst član Jugoslovanske federacije s posebni statutom, ki naj ga jamči mirovna pogodba. Po tem načrtu b' italijanski prebivalci Trsta uživali vse pravice, ker bi kot večina predstavljati v republiki element prvega reda. Zagotovljen bi bil tudi porast Trsta, ker bi mu skupni gospodarski obstoj z drugimi deli Jugoslavije zagotovil zadosten trg. Koristi drugih narodov v zaledju Trsta bi bile zagotovljene z ustanovitvijo svobodnega pristanišča pod mednarodno upravo.
Baebler je naStel vse razloge, Id ovirajo Jugoslavijo, da bi sprejela pariSki načrt za Trst in je povzel jugoslovansko stališče v naslednjih štirih točkah:
1)	Jugoslavija priznava posebni značaj tržaškega področja, meni pa, da je prebivalstavo Trsta zrelo in sposobno, da se samo vlada;
2)	Jugoslavija meni, da je treba demokratska načela In ustanove v polni meri primeniti v statutu področja Trsta.
3)	Trst je neločljivo zvezan z Jugoslavijo in zato mora statut zagotoviti enotnost med svobodnim ozemljem in Jugoslavijo, kateri jo treba priznati pravico imenovati guvernerja Trsta in uživati izvestne privilegije, zlasti gospodarske, ki bi sčasoma zadoščali potrebam Trsta samega.
4)	Jugoslavija — zaključuje
Baeblerjevo poročilo — je pod gori omenjenimi pogoji pripravljena pristati na to, da bi bilo področje Trsta postavljeno pod zaščito Varnostnega sveta Združenih narodov.	*
H.1. m. - atomska bomba
Eksplozija pod voda
Auckland, 22- julija ^eki član ameriške znanstve-,e odprave je ob prihodu v ^■hekiand izjavil, da bo peta eks-Plozlja atomske bombe pod odo 25. julija v zalivu bikin-‘*®ga atola verjetno povzročila . ceJo škodo na poizkusnih
^djah.
Večjo škodo predvidevajo zar ^Jatva, da je voda boljši prev J111 €nergije kot zrak in je < - i ■J manj odporno kakor os Jlh«vi deli.
. Charles Compton, vodja u a za preučevanje zaključkov Poizkusih z atomsko bombo odpravi je izjav 1. da je prvi p. ^Ua pri biklnakeni atolu »popol uspel*. Doda’ je, da mnogi ai ski znanstveniki niso odobrai Porabe atomske bombe proti P°«akl :n so upali, da bo samo R <?(1 nanjo tak« strašim, da bo i P l1* narode k opustitvi starega n
Ijenja ln k žrtvovanju, da se izog-neJ° vojnam v bodočnosti. Po prvem poizkusu na Biklnih pa se nasprotno mnogi znanstven ki boji-1°. da bi se svet ie vrnii k stare. mu mišljenju, misleč, da atomska bomba 1? ni tako stranšna.
PERZIJSKI LEVIČARJI PROTI FRANCU
Teheran, 22. Jul:Ja Približno 50.000 oseb, ki pripadajo levičarski stranki »Tudeh* in delavskim sindikatom, je priredilo demonstracije ter več kot 6 ur demonstriralo P° glavnem trgu 'n ulicah Teherana. Demonstranti so se z zastavami stranke zbrali na glavnem trgu in tajnik stranke Rosta je imel govor, v katerem je dejal med drugim: ^Mednarodni reakcionarji podpirajo generala Franca za pripravo nove vojne. Odposlanci vseh perz;jsklh delavcev so tu zbrani, da protestiralo proti britanskemu vmešavanju v I cr.Vjrko politiko*.
CIKLON NA JADRANU
Bologna, .22. Julija Včeraj je od 18.-17. ure ciklon z nezaslišano silotvitostjo, ki je ljudje ne pomnijo, strahovito divjal nad Emilijo in posebno vzdolž Jadranske obale. Povzročil je težko škodo na stvareh ln ne malo žrtev med kopalci, ki so v zvezi s prazničnim dnevom b li na morju na motornih čolnih in Jadrnicah. Nesrečno naklučje je bilo, da ciklona ni v naprej najavila oblačnost ali kakšen drug znak. Pojavil se Je nenadoma in je nepričakovano dvignil na plaži navpičen oblak peska, ki je onemogočil orientacijo. V Pontela-goscuro pri Ferrari se je neki čoln. na katerem je bilo sedem oseb, prevrnil in nobenemu od n j h ni uspelo priti na obalo. Na istem pod rocju Je ciklon izruval več dreves ln telegrafskih drogov. Pri Cesena-tiku se je prevrnila jadrn ca z nosilnostjo 4 ton, ki Je bila približno 400 m od obale. Osrbe, ki eo bile na krovu, so izginile. Tud: v For-hju je bilo več mrtvih.
E SSHjpDB
Veličastna stavba vrhovnega sodišča Združenih držav v Washingtonu
ur i
SPOMINSKA MAŠA
London, 22. julija Okoli 300 oseb, nekateri v jugoslovanskih, poljskih in britanskih uniformah, drugi v črnih oblekah, je včeraj v tukajšnji srbski pravoslavni cerkvi sv. Save prisostvovalo spominski službi božji za generalom Dražo Mihajlovičem, bivšim četniškim voditeljem, ki so ga zadnjo sredo ustrelili kot izdajalca in vojnega zločinca v Beogradu. Med prisotnimi so bili šfrje člani bivše jugoslovanske vlade v izgnanstvu, ki jih je sodišče, ki je obsodilo Mihailoviča, v odsotnosti obsodilo na skupno 61 let ječe. Poljski 'pravoslavni škof Sava je opravil službo božjo in pel Je zbor poljskih vojakov. Zastopana sta bila tudi bivši kralj Peter in kraljica-mati.
smrt za črnoborzijance
Pariz, 22. julija
Francoska vlada je odobrila predlog ministra za prehrano Yve-sa Fargesa smrtno kazen za največje črnoborzijance.
REORGANIZACIJA SOVJETSKE VOJSKE IN MORNARICE
Moskva, 22. julja Po končani vojni sta sovjetska vojska in mornarica zdaj v dobi reoganizacije. Razvijajo močno l.ampanjo za pojacltev propagande komunistične straijke med vojsko. Dsciplinski zakonik, ki so ga uvedli z nedavnimi spremembami, hoče okrepiti disciplino s povečanjem odgovornosti poveljnikov in s potrd tvijo potrebe po brezpogojni poslušnosti in ideji, da je služiti v oboroženih silah Sovjetske zveze ena iz vred največjih časti. Sovjet-sk: tisk Cesto zatrjuje, da bodo vse oddelke vojske, mornarioe in letalstva, ki imajo veliko nalogo braniti sovjetsko domovino, okrepili in izpopolnili.	i
NOVI PREDSEDNIK
Praga, 20. julija
V četrtek so za predsednika narodne ustavodajne zbornice izvolili bivšega predsednika začasne narodne zbornice Jožefa Davida.
Bi/rnes o Bolgariji
USA ne odobravajo nobenega
vladnega ustroja
brez političnih svoboščin
Angleška izjava
Washington, 22. julija Poročevalec zunanjega ministrstva je prikazal tisku nekatera vprašanja o Bolgariji z ozirom na izjave bivšega bolgarskega zunanjega ministra Petka Stainova o zastopstvu njegove države na pariški mirovni konferenci.
Kakor poročajo, je Slainov izjavil, da je mnenja, da bi morali sedanjo koalicijsko vlado pod vodstvom Kimona Georgijeva povabiti na mirovno konferenco, da izrazi staliSče Bolgarije ter nato podpiše mlroimo pogodbo. Dejali s o, da temelji Stainov zaključek na poročilih neuradnih odposlancev nedavne bolgarske misije v Parizu, na podlagi kater h so se zavezniške vlade prepričale o zmožnosti sedanje bolgarske vlade, da prevzame obveznosti v imenu bolgarskega naroda in da mu zagotovi mir.
Da se razjasni položaj, je poročevalec zunanjega ministrstva spomnil na razgovor, ki jt bil v Parizu med Bgrnesom in predsednikom bolgarske narodne zbornice Vas'lom Kolarovom. O njem je izjavil: «Byrnes se je posluiil prilike, da potrdi prijateljstvo ameriškega naroda do bolgarskega. Zatrdil je, da Združene drZave nimajo maščevalnih čustev do Bolgarije, čeprav jim je le-ta napovedala vojno.
Bgrnes Je poudaril veliko važnost, ki jo pripisujejo Združene države zagotovilu civilnih pravic za vse in je dodal, da Združene države ne morejo razumeti ali odobriti nikakega vladnega ustroja, kjer ne dovoljujejo opoziciji imeti tiska, kjer politične aretacije neprenehoma nadaljujejo in kjer ni nobene moZnosii za narod, da izrazi svobodno svojo voljo pri volitvah. Bgrnes je razen tega dejal, da ni mogel sprejeti Kola-rove ga zagotovila, da bi tuji dopisniki imeli prve povofhe bolgarske volitve za svobodne. Bgrnes se je naslonil na Ethridgeje-vo poroč:lo, ki je •kazalo, da opozicija si imela polnih pravic.
Bgrnes je spomnil Kolarova, da je'bil njegov namen pri razpravljanju v Moskvi meseca decembra 19^5 ta, da doseže, da bi bili v Bolgariji politični pogoji taki, da bi mogla opozicija imeti polno pravico, da pa se to ni uresničilo.
Ko je Kolarov končno izjavil, da bo imela Bolgarija v treh mesecih svobodne voVtve s primernim zagotovilom za ustavodajno zbor-n co, je Bgrnes izrazil svoje zadovoljstvo in izjavil, da je čakal, da bi obljubo izpolnili in da bi odstranili trenutne zapreke normalnih prijateljskih odnošajev, ne samo med bolgarskim in ameriškim narodom, ampak tudi med njihovima vladama.
Londonsko zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem zatrjuje, da izjava predsednika bolgarske zbornice Kolarova po ob*sku v Parizu med konferenco zunanjih ministrov popolnoma napačno razume čustva vodilnih krogov Velike Britanije do sedanjega bolgarskega režima.
ARGENTINA BREZ DOLGOV
London, 22. julija Argentinski predsednik general Peron je podal izjave o ukrepih ki imajo namen napraviti državo gospodarsko neodvisno ln samozadovoljujočo (avtarkično). Dolgove tujini v dolarjih ln frankih bodo odkupili za vrednost 30 milijonov
funtov šterlingov.
»Prvič v svoji zgodovini, Je Izjavil Peron, ne bo Argentina dolinica niti stotinke tujemu kapitalu ter ima dovolj denarja, da aledt svoji politiki,*
Poudaril je, da tega ukrepa ne smejo tolmačiti za znak nehvaležnosti do tujega kapitala, ki je svoj čas prispeval k razvoju države. To je le naravna posledica dejstva, da je država dosegla gospodarsko in finančno zrelost. »To je pravi tre-notek za popolno preureditev argentinskega narodnega življenja*, Je izjavil general Peron ter zaključil s predvidevanjem, da bo zmanjšanje obrestne mere povečalo industrijski razvoj ter izboljšalo živ-ljensko raven.
USMRTITEV VOJNEGA ZLOČINCA
London, 22. julija Arthurja Greiserja, bivšega gau-leiterja poljskega Warthelanda, so javno usmrtili v Varšavi. Odkar ga je 9. julija v Poznanju obsodilo poljsko ljudsko sod šče, je Greiser poslal brzojavke papežu, angleškemu veleposlaniku v Parizu Duffu Cooperju, bivšemu angleškemu zunanjemu ministru Edenu in poljskemu ministrskemu predsedniku, da bi ga rešili. Greiserja, ki je bil predsednik svobodnega mesla Gdanska, so obtožili, da je prekršil mednarodno pravo s pripravljanjem Hitlerjevega napada na Polk sko in z množičnimi usmrtitvami Poljakov. Svoječasno je Greiser povzročil veliko senzacijo v tiskovni galeriji Društva narodov v Zečevi, ko Je navzoč m kazal »osle*.
TURŠKE VOLITVE
Mulili ji M
lj opozicijskih slranh
London, 22. julija
Včeraj so bile v Turčiji splošne volitve. Prvič odkar so proglasili republiko, se je volitev udeležilo več strank. Vladna stranka je «ljudska republikanska stranka*, katere voditelj je predsednik Inenii, medtem ko opozicijo predstavlja demokratska stranka, ki so je ustanovili p»'ed kratkim.
Neka brzojavka iz Carigrada spo-lcča, da so pokazali kmetje in de-' lovski sloji, ki se nekod niso zanimali na politične zadeve, Livo zanimanje za volitve.
Turška vlada je Izdala posebne
IZGiN.TJE V NEMČ JI
London, 22. julija Radijska postaja v Frankfurtu je naznanila, da je neki visoki častnik ameriških čet v Nemč ji izrazil prepričanje, da sta oba ameriška častnika, ki sta izginila 4. Julija, na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji, čeprav so sovjetske oblasti izjavile, da ju niso mogle izslediti. Častnik je pristavil, da je poziv generala Josefa McNarneya, poveljnika ameriških čet v Nemčiji in ameriškega zunanjega mlnstra Byrnesa edino sredstvo za dosego izpustitve obeh Častnikov. Prej se je rszširila vest, da so sovjetske oblasti pridržale oba časlnika v pričakovanju, da bodo trije Sovjeti, ki so bil; 18. jul ja aretirani na ameriškem zasedbenem področju, zdaj izpuščeni ln osvobojeni.
ukrepe za vzdrževanje reda med splošnimi volitvami. V mnogih primerih je prepovedala prodajo alkoholnih pijač do konca volitev. Zaprli so tudi plesne dvorane.
Carigrad je se vedno pod vojaškimi zakoni, ki so b li med vojno in vojaško poveljstvo je opozorilo, da ne bo trpelo n'kakth neredov. Zadnje novice javljajo, da je država mirna, čeprav so nastali krajevni Incidenti.
Volitve predstavljajo mejnik v zgodovini turske republike. Glasovanje je bilo neposredno ln splošno, namesto da bi bilo omejeno kot v preteklosti.
Volivci — turški državljani nad 22 let — so volili v najlepšem redu. Prevladovale so pri volivnih žarah Ženske. V Carigradu, kjer je volilo 520.000 volivcev 23 poslancev, so bile volitve v redu ln miru kot tudi drugje.
Gotovo je, da se bo ljudska stranka, ki jo je ustanovil Keiral Ataturk, oče moderne Turčije, vrnila na oblast z veliko večino, toda splošno menijo, da si bo opozicija zagotovila 125 do 150 sedežev.
Iz!dov volitev v vsej državi, ne bodo objavili pred sredo, toda lz'dl v Carigradu bodo jutri že znani.
Poleg vladne je ?e 5 opozicijskih strank, toda najmočnejša je demokratska stranka pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Dželal Bayara. ki je predložila 273 kandidatov za 465 sedežev.
"To stranko v glavnem podpirajo ljudje v krajih ob obali Črnega in Egejskega morja, ki se bavijo s trgovino in ki stremijo po večji gospodarski svobodi in liberalnejšim ustanovam. Nova narodna zbornica se bo sestala na izredno zasedanje 5. avgusta.
BELGIJSKA ULADA
BRUSELJ, 22. julija — Belgijski regent princ Karol ja poveril dosedanjemu zunanjemu ministru Spaaku (socialist) sestavo nove vlade. Danes je Spaak začel s posvetovanji.
Po odstopu Achilleaa Van Ac-kerja (socialist) Je ragent najprej poveril mandat za sestavo nove vlade Avgustu de Schrijevertu, voditelj krščanske socialistične stranke. Le-ta je mandat zaradi osebnih razlogov odklon 1, nakar ga Je dobil Paul Struye, katoliški senator. Krščanski socialisti so doslej pokazali malo volje za sodelovanje z ostalimi strankami, čeprav v parlamentu nimajo večine (manjka j m 1 glas). Katoličani ne morejo priti do sporazuma s socialisti (ki so druga najmočnejša belgijčka stranka) zaradi tega, ker zahtevajo referendum za vrnitev kralja Leopolda ter vollvno pravico za ženske (na obe zahtevi socialisti nočejo pristati). Paul Struye je imel razgovore z odstopivšim Van Ac-k er jem, vendar ni mogel se3Lavitl vlade, ker Je plenarni svet Van Ac-
kerjeve socallstične stranke odbil predloge za sestavo koalicijske vlade. Svet je z 290 glasovi proti 17 zahteval nadaljevanje koalicije levice, s socialisti, komunisti ln 1 be-ralci, čeprav ima ta koalicija samo 1 glas večine.
NEW YdRK VABI ZDRUŽENE NARODE
New York, 22. julija «New York Times* piše, da bo mesto New York povabilo Združene narode, naj si uredijo stalni sedež v prostorih svetovne razstave, kjer bo zasedala jesenska skupščina. Ne vedo še, če bodo ponudbo lahko sprejel', ker mora na podlagi nasvetov posebne komisije meriti prostor, ki ga žel jo Združeni narodi, 2240 al.rov, razstavni prosi or pa meri samo 1-57 akrov.
NOVA USTAVA V FRANCIJI
London, 22. julija Parlamentarna skupina francoske socialistične stranke je izjavila, da soglaša s sledečo politiko: Zbornico lahko razupstijo po njenem glasovanju alt pa z ukazom predsednika republike a privolitvijo vlade: posebni organizem bi moral nadzirati ustavni značaj dejanj parlamenta. Levičarsko glasilo »Franc Tireur* se izraža proti načelu, po katerem bi predsednik imel prsvtco razpustiti parlament, ker bi to moglo poslati v rokah odločnega predsednika orožje odpora. Ust »Combat* pa pravi, ker rabi predsednik sopodpis ministrskega predsednika, je p-nvlca do razpusta parlamenta dejansko v rokah parlamenta samega,
MABZARSfef RAZPUSTI
London, 22. julija Madžarski notranji minister (komunist) je razpustil nekatere madžarske mlad nske organzacije, med njimi tudi zvezo madžarskih skavtov. Tako Izvajajo zagotovilo ministrskega predsednika sovjetskemu predsedniku zavezniškega nadzorstvenega sveta Politični odbor najštevilnejše madžarske stranke malih posestn kov je izdal protest proti nedavnim ukrepom notranjega
USPESEN UPOR
proti bolivijski vladi
LA PAZ, 22. julija. — Po uspelem uporu dijakov je nova bolivijska vlada, v kateri so tudi mladi lastniki, prisegla. Železničarji so zagrozili s stavko, če ne bodo vse člane narodne stranke odstranili iz vlade.
Potniki, ki so se pripeljali z železnico v čilsko pristanišče Arica, so izjavili, da je izbruhnila v bolivijski prestolnici La Pazu revolucija.
Iz La Paza so prispele novice o poizkusu, ko »eo hoteli pretekli teden umoriti finančnega ministra in voditelja narodnega revolucionarnega gibaja Victorja Paza Estenssoro, ki se je v decembru 1943 s pomočjo mladih častnikov polastil oblasti.
Znanega gospodarstvenika Adolfa Gonzalesa, ki je stanoval v isti palači in ki je bil zelo podoben Estenssoru, so umorili s streli, ki so bili namenjeni revolucionarnemu voditelju,
Po poročilih, ki s a prispela v Buenos Aires, je bil v Boliviji spopad med dijaštvom in četami, v
katerem je bilo ustreljenih nekaj dijakov. V vsej Boliviji so progla-sili splošno stavko in preki sod. Brzojavne in telefonske zveze med Buenos Airesom in La Pazom so prekinili.
Bolivijsko veleposlaništvo v Rio de Janeiru je izjavilo, da so dijški upor zadušili, da ima vlada popolno nadzorstvo nad položajem in da so poročila, na podlagi katerih naj bi proglasili splošno stavko, lažniva.
Med uporom so bili ranjeni v La Pazu namestnik bolivijskega zunanjega ministra polkovnik Pinto, načelnik glavnega stana Barrere in pomočnik ministrskega predsednika polkovnik Pacheco, ko je množica streljala na ministrskega predsednika Villaroela, ko se je pojavil na balkonu vladne palače.
Zarota v Venezueli
Potovanja italijanskih potikov:
zahodne države, Južna Amerika
Rim, 22. julija
Minister brez listnice Pietro Nenni je izjavil izvršnemu odboru socialistične stranke v Milanu, da se bo italijanska vlada borila za boljše mirovne pogoje.
Ker t so mirovni pogoji z Italijo vprašanje volje in koristi velikih zmagovitih narodov Je Izjavil Nenni, da upa, da bo mirovna pogodba dala Italiji možnott skleniti koristne trgovske pogodbe, ki so potrebne njeni industrijski obnovi ln rešitvi gospodarskih vprašanj.
Pri otvoritvi pariške konference bo v francoski prestolnici minister Nenni, ki se bo do takrat vrnil s kratkega potovanja po nekaterih prestolnicah. Nenni bo odpotoval z letalom v Oslo, kjer bo imel razgo-\ore s tamkajšnjim socialističnim zunanjim ministrom. Nato bo šel v Haag z Istim namenom in končno v Bruxelles, kjer se bo sestal s Spaakom. Dne 29. julija bo v Parizu, kjer bo imel razgovore s poljskim ln češkoslovaškim zunanjim ministrom. Nato pa se bo vrnil v Rim o pravem času, da bo nadomestil De Gasperija, ki bo uradno šel v Pariz. Namen potovanja <min!stra Nennija Je organizirati vrsto odnošnjev z osebami, ki želijo poznati «realne strani italijanskega vprašanja ne samo s
| teritorialnega vidika, ampak tudi s političnega, moralnega in gospodarskega, o doprinosu Italije k splošnemu evropskemu položaju ln k vzpostavitvi resničnega miru na svetu*, pravi rimska agencija «Ansa».
Agencija «Ansa» nadalje Javlja: Grof Sforza bo pred mirovno konferenco obiskal nekatere prestolnice latinske Amerike, da bo ponesel v te Italiji prijateljske dežele Izraz čustev ln potrebe Italije. Grof Sforza Je v soboto odpotoval Iz Rima.
mer odgovoril suram
Budimpešta, 22. julija Objavili so odgovor madžarskega predsednika Ferenca Nagyja na vprašanje generala Sviridova, predsednika zavezniškega nadzorstvenega sveta. V tem odgovoru zagotavlja, da bodo razpustili mladinske madžarske skavtske organizacije, kakor tudi nekatere mladinske katoliške organizac’je. Dovolili Jim bodo, da se znova združijo le pod demokratskimi voditelji. Odstranili bodo voditelje mladinskega gibanja malih posestnikov ter bodo p smeno povabili katoliški kler, naj preneha z gonjo proti sovjetski vojski in Sovjetom. Na zahtevo po aretaciji FUerja ln Ghulaja, poslancev stranke malih posestnikov, Je ministrski predsednik odgovori, da ne more tega izvesti z ozirom na nedotakljivost, ki Jo uživajo kot parlamentarci. V pogledu zahteve po aretaciji voditelja mlad'nske organizacije za male posestnike Stefana Racza je zahteval, naj razlo-2e obtožbo.
Na predvečer odhoda venezuelskega predsednika Romula Betarv-courta na obisk v Mehiko jo aretirali več oseb zaradi soudeležbe t> zaroti proti venezuelski vladi. Po poročilu venezuelske vlade so zaroto zasnovali pristaši generala Eleazorja Lopeza Contrerasa, bivšega venezuelskega predsednika, ki je zdaj v pregnanstvu v Kolumbiji.
NACISTOV SE BODO IZNEBILI
Washlngton, 22. Julija Ameriški zunanji minister je .naznanil, da je na potu v Jušno Ameriko ameriška ladja, da rrepelje v Nemčijo iz južnoameriških republik vse tiste osebe, ki so jih označili kot »nezaželene naciste* In katerih se zdaj te države želijo znebiti. Ladja, ki more vzeti na krov 900 potnikov, bo pristala v Argentini. Urugvaju, Paragvaju, Brazi-lu, Venezueli, Kolumbiji, Mehiki In Kubi.
OBSODRE V ALBANIJI
Moskva, 22. julija Sovjetska obveščevalna agencija navaja obvest la albahskega tiska in poroča, da Je bil obsojen v Ska-dru na smrt Alfonz Tracki, ki so ga označili kot »katoliškega duhovnika, ki ja prišel v Albanijo po ukazu Vatikana in ki naj bi organiziral vohunsko mrežo*. Obsodili so ga zaradi veleizdanje in zaradi prevratnega delovanja v korist drugih držav. Istih obtožb so spoznal: za krive se nadaljnjih 21 oseb. Obsojene so bile, da so sodelovale z Italijani in Nemci v času zasedbe in da so organizirale tajno gibanje proti vladi po osvobodltv'. Štiri Izmed obtožencev, med njimi Tracklja, so obsodili na smrt, tri na dosmrtno Ječo, St rinajst pa na zapor od 3-30 let. Agencija dodaja, da so obsodbe ie Izvršili.
Stian 2
GLAS ZAVEZNIKOV
22. julija 1946
11 IZ JUGOSLAVIJE
NovJ Jugoslovanski veleposlanik V Združenih državah Sava Kosano-vttf Je izročil svoje poverilnice pred-sedniku Trumanu. Ob tej priliki Je izjavil, da vezi, ki so nastale med svetovno vojno med obema nar rodorra, ne morejo oslabiti tre notne težave; nasprotno: vezi bodo pridobile na važnosti v gradnji in pri vzdrževanju miru. Kosanovič Je dodal: »Razumevanje ameriškega naroda za jugoslovansko zgodovino in duha Je važnejše danes kot kdaj koli, ko je najgloblja želja našega naroda trajen mir in so vse naše sile posvečene — z veliko pomočjo ustanove UNRRA, pri kateri vi tako plemenito sodelujete obnovi življenja in gospodarstva v državi, ki je bila tako kruto opu-stožena*. Predsednik Truman Je odgovoril, da bo ameriški narod dolgo pomnil hrabri boj Jugoslavije v drugi svetovni vojni proti nasilnlškim silam osi. Združene države zašle dujejo s simpatijami napore jugoslovanskih narodov za obnovo in za dosego — samostojno in v skladu z Združenimi narodi, — tistih idealov svobode in demokracije, ki so vodili Združene narode do zmage.
Prvič, odkar Je maršal Tito pre. vzel ministrsko predsedstvo, se Je oglasila v Jugoslovanski zbornici opozicija. Dr. Dragoljub Jovanovič, vodja levega krila kmetske stranke in nekateri njegovi pristaši, so odločno kritizirali zakonske osnutke o sodnem postopku in o ravnanju z državnimi funkcionarji, ko so o teh osnutkih razpravljali v zbornici. Oslutke so odobrili z majhnim številom nasprotnih glasov, vendar je debata odkrila nesoglasja v kmetski stranki.
•
S. L avgustom bodo otvorlll zračno progo mod Beogradom in Prago; letala bodo vozila itir krat na teden. S 18. Julijem so otvorili zračni promet med Beogradom in Tirano; letala vozijo enkrat na teden.
Albanski narod Je z veseljem ln navdufienjem sprejel porodilo o podpisu sporazuma o prljatejatvu in medsebojni pomoči med Jugoslavijo In Albanijo. V ved okrajih Albanije Je prišlo do manifestacij; narod je navdušeno vzklikal bratstvu in prijateljstvu obeh narodov. V Tirani je bil miting, na katerem so govorniki podčrtal! varnost pod. pisanega sporazuma, ki bo prispeval k še tesnejšemu zbllžanju obeh prijateljskih dekel.
Jugoslovanska poslanska zbornica je z odobravanjem sprejela pogodbo o prijateljstvu ln vzajemni pomoči z Albanijo, ki so jo sklenil 9. julija v Tirani. Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simč Je imel govor, v katerem Je omenil, da Je ta pogodba sledila pogodbam, ki jih je Jugoslavija sklenila s Sovjetsko zvezo, Poljsko ,'n Češkoslovaško.
TRST
Seja Pokrajinskega sveta
V soboto Je bila seja Pokrajinskega sveta, na kateri so po odobritvi zapisnika zadnje seje najprej predltall nekatera pisma, ki jih je prejel svet.
Med važnejšimi točkami dnevnega reda je bilo poročilo o načrtu za razširitev naprave za precejanje vode vodovoda »Randacclo* ln naprave za dviganje, vode, ki Jo dobi, va Bazovica. Svet Je nadalje odobril odloke tržaške občine za ureditev pokojnin osebju ustanove ACEGAT in za natečaje upravnih uradnikov, pomožnih moči in tipkarjev.
Pri slučajnostih so govorili o žaščiti mladoletnikov, nadalje zapadlosti krušnih odrezkov ter o pospešitvi izplačil vojne škode.
Okrožni ukaz št. 45
Tržaški okrožni komisar podpolkovnik J. C. Smuts je izdal okrožni ukaz št. 45, s katerim odreja razpust pokrajinskega odbora za lov. Glavni okrožni nadzornik za poljedelstvo v tržaškem okrožju bo prevzel nalogo posebnega komisarja pokrajinskega odbora ter bo opravljal vse določene naloge. Vse uredbe glede zaščite divjadi ln izvajanja,lova ostanejo v veljavi, v kolikor niso v nasprotju s tem ukazom.
| IZ SLOVENIJE j
Jugoslovanska delovna brigada,
ki Je nedavno prispela v Varšavo, je še začela z delom pri obnovi mesta. Delovna brigada sodeluje pri obnovi Malahovskega trga.
Včeraj Je pržspel ▼ Brčko predsednik panslovanskega odbora v Moskvi general Aleksander Gundu-rov. Mladim gradlteljen železniške proge Brčko-Banovlčl je prinesel pozdrave panslovanskega odbora in sovjetskega ljudstva.
Na Vrhniki gradijo novo tovarno, ki bo predelovala predvsem svinjske hote. Izgotovljene kože bodo v naj-večji meri namenjene Izvozu. Zasnovana gradbena dela obsegajo skoraj 2.000 kvadratnih metrov zazidane ploskve s velikimi delovnimi dvoranami in a pripadajočimi stranskimi prostori. Poleg tega bodo zgradili tudi kotlovnico z okoli metre visokim tovarniškim dim. nlkom. Ob potoku bodo zgradili či. stilne naprave. Tovarno bodo v surovem stanju dogradili do konca julija, ostala notranja dela pa bodo končana do decembra. Gradnjo tovarne je prevzelo državno gradbeno j odjetje Gradis, ki Je uvedlo akordno delo, s čimer so povečali storilnost ln zaslužek delavcev.
Sredi tega meseca so v Ljubljani začeli s polfinalnim turnirjem za državno šahovsko prvenstvo za leto 1948. Turnir Je začel z nagovorom predsednika šahovskega odbora Eda Turnherja.
»Ljudska pravica* javlja; da je bila 14. julija na vsem področju B široka akcija za zbiranje naročnikov za antifašistično časopje ln za organiziranje kolportažne mreže. Akcija, ki so jo priredili ob obletnici ustanovitve »Primorske borbe* je potekala z geslom: »Reakcionarnemu časopisju ni mesta na naših tleh*. Časopise so razvažali s kamioni, ki so jih še čakale pri-
(zanimivosti
V	raznih Selih Nemčije so odkrili mnogo glasbenih rokopisov neprecenljive vrednosti, ki so bili last državne knjižnice v Berlinu. Med originali, ki so jih •nalil, je Bachov sOratorij ta božično malo», tri Beethovnove simfonije, Bram-sov konoert »a violino in Mendel-sonovo skladbo eSen kresne noči*.
• • •
V	Amsterdamu bodo postavili nov ciklotron; nalrt ta to pripravo so med vojno napravile tovarne električnega materiala tPhillips* v Eindhovenu. Novo napravo bodo uporabljali »a raziskovanja na amsterdamskem vseučilišču in zavoda za raziskovanja atomske /iti ke.
* • •
V	začetku tega tedna so vrgli v Cremoni v eno izmed najbolj obiskanih plesnih dvoran ročno bombo; eksplozija je povzročila veliko paniko, toda na srečo m bil nihle ranjen.
• • •
Letalsko poveljstvo ameriške vojske poroča, da imajo v načrtu polet brez pristanka na razdalji 16.000 km; polet bodo Izvedle ve-letrdnjave *B 29* iz Honolulu v Kairo preko severnega tečaja. Polet bo zahteval po mnenju tehnikov okoli 43 ur	N *
■ « •
Te dni bodo izdali v Vatikanu novi. civilnopravni zakonik, ki bo stopil v veljavo 1. novembra 1946. Zakonik obsega 3 knjige, 11 naslovov in 924 členov.
• 00
Na Dunaju so začeli z razpravo proti zdravniku Ernestu lllingu in dvema zdravnicama, obtoienlm, da so zastrupili 250 otrok. Zastrupljenje je bilo po izjavah obtožencev naročeno iz Berlina »za čutenje in izboljlanje fizične stopnje nemlke rase*; tzvrleno je bilo v bolnišnici Stelnhof v blHinl Dunaja, in sicer v zadnjih dveh letih vojne.	•
• • •
t Tass* poroča, da bo sovjetska uradna organizacija za raziskovanje predelov severnega tečaja poslala ekspedicijo, ki bo prezimila na Benettovem otoku, ki leii 1450 km od severnega tečaja v vzhodnem Severnem ledenem morju.
• • •
V	Berlinu so na seji koordinacijskega odbora odobrili in oodpl-sall v imenu nadzorstvenega sveta odlok, ki govori o tllkvidaciji trofej ln nacističnih vojaSkth muzejev*.
0 0 0
Visoko francosko sodifče j« obsodilo na 10 let izgube državljanskih pravic Paula Charbina, ki je bil devet mesecev minister za prehrano v vicht/skl vladi, preden je prevzel oblast taval v aprilu 1942.
0 0 0
I
Predsedniku Trumanu so podarili žaro s zemljo s bojišča Oastogne v Belgiji. Žaro so prepeljali s le-
talom iz Belgije v Združene države; predsedniku Trumanu sta )6 na vrtu Bele hiSe izročila blvli belgijski obrambni minister in senator Paul Van Zeeland ln btvH belgijski ministrski predsednik in sedanji predsednik belgijsko ame-rllkega društva.
• • •
SodUče v Kopenhagenu je obsodilo na dve leti zapora vodjo padalcev danskega odpornlikega gibanja med vojno majorja Flem-minga B. Musa, kit je bil obtožen, da si je nezakonito prisvojil 45.000 sterllngov. Te je britanska vlada poslala kot podporo odporniškemu gibanju. SodUče je pri izreku kazni upoštevalo abtoženčevo preteklost in dejstvo, da je bila omenjena vsota vrnjena.
0 0 0
Predsednik Truman je proglasil prvi avgust za eDan ameriškega letalstva* v počastitev osebja in vseh tistih, ki so s pomočjo raziskovanj in izboljšanj na znanstvenemi in industrijskem polju pripomogli k razvoju ln moči ameriškega letalstva.
GOSPODARSTVO
Zahodne predele Bengalije v Indiji Je prizadela velika poplava, ki je uničila dragocene pridelke riža. Angleški letalci s letali oskrbujejo 500.000 oseb, ki so odrezane od ostalega sveta. Poplava Je povzročila že mnogo žrtev, veliko število oseb pa Je v nevarnosti, da umre od lakote.
Fred nekaj dnevi Je britanska vlada ukinila »črne Mste», katere je vpeljala med zadnjo vojno. Brl. tenska podjetja so zdaj spet svobodna in morejo vzpostavljati atl-ke s poljubnimi tvrdkami v nevtralnih državah. Francija in Združene države sta že prej storili po. dobn* ukrepe. Britanska »črna lista* je vsebovala 15.000 imen.
Zadnje dni Junija se je prvič po po vojni v ZUrichu sestal Izvršni odbor mednarodnega združenja za zaščito industrijske lastnine, katerega delovanje so prekinili leta 1989. Na sestanku »o prikazali namen pariškega dogovora iz leta 188* ln potrebo po zagotovitvi pravne zaščite za patente, tvor-niSke in trgovake znamke, modele ln induetrljske risbe. Odbor pripravlja tudi osnutek za medna, rodni dogovor, po katerem naj bi zaradi vojnih dogodkov Izgubljene ali kakor koli prekinjene industrij, ske lastninske pravice vrnili prvotnim lastnikom, ne da bi pri tem opustili pravico tretjih oseb, ki so med vojno v dobri veri pridobile
Bermudski parlament je kanadski vladi podelil monopol nad letalsko službo med Bermudi ln Kanado za dobo 4 let. Kanada Ima v načrtu v prihodnji Jeseni vzpostaviti novo progo, ki bo vezala Montreal z Bermudi in drugimi otoki Zahodne Indije.
pravljene mladinske štafete, ki so nato odnesle časopise tudi v najoddaljenejše kraje. V enem samem dnevu so pridobili 12.000 novih naročnikov.
V	Mariboru so že lani pod vodstvom Peca Šegule osnovali vokalni kvintet. Pobudo za to Je dalo vodstvo mariborske relejne radijske postaje- Naloga kvinteta bo predvsem ta, da bo Izpolnil oddaje relejne postaje. Poleg tega kvintet Že dalj časa vabijo k sodelovanju razne množične in kulturne organi, zacije. Tem vabilom se je kvintet vedno rad odzval.
V	dneh od 26. julija do 4 avgusta bo v Beogradu prvi flzkulturni zlet jugoslovanske armade in mornarice. Na zletu bo nastopilo okoli 5.000 flzkulturnlkov — pripadnikov jugoslovanske armada; to bo po osvoboditvi največja športna manifestacija tako po številu nastopajočih kakor tudi po različnosti programa.
Po četrtem kolu polfinalnega državnega šahovskega turnirja v Ljubljani vodi Puc s tri in pol točkami; sledita mu Gabrovšek in Tekavčič s tremi točkami.
Zdravilišče Slatina Radenci je b.lo med okupacijo precej poškodovano. Posebno veliko škodo so utrpeli parki in nekatere druge zdraviliške naprave- Zdaj so kon. čall vsa obnovitvena dela. Kopališče, ki Je prej lahko sprejelo največ 60 oseb, jih zdaj lahko sprejme 300. Moderno kopališče »Terapija* sc opremili z novim pohištvom. Ob-rovili so tudi »Radenski* ln »Kapelski* dom, vilo »Olgo* ln najmodernejšo zdravillščno zgradbo »Stekleno dvorano*, kt služi za zdravljenje z radensko slatino. Preuredili so tudi park. Zdravilišče ima svojega posebnega zdravnika in svojo lekarno. Celodnevna oskrba znaša v I. kategoriji 150 dinarjev, v IV. pa sedemdeset dinarjev.
Ljubljanska mestna ljudska skupščina je sklenila, da bo zaradi pomanjkanja delovnih sli iri strokov, nega kadra v letošnji gradbeni sezoni Izdajala gradbena dovoljenja izključno le za stanovanjske zgradbe oz. za gradbena dela, ki so predvidena v programu obnove.
V	začetku maja ‘so pričeli s pripravljalnimi delj za gradnjo velike hidrocentrale v Mostah prt Žirovnici. Htdrocentrala bo izkoriščala padec Save Dolinke v odseku Ja-vornlk.Zaslp. Za gradbena dela v letošnji ^ezonl so že, odobrili potrebne kredite, tako da Je bilo mogoče že pričeti z gradbenimi deli.
V	začetku tega meseca so priredili v Kranju pevski festival pionirskih zborov kranjskega okraja. Po večmesečni skrbni pripravi je nastopilo 15 zborov s partizansko, narodno in umetno pesmijo. Prvi Je nastopil pionirski zbor iz Dupelj, «a njim zbori Iz Kovorja, Kranja, Križa, Nakla, Podbrezlj, gmartna, genturkke gore, Trboj, Tržiča, Vokla, Prlmskovega, genčurja ln Cerkelj. Najboljše se Je obrezal mladinski zbor iz Nakla.
Poročili so se: kapetan dr. Viktor Volčjak Jz Ljubljane z Vido Grošljevo in ?,lrov; kapetan Milo-rnd Nedič z Olgo Bezlajevo v Skoplju; strojni tehnik Pavel Fl-šlnger z Božo Vldlcevo v Mariboru.
NAPAD NA KAMION TRZAiKEGA SEPRALA
V soboto ob 3.30 uri so obvestili policijsko patruljo, da so na mlra-marskl cesti napadli kam lok tržaškega Seprala. Policija je blizu barkoVljanske mitnice izvedela podrobnosti o dogodku: šofer kamiona Joelp Hlttl Je Izjavil, da so blizu drugega mlramarskega- predora vrgli neznanci proti avtomobilu dve steklenici bencina; eno Je policija našla razbito na označenem mestu, drugo pa Je dal agentom šofer, ki Jo je našel na platnu, ki Je pokrivalo priklopni voz. '.
Kamion je prihajal iz Vidma s tovorom moke ln testenin za prehrano tržaškega prebivalstva.
PREHRANA
Razdeljevanje marmelade in moke za polento. Danes so žacelj razdeljevati v občini Trsta 150 gr. marmelade potrošnikom od 1 do 9 let in po 1000 gr moke za polento vsem skupinam potrošnikov. Konec razdeljevanja 31 t. ni., cena marmelade 130 lir za kg. moke za polento 20 Ur za kg.
Razdeljevanje tobaka. Za teden od 22, do 28. t. m. si potrošniki lahko nabavjo tudi en zavojček cigaret »Fib*.
GORICA
Zločin v ulici Corsr
V soboto proti 23 url, je neki •strašno prestrašeni moški tekel po ulici Milano. Nekemu mimoidočemo je dpjal, da ga zasleduj« črni avtomobil, s katerim so nekaj minut prej ugrabili njegovega tovariša. Mož Je spet začel teči, toda v ulici Cors! sta dva neznanca iz kratke razdalje Izstrelila proti njemu tri strele, Ranjenec Je med prevozom v bolnišnico izdihnil.
Policija je ugotovila, da gre za 44 letnega poljedelca M lana Mila-novlča, rojenega v Vanovu v Srbiji, začasno stanujočega v Trstu v ulici Milano ijt. 4. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila morilce; na kraju dogodka so našli tri tulce za naboje 9 mm kalibra iz revolverja «Bcnretta». Truplo MUanovlča so prepeljali v mrtvaško vežo v ulici P.etA.
RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU TRŽAŠKEMU PREFEKTU
Dne 22. t. m. se bo pred izrednim porotnim sodiščem začela razprava proti bivšemu tržaškemu prefektu za časa nemške zasedbe dr. Brunu Coceanlju. Sodišču bo predsedoval dr. Mario Thermos.
Brezplačno razdeljevanje sladkorja
Sepral poroča, da bodo danes zaceli brezplačno razdeljevati naslednjim skupinam potrošnikov določene količine sladkorja: otrokom od 0 do 9 let po 500 gr, mladeničem od 9 do 19 let po 300 gr, osebam nad 65 leti po 300 gr, ln sicer proti oddaj; odrezka VIII in kuponov št. 15 in 16 živilske nakaznice Julij-oktober. Konec razdeljevanja 26 t. m.
Premožnim potrošnikom, ki brezplačnega razdeljevanja niso potrebni, svetujemo, da odrezke raz-stržejo, ali jih oddajo v pripravljene nabiralnike po cerkvah, pri
ECA, ali pri Ital. Rdečem križu, ali
*
pa Jih izroč jo potrebnim potrošnikom, ki jih sami poznajo.
_	H
Razprava proti ugrabiteljem
%
Sodišče ie zaslišalo Menardovo ženo, ki so jo po treh dnevih zasliševanja v Ajdovščini izpustili in se je mogla vrniti v Solkan
V soboto se je nadaljevala razprava proti Melinšku in šestim soobtožencem, in sicer zaradi ugrabitve z oboroženo silo Karla Menarda, označenega kot jugoslovanskega častnika dezerterja. Razpravi, ki je bila v dvorani porotnega sodišča v kateri zaseda višje zavezniško sodišče pod predsedstvom stotnika Robertsona, je prisostvovala velika množica občinstva.
Ljudje z bombami	kratkem razgovoru v njuni spalni-
ci, kateremu žena ni prisoatvovala, Jo je mož prosil, naj pripravi kov-Cege.
Obsodba Roiaboracionisfa na begu
Prisotni oproščeni
V soboto dopoldne so pred izrednim porotnim sodiščem nadaljevali v petek prekinjeno razpravo, in sicer proti Redentu Mlssadlnu, Mariju Guerratu, Nicoli Dibitontu, Mirku Viktorju In Ruggeru Ca-leblchu (na begu). Vsi so bili obtoženi, da so kot uradniki političnega inšpektorata v ulici Sv. Mihaela sodelovali z Nemci, ln sicer pri čiščenjih in aretacijah partizanov, pri represalijah proti prebivalstvu, delali preiskave Itd. Razen enega obtoženca so vsi navzoči zanikali, da bi bili člani policije.
Po zaslišanju prič, govorih javnega tožilca in odvetnikov, Je sodišče spoznalo Ruggera Calebicha za krivega zločina kolaboracionizma ter ga Je obsodilo na 12 let zapora z vsemi zakonitimi posledicami, medtem ko je ostale obtožence oprostilo.
Predsednik sodišč” Je bil Naehioh, javni tožilec Okretjch, ljudski sodniki Oarls, MeteUi, Macovtc ln Berti.
Promet med Anglijo in Avstralijo
■ r-7‘.
-.4.
jfr
i".
'	Sir.-w.; li;s~.

Družba BOAC (British Overseas Alrwdys Corporation) je z 28. majem uvedla potniSkl letalski promet' med Anglijo in Avstralijo. Na novi progi obratujejo letala vrste eLancastrian*. Po novem: načrtu so potniki odSll z londonskega letališča namesto z letališča v Humu; s tem so skrajSali potovanje. NaSa slika nam kaže letalo po odletu z novega letališča.
Po otvoritvi razprave je bil kot prvi zaslišan bratranec gospe Menardove Anton Bizjak, ki stanuje v Solkanu, ulica Montesanto 158. Priča je pripovedovala, da je bila na večer ugrabitve v neki gostilni v Solkanu, kjer ga Je lastnik hiše v ullol Mont cen n to 158 Gasparini pozval, naj gre domov ln mu rekel, da so v hiši bombe, ali ljudje z bombami. Doma Je našel vežna vrata zaprta in na njegovo trkanje mu jih Je odprl neki neznanec, V kuhinji sta bila oba' Menardova skupaj z Melinškom In Lebanom, katera Je priča poznala kot Edvarda in Tonija. Iz načina kako je eden izmed njiju držal roko je domneval, da Je oborožen. Ker se Je kmalu po prihodu priča slabo počutila, Je odšla na stranišče. Tam je slišala, da so vse osebe odšle ln ko se Je vrnila v kuhinjo je tam našla Marijo Majnikovo, ki mu je povedala, kaj se je zgodilo. V odgovor na zadevno vprašanje Javnega tožilca stotnika J. F. S. Cob-ba je priča izjavila, da stvari nt pripisovala posebne važnosti, tako da dogodka niti ni prijavila policij!. Izmed odvedenih oseb Je dva meseca kesneje videl le svojo sestrično Terezijo Bizjakovo, Menardovo ženo, katero so nekaj dni pozneje izpustili, medtem ko so moža pridržali.
Za Bizjakom je sodišče zaslišalo pričo Alfreda Minlnija, mesarja v Solkanu, Priča je nasprotno od vseh dozdaj zaslišanih oaeb govorila v italijanščini. Izpovedala je, da Je bila na večer ugrabitve v gostilni Virgillja Juga v Solkanu. Tam se mu Je približal Marko Višin v spremstvu dveh obtožencev, ki Ju je spoznal, toda njunih Imen ni vedel. Viain je Minlnija prosil, naj mu za deset minut posodi pol-tovorni avtomobil Fiat 601. Mlninl Je bil preveč utrujen, da bt vozil avtomobl, zato Je prošnjo najprej odklonil. Na vztrajne prošnje pa Je le pristal, toda pod pogojem, da Višin odgovarja za osebo, ki bo avtomobil vozila, to je za šoferja tvrdk* Tacchlnl Draščka, ki je tudi med obtoženci. Avtomob‘,1 naj bi posodil samo v namenu, da se izogne morebitnim nevšečnostim s strani prosilcev. Potem ko je Izročil avtomobil, je v gostilni čakal na vrnitev do 23. ure Jn pozneje na cesti, dokler se okrog 2. ure pono-č1 avtomobil ni vrnil. Z njim so se pripeljali Drašček ln oba mladeniča, ki sta prej spremljala Višina, Na tem, mestu jo priča na vprašanje javnega tožilca izjavila, da je od Kronberga do Ajdovščine 35 ali 36 kilometrov.
Pričanje žene
Na to je obramba zahtevala, da zaslišijo Menardovo ženo. Zahtevala Je tudi vložitev uradne poizvedbe o Menardovi usodi in če je bil ta res jugoslovanski častnik. Tožilec Jo v glavnem pristal na zahtevo, medtem ko je sodišče Izjavilo, da se ta poizvedovanja tičejo obrambe. Nato so razpravo prekinili.
Popoldansko zasedanje a« je začelo z zaslišanjem Menardove žene Terezije Bizjakove. Izpovedala je, d« je bil mož nekdaj pripadnik Italijanske vojake, nato partizan in pozneje častnik Jugoslovanske vojske. Prišel jo v Gorico, kjer je stalno bival. Zena ni vedela, če je Imel mož namen vrniti se (pozneje Je na vprašanje javnega tožilca trdila, da ae mož po svoji volji nikoli ne bi vrnil). V Solkanu ata stanovala dva tedna, ko je 10. marca okrog 21. ure prišel v njihovo stanovanje Melinšek ln vprašal Menarda, zakaj ie ni odpotoval, Po
Na poveljstvu v Vipavi
Tajcoj nato ao odšli pek do Kronberga, kjer ao sedli na poitovornl avtomobil, ki Jih Je peljal do demarkacijske črte. Kakor je predhodno rekel Melinšek, ga je tam pričakoval neki njegov predstojnik. Zena pl opazila, da bi bil kdo oborožen. Ko so prišli v Vipavo, so jih odvedli na krajevno poveljstvo. Njo so potem po treh dnevih
zasliševanja v Ajdovščini izpustili ln se j« mogla vrniti v Solkan.
Tu Je kmalu -nato zvedela, da je mož v Ljubljani, odkoder Je dva meseca pozneje dobila njegovo prvo dopisnico. Nato je prejela še nadaljnje dopisnice, v katerih ji Je mož naznanjal, da je zdrav in jo prosil, naj mu pošlje hrane. Na točno vprašanje tožilca Je priča izjavila, da ns more trditi, da je vso stvar vodil Melinšek, ker ni prisostvovala razgovoru mtd njim ln možem in ker so bile z Melinškom tudi druge osebe.
Nato ae je začelo pričevanje obtožencev. Sodišče je zaslišalo najprej Danijela Baalna ln Ignacija Obljubka, ki sta zanikala svoje Izjave, kt sta Jth predhodno dala na policijskem sedežu. Razprava Je trajala do večera, ko Jo je sodišče preložilo na današnji dan.
Najdba bomb
Med razvalinami starega gradu Lantiersklh grofov Je policija, pred nekaj dnevi našla 9 bomb manjše eksplozivne moči za minometalec kalibra 81. Očldno gre za vojne ostanke, ker so bile vse bombe zarjavelje. Izročili so jih oddelku čistilcev min, da jih bo razstrelil.
PREHRANA
Zaplemba testenin
V Roroansu ob Soči Je policija ustavila tovorni avtomobil z evidenčno čtevilko TS 9790, katerega je vozil Andrej Cetin, da bi pregledala potno dovoljenje. Pri pregledu tovora je policija našla 3 stote belih testenin in 3,24 stota črnih, za kar pa šofer ni imel nlkakega dovoljenja, ki bi opravičevalo prevoz živil. Policija Je testenine zaplenila ln vodi nadaljnje poizvedbe.
Strela, ki nista zadela
V petek pozno zvečer se j« 47 letni kmetovalec Ivan Mavrič lz Nove pri Krmlnu vračal domov. Na poti pa sta se lz obcestnega grmovja nenadoma pojavila dva z revolverji oborožena neznanca, ki sta, ne da bi kaj spregovorila, Izstrelila proti njemu dva strela. Na srečo sta oba strela zgrešila ln Mavrič je ostal nepoškodovan, toda od strahu bolj mrtev kot živ. Nar padalca sta nato zbežala. Zdi se, da Je Imel Mavrič tistega večera pri sebi večjo vsoto denarja, katere sta se hotela oba zlikovca polastiti.
GOLJUFU JE NASEDEL
Kmet Vladimir Knaptč lz Dom-berga je policijskemu poveljstvu v Rihemberku javil, da ga je neki neznanec ogoljufal za 15.000 lir ln kolo. Omenjeno vsoto ln kolo* je Knaplč zaupal spretnemu goljufu, ki mu je obljubljal dobičkonosen črnoborzijanski posel.
VOZ DRV
NA ŽENO IN OTROKA
Na ovinku pri Ločnlku se Je prevrnil vož drv na Terezo Del Ne-gro poročeno Maglione In njenega 7 letnega otroka Alda. Ženo, ki Je dobila poškodbe po glavi in telesu, so prepeljali v bolnišnico, kjer bo morala ostati mesec dni. Otrok Je dobil samo lažjo rano na lasišču. V bolnišnici so ga obvezali ln je nato lahko odšel domov.
DVAKRAT GA JE POVOZILO
Na ulici Oberdon ae je neki kolesar zaletel v 46 letnega Franca Bauslerja ln ga podrl na tla. Nato pa Je pripeljal mestni avtobus ln nesrečnika povozil. Kljub dvojni nesreči sl je Bausler poškodoval sa. mu desno nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer bo moral ostati tri tedne.
Bik mu je izginil
Mlad bik je Izginil kmetu Josipu Batističu iz BUJ. Batistič ni vedel ali so ihu žival ukradli ali je sama pobegnila, zato je v dvomu Izgubo naznanil policiji.
Zvišanje dodatkov kruha. Sepral sporoča, da js odločba o povišanju krušnega obroka za 50 gr z 21-julijem razširjena tudi na dodatni obrok, ki ga dobivajo noaeče žene od petega meseca nosečnosti dalje, delavci in nastavljene! zavezniških sil.
Jajca v prahu. V zvezi z objavo iz januarja tega leta, sporočajo, da je pri trgovcih na drobno jajčni prah v prosti prodaji, dokler zaloge ne bodo pošle.
Prepovedano Je predhodno trganje odrezkov. Ker nekateri prodajalci živil ln peki svojim odjemalcem predhodno trgajo odrezke kar za ves mesec ali celo za vse štirlme-oečje naprej, opozarja Prehranjevalni urad, da je to strogo prepovedano, kajti v primeru, da bi se potrošnik iz ene občine preselil v drugo, na odtrgane odrezke ne *bl mogel prejemati živil. Prodajalci živil ln peki morajo zato sproti trgati odrezke, sicer bodo proti njim ukrepali po zakonu.
ŽIVLJENJE SI JE VZELA
V neki kmetski hiši v bližini Ko. barida so domači včeraj okrog 18. ure našli obešeno 23 letno Zofijo Valentinčičevo. Domnevajo, da si Je nesrečnica končala življenje zaradi ljubezenskih ne-prilik.
TEHNIKA
8OVJET8KI ZNANSTVENIK ODKLONIL UDELEŽBO NA ZNANSTVENI KONREFENCI V CAMBRIDGU
Cambridge, 22. Julija Sovjetski znanstvenik profesor P. Kapltza, ki Ja zapustil vseučilišče v Camhridgu precej let pred izbruhom vojne, z namenom, da odide v Sovjetsko zvezo na počitnice ln kateremu sovjetske oblasti niso dovolile, da bi se vrnil na Angleško, je bil pred kratkim povabljen ra konferenco društva za fizikb, ki bo ta teden v Cambridgu.
Tajnik konference dr. J. E. AUen Je včeraj izjavil, da prof. Kapltza ni mogel sprejeti povabila zaradi poslovnih zadržkov. Namesto tega bodo na konferenci prečltali poročila o njegovih Izsledkih, ki Jih je dosegel v svojem laboratoriju.
RADIO TRST II
4» m - 781 ko
Ponedeljek, 22, Jul ja 17.80, glasba lz Mramara; **• glasbeni spored; 19.15, radijska univerza; 18.30; pester koncertni »poredi 19, predavanje; 19.15, literarna ura; 19.45, klavirski koncert; 20, napoved časa - slov. vesti; 20.15, Ital. vesti; 20.30, glasbena razstava; 20.45, predavanje; 21, zaključek.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.
WILLIAM S ARO Y AN
4.
ČLOVEŠKA HOMEDIIA
To pesem sta igrali za Marka, ki je bil vojak, j>& naj bo že kjer koli, saj Je bila to njegova najljubša pesem. Njihova soseda Maria Arena Je medtem vstopila v salon, se ustavila pred klavirjem in pričela peti. Pela je za Marka, kt ji je pomenil vse. Mali Ul iz Je poslušal In opazoval. Zdelo se mu Jo, da Je na vsej stvari nekaj skrivnostnega, kar bi tudi on rad razumel ln se Je res trudil, da bi rezumel, dasi Je bil že zelo zaspan. Na vso moč se Je potrudil ln vprašal: »Kje Je torej Marko?*
Gospa Macaulejreva je pogledala dečka ln mu pričela pripovedovati: »Skušaj razumeti...* Nato ae JI Je ustavilo. Ulix Je skušal razumeti, a ni vedel, kaj bi prav za prav bdlo treba razumeti.
«Kaj bt moral razumeti?* je vprašal.
»Marko je zapustil Raco.* »Zakaj?*
»Marko je šel k vojakom.*
»In kdaj se bo vrnil domov?*
»Ko ae bo vojna končala.*
»Ze Jutri?*
»Ne, jutri še ne.»
»Kdaj pa?»
»Ne veipo. Pričakujemo ga.» »Kje pa Je moj o6$? Ce pričakujemo njega, ali se bo tako kot Marko vrnil tudi oče?*
»Ne, ne ravno tako. Oče ae ne bo vrnil domov tako, da bi šel po ulici, se vzpenjal po stopnicah in bi potem stopil v sobo, kot je vedno delal.*
To Je bilo za dečka preveč ln ker Je bila aamo ena beseda, od katere bi mogel pričakovati nekaj resnice ln tolažbe, jo je vprašal: »Zakaj?* Gospa Macauleyeva se je obrnila k Bettini In Mariji rekoč: »Smrti nihče zlahka ne razume, kako neki bi jo mogel šele otrok; toda vsako življenje Ima svoj konec.* Pogledala J? Ulixa in nadaljevala: »Tisti dan, ko Je vsega konec, je za tvojega očeta napočil pred dveml leti.* Znova Je pogledala Bettlno in Marijo:	»Toda
dokler bomo živeli In dokler bomo ostali skupaj ter dokler se ga bosta spominjali dve od naju, nam ga nobena stvar na svetu ne more vzeti. Morejo odnesti proč njegovo truplo, toda njega nikdar. Svojega očeta boš mnogo bolje spoznal, ko boš polagoma dorastel ln boš tudi samega sebe bolje poznal. NI mrtev, ker sl živ tl. Cas ln nesreče, utrujenost in bolezen so vzeli njegovo telo, toda tl nam boš vse to povrnil, ker si mlajši in živahnejši kot kdaj koli. Ne mislim, da ti vsega tega kar ti zdajle pripovedujem ne razumeš, ampak dobro vem, da se boš tega spominjal. Vedi, da se nobena dobra stvar ne pozabi. Ce bi se moralo tudi to, kar je dobro, nekoč končati, na svetu ne bi bilo več ljudi in nikjer ne bi bilo življenja. Nasprotno pa Je svet poln ljudi ln čudovitega življenja.*
Dečko se Je po vsem tem nekoliko zamislil, nato pa mu je prišlo na misel to, kar je videl čez dan.
«Kaj so to krti?* je vprašal. Mati na to vprašanje ni bila pripravljena. Vedela je, da je imel malček dobre oči in poleg oči bujno domišljijo ln razen te tudi srce, navdušenje in ljubezen ln to ne samo za eno stvar alt za eno vrsto stvari, ampak za vse stvari na sveto in za vse ljudi.	,
»Krti v zemlji*, je dejala, »ptiči v zraku ln ribe v vodi, vidiš, vae t*> je del življenja stvari ln tudi del našega življenja. Va« kar živi, je del nas samih ln tudi mnoge druge stvari, ki se ne gibljejo kot ml, so tudi del naa ln našega življenja. Sonce je del naa kot zemlja, nebo, zvezde, reke ln morja. Vae te stvari ao del nas ln ml smo prišli na avst zato, da ae nad vsem tem veselimo ln da ae zahvaljujemo Stvarniku, ki nam je vse to dal.*
Ta novost se je zdela malemu Ul!xu dokaj razumljiva ln sprejemljiva.
»Kje je zdajle Homer?*
»Tvoj brat Homer*, je pripovedovala mati, «je zdajle v službi. Včeraj je našel neko zaposlitev ln dela po šolskem pouku. Domov bo prišel šele po polnoči, ko boš tl že zdavnaj spal in sanjal v svoji postelji.*
Tega dečko na noben način ni mogel razumeti. Kaj je to delo? Ir. zakaj bi moral brat delati? Kikžna zabava neki bi mogla to biti?
»A zakaj dela?* je vprašal.
Obe deklici ata potrpežljivo čakali, da bo mati odgovorila svojemu sinku.
»TueJt brat Hobosj* <t*la m. to .jp.
je dejala mati — k«r j« tvoj starejši brat Marko pri vojakih, ker rabimo denar za nakup hrane ln oblek, sa plačilo najemnina in tudi za to, da Jahko vsaj malo« damo tistim, ki 'imajo še manj kakor mi.»
»Kdo?* je vprašal UUx.
»Kdor koli — je odgovorila mati —■ na primer ubožci.*
»Kdo je ubožec?*
»Vsi*, j« odvrnila mati in se sama pri sebi nasmehnila.
Ulix si je na vso moč prizadeval, da bi ostal buden, toda zdaj ni mogel več. »Dobro al zapomni, da moraš vedno dajati — je nadaljevala malt — od tega, kar imaš tudi drugim, četudi bt te Imeli za norca. Biti moraš darežljiv. Dajati moraš vsem tistim, s katerimi boi prišel v stik. Na ta način te ne bo mogel nihče preveriti, ker čs boš dal tatu, ti on tega ne bo mogel ukrasti ln na ta način ne bo več tat. Cim več boš dajal, tem več bos imel, da boš lahko le več dajal.*
Gospa Macau!eyeva je pogledala Bettlno ln JI rekla: »Spravi ga v posteljo.*
Deklici sta odnosll Ulbta v po-
etelj'.	1? meti ostala sama
v sobi, je zaslišala neke korake ln ae obrnila. Pit vratih j« zagledala
Mateja Macauleya, kot da me bi nikdar umrl.
»Nekoliko sem zaspal — JI j» rekel — aaj sem bil tako zaspan. Oprosti mi, Katarina.*
Prav tako ae je smejal, kot s* smeje Ullx. V tem «e je že vrnila Bettina in Ji dejala: »Medtem ko sva mu privihavall rjuh«, s« je od srca smejal.*
5. poglavje
TI GREŠ SVOJO POT — JAZ PA TUDI
Pred Mio gospe Rose Sandova-love je telegrafski sel zlezel s kolesa ln nalahno potrkal na vrata-Takoj je videl, da je nekdo doma. NI sicer slišal nlkakega ropota, ampak je dobro vedel, da bo za' radi njegovega trkanja gotovo pri* šel kdo ven ln je bil kar nekoliko nestrpen, kec bt rad videl, kakšn° je ta gospa, kt ae Imenuje Rosa Sandovalova ln ki bi zdajle morala prejeti novico o zločinu, ki se J® dogodil nekje na svetu in ga občutiti sama v sebi.
Vrata ao ae kmalu odprla, toda n« s naglico, ampak s mirno in zaupljivo počasnostjo, kot da s« n® bi bilo treba tistemu, ki je odpiral, prav ničesar bati na svetu. V odprtini vrat je zagledal to žensko.
(Nadaljevanje prihodnjič)