CF! TE, 12. nrNTlA m% — STEVIT>KA 23 — LETO XXTX — CEN/l 2 T>fN'^RT\ GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Dve pisvii sem tokrat izdvojU na Icatera odgovarjam. Herman Dt^oršak iz Celja nas kara, ker že m^sec dni čaka na oceno v NT o modni reviji, češ, da je potrebno tudi o tej vrsti obrti kaj pohvalnega omeniti, škoda, tov. Dvoršak, da je nisfe km' poslali v objavo. Saj se oba strinjava^ da je prav, da bi o regiji, ki je po splošni oce. ni uspela, zapisali kaj več! Miloš Krmelj, sicer Ljubljančan, ki služi vojaški rok v Caoku mi ponuja sodelo- vanje, še posebej obljublja zanimive feljtone o neznanih letečih predmetUi, parapsi- hologiji in skrivnostih naravnih pojaivov. Kaj pa Usti o mačku v vreči? V redakciji se zdaj uJcvarjamo s konceptom in oblikovanjem delegatske strani, ker 2 njo nismo zadovoljni Radt bi jo prepustili samoupravljaltem: za izražanje in- teresov, načenjanje njih reševanja, izmenjavo izkušenj delegatskega dela in Še zlasti pobudam sa uveljavitev načina neposrednega odločanja delovnih ljudi. Vsebinsko zah- tevna naloga menimo, da fe bomo zmogli. VAŠ UREDNIK VSI NA ZLET! •V soboto se dobimo v Celju«. To je osrednji moto vseh delovnih ljudi v Sloveniji, ki se v teh dneh pri- pravljajo na prihod v Celje, kjer bo v soboto, 14. juni- ja osrednja slovenska proslava ob 40-letnici zleta Svo- bod v Ce^lju. Na tem zletu se bomo spomnili vsega tistega, kar je bilo pred osvoboditvijo in pred narodno osvobodilno borbo, to je dobe mračnjaške kraljevske diktature, ki se je najbolj bala tistega osnovnega, kul- ture in znanja delavcev. V svobodi in v sreči bomo pro- slavili spomin na dogodek, zaradi katerega so tedaj trpeli številni zavedni Slovenci. Znani celjski zlet Svobode so takrat priredile ob svoji 15-letnici, 7. junija leta 1935 in je pomenil pravo zmagoslavje revolucionarne zavesti delavcev, kmetov, žena in študentov, ki je bila sad nekajletnega napora Partije. Miha Marinko je o zletu leta 1935 dejal: »Celjski zlet leta 1935 ni bil le veličastna kulturna manifestacija ob 15-letnici Zveze delavskih kulturnih društev Svoboda, ampak tudi izbruh revolucionarne za- vesti slovenskega delavskega razreda in drugih delov- nih slojev. Izrazil je voljo za enotno fronto proti F>oraja- jočemu se fašizmu v Jugoslaviji. Ta izbruh je toliko pomembnejši, ker je sledil letom prisilnega molka in brezpravja delavskega razreda. Kljub brezobzirnemu te- rorju šestojanuarske diktature je sprožil vzpon bor- benega poleta slovenskega ljudstva, ki ga niso mogli več zadušiti še tako težki udarci po Komunistični par- tiji. Celjski zlet F>omeni začetek Ljudske fronte pri nas, ki je postala dragocena podlaga Osvobodifni fron- ti v trenutku, ko se je Komunistična partija v boju us- posobila za svojo zgodovinsko vlogo v narodn<>osvobo- dilni borbi in socialistični revoluciji <■ Glede na težak čas in strahotno zatiranje delavstva se je v Celju tedaj zbrala ogromna množica ljudi. Zlet je pomenil izreden prikaz enotnosti delavstva na Slo- venskem. Delavski razred je na tem zborovanju izpri- čal svoje zahteve izredno spontano. Živimo v letu praznikov cvetja, petja in veselja, šte- vilnih praznikov, povezanih s 30-letnico osvoboditve. Slavimo obletnico samoupravljanja in organiziranega delavskega gibanja, Stiridesetietnica zleta Svobod je praznik vsega na- prednomislečega delavstva, praznik vseh aktivnih ude- ležencev v naprednem kulturnem gibanju. Se posebej pa je to velik praznik aktivnih članov delavsko pro- svetnih društev Svobod, kulturnih društev, pevskih zborov, gledaliških skupin, pihalnih orkestrov in vseh organiziranih oblik kulturnega delovanja Zveze kultur- no prosvetnih organizacij Slovenije Vse, odkar se zavedamo, so velik delež temu pri- spevali tudi delavci Celja in okolice. Zato smo ponosni, da bo Celje v soboto mesto — domačin 30.000 delov- nim ljudem iz vse Slovenije. Danes, v svobodi lahko izrečemo svobodno dobrodošlico, si krepko stisnemo roke, da bomo gradili še bolje, še mogočneje delavsko samoupravljanje, delegatski sistem in naše gledanje v bodočnost so fjorok za uresničenje tistih teženj, ki so bile pred desetletji zatirane v krvi. Naj ne bo Celjana, ki v soboto ne bo našel poti v celjski Mestni park! Pričakujem, da bo v parku naj- manj 20.000 Celjanov in okoličanov. S tem ne bomo proslavili samo spomin na zlet pred štiridesetimi leti, temveč bomo proslavili tudi vse tisto, za kar smo se borili med vojno in po njej, vse tisto, kar danes ima- mo in uživamo v svobodi. IVAN KRAMER anes se bolj. kot so se udeleženci takrat, zavedamo veličine, daljnosežnosti in zgo- dovinskega pomena zleta Svobod v Celju. Marsikateri »zgodovinar« v meščanskem svetu hoče jugoslovansko svobodoljubnost. boj naših narodov irt njih sijajno zmago pripisovati nekemu romantičnemu uporništvu, neki samonikli, čisto spontani boja- željnosti, pogojeni z nepomirljivim čutom za svobodo. Pa pri tem še mislijo, da nam je kaj takega pogodu in v posebno čast. V resnici pa so leta 1935 na zlet Svobod v Celju ko- rakali delavski bataljoni, pomešani z oddelki zavedne in napredne mladine, inteligence in tudi kmetov. To so bili oddelki, ki so, oboroženi z zavestjo, formirali široko ljudsko fronto za poznejši resen spopad z nacizmom, za revolucijo in socialno osvoboditev. Nič torej nI bilo naključnega leta 1941; ustanovitev OF v aprilu 1941 je bila samo logična potrditev skovane protifašistične fronte delovnega ljudstva, ki jo je dolgo let z vso prizadevnostjo ustvarila ko- munistična partija s svojim iz ljudske volje izhajajočim programom. Na gornjem zgodovinskem posnetku prizor iz leta 1935 s sedanjega Šlandrovega trga (na desni eden od vhodnih obokov nekdanje pravoslavne cerkve). Godba v središču je godba Šoštanje Svobode. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 12. junij 197S VOJNIK VELIČASTNO SLAVJE Na Dohrotinu so živeli fantje vsem v veselje, ko je zasedel zemljo nam sovrag, za svobodo so dali vsi življenje, še v smrti bil od njih je vsak junak. Po njih se fiaša šola imenuje, naj mladi rod njih delo nadaljuje. Marija Ahtik, učiteljica Tak je napis na spomin- ski plošči, ki jo je osnovni Soli v Vojniku daroval ko- lektiv Ingrada in ki so jo od- krili hkrati z otvoritvijo no- vega prizidka šoli. Vojnik je minule dni slavil tako kot še nikoli. Z vrsto uspelih prirediteA' so počasti- li 30-letnico osvoboditve, 40-letnico ustanovitve strelske dnižine »Bratje Dobrotinšek«, pobratenje med krajevno or- ganizacijo ZB NOV Vojnik in Zvezo koroških parti2anov v Celovcu, otvoritvijo prizid- lia šoli iid. Z vsa je med drugim ostro kritiziral F>oja- ve takoimenovane uradne ozi- roma službene partijnosti, ko del vodilnih komunistov na različnih ravneh in v različ- nih delovnih sredinah poka- žejo svojo partijsko vnemo in delavnost samo med služ- benim časom, sicer pa so kot komunisti dokaj anonimni, .neučinkoviti. Na. osnovi take analize bi bilo verjetno več odmevno- sti iz osnovnih organizacij če bi bila posredovana organi- zacijam ZK in delegatom, konference že poprej. Tako pa so sekretarjev referat do- polnili s konkretnimi ocena- mi družbeno-političnih raz- mer predvsem najodgovor- nejši družbeni deljfVci. V razpravi so sodelovali: Rudi Grosar, Srečko BrileJ, Srečko Šentjurc, Marko Man- freda, Stane Kužnik, Hinko Wimmer, Matevž Kolar in Pa- nika Lapornik. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar Izvršnega ko- miteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je v svojem prispevku v razpravi povsem jasno povedal, da smo v ča- su resnih in velikih gospo- darskih težav in da morajo biti predvsem komunisti ti- sti, ki bodo znali na temelju globalnega prepričanja in idejne zrelosti vplivati na de- lovne ljudi ne samo k učin- kovitejšemu delu, varčnosti, marveč tudi k zavestnemu odrekanju še tako zaželenih in na pogled neizbežnih inve- sticij. Poudaril je tudi, da od komunistov, predvsem pa od vodstvenih kadrov v vseh družbenih sredinah zavisi ali bomo iz teh težav izšli zma- govito ali ne. J, KRASEVEC ZBIRALIŠČA UDELEŽENCEV PROSLAVE, PROMET IN SMER POVORK PROTI MESTNEMU PARKU VOZNIKI, POZOR! Za soboto, 14. junija, bo med 6. in 16. uro v ožjem delu mesta Celja vla- dal poseben prometni režim, ki bo ustrezno označen s prometno signali- zacijo. O tem nam je pK>vedal Franc Štiherl, inšpektor za promet pri UJV Celje. Zapora prometa bo izvedena zno- traj Čopove ulice, Dečkove ceste, Mari- borske ceste, Kidričeve ulice, do Te- harij, Teharske ceste, Ceste pod gra- dom. Ceste v Laško in Partizanske ce- ste. To je krog, ki zajema ožji del mesta in zanj velja zapora za ves pro- met. Znotraj tega območja bo dovo- ljen promet le za vozila s posebnimi nalepkami, ki so jih razdehli občiniski sdndiikalni sveti in za vogla s pred- nostno pravico (reševalci, gasilci in vozila organov za notranje zadeve). 2iapora velja tudi za avtobus v medkrajevnem in lokalnem prometu, ki bodo tako vozili po Dečkovi, Kers- nikovi, Levstikovi, Stanetovi in Cankar- jevi ulici skozi križišče pri pošti na Titov trg in Gubčevo ulico. Izvoz bo po Cankarjevi, Stanetovi in nazaj r Kersnikovo ulico. Avtobusna postaja bo ta dan v Gub- čevi ulici. Enak režim za uvoz in izvoz iz me- sta velja tudi za avtotaksije. Postaja- lišče taksijev bo na sedanjem mestu. Popolna zapora za vsa vozila (tudi z nalepkami) bo na odseku Partizan- ske ceste, skozi Mestni park, od kri- žišča s Čopovo ulico do mostu na Ulici xrv. divizije. Enako velja tudi za Ulico XIV. divizije, Titov trg, Sa- vinjsko nabrežje in Gubčevo ulico. Tranzitni promet bo preusmerjen na novi del Čopove ulice. Dečkovo ulico, Mariborsko cesto, Kidričevo oeisbo do Teharij, Teharsko cesto. Cesto pod gradom ter obratno. V času zapore bo izvoz iz mesta za vsa vozila (tudi z nalepkami) dovoljen le po Kersnikovi ulici, vse ostale Iz- vozne ceste pa bodo pod zaporo. Ukinjen bo lokalni promet avtobu- sov na Ljubljanski cesti od križišča s Čopovo proti mestu in na Mariborski cesti od križišča z Dečkovo proti me- stu. čas zapore je od 6. do 15. ure. Uprava javne varnosti naproša pro- metne udeležence, da SFK>štujejo po- stavljeno prometno signalizacijo in da upjoštevajo navodila ter odredibe miličinikov. Občane Cfelja prosijo, da v času za- pore prometa zmanjšajo število vo- ženj z lastnimd avtomobili in da ne parkirajo na javnih parkiriščih v ož- jem delu mesta, ker so te površine na- menjene za parkiranje vozil udeležen- cev proslave. TV EKIPA NA DELU Mestni park so že nekajkrat obi- skali delavci Radiotelevizije Ljubljana, ki bo neposredno prenašala proslavo. Prvi je bil na »mestu dogodka« Be- no Hvala, katerega ostro oko je takoj v mislih razporedilo kamere, izmerilo razdalje, pač vse, kar tako izkušenemu TV delavcu ne more uiti. V začetku tedna si je ogledal park in seveda tudi C^elje Tomaž Terček, ki bo kot kaže, komentiral proslavo. ZNAKI IN BROŠURA Organizator proslave je dal izdela- ti tudi nekaj deset tisoč bronastih in srebrnih spomuiskih znakov, za kate- rimi je izredno povpraševanje. Naj po- tolažimo številne zbiralce: na proslavi bodo znaki v prodaji. Težje bo le z zlatimi znaki, katerih je zelo malo. V prodaji bo tudi zelo okusna bro- šura z naslovom »40-letnica zleta Svo- bod«, v kateri sodelujejo s sestavki Miha Marinko, Franc Leskošek in dru- gi. Uvodno besedo pa je napisal Janez Barborič, jpredsednik 2^3 Slovenije. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 12. junij 1975 DOHODEK NA REŠETUj NE LE VEČ, TUDI DRUGAČE Celjska podružnica Službe družbenega knjigovodstva je na pobudo Občinskega sve- ta ZSS Celje z anketo zbrala nekatere po- datke na temo: kako smo lani delili dohodek. Podatki o osebnih dohodkih so zbrani za iz- brane organizacije združenega dela; o porabi sredstev skupne porabe, izplačanih kilometri- nah in dnevnicah.pa za celotno celjsko zdru- ženo delo. Ugotovitve ne bijejo plat zvona, navajajo pa na razmišljanje. In v samouprav- no akcijo. Ta anketa in nekateri drugi podatki SDK dovoljuje- jo globalno oceno, da so se sredstva za osebne dohodke lani gibala v okviru dosežene rasti produktivnosti. Sred- stva za osebne dohodke so se v primerjavi z letom prej povečala za 33 odst., družbeni proizvod pa kar za 50 odst. 2kito se je udeležba izplačanih neto osebnih dohodkov v družbenem proizvodu znižala v letu 1974 od predlanskih 37J. odst. na 32,9 odst. Ob tem pa so se povečali realni osebni dohodki delavcev, nekoliko več v družbenih službah, v gospodarstvu pa tudi — saj so po uradnih podatkih življenjski stroški v Sloveniji lani poprečno porasli za 24,3 odst., torej manj kot osebni dohodki. Seveda pa se še vedno srečujemo s pojavom neusklajenih in prevelikih razlik v vrednote- nju dela sorodnih delovnih mest pri posameznih or- ganizacijah združenega dela. Največja nesorazmerja so na delih ki jih opravljajo kvalificirani delavci, kjer raz- merje doseže celo 1:4,19 in pri visokokvalificiranih de- lavcih (1:2,60). Da pa se tudi tu že stvari zboljšujejo pove podatek, da se je lani zožilo razmerje med izpla- čanimi osebnimi dohodki posameznih kategorij delav- cev zlasti med nekvalificiranimi na eni in kvalificirani- mi ter visokokvalificiranimi delavci na drugi strani. To je 'pripisati predvsem lanski politični akciji za ohrani- tev življenjske ravni določenih kategorij delavcev. Hkra- ti pa nas razmerje že opozarja, da moramo zdaj v de. litveni instrumentarij vnesti elemente, ki bodo spodbu- jali delovno storilnost in nadaljnji uspešni razvoj go- spodarstva. Manj organiziranega pristopa in zavestnega delovanja zasledimo pri porabi dela dohodka, ki ga razporejamo. v sklad skupne porabe. Za približno kakih 162 milijo- nov gre. Največ sredstev namenijo organizacije združe. nega dela za stanovanjsko gradnjo (4,5 odst. dohodka) in za regrese za dopuste (1 odst.). Približno 25 milijo- nov dinarjev porabimo za }>ostale namene skupne pora- be«. ZA IZLETE, DRUŽBENE PRIREDITVE IN PRO- SLAVE OB DNEVU ŽENSK IN NOVEM LETU PORA- BIMO OSEMKRAT VEČ SREDSTEV KOT JIH NAME- NJAMO ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV. Ob tem se velja zamisliti. Venomer govorimo o slabi kvalifikacijski strukturi zaposlenih v združenem delu, pa se še nismo dovolj usmerili na izobraževanje in us- posabljanje med delom. Kaj radi rečemo, da se delov, ci nočejo izobraževati, ne strokovno, ne družbenopoli- tično. Pripravljeni smo pogostiti zaposlene ženske en dan v letu, kako pa ostale dni v letu? Ostaja mojstrski odnos, nižja kvalifikacijska struktura, nočno delo kot ustvarjeno za njih, neradi jih volimo v organe samo- upravljanja, skratka, o teh problemih med letom ne razmišljamo. In vendar jih je zaposlenim prek 40 odst. in skorajda polovica dohodka je rezultat njihovega de- la! Mar ne bi rajši »pogostitve« opravili tako, da omo- gočimo usposabljanje in izobraževanje za delo^ kajti materialni in socialni status je odvisen predvsem od tega. Naše zdajšnje ravnanje zato ne more biti usmerjeno enostransko, le na ustvarjanje več dohodka, ampaJc ena. ko tudi na to, kako ga drwgače, razumno in gospodar- no deliU. -ttic POZIV Občinska konferenca SZDL v Celju poziva organizacije združenega dela, javne ustanove, hišne svete in last- nike stanovanjskih hiš, da v pripravah na Zlet Svo- bod, ki bo 14. junija v Celju uredijo okolje, okrasijo hise in stanovanjske bloke ter izobesijo zastave dan pred praznovanjem. Organizatorji vabijo vse Celjane na proslavo v Mestni park. ITC Elektrosignal Celje nov član ITC — Po prvih letošnjih izrednih rezultatih pričakujejo, da bodo ostala tromesečja mnogo težavnejša Elektrosignal Celje, ki ima danes 75 zapo&leinih, se je na zadnji seji skupščine vključil v sestavljeno proiz\xxino tr- govsko organizacijo združe- nega dela ITC Celje. Člani Elfeittrosignala so se odločili za vključitev že februarja le- tos. Novi član SOZD bo pre- vzel predvsem mesto nosilca eloittrct«hnične dejavnosti in s tem montažo v sklopu skup- nih projektov, servisno dejav- nost za celotni ITC, razen tam, kjer je ta že dovolj raz- vita m tiadi proizvodnjo za potrebe delovnih organizacij 'stikalne omarice in komani- ni pulti za Libelo In Klimo). Elektrosignalu pa je z vklju- čitvijo zagotovljen kontinui- ran in gotov razvoj, uspešnej- ši nastop na tržišču in so- delovanje pri skupnih pro- jektih. S čestitko predsedni- ka skupščine ITC Danija Kisovarja in ob ploskanju je tako ITC posta.1 večji za eno delavno organizacijo. Tudi osnutek samouprav- nega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD ITC je bil odobren brez dalj- še razprave, kar je pogojila dobra priprava sporazuma. Tako bodo o sporazumu v naslednjih tednih razpravlja- li po vseh temeljnih organi- zacijah. Stari sporazum ni vseboval nekaterih nujno po- trebnih (za registracijo) do- ločil, zato so sfrokovne slu- žbe v ITC menile, da je ra- cionalneje sprejeti nov spo- razum, kot pa spreminjati starega. V.d. generalnega direktorja ITC, Beno Krivec, je podal članom skupščine krajšo, ven- dar temeljito analizo o jkjsIo- vanju v preteklem letu in v pr\'em tromesečju letos. Zaključni račun je pokazal realizacijo nad 3,3 milijarde dinarjev, kar je v odnosu na 2,6 milijarde v letu 1973 iz- reden porast. Celotni doho- dek se je lani povečal za 54 odstotkov, manj pa dohodek zaradi izrednega porasta za- konskih obveznosti. Osebni dohodki so se zvišali za 26 odstotkov. Beno Krivec je ocenil lansko gospodarjenje kot zelo uspešno, čeprav so odstopanja po posameznih de- lovnih organizacijah očitna. Opozoril pa je na povečanje zalog (za 60 odst.) in na še vedno dolgo vezavo kupcev in dobaviteljev (68 dni oziroma 73 dni). Iz združenih sred- 9t.ev je največ dobila lani Kli- ma, za njo pa Ferralit. ki je zaključil investicijo, Klima pa je tik pred tem. Zaključene so tudi nekatere investicije v Libeli, Kovinotehni in mo- dernizacija tehnološkega po- stopka v Igu. Tudi letošnji rezultata so zelo ugodni. Realizacija pri- kazuje visoko številko 1,08 milijarde dinarjev. Ker gre za T^iTvo tromesečje bo lahko to pomnožili s štiri in tako do- segli visoko začrtano mejo štirih milijard ob zaključku leta. Ocene pa kažejo, da to ne bo mogoče, ker bodo osta- la tromesečja po vseh pred- videvanjih mnogo težavnejša. Celotni dohodek je v odno- su na enako obdobje v p^e- teklem letu porasel za 63 odst. Pomemben je tudi osta- nek dohodka, saj znaša na nivoju ITC v indeksu 177, v odnosu na plan pa celo 198. Rezultati prvih treh mesecev so tako ugodni delno tudi za- to, ker ni zajet del stroškov in tudi nekateri dohodki so bili preneseni iz preteklega v to leto. Zelo so se povečale tudi za- loge reprodukcijskega materi- ala in sicer za 51 odst. in trgovskega blaga za 59 odst. Probleanatična je še vedno veaava kupcev, kjer dosega- jo kupci celo do 115 dni in dobavitelji 168 dni. Po novih predpisih bodo morale delov- ne organizacije ojačati svoje terjatve in znižati zaloge, ker bo sicer problem nelikvidno- sti postal še hujši. Beno Kri- vec je opozoril med drugun tudi na to, da so zaradd sta- nja na trgu nekateri proiz- vodi npr. Libele cenejši kot stroški za reprodukcijski ma- terial. Na saključku je pou- daril, da mora razvojna po- litika usiiajatl iz analize trga in proizvodnih programom vsake TOZD. Na skujpščini so govorili še o osnovah razvojnega koncep ta ITC in podaljšali mandat za eno leto vršilcu dolžnosti generalnega direktorja. Benu Krivcu. MILAN SENICAR KONJICE POVEČATI IZVOZ Lani so zabeležili v obči- ni Slovenske Konjice močan porast naložb v osnovna sred- stva gospodarstva. Skupna vrednost investicij je po oce- ni znašala okrog 200 niilijo- nov dinarjev. Pretežni del teh naložb so načrtovale in- dustrijske organizacije kot so Kovaška industrija, Kostroj, Konus in Comet, ki so gra- dile ali še gradijo, nove pro- izvodne obrate. In le-ti naj bi pripomogli dosegati več- jo stopnjo gospodarske ra- sti konjiške občine v letoš- njem letu. Podatki o gospo- darskih gibanjih v prvem tro- mesečju letošnjega leta pa kažejo, da je dosežena stop nja rasti industrijske proiz- vodnje močno pod predvide- no dinamiko plana. Kovinska industrija je za letošnje le- to planirala povečanje pro- izvodnje za 50 odstotkov, v prvem tromesečju pa je do- segla le minimalno rast. Na nižjo stopnjo rasti proizvod- nje je vplivalo predvsem dej- stvo, da bo proizvodnja v novih obratili kombinata Ko- nus, pa budi nekaterih dru- gih organizacijah združenega dela v konjiški občini, stek- la šele v poletnih in jesen- skih mesecih. .Seveda je ostala v prvem tromesečju letošnjega leta so- odvisna od fizičnega obsega proizvodnje tudi stopnja iz- voza konjiških kolektivov manjša. In čeprav se je iz- vozna dejavnost v' prvih treh mesecih povečala za 45,2 od- stotka, je le.ta še vedno pre- cej pod planom. Letni plan je bil dosežen le z okoli 19 odstotki Ocene gospodarske rasti konjiške občine v letošnjem letu slonijo predvsem na možnostih za povečanje pro- izvodnje v obstoječih in no- vih proizvodnih obratih, na pričakovanem povpraševanju po domačih izdelkih ter na boljšem izkoristku proizvod- nih zmogljivosti. Porast pro- izvodnje temelji tudi na več- ji produktivnosti dela. Priča- kovano gospodarsko rast pa bodo v konjiški, občini do- segli le tako, da bodo vsi nosilci družbenega razvoja, od temeljnih organizacij zdru- ženega dela, samoupravnih in- teresnih skupnosti, družbeno političnih organizacij in ob- činske skupščine, z vso od- govornostjo izvajali dogovor- jene naloge in zastavljeno razvojno politiko. DAMJANA STAMEJČIC NA HRANILNE KNJIŽICE Ne samo osetme dohodke, tudi po- kojnine je moč prejemati prek hra- nilnih knjižic. To ni novost. Ljubljan- ska banka, ix>družnica Celje, vam to uslugo nudi že nekaj časa, sicer pa tudi danes, jutri ... vsekakor pa tedaj, ko se boste zanjo določili. Odločite pa se čimprej, da boste tudi na tem p>od ročju šli v korak s časom. Strina pot do pokojnine je prav go- tovo vsakogar obogatila z mnogimi izikušnjami. Med njimi je vsekakor na pn-em mestu preudarno gospodarjenje s prejemki. Vendar, obremenjeni z na- vadami, zadržujemo ves denar pri sebi, kar pa ne zagotavlja niti ekonomične porabe niti vamc^ti denarja. In tudi zato — nakazovanje pokojnin preko hranilnih knjižic. Pa tudi zavoljo dnv gih ptrednosti, ki jih nudi. Ko je Ljubljanska banka kot celota in z njo vred celjska podružnica izde- lala program plačevanja pokojnin prek hranilnih knjižic, je pazila, da vam lagotovi boljše pogoje, kot ste jih kneli doslej. Zato skrbno preberite; — Pokojnina vam je na voljo že prvi delovni dan v mesecu in vam zato ni. treba pričakovati pismonoše pred hiš- nim pragom ali kje drugje, — Že od prvega y mesecu vam pri- padajo 7.50/0 obresti na star.je vaše hranilne knjižice. Razen tega si prih- ranite poštno pristojbino. — Za vpis pokojnine v hranilno knji- žico in za dvige z nje lahko poobla stite tudi druge osebe. Ob vpisu pra prejmete tudi pokojninske odrezke. — Kot varčevalec oziroma kot po slovni prijatelj celjske podružnice Lju- bljanske banke imate pravico do kre ditov, ki jih banka odobrava občanom. Predlaganj način gospodarjenja 2 denarjem je za upK>kojenca še posebej zanimiv, saj mora razmeroma skromn« dohodke skrbno razporejati za krajša ali daljša obdobja. Zato vam celjska podružnica Ljub- ljanske banke svetuje, da se odlomite za prenos pokojnine na hranilno knji- žico. Mnogi upokojenci, ki so to že sto rili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni. Posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto celjske podružnice Ljubljanske banke, kjer vam bodo dali vse druge in ppet ne. Neika- terim se zdi^ da naziv kmečki turizem pomeni, da bi naj bih kmetje tisitd turisti in ne da bi oni opa-avljah gostinske storitve za druge goste. Praviloma je treba, da se kmečki turizem razvija na vasi oziroma v krarjih, kjer ga kmet-je lahko razviijajo. Razviti morajo vso dejavnost, katero zahteva v pravem pomenu be- sede »icmečki turizem«. To bi lahko vzeli kot npr. go- stdlne, zasebne sobe, trgovine in še druge objekte, ki bi služili turistom. Ne pa to, da se s kmečkim turiz- mom ukvarjajo dnage gostinsike olSKI TEHNIKI ZA DELO V TURIZMU IN GOSTINSTVU IZ CELJA Smo ■ na pragu glavne turistične sezone. V koli- kor je sploh prav, da pi- šemo in govorimo o glavni m drugačnih sezonah, saj postaja tudi pri na« turi- stično dogajanje tisto, ki prehaja iz sezonskega v stalno dejavnost. Za to se zavzemajo vsi. Le takšna a.ktivnost lahko prinese tudi ustrezne ekonomske rezultate. Na našem območju je tak prehod značilen zlasti za zdravilišča. Najbolj pa ga doživljajo na Dobrni. In še bO'lo bi ga, če bi rešili svoje o.snovno vpra- šanje. To je graditev no- vega zdravi liš-kega objek ta oziroma hotela. Bliža- mo se koncu meseca, ko bi naj bili znani naipori kolektiva zdravilišča pa tudi Ljubljanske banke o sodelovanju kakšnega dru- gega partnerja v pomem bni naložbi. Ob vstopu v glavno turi- stično sezono moramo za- beležiti lepe rezultate, ki smo jih na našem območ- ju dosegli v dosedanjih mesecih. Predsezona je bi- la ugodna, število nočitev je bilo večje kot v istem času lani. To je spodbud- no. Tako vse kaže, da bo- mo letos dosegli rekord v številu nočitev. Prvič naj bi presegli številko MO.0(X). Sicer pa je letošnje leto tudi osnova za ses'^avo srednjeročnega načrta tu- rističnega razvoja na na- šem območju. Pri celjsici turistični zvezi račimajo, da bi lahko 1980. leta do- segli že nekaj več kot 1.^.000 nočitev. Takšno p>ovečanje v primerjavi z letošnjimi predvidevanji naj bi dosegli predTOem na račim nekaterih novih kapacitet. Tu omenjajo ne samo Dobrne, ki naj bi v tem času za.gotovo do- bila nov hotel, marveč tu- di Celje, Velenje, Atomske Toplice in spet Rogaško Slatino. V našem največ- jem • zdraviliškem kraju namreč računajo na de- pandanso hotela E>onat. Po vsem t^m bi se naj pove- čalo tudi število ležišč od sedanjih 6.070 na 7.240. To pa samo v družbe- nem sektorju. V resnici pa bo ta številka večja, saj lahko računamo tudi na poživitev kmečkega tu- rizma in sploh na vklju- čitev večjega števila ljudi- v turistično gospodarstvo. Takšen korak nakazuje tu- di družbeni dogovor o po- speševanju malega gospo- darstva, kjer imata go- stinstvo in turizem po- membno mesto. Skratka — nadaljnji raz- mah turizma na širšem celjskem območju je pred- vsem odvisen od novih nočitvenih zmogljivosti. Takšna so predvideva- nja na pragu letošnje gla- vne sezone. Načrti za le- tos in za prihodnje pet- letno obdobje. Sicer pa lahko v tem času zabe- ležimo še nekaj pomemb- nih premikov na turistič- nem področju. Naj v tej zvezi omenimo zlasti prve mat.urante turističnega od- delka na ekono-mskem šol- skem centru- v Celju. »To je uspeh, od katerega ve- liko pričakujemo,« je de- jal gla-vni tajnik celjske turistične zveze, prof. Zo- ran Vudler. »Dobili smo oziroma bomo te dni prve ekonomske tehnike za de- lo v gostinst-vTi in turiz- mu. Na vsak način bodo prinesli ti mladi ljudje v to gospodarsko področje novo svežino, ne glede na to, ali bodo zaposleni kot vodniki, receptorji ali kot delavci v upra-vnih služ- bah, komerciali ali kot orgamzatorji turizma v de- lo\''nih sredinah. Kjer koh že bodo, se bo njihovo delo poznalo. V to sem prepričan! Tako dobiva tu- di to podi-očje več kot iskane kadre, strokOTOja- ke. In to po zaslugi Eko- nomskega šolskega centra v Celju!« MB IVAN ULAGA - VRHOVSKI ANZEK Glasba — beseda^ ki se kakor rdeča nit vleče sko. zi življenje Vrhovskega Anzeka s Svetine, ima v njegovem žitju in bitju še danes velik pomen. Ze kot fantič, menda mu je bilo okoli deset let, je igral z očetom po svat- bah, oče je bil kapelnik pri XII. maršbataljonu v ' Mariboru (ta bataljon je bil pozneje v Galiciji) in živopisani svet zvokov je v Ivanu ostal za večno. V življenju je Anzek počenjal vse mogoče, naj- več pa delal. Očetovo iz- ročilo mu ni dalo miru in inštrumenti od mladih let niso več počivali. Bilo je zapisano, da jih Anzek ne bo več odložil. 9. maja 1944 se je še sam pridružil vojni vihri in pogumno odšel skujmj z inštrumentom v Kozjan- ski odred, h komandantu Marjanu Jerinu, ki ga je poznal že od .prej. Marjan je vedel, kako in kaj je z Anzekom in že je sle. dila prvo partizansko po- velje: Sestavi muziko! In- štrumenti so bili doma in Anzek se je kar najhitre- je odpravil ponje. Začelo se je delo in do Tiapada na Kozje, 9. septembra 1944 je bila mu^ika nared. Takrat pa je prišlo do preobrata. Komandant XIII. brigade Mirka Bra. čiča je ljubil glasbo in s komandantom Kozjanske- ga odreda, Marjanom Je- rinom sta se pogodila: ti meni glasbo, jaz tebi stre. livo^ orožje. Rečeno, štor- jeno. Anzek je s 26 fanti odrajžal v XIII. brigado, kjer je ostal do konca vojne. t In fantje so igrali. Igra- li v juriših, ko je šlo za biti ali ne biti, igrali so na pohodih, v mrazu, dež- ju, vetru in blatu, igrali so povsod Anzek je vihtel taktirko^ godba se je ve. čala, delala je družbo re. citatorjem na mitingih, lajšala vojne grozote. An- zek je živel z njo življe- nje, ki je bilo polno in lepo, četudi grenko in težko. Biti kapelnik parti. zanske mv^ke ni bilo ta. ko preprosto in Anzek še danes ve povedati, da bi včasih veliko raje bil kaj drugega kot kapelnik. Aprila 1946 se je poslo- vil od svoje priljubljene tovarišije in odšel domov. Anzek pa igra še kar naprej. Igrajo tudi otro- ci, nihče v družini ne more iz kože, ne more iz tradicije, ki so jo začeli že dedek in še pred njim. Ivanka in Ivan^ Marjan in Marjanca, ' Anzekovi otroci še kako radi pri- mejo za inštrumente in zaigrajo, kadarkoli se naj. dejo na prijazni očetovi domačiji, visoko nad sve-. OBRAZI tinshim gričem. Takrat, pravi Anzek, je pri njih doma lepo, zvoki plavajo skozi okencu med griče, pesem veselo zaraja med hribovjem čisto blizu tam, kjer je vsaj nekaj časa partizanu Vrhovski Anzek. Sedaj dela Anzek kot cestar. Dan za dnem pre. metava gramoz po svetin. ski cesti v mislih pa se mu porajajo melodije, ki jih je leta in leta igral na svoje inštrumente, še ma- lo in odšel bo v pokoj, ki ga potrebuje. Igral pa bo še . . . »V naši družini smo vsi glasbeniki. Brat Jura je profesor glasbe v Milanu, tudi mojemu dedku glas. ba ni bila nez-nanka. Bo. mo videli, kaj bo z mo- jimi vnuki. Ni vrag, da ne bi koga zaskominale note.« Nekdanji partizanski ka. pelnik, ki je vodii lepo število mesecev svojo god. bo med Scilo in Karibdo vojne vihre, govori o glasbi kot o enem svojih otrok. MILENKO STRASEK 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 12. junij 1975 OBVEŠČArsOT, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČ SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST šE DOSTI DELA V žalski občini bo potrebno še precej dela pri ustanavljanju TOZD — S sedanjim delom na tem področju še nezadovoljni — Priprave na organiziranje TOZD pravkar potekajo v tekstilni tovarni v Prebol- du — Zastavljeni cilji. V»e delovne organizacije na področju žalske občine so do konca lanskega leta sicer izvršile formalna op- ravila in registracije pri Okrožnem gospodarskem sodišču, toda le dve, Kmetijski kombinat Hme- zad in Keramična in- dustrija Liboje, sta usta- novili temeljne organiza- cije. Vse ostale dlovne organizacije pa so se to- rej samoupravno organi- 2sirale kot enovite organi- zacije brez temeljnih or- ganizacij združenega de- la. Torej gre pri večini njfih za izvršitev opravil, ki so enostavno skozi no- vo registracijo in konsti- tTJiranije obnovila stara stanja in pjx*težno tudi stare samoupravne oblike organiziranosti. Vprašamo se lahko, za- kaj ponekod, kjer imajo enovite OZD z več kot ti- soč zaposlenimi delavci in enoviite organizacije zdiTJ- ženega dela, ki v svoji ce- lotni dejavnosti vklju- čujejo več dejavnosti, ki so vsaka zase delovna, organizacijska, skratka za- ključna celota, še niso ustanoviU temeljnih orga- nizacij. V ustavi smo ja- sno zapisali, da je temelj- na organizacija združene- ga dela oblika združene- ga dela, v kateri delavci napotsredno in enakopi'av- no uresničuoejo svoje dru- žbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vpra- šanjih ' svojega družbeno- ekonomskega položaja. Ob vsem tem ne more- mo mimo organiziranosti v tekstilni tovarni Prebold in tovarni nogavic I*olze- la, kjer ugotavljajo, da je možno proces ustanavlja- nja temeljnih organizacij združenega dela smatrati kot dolgoročno dkoijo. Prav tako ni opravičljivo izgovarjanje na pomanjka- nje konceptov, nedodelano prakso in podobno, ker to v bistvna prikazuje le pomanjkljiv ustavno poli- tičen posluh. Sicer pa mo- ramo povedati, da v tek- stilni tovarni v Preboldu že teče akcija za ustano- vitev temeljnih organiza- cij združenega dela. Prav -^ako ne moremo mimo nekaterih sedaj eno- vitih temeljnih organiza- cij združenega dela, kjer bi tudi morali ustanoviti temeljne organizacije. Tu mislimo predvsem na Sig- mo, ki ■ ima tri različne dejavnosti, od katerih je vsaka delovno zaokrožena celota, Montano, Zarjo, Mik Prebold, Gr-adnjo, Sa- vinjski magazin- in tudi Ferralit. Ponovno pa bo treba presoditi tudi samo- upravno organiziranost v Sip, Garantu in Juteksu. Eden izmed temeljnih vzrokov, zakaj proces po- glabljanja samoupravnih odnosov ni stekel hitreje, je nedvomno v dejstvu, da osnovne organizacije Zveze komimistov in os- novne sindikalne organiza- cije, pa tudi osno\Tie or- ganizacije Zveze sociali- stične mladine Slovenije v svojih delovnih sredinah niso bile organiziran po- budnik za oblikovanje no- vih odnosov. Nedvomno je v ospredju vprašanje, kakšen je bil odnos vodilnrih komuni- stov in ostalih vodilnih delavcev do uresničevanja teh usta,vno opredeljenih nalog. Urejanje samoup- ravnih odnosov zahteva poleg političnega posluha tudi ustrezno strokovno znanje, da je mogoče iz načelne ustavne opredelit- ve izvesti koftkretno reši- tev. Umestno je tudi vpra- šanje, koliko so bili de- lavci seznanjeni z ustav- nimi dolžnostmi in pra- vicami, ter s tem, v čerh je gla'/ni smisel ustanav- ljanja temeljnih organiza- cn.'i združenega dela. Se- veda pa je teh vprašani še cela vreta. Akciie ustanavliania te- meljnih organizacij zdru- ženega dela ne sme spre- mljati bistveno povečeva- nje družbene režije, oziro- ma tendenca, da temeljna organizacija združenega dela opravlja sama zase vse posle namesto, da bi jih zaupala delovni skup nosti skupnih služb. V žalski občini si bodo letOs še posebej prizade- vali, da bo to leto, leto intenzivnih procesov obli- kovanja TOZD v doslej enovitih OZD. Posebno skrb bodo posvetili obli- kovanju iniciative za do- ločitev števila TOZD, ki mora poleg tehnično in tehnološko opredeljenih kriterijev dosledno upošte- vati tudi ustavno oprede- ljena izhodišča samouprav- ne organiziranosti. Dru- žbenopolitično odgovor- nost za realizacijo teh ci- ljev v OZD pa naj nosijo predvsem osnovne organi- zacije Zveze komimistov, osnovne sindikalne organi- zacije ter organizacije Zveze socialistične mladi- ne Slovenije. JANEZ VEDENIK ŽALEC: ENOTNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM Danes bo v Žalcu tretja seja občinskega odbora sindikata delavcev tekstil- ne industrije in usnjar- stva. Na njej bodo dele- gati razpravljali o celot- nem samoupravnem spo- razumu tekstilne in us- njarske industrije, obrav- navali pa bodo tudi poro- č'ilo o samoupravni orga- niziranosti delavcev v or- ganizacijah združenega de- la s področja tekstilne in usnjarske industrije. _______M.- m ŠENTJUR ENOTEN PRISTOP Izvršni svet, občinske skupščine v Šentjurju je na svoji zadnji seji obravnaval idejna izho- dišča za izdelavo srednjeročnega programa v letih 1075 do 1980. Pri tem so ugotovili, da so nekatere temeljne organizacije združenega dela že dostavile programe, ki so ovrednoteni s sa- moupravnim sistemom. Nekatere interesne skupnosti pa so s programi v zaostanku, zlasti tiste, ki nimajo direktnega finanserja (razisko- valna skupnost, kadrovska in štipendijska skup- nost). Predsedniki izvršnih odborov in skup- ščin samoupravnih interesnih skupnosti v šent- jurski občini so na skupni seji zato sprejeli sklep, ki zavezuje vse i2wršne odbore, da do 15. junija dostavijo statistični službi na občin- ska skupščini v Šentjurju p>oročila o delu in programe za.naprej, Predsedniki izvršilnih odborov so k delu resno pristopili, obenem pa so ugotovili, da primanjkuje sredstev za investicije v šolstvu, vzgojno varstvenih ustanovah ter zdravstveni in strokovni službi v šentjurski občini,^ Z. S. VEČJE ŠTIPENDIJE Na zadnji seji izvršilnega odbora kadrovske interesne skupnosti so ocenili štipendiste in nji- ' hovo delo. V šentjurski občini prejema štipen- dijo 151 učencev in 23 študentov, do katerih pa niso poravnali vseh obveznosti. V dogovoru s kulturno in telesno kulturno skupnostjo, ki sta obljubili kadrovski interesni skupnosti premo- stitveni kredit (0,1 odstotka iz sredstev za iz- obraževanje), pa bodo v najkrajšem času rešili •tudi ta problem. Za prvo tromesečje bodo iz- plačali štipendije v obliki akontacije, ki bo zna- šala 70 odstotkov štipendije, ki sicer pripada štipendistom po družbenem dogovoru. Z novim šolskim letom pa bodo s samoupravnim spora- zumom zagotovili stoodstotne štipendije. Do zaostanka in nerealizacije štipendij je prišlo zato, ker se nekatere temeljne organi- zacije niso držale družbenega dogovora, neka- tere pa so imele celo blokirane račune. Z. STOPAR PREJELI SMO RUDI JAKHEL ZA NOVO KAKOVOST V KARATEJU ^ Sklep, da se odcepimo od Budokai Centra pa se- veda ni pomenil, da smo se v tem trenutku kar na- enkrat pričeli strinjati s politikami »uradnih« karate zvez (slovenske in zvezne). V šestih letih dela smo preveč dobro spoznali vse njihove »trike«, kako se ne- katerim posameznikom, prvenstveno Jorgama in Ta- kashiju, spletajo lovorike in umetno vzdržuje njihova gloria, kar tem avtoritetam razširja in zagotavlja nji- hov karate.trg. Odločno smo se izrekli proti vsem ne. zdravim pojavom v karate-športu in se odjočili za lastno, od obstoječih avtoritet neodvisno športno delo. (Podrobneje o tem naš dokument »Za novo kvaliteto v karateju«, Celje, 20/8-74) Skupnost za razvoj jugoslovanskega karateja v nepretrganih razgovorih in razčiščevanju situa cije se je dokončno izoblikovala ideja o ustanovitvi lastne samoupravne interesne skupnosti za razvijanje lastne športno-borilne zvrsti. Postavljeni cilji so: 1. teh- nično-metodični sistem, ki bo lahko razumljiv, logičen in lahko osvojliv ter zagotavljal tako vrhunsko kvali. teto kot množičnost, 2. takšen sistem naj zagotavlja bazo za uspešno in lahko sprejemljivo sintezo boril- nih panog karateja, aikida in jujutsa, ki je primerna za vgraditev v koncept splošnega ljudskega odpora. Ta strokovna usmeritev in neodvisnost omogoča v skupnosti združenim klubom, da se brezkompromisno bore za dosledno uveljavitev ustavnih načel v kara- te-športu: za samoupravljanje namesto absolutizma posameznikov, za amaterizem namesto profitarske mo- tovii-anosti istih posameznikov, za solidarnost name- sto skrajnega rivalstva, za vzpostavljanje socialistič- nih medčloveških odnosov in socialistične miselnosti namesto fevdalnega podaništva in samurajske egoistič- ne ideologije. O vsem tem pa še kasneje. Samoupravni sporazum o ustanovitvi naše skupno- sti je bil dokončno podpisan decembra lani v Celju. Razen celjskega kluba so pristopili klubi iz Laškega, Rimskih Toplic, Krškega, Novega mesta. Dolenjskih Toplic, Prul Ljubljana, Nove Gorice, Tacna in Zagor- ja, medtem ko večji del Budokai slovenskih klubov — nevajenih samoupravnega odločanja in samoiniciative — čaika na razčiščonje situacije. V Sloveniji se namreč ustanavlja nova Karate zve- za Slovenije. To delo opravlja v. d. predsednika ZKS, ki je bilo konstituirano na čuden način. Na nekem se- stanku treh shotokan klubov februarja lani so ugo- tovili, da KZS ni več, nakar je ta že »neobstoječa« KZS izdala pooblastilo posameznikom za ustanovitev nove KZS, kar naj bi kasneje z volitvami potrdili tudi Budokaijevi klubi. Ti pa so seveda volili po To- pičevi direktivi. Z izstopom večine slovenskih klubov iz Budokaija se je situacija bistveno spremenila, kar pa v. d. predsednika KZS ne moti, da ne bi še da- lje vztrajala na pozicijah, ki so že staro KZS vodile v propad. Gre predvsem za sporno Vprašanje, da naj ima KZS strokovno pristojnost podeljevanja pasov in prirejanja strokovnih seminarjev ter imenovanja re- publiškega trenerja. To vse so pa pristojnosti posa- meznega stroko\Tiega centra ah skupnosti, ki združuje- jo klube z isto metodo priprave na šport.no borbo, ne pa zveze, ki mora skozi vzdrževanje tekmovalnega sistema združevati obstoječe »šole« na športno — tek. movalni ravni. Vztrajanje na teh pristojnostih KZS je seveda ra. zumljivo, če vemo, da so v v, d. predsedstva v ve- čini predstavniki shotokan klubov in da posebno v zadnjem času ta isti organ nastopa kot pokrovitelj (Kdo ga je za to pooblastil? Ali vsi slovenski klubi?) prireditev, kjer Japonec Tahaski nastopa kot zvezda. Ustno in pismeno smo protestirali proti takemu orga- niziranju »slovenskih« prireditev, kar pa v. d. pred- sedstva označuje kot »razbijanje enotnosti« kje ta »enotnost« je, ni jasno! slovenskega karateja. Dejstvo je, da je pojav naše skupnosti trn v peti obstoječim centrom v Jugoslaviji, še posebej pa v Sloveniji, že sam naš obstoj ogroža celoten tržni si- stem razširjanja in populariziranja karateja. Napade- ni smo z vseh strani, ker skozi samokritiko in kriti- ko neizprosno razgaljamo razmere v našem k rate- športu. Topič skuša minirati našo solidarnost s pri. tiski na posameznike, da ustanove nove Budokai klu- be, medtem ko s strani »uradnih« zvez slišimo, ka- ko nekaj »rovarimo mimo pristojne KZS« (ki je ni!). Po izjavah, dokumentih, predvsem pa po praksi v. d. predsedstva KZS je za vsakogar, ki pozna raz- mere v karate-športu, razvidno, da ta organ skuša pri- praviti teren za to, da bi shotokan klubi tudi v novi KZS ponovno prevladali ali vsaj prevzeli vodilno vlo- go. Zakaj tako ravna, se lahko le predvideva. Gonil- na sila je verjetno težnja po zagotovitvi tržnega ob. močja profesionalnemu japonskemu trenerju, ki bi ga slovenski shotokan klubi hoteli obdržati in ga na vse mogoče načine vsiljujejo tudi drugim klubom. Prob- lem »enotnosti« slovenskega karateja ni organizacijski ali pravni temveč politični problem. Ta naša ugoto- vitev je enaka ugotovitvi najvišjih samoupravnih fo- rumov v telesni kulturi. III. del Dosedanje izkušnje skupnosti Jugokaj člani skupnosti Jugokaj ves čas neumorno delamo. Priredili smo že tri ekipna prijateljska srečanja: lani avgusta v Oelju, za dan JLA v Rimskih Toplicah in januarja v Novi Gorici. Vsa ta srečanja so zelo dob- ro uspela. Z njimi smo dosegh prav tisto, kar smo hoteli: 1. premostiti medsebojno zaupanje, ki nam je bilo vcepljeno v Budokai-centru, 2. v športni borbi uporabljati čisto tehniko in fair taktiko, da ne pri- haja do sicer značilnih poškodb, 3. preizkusiti uspeš- nost novega tehnično-taktičnega sistema, 4. uvesti kar se da objektivno sojenje in obenem šolati nove sod- nike, 5. pripraviti kar se da hitro iii poceni karate- športno tekmovanje. Princip solidarnosti in razgovora v reševanju vseh vprašanj se je izkazal kot zelo pozitiven. Srečanja šmo sposobni pripraviti v petih dneh (od dneva dogovora) z vsemi plakati, diplomami in pokali vred. Na prija- teljskih srečanjih, (kjer uvrstitev posameznih ekip ni bila v ospredju), praktično ni bilo poškodb, kar je dosedaj v karate-športu popolnoma nepoznano in ne- verjetno. Uvedii- smo sodniško prakso, da se ob vsa- ki sporni akciji zbero vsi sodniki in se odloča o vred- notenju na podlagi večine — tako je subjektivna oce. na zmanjšana na minimum. Kar pa je najbolj vred- no: v praksi smo preverili spoznanje, da za uspešen, dober karate ne potrebujemo nikake samozvane avto- ritete, ki nam bo neprestano vsiljevala »sistem in me- todo« mišljenja in dela, za kar naj ji še plačujemo težke denarje. S samuraji smo opraviH. Priredili smo tudi že tekmovanje, kjer smo preiz- kusili učinek v prijateljskih srečanjih pridobljene iz- kušnje. Marca je bil v Novem mestu 1. jugokaj kara- te turnir za nižjo kategorijo (do zelenega pasu). Pred- vsem smo hoteli videti vzgojni učinek na mladih in preizkusiti mlade sodnike ter solidarnost starih. Bi- lo je zelo malo poškodb kljub tekmovalnemu karakter- ju prireditve, kjer smo pričakovali razburjene du- hove. Opazili smo nekaj nadarjenih mladih tekmo- valcev, tako Laščana oz. Tacenčana Korošca (2. me- sto), Novomeščana Kendo in Laščana Plavčaka (oba 3—4 mesto), Celjana Kovača (1. mesto) in čretnika (5—8 mesto) ter druge; vsi trenirajo novo Jugokaj tehniko. Presenetili pa so tudi mladi sodniki med katerimi so bili iz celjske regije Laščana Siljan in Detiček, Aškerc iz Rimskih Toplic ter Celjan Tramšek, ki so vsi kljub neizkušenosti sodili objektivno in, zlasti Aškerc, zelo dobro. St. 23 — 12. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran T ANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE. LESIČNO: PRIPRAVE NA PRAZNIK že nekaj let nazaj kra- jani krajevne skupnosti Lesično nadvse praznično praznujejo svoj krajevni praznik, dan, ko je bil 15. jutija 1944 osvobojen trg Pilštanj, eden prvjh zaselkov poznejšega osvo- bojenega ozemlja. Čeprav je do praznova- nja še precej dni, se že v krajevni skupnosti mar- ljivo pripravljajo, da bi praznik čimbolje uspel. Na prireditvi, ki bo po vsej verjetnosti na Pilštanju, bo sodeloval domači pev- ski zbor, pripravili pa bo- do tudi daljši recital, ki bo v pesmi in besedi pri- kazoval leta vOJne in po- vojne graditve. Namerava- jo tudi povabiti na gosto- vanje gledališko skupino Zarjo iz Trnovelj. Morda je še preuranje- no, da bi v sklop prazno- vanja pridaK še veliko potezni načrt, ki so si ga krajani zastavili. Že leta nazaj živi ideja 'o asfalti- ranju dovoznih poti v trg Pilštanj, pri čemer naj bi trg (sam ostal neasfaltiran .zaradi svo,iega izjemnega položaja. Asfaltirali naj bi cesto Stari trg—Pil- štanj in Lesično—Pilštanj, remeljska dela bodo opra- vili sami, denar za asfal- tiran.te pa bi dobili iz drugih virov s tem, da bi vsaj delež prispevali tudi krajani, ki bodocestišče uporabi ,lali. Modernizacija obeh ce- stišč seveda ne bo mogla bifi končana do krajevne- ga praznika in najbrž še precej pozneje ne, pač pa bo akcija pomemben pri- spevek Kozjancev k sploš- nemu praznovanju tride- setletnice svobode. MST ŽALEC: ŠE MNOGO NALOG Minuli petek je bila v Žalou šesta seja ob- činske konference Zve ze komunistov, na ka- teri je Franc Jelen, se- kretar OK ZKS Zaleci podal poročilo o idej- no političnih razmerah v žalski občini, spre-i govoril pa je tudi 6j nekaterih aktualnih na-; Logah, ki še čakajo ko- mimiste. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da naj sleherna organiza- cija Zveze komuni* tov v občini, na pod- lagi dokumentov četrte seje Centralnega komi- teja Zveze komunistov, pripravi lastno oceno idejnih in družbenopo- litičnih razmer v sre- dini, kjer je organizi- rana in da na podlagi le te dopolni svoj ak- cijski program delo- vanja. Jože Jan, predsednik Izvršnega sveta žalske občinske skupščine, pa je nato spregovoril o idejno političnem uspo- sabljanju v obdobju 1974 do 1975 ter o na- logah v obdobju 1975 do 1976. Poudaril je, da je bilo preteklo obdob- je izobraževanja uspe- šno, predvsem zaradi tega, ker je bil sam pristop k izvedbi nalog s strani komunistov, kakor tudi ostalih dru- žbenopolitičnih organi- zacij temeljit. Opozo- ril pa je tudi na to, da se bodo morali v Žalcu temeljito zav- zemati za to, da začne z naslednjim šolskim letom s svojim rednim delom Delavska imi- verza. JANEZ VEDENIK ŠENTJUR: PREPOČASNA POMOČ Denar, za katerega se je slovenska javnost obveza- la, da ga bo zbrala za po potresu prizadete Kozjan- ce, se prepočasi nateka. Oeprav se je v ta namen že zbralo 68 milijard sta- rih dinarjev, pa je to vse premalo, da bi zajeli oško- dovance iz drugega popi- snega kroga. Pokazalo se je namreč, da so v pcr- vem popisnem krogu pri- javljali škodo le lastniki hiš in gospodarskih po- slopij, v drugem popisnem krogu pa so bili zajeti predvsem socialno priza- deti ljudje, ki niti ne sta- nujejo v lastnih hišah. Pa tudi če imajo svoje baj- tice, škode niso prijaviU. Tako zdao na Kozjan- skem rešujejo še vedno samo primere, ki so utr- peli škodo in bili katego- rizirani v tretjo in četrto kategorijo. Slednji so do- biU posojila lahko do vi- šne 20 milijonov starih dinarjev, tisti pa, ki so imeli poškodovane hiše ali poslopja (3. kategorija), pa za sanacijo do 12 mi- lijonov starih dinarjev. Po- vejmo še to, da komisi- je, ki delajo na terenu, obravnavajo vsako stavbo individualno. Ker pa ni denarja, osta- jajo popisniki iz drugega popisnega kroga še ved no praznih rok ali pošte- no rečeno, na šentjurski občini so se kljub pomanj- kanju denarja zavzeU za najbolj pereče socialne probleme. -Prednost ima, zdrava pamet in socialni čut, zato je kakšen oči- tek, češ, oni pa je dobil pomoč, čeprav je iz dru- gega popisnega kroga — čisto odveč. ZDENKA STOPAR PREBOLD: NO VA STANO VANJA Do jeseni bodo v Pi-eboldu zgradili tri nove stanovanjske bloke z osemdese- timi stanovanji. Gradbena dela opravlja Gradnja iz Žalca. Svoj blok bodo dobili tudi upokojenci, v bloku pa bo triindvajset stanovanj. Z dograditvijo novih stanovanjskih blokov bodo vsaj začasno v Preboldu re- šili problem pomanjkanja stanovanj. Na sliki: Gradnja novih stolpnic JANEZ VEDENIK KOZJE: PRIJATELJSKI OBISK Krajevna organizacija Zveze borcev v Kozjem je povabila na obisk čla- ne aktiva Zveze borcev na občinski upravi v Kra- nju. Ob prihodu so jih z lepim programom p>o- zdravili učenci domače os- novne šole, predsednica pionirskega odreda pa je imela pozdravni govor, v katerem je orisala Kozjan- sko in delež tega območja in Kozjega v narodno- osvobodilni borbi. Ob sre- čanju je ravnatelj osnov- ne šole tolmačil pomen spomenika NOB in še do- dal, kako so partizani os- vobodili Kozje. Nada Caharijaz, 6. r. osno^^ne šole Kozje Pravkar polagajo fino a.sfaltno oblogo skozi trg, ki je dobil asfalt pred leti. Tako bo PoSlčetrtek v ce- loti urejeno naselje. Skončujejo bencinsko črpalko, ki jo je ta del Ob- sotelja nujno potreboval. Najbližja črpalka je doslej bila v Kumrovcu in pa v Šmarju. Nova pridobitev bo še posebej dobrodošla premnogim lastnikom kme- tijskih strojev. Oziroma na cestišču p'roti OUmlju zaključujejo še zadnja dela pri modernizaciji ceste Podčetrtek—Olim- J"e. Urejujejo bankine in odvažajo odvečno zemljo. Na cesti so še pred neda-vnim bili mladinci tehniške šole TAM Maribor, ki so z delom solidarnostno pomagali potresnemu območju. Olimje, ki v svojih nedrih hrani čudovito ohranjene freske druge najstarejše lekarne v E\ropi, bo tako dobilo še več možnosti za razvoj tu- rizma, še pred asfaltiranjem, za katerega so prispevali denar tudi domačini, je kraj obiskalo lepo število go- stov, med njimi tudi tujcev. Pretežna večina gostov je bila iz bUžnjih Atomskih topUc. Morda bi kazalo znova postaviti opozorilno tablo, ki je nekoč že bila. MST BANDITENTAL mše jure Krašovec ±l, kniaiu po 2ia sedbi Jugoslavije, so Nem- ci pohiten zabrisati vse javne znake in označbe za slovenislu značaj oaem- Ija, ki so ga hoteli za vselej obdržati. Rečdški dolini so dali ime Kail- graben. Toda kmalu so morali knapovski dolini dati drugačno ime, ki ai niti malo govorilo v prid njihovi bahaški okupator- ski samoljubnosti. Kmalu, že leta 1941 o dolini sko- raj ni&o govorili drugače, kot »Banditental« (ban- ditska dohna). Po 34 letih bodo te dni vzidavaU v pročelja neka- terih hiš v Rečiški dolini spominska obeležja. Na Deželakov! bo napisano; da sta se v hiši zadrževa- la leta 1»41 Franjo Vrunč in Sergej Kraigher, na Lahovi in Lešnikov] hiši pa, da sta partizanski hi- ši od leta 1941. A niso bile te hiše edi- ne, kamor so že leta 1941 prihajali partizani, leta 1942 pa je bilo takšnih domačij že cela vrsta. V zimi 1941-42 so se mnogi revirski partizani in akti- visti nahajali v Rečiški dolini na prezimovališču. in nešiete kmetije so za- nje jsbirale hraino in jim nudile občasno zatočišče, zlasti ranjencem. Rečica je bila nekako v središču operativnega po- dročja revirske in savinj- ske čete I. štajerskega ba- taljona, ki ga j« voddl he- roj Franc Rozman-Stane. Mrzlica, Šmoihor, Kopit- nik in drugi hribi na de- snem bregu Savinje so bi- U zanesljivejše zavetje partizanom, kot območja na levem bregu, kjer je že avgusta 1941 tragično končala celjska četa in kjer tudi Brežiška in Ko- zjanska četa nista imeli sreče in kjer se je osvo- bodilni boj razplamtel še- le leta 1943, Zlasti šmohor je bil va- žen za osvobodilno giba- nje. Bil je p>artizanski od oktobra 1941, ko sta za izdajo plačala za.kupnik planinske postojanke in njegova sodelavka. Poleg listka z napisom: Smrt izda.jalcem slovenskega naroda! so pustili še izsek iz proglasa OF. Drug drzen napad sts izvedla dva partizana na ujetniško taborišče v Tre- marjih. Kdo ve, kaj sta hotela in kaj bi storila, če bd ne bila odkrita m se morala umakniti. Tatoo nao bi šlo za novo leto 1942 okoli 30 partiza- nov skoai Gornjo Rečico, žandermerijiski mojster Ploder se je pritožil nad molčečnostjo domačinov, ki nočejo nič povedati o »banditih«. V svojem po- ročilu z dne 5. januarja 1942 navaja kopico imen ljudi, ki jih je imel na sumu, vendar mu j:ih je gotovo prišepnik kak izda- jalec. Ti naj bi bili Jožef in Jurij Napret, Maks Ja- kopič, nek Gračner, Jožef in Jernej Košir. Konrad in Ivan Kajtna, Jožef Ko- šič in drugi. Potem, ko so prve dni okupacije izsehli tudi ne katere ljudi iz Rečiške do- line, so mislili, da je na- rod »obglavljen«. Toda hu- do so se motili. Cisto pre- prosti ljudje so vzeh vaje- ti v roke: Lo.jze Lešnik, Lo,jze Diacci, Ludvik Dra- gar. Dušan Poženel .. . Ru- darji, obrtniki, kmetje, di- jaki . . . 6. januarja 1942 so bor- ci 1. štajerskega bataljo- na minirali železniški tir pri Tremarjih. Od takrat napreo nd noben nemški transix>rt več varen vozil čez slovensko oaemije. Po končani zimi je na ix>mlad 1942 bila na Do- brovi j ah spet zbrana vsa elita štajerskih partizanov. Kmalu so ponovno ožive- li goadovi nad rečiško do- lino in partlzamske doma- čige so spet noč za no- čjo sprejemale svoje obo- rožene goste. Partizani so se pojav- ljali zdao tu zdaj tam. To je dalo neimškim oblastem in oboroženian posadkam misliti. Lotevala se jih je prava nervoea — ne za- man. Juniija so se 2ačele priprave za enega največ- jih partizansikih podvigov v letu 1942. Spominska plošča padlim rudarjem-borcem NOV 9. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 12. junij 1975 Zavodnje nad Šoštanjem Iransko leto smo se ob pri- bližalo enakem času zbrali ob rojstni hiši velikega sloven- skega kiparja Ivana Napot- nika, kjer je akademik in likovnik Božidar Jakac od- kril spominsko ploščo na roj- sitni hiši kiparja Napotnika. Ob tej priložnosti so se v Zavodnjah pri osnovni šoli zbrali tudi mladi likovniki osnovnih šol velenjske obči- ne, da bi nadaljevali iskanje likovnega izraza v lesu — to. rej tam, kjer je veliki Na- potnik našel in ustvaril naj- več, u Mala Napotnikova koloni- ja v Zavodnjah nad Šošta- njem je letos ponovno pri- vabila k delu nekaj mladih, žal samo iz velenjskih treh osnovnih šol in iz šmartnega ob Paki. Menda so za na- slednje leto obljubili sodelo- vanje tudi drugi iz drugih slovenskih občin (Kočevje, Krško). Mala Napotnikova kolonija deluje v okviru Ju- goslovanskih pionirskih iger, kot tradicionalna oblika sre- čevanja mladih likovnikov — kiparjev. Ker slikarji že ima- jo svoje kolonije: mala Gro- harjeva kolonija v škofji Lo- ki, pa grafiki se zbirajo v Kostanjevici . . . kiparji pa so našli kot kaže svoje žarišče sredi gozdov v Zavodnjah, kjer je delal Ivan Napotnik, naš največji kiparski poet v lesu. Organizacija Napotniko- ve kolonije poteka tudi ob sodelovanju občinske organi- zacije Prijateljev mladine pri svetu za delo s pionirji, de-. Tudi Marta Svetina .se je pogumno lotila dela. narna sredstva pa prispeva temeljna kulttima skupnost Velenje. Vsa dela, ki bodo ustvarjena v tej koloniji, se pravi v dveh dneh od 7. do 8. junija, bodo razstavljena na republiški razstavi z na- slovom Likovni svet otrok, ki je vsako leto v Šoštanju. Letos so tudi izredno lepo uredili spodnje prostore os- novne šole v Zavodnjah, kjer se mladi kiparji zbirajo, ma- licajo, se zberejo h kosilu in sploh imajo prijeten pro- stor pod streho. Pri delu ko- lonije veliko pomaga »doma- čin«, učitelj in slikar Jože Svetina. Mladi likovniki so si izbrar li za svoje delovišče prostor okoli šole. Prvi dan, v .sobo- to 7. junija je bilo v^reme malo boljše. Tako si je Bog- dan Planine iz osnovne šole Pinter Toledo iz Velenja kar slekel srajco, v nedeljo pa je le imel majico na sebi, čeprav je svež veter iz goz; dov,prinašal prijetno osveži- tev. Ko sem ga pobaral, kaj bo nastalo iz večje lesene gmote in ko je vrtal veliko luknjo skozi nakazano obliko glave, je dejal, da še ne ve, kaj bo »ratalo« iz tega, kar je pričel. Pozneje pa je le nekako izjavil, da se skuša z moderno obliko, da bo to obraz z odprtino, kd lahko pomeni oko (kiklop) ali kaj drugega. Podobni odgovori so prihajali tudi iz ust ostalih mladih likovnikov. Bogdan je imel tudi to smolo, da nje- gov sošolec ni prišel v ne- deljo v Zavodnje in je Bog- dan ostal brez orodja. Takoj so mu priskočil] na mmioč kolegi iz druge šole ir že je dleto ubralo svojo pot po lesu, da izoblikuje zasnova- j ne oblike ; Andrej Zelenko iz osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja se je odločil, da bo naredil partizana. Samo glavo, telo pa je zakrito v pelerino, iz- redno drzno in stilistično za- snovana forma, ki bi navdu- šila še takšnega ljubitelja j prečiščene likovne forme. In tako naprej. Kdor je opazo- val mlade fante pri delu (deklic ni bilo vmes), kako se predano posvečajo orodju, ki grebe in koplje v mehek les. bi moral spoznati, da v njih pravzaprav ni ambicij po velikem umetništvu in da jim tudi dejstvO; da delajo kot nekakšni »poskusni« na sledniki kiparja Napotnika ne stop>a »v glavo«. Vsi so tako preprosti in neposred- ni, pošteni in dosledni v de- lu, da človek mora verjeti .njihovim kretnjam in njiho- vim zasnovam v lesu. Radi so prišli v Zavodnje in ne razumejo drugih, ki so ob- ljubili in niso prišli. Tako je v pogovoru dejal Vojko Prelovšek, da se najbrž že komu zdi škoda časa za čez vikend In je poudaril, da to ni prav, da če kaj imaš rad, se Zia to tudi žrtvuješ. Na letošnji koloniji sode- luje res bolj malo osnovnih šol. Razen treh velenjskih samo še šola iz šmartnega ob Paki, Drugo leto bo več mladih v Zavodnjah. Tudi iz drugih občin. Gre za oranje velike ledine, pa tudi za ve liko kulturno akcijo. Gre za likovno vzgojo mladih, ob tem gre tudi za vzgojo srčne kulture v človeku. In nenazadnje, gre za odtegova- Bogdan Planine pri delu nje mladih ljudi cesti in nje- nim slabim vplivom. Otrokov prosti čas dobiva v obliki ,50delovanja v mali Napotni- kovi koloniji obeležje himia- nistične in estetske vzgoje, doživljanja in bogatenja iSolonijo imajo v »zakupu« osnovnošolci. Ob tem pa se povsem nehote porodi misel na mladino v strokovnih šo- lah. V šolah, kjer je malo možnosti za iidejstvovanje na takem ali podobnem področ- ju, ker naravs dela in čas ne dovoljujeta širšega po- glabljanja ■— razen v stroko seveda Tam so mladi še bolj odtujeni likovni vzgoji (pred- vsem njenimi izvenšolskim razsežnostim). In ko ti mla- di odidejo v svoje delovne organizacije so še bolj od- visni od svoje dobi-e volje, znanja ali tujih, predvsem pa slučajnih vplivov — za svoje kulturno udejstvovanje v mejah delovne organizaci- je ali v kakšnem kulturno prosvetnem društvu. Morda bi se našel nekdo, ki bi po- mislil tudi na to mladino, ki bo jutri v samoupravljalski sredini in bo odločala o sred. stvih za kulturo. Zato je tudi pomembr^a Mala Napotnikova kolonija v Zavodnjab. Da združuje ta duhovni kapital mladih lju- di, da vzpodbuja v njih naj- bolj skrite talente, čeprav ni nujno, da bodo nekoč vsi umetniki — saj to tudi ne morejo biti. Narhen liolonije je drugje. Tisti, ki že letos drugič sodelujejo v njej, so verjetno že dojeli bistvo. Le- pote in navdušenje, notra njo dražljivost sodelovanja, udejstvovanja, predvsem pa ustvarjanja. Kdor tega še nj spoznal, naj pride. Vrata Na potnikove kolonije v Zavod- njah so široko odprta, jll? pravzaprav ni. To je samo široka misel, ideja v službi jutrišnjega človeka. BESEDILO IN SLIKE: .DRAGO MEDVED Razstava Pokrajinskega muzeja Jakopič, Tratnik Danes popoldne bodo ob 18. uri v Likovnem salonu odprli letos nedvomno naj- smimivejšo hkovno razstavo pri nas. Pokrajinski muzej je pripravil v počastitev 30 letnice osvoboditve likovno razstavo iz svojega deponi- ranega gradiva. Znano je, da ima Pokrajinski muzej več tisoč eksponantov še v de- poju, se pravi v skladišču, ki niso razstavljeni zaradi pomanjkanja ustreznih raz- stavnih prostorov. Izbor del, ki bodo razstavljena pred- stavlja slike, grafike in pla- stike, ki so bile zbrane' v muzeju po drugi svetovni vojni. Muzej je do teh del prišel z nakupi, največ pa jih je dobil v obliki daril. Posebnost razstave je pred- \rsem v tem, da so z deli zastopani le neživeči sloven- ski likovni umetniki in sicer: Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Stemen (od osrednjih slovenskih impresionistov manjka torej le Ivan Gro- har), MaJcs Kavčič, Miroslav Modic, Ivan Napotnik, Lajči Pandur, Maksim Sedej, Fra- njo Stipovšek in Fran Trat- nik. Milena Moškonova, višji kustos muzeja opozarja na dve imeni omenjene razsta- ve: »Izrednega pomena za Celje je prav gotovo poleg drugega srečanja z razstav- ljenimi risbami, grafikami in olji dveh slikarjev, ki sta bila i-ojena na celjskem ob- močju in sicer znanega slo- venskega slikarja Frana Trat- nika iz Potoka pri Nazarjih in Miroslava Modica iz Gor- njega Grada. Obema je tre- ba posvetiti posebno pozor- nost in pomisliti tudi na pri- pravo samostojnih rajKStav v Celju, ki bi nudile boljši vpo- gled v umetniško ustvarjal- nost obeh slikarjev — naših rojakov. Za slikarja Modica, katerega so ubili četniki 1944 leta, namreč ni bila doslej pripravljena še nobena spo- minska razstava, zato bi bi- lo nujno pričeti z zbiranjem tistih njegovih del, ki so se kljub velikemu imičenju med vojno ohranila do danes.« Pokrajinski muzej tako že izpolnjuje veliko vrzel v na- šem poznavanj\j|Slovenske li- kovne ustvarjalnosti. Razsta- va tudi še enkrat opozarja na problem razsta\m,ih pro- storov v Celju. Ob stalni zbirki, ki jo ima na voljo Likovni salon in ob teh de- lih, ki jih ima Pokrajinski muzej, moramo vso to našo kulturno zakladnico zaklepa- ti v depoje in jih ob raz- nih priložnostih prinašamo na svetlo, čemu to? Ali si res ne bomo znali zagotovi- ti ustreznega razstavnega prostora v Celju, ki nima tako majhne tradicije na li- kovne^m področju, a doživ- lja zadnja leta mnoge pora- ze ravno zaradi osnovnih eksistenčnih pogojev Muzej vabi vse ljubitelje umetnosti, da si razstavo ogledajo. Pripomniti velja, da ni muzej ob tem svojem kulturnem dogodku posredo- val javnosti nobenih poseb- nih vabil, kar je zanimivo. Namreč, velikokrat organiza- torji razpošljejo veliko va- bil na vse strani, na kultur- ne prireditve pa prihajajo vedno isti ljudje, pa če bi dobili vabilo ali ne! Morda jih bo tokrat na omenjeni razstavi kaj več? D. M. NEPOKLICNA GLEDALIŠČA Zaključeno srečanje Konec minulega tedna se je z zad- njo predstavo Ustinovega dela »Ko- maj do srednjih .ej« v izvedbi nepo klicnih gledališčnikov iz Mežice in Prevalj končalo osemnajsto srečanje gledaliških skupin Slovenije, Posveče- no je bilo 30.1etnici osvoboditve in 40-letnici zleta Svobod Letošnje sre- čanje gledaliških skupin Slovenije se je odvijalo na območju dveh občin in sicer v krajih šmarske občine in t Šentjurju, V šmarski občini je bila vsak večer drugje predstava in take so videli občani Šmarja, Bistrice ob Sotli, Kozjega iri Rogatca najboljše dosežke slovenskih gledaliških amater jev, zaključek srečanja in skupščina Združenja gledaliških skupin Sloveni- je pa je bilo v kulturnem domu v Šentjurju, Kaj je pokazala letošnja gledališka bera? Predvsem to, da ni imel odboi /druženja lahko delo, ko je bilo tre- ba pripraviti predloge skupščini za de la, ki naj bi nas v letošnjem letu za stopala na zveznih in drugih tovrst nih prireditvah Letos ni bilo nobene gledališke skupine s celjskega območ ja na republiškem srečanju. Nekaj za- radi slabe igre, tisti pa, na katere bi' človek »stavil«, pa so odpovedali pr: osnovnem: pri repertoarju ali načinu interpretacije. Letošnje delo je poka zalo na star problern: na problem v slovenski gledališki literaturi, pred vsem pri sodobnejših avtorjih in na problem pomanjkanja dramaturškega dela v gledaliških amaterskih vrstah Potrebno bo veliko truda in denarja da bo položaj čez čas boljši. Bo mo ral biti spričo številnih mladih entu ziastov, ki so našli na odrskih des kah svoj smisel dela in življenja. D. M. §t.23 — 12.iunij 1975 NOVI TEDNIK ~ stran 9 Javna zahvala XI. jubilejni mladinski pevski festival je za iui- mi. Za njimi je lepo šte- vilo izredno kvalitetnih koncertov, domačih in mednarodnih pevskih tek- movanj. Naša mladina, naši občani, mnogi poslu- šalci v Celju, po Sloveni- ji in Hrvatski se bodo spo- minjali nepozabnih mla- dinskih koncertov, prisrč- nega petja naše domače in tuje mladine. Mladina se bo spominjala, zlasti pevci, enkratnih srečanj s pevci iz vseh slovenskih krajev, iz bratskih jugo- slovanskih republik in sre- čanj s pevci iz evropskih držav. Kakšna mladost, opti- mizem, prisrčnost, tova- rištvo in prijateljstvo je izžarevalo iz mladih, po- sredno pa tudi iz nas od- raslih, ko smo v festival- nih dneh bili priča vsemu temu v koncertni dvora- ni, na množičnem pev- skem nastopu v mestnem parku, v veliki pevski po- vorki po celjskih ulicah, na razstavah, v trgovinah, skratka povsod tam, kjer je bilo za mlade kaj za- nimivega. Občutek imamo^ da smo postali mlajši, bo- gatejši v naši vsebini, v nas je več vedrosti, opra- vili smo veliko dejanje, zbližujemo ljudi raznih narodnosti in naziranj, opravljamo in nadaljuje- mo z delom, ki nam je naloga naša osnovna po- litična usmeritev) — sode- lovati in živeti v miru in v enakopravnem odnosu z vsemi narodi sveta. To je tudi osnovni moto mla- dinskega festivala. Naloge so bile, so in še bodo plemenite, zahteva- jo pa veliko vztrajnosti, volje in iznajdljivosti. Vse to smo zmogli zato, ker nismo bili sami. Po- magali ste nam vsi, druž- beno politične organiza- cije, socialistična zveza, sindikati, zveza sociali- stične mladine, občinska konferenca ZK, občinska skupščina, kulturrm skup- nost občine Celje, pred- sedstvo ZKPOS — Celje, starši, ki so velikodušno sprejeli pevce na preno- čišča in jih tudi obdarili, šole, prireditveni odbor festivala s številnimi pod- odbori za izvedbo celotne organizacije in ne nazad- nje redakcija NT in RC ter mnx)gj občani Tokrat so bili gostinci zelo uspeš- ni, rmše gostoljubje je po- stalo še večje, kar je v naših gostih pustilo ne- pozabne vtise in prijetne spomine Vse to rmj bo plačilo za uspešno izvedbo festi- vala. Vse sodelujočim prisrč- na zahvala FESTIVALNI ODBOR LETO VARSTVA SPOMENIKOV Žalec Žalec je naselje, kakršnih bd na Slo- venskem najbrž našli še precej. Svoj značaj si je izoblikoval že v srednjem veku ob glavni prometni žili. Premož- nejši tržani so si stavi j ali hiše v gor- njem delu trga, v bližini s taborom obzidane cerk\'e, manj premožni so si za prebivanje izbrali vzhodni, ne ugled- ni del mesta. Med obema vrstama hiš je sčasoma nastal prostoren, lijakast trg. Posamične stavbe so v stoletjih menjale svojo podobo, zasnova trga pa je ostala nespremenjena. In prav to je tisto, kar daje današnjemu Žalcu poseben mik. Stara zasnova, nato pa prikupna lica hiš, ki so jih pretežno pozidali v preteklem stoletju. Le po samične stavbe s svojimi arhitektur- nimi kvalitetami ali s svojo starostjo izstopajo. Druge se enakomerno nizajo, jx>udarjajo jih klesani kamniti portali, majhna dvodelna okenca, na katerih še vedno pogosto naletimo na polkna, Pa strme, dvokapne, z opeko krite strehe. Podoba domačnosti in starožit- nosti, ki jo kljub današnjemu razgi- banemu utripu življenja kaže ohraniti. Značilnosti, ki smo jih opazili, so tak- šne, da Žalec že na prvi pogled ločimo od drugih starih naselij. In prav nje- gova enkratnost, ki je posledica organ- ske rasti, je vzrok, da govorimo o nje- govi spomeniški svojskosti. I. S. Celje Stoletnica šolstva Prejšnji petek je mladinska organizacija prve osnovne šo. le priredila proslavo stote obletnice prve slovenske šole v Celju. Poslušalce so najprej po- zdravili pevci otroškega pev- skega zbora pod vodstvom Jožice Soko. Peli so razigra- no, kot to zmorejo le otro- ci, ki uživajo brezskrbno mladost. Barbara Novak, predsedni- ca mladinske organizacije, je pozdravila vse v dvorani. Po- vedala je, da so na prosla- vo povabili tudi koroške mla- dince, žal pa ti niso mogli priti. Mladinska organizacija je bila v preteklem letu ze- lo aktivna. Razen proslave so pripravili še vrsto preda- vanj , na katere so povabili tu- di zunanje predavatelje. Izdali so tudi dve številki šolskega glasila Mlada rast Za pomoč so se mladinci s šopki zahvalili mentorici mladinske organizacije Ivici Kovač, ravnatelju Martinu Lupši, Jožici Božič. Egonu Kune ju. Jožici Soko; Anto- nijo Mešl pa so imenovali za častnega predsednika pev- skega zbora. V dvorano so prišle mladinke osmih raz- redov in se z rožami poslo- vile od vseh učiteljic in uči- teljev. Na oder so medtem že stopili učenci, ki so pri- pravili recital lastnih del. Njihov nastop so poživili učenci glasbene šole. Nina Umnik, Nada Vreze, Zdenko Orožim, Zora Ile, Damjana Počkaj in drugi so igrali na klavir, flavto in harmoniko. Kvalitetna izvedba programa je pokazala s kakšno resnost- jo in odgovornostjo so se nastopajoči pripravili na pro- slavo, ki jo skupno z učen- ci prve osnovne šole praznu- 1e vse mesto. Saša Hribar je v šolskem glasilu zapisala: »Odhajamo! Šola—odhajamo! Popisane klopi, stoli, učilnice—odhaja- mo! Znašli smo se na raz- potju. S temi besedami je najbolje izrazila občutje vseh o.smošolcev. ki se poslavlja- jo, s sabo pa odnašajo ve- sele in manj vesele sponaine na osem let, ki so jih pre- živeli Za zidovi te stare šole. VIDA ŠPENDL S polic študijske knjižnice Ovrednotenje elementov otroškega pohištva za vzgojnovarstve- ne aavode. LJubljana 1974. S. 11 6909. Standardizacija In njena vloga v nadaljnjem razvoju gospodar- stva SFR Jugcslavijc. Ljubljana 1974. S. II (>911. Katalog Jugoslovan.sklh standardov. Beograd 1971. S. II 6012. .Saoliračaj u gradovima. Beograd 1973. S. II 6923. Omersel P.: Analiza in simulacija Irajektorij balistične ama- terske rakete SIRI.I-E. Ljubljana 1970. S. II 6924. Študija o problematiki pridelovanja sladkorja in eksploataci.ji sladkorne pes«- v Socialistični republiki Sloveniji. Ljubljana 1975. S. II 6936. Hočevar—Rnpnik F.: Socialno medicinska študija starejših lju- di v Sloveniji. Ljubljana 1965. S. II 6927 Sketdj J.: Izvrednoteni ombrosnrafski podatki na področju SR Slovenije. V Ljubljanii 1972. S. 11 BS-^SS. Milovič D. M.: Analiza napona i deformaci.ia u mehanici tla. Subotica 1974. S. II 6925. Mlakar C: Teorija tržnega mehanizma. I. Ljubljana 1974. S II 6.<>16. Vrednotenje zahtevnosti dela. Navodilo. Ljubljana 1974. S. II 6913. DOGODKI DOBRNA: PIONIRSKA KNJIŽNICA Na osnovni šoli na Dobrni so te dni u.stanovill svojo pionirsko hranilnico. Pokroviteljstvo Je prevzela celjska podružnica LJublJan- ske banke. To Je zdaj že 76. pionirska hranilnica na območju, kjer dela celjska podružnica Ljubljanske banke. Kot vse kaže, bo no'va izvenšolska aktivnost zajela vse ali vsaj veciuo otrok, ki obiskuje- jo to šolo. Teh pa Je okoli 350. Na zboru, ki so ga izpopolnili s prijetnim sporedom, .so izvolili sedemčlanski svet pionirske hranilni- ce. Minitorske dolžnosti pa Je prevzel ravnatelj Ciril Marlnček. PREBOLD: DRUGI V SLOVENIJI JVIinulo ioboto Je bila na \rliiuki svečana razglasitev rezultatov republiškega tekmovanja osnovnih nila^nskih organizacij Naš klub 75. Izredno lepo so se i/kazali mladinci iz žalske občine, saj so prejeli vrsto priznanj. 'lako so mladince iz Prebolda izbrali za druge najboljše v Sloveniji, mladi iz Tabora pa so zasedli odlično peto mesto. Uspeh mladih Preboldčanov je še pomembnejši, če ra- čunamo, da nimajo niti svojili lastnih prostorov. Posebno priznanje za večletno delo na kulturnem področju so prejeli mladinci iz Vinske gore, priznanje za najboljšo žirijo za Naš klub 75 pa Je prejela Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije v Žalcu. V.sem nagrajencem tudi naše i;skrene čestitke! JANEZ VEDENIK ŠENTJUR: DAN PROSVETNIH DELAVCEV Vsa sončna in svetla, vendar nekoliko hladna in vetrovna Je sprejela Planina v petek 6. Juidja nad 100 prosvetnih delavcev šentjurske občine, ki so imeli svoj ustanovni dan prosvetnih de- lavcev, nazvan po velikem slovenskem pedagogu Henriku Sehrei- uerju, katerega zadnje počivališče je na šentjurskem pokopališču. Program dneva je bil smotrno razdeljen na dva dela od kate- rega Je prvi obsegal izvajanja o delu in življenju pedagoga H. Sclireinerja, ki je bil 30 let ravnatelj moškega učiteljišča v Mari- boru in zelo plodovit slovenski pedagoški pisatelj. Ta izvajanja Je imel ravnatelj šentjurske šole Mirko Vrečko. Sledil Je oris dela in uspehov šol v občini v 30-letnem obdobju po osvoboditvi, kar je podal svetovalec zavoda za šolstvo Leopold Veber. Tovarišica Majda Pojanškova, članica republiške konference SZDL iz LJubljane, je nanizala vrsto aktualnih problemov v našem osnovnem šolstvu bd perečih kadrovskih vprašanj do reformnih prizaA ŠPENDSL GOSTINSKA ŠOLA V CELJU Ulica 29. novembra 12 objavlja VPIS za šolsko leto 1975/76 a) v poklicno šolo za poklic natakar — 90 učencev kuhar — 90 učencev b) v šolo za specializirane delavce za natakarske pomočnike ziEi kuharske pomočnike Pogoji pod a): — dokončanih 8 razredov osnovne šole — zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu Pogoji pod b): — dokončanih hajmanij 6 razredov osnovne šol« — zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu Zdravstvena sposobnost se ugotavlja po posebnem zdravniškem pregledu, ki ga opravijo na Zavodu za medicino dela v Celju. Prijave na obrazcu 1,20, koUcovane z 2 din državne takse, spričevalo o končani osnovni šofU in izipisek iz matične knjige prinesite ali pošljite na Gostinsko šolo v Celju, Ulica 29. novembra 12 do 30. junija 1975. REKLAM GORICA, podjetje za ekonomsko in turistično propagando, Nova Gorica sprejme HONORARNEGA SODELAVCA za prodajo koledarjev in zbiranje naročil za reklamne in grafične storitve na področju Štajerske ŽSaslužek: provizija od zbranih naročil. POGOH: mlajši upokojenec s srednjo izobrazbo. Prednost imajo interesenti grafičnih poklicev. Pismene prijave pošljite na REKLAM GORICA v Novi Gorici, IX. Korpus 100. EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER CEUE, Vodnikova 10 BO VPISOVAL NOVINCE od 16. do 20. junija 1975 Prijave oddajte osebno v tajništvu centra dnevno od 8. do 12. ure. Prijav, poslanih po pošti, ne bomo upoštevali. Sprejeli bomo: V ekonomsko šc ^ — 180 učencev v ekonomsko šolo — turistična smer — 30 učencev v upravno administrativno šolo — 30 učencev V vseh šolaii traja šoilanje 4 leta. Sprejemnih izjpitov ne bo, prednost pri vpisu ima- jo učeaicl z boljšim učnim uspehom. V ekonomsko šolo — turistična smer se lahko vpi- šejo samo tisti učenci, ki so se v osnovni šoU učili angleški jezik. Za vpis mora učenec predložiti: 1. izpolnjen obrazec DZS 1,20, kolkovan z 2,00 din 2. originalno spričevalo o dovršeni osnovni šoh 3. izpisek iz rojstne matične knjige Seznam sprejetih novincev bo objavljen 23. junija 19T5 na oglasni deski centra. i RAVNATEIiJSTVO §t. 23 — 12. junij 1975 NOVI TEDMIK — stran 11 pO koincai se meri začetek in vse kar je vmes. In če so golsiki otroci laške osemletke v solK>to za zaključno sliko v novi telovadnici zapečatili z napisom: Srečni smo — hvala vam!, potem je to spodbudno in odolžitev vsem, )[i so kakor koli prispevali — in prisipevali so vsi, vsak po- sameznik s samoprispevkom. Novo telovadnico, zgrajeno iz samoprispevka, so v Laš- Icem svečano otvarjali na dan šole, obletnico rojstva očeta slovenske knjige Primoža Trubarja, in v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Otvo- ritvena svečanost se je za- čela že na šoli^em dvorišču, kjer sta zastopnica učencev in podpredsednik skupščine občine Laško ,Jože Stanič prerezala trak in spustila množico gostov ter mladino v nov objekt. Le-tu se je po- tem zvrstil program dvojne- ga praznika, dneva šole in ot^^oritve telovadnice Ob tej priložnosti so spre- govorili ravnatelj šole, njego- va pomočnica, nadalje pod- predsednik Jože Stanič, pred- stavnik delegacije pobo-atene šole iz Trstenika. Pod vod- stvom Julija Gorica je ves čas povezoval recitacijske in telovadne nastope mladinski pevski zbor. Nastope so pri- pravili učenci osrednje šole v Laškem ter podružnic na Vrhu, v Brezah in Rečici. Seveda so ob zaključku šolskega leta imeli veliko po- vedati o svojih uspehih Lzven- šolske dejavnosti, vendar o tem kdaj posebej. Takrat na- štejmo enajst učenk in učen- cev, ki so bili vseh osem let šolanja odlični in ki so pre- jeli medaljo »Bratov Ribar«: Anica Kovačič (Vrh), Andre- ja Vidali, Magda Napret, š-tefka Krivec, Janko Vodi- šek, I>airko Skorja, Magda Domik, Rafael Kitak, Roza- lija Drame, Irena Rajner in Boštjan Ceperlin (vsi iz Laš- kega). Seveda bi ne bilo prav, če bi ne zabeležili tudi tega, da je svet šole podelil posebna priznanja članom gradbenega odbora za izgradnjo nove te- lovadnice, ki imajo nemalo zaslug, da je bila telovadnica zgrajena že letos. To so: Maks Košar, Karli Vidali, Stane Ratej, Franc šibanc. Stane Kužnik, Jože Krašovec in Jure Jan. Otvoritvena svečanost je bi- la v bistvu ena sama spod- buda, da bi čim prej začeli in uspešno zaključili še iz- gi-adnjo novega trakta šole in tako omogočili vsem ot- rokom v šolskem okolišu enakovredno šolanje, enak start v življenje. V tem cilju je bila v soboto prvič javno izrečena misel o podaljšanju samoprispevka za območje Laškega in okoliša. J. K. Lepo je v novi telovadnici Foto: J Krašovec ZDRAVSTVO: GRADIVO V RAZPRAVO lavršikii otibori občin skih zdiravstvenih skupno- sti ki [■svršilm odbor re- gionalne zdravstvene sku- pnosti Celje je v pretek- lem tednu obravnaval predloge samoupravnih aktov zdravstvenih skup- nosti, kii jih daje vsem ob- čanom, delegacijam, kon- ferencam delegatov _ dru- žbenopolitičnim skupno- stim v regi,jah, občinah m republiki v javno raz- pravo. Gradivo je bik) objav- ljeno kot priloga DELU, dne 3. jimija, z name- nom, da se občani sezna- nijo in dajo pripombe ter jiih posredujejo do 16. ju- nija strokovni 3d'ižbi re- gionalne zdravsitvene sku- pnosti. Gradivo obsega: samo- upravni sporazum o vr- stah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstve- nega varstva, samouprav- ni sporazum o eriotnom najmanjšem obsegu de- nainih nadomestil, samo- upravni sporazum o pri- spevku, ki ga plača za- varovanec, kadar uveljav- lja zdravstveno va-'stvo •■er statute občinske, re- gionalne in republiške zoravstvene skupnosti. Z. S. DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽE- VANJE I>elovna organizacija TOPER Celje je organi- zirala politično šolo za svoje delavce, šolo, ki je trajala od 4. do 11. junija, je obiskovalo 30 slušate- ljev, večina članov ZK. Izvedbo in organizacijo je prevzela Delavska univer- za v Celju. Slušatelji so prejeli gradivo za vse te- me po programu. Slušatelji, ki so 1» vsa- kem predavanju živo raz- pravljali, so zadovoljni s programom in predavate- lji. Ob koncu šole so pre- jeli potrdila o končani p>o- litični šoli. -nk CELJE: OČISTILI OKOLJE Naše okolje je vedno bolj onesnaženo. Ob sta- novanjskih poslopjih in drugod je vse več odpad- kov, papirja in drugega. Tako smo tudi na naši osnovni šoli Frana Kranj- ca na PoluUih sklenili, da izvedemo očiščevalno ak- cijo. Učenci prvega, diu- gega In tretjega razreda so urejevali okolico šole, učenci višjih razredov pa smo čistili po zgornji po- ti od Polul do Brega, del mestnega parka in okoli- co dijaškega doma »Duša- na Finžgarja« Delo je hitro potekalo S seboj smo imeli vreč- ke, ki smo jih polnili. Na- šli smo celo neuporabno vedro, konzervne škatle, razno posodo, razbito straniščno školjko itd. Ob stezah in cesti, kjer rasejo koprive, smo se pošteno opikali. Morda bi jih lahko kdo od Starej- ših pokosil ali požel? Ko smo delo končali, smo polne vrečke nesU v kon- tejner, ki je stal na Bre- gu. Tako smo vsaj malo očistili okolje in prav bi bilo, če bi se tudi starej- ši zavzeli za to in odla- g-ali smeta in odpadke le na določene prostore, ne pa da jih odmetavajo vse- povsod. Lenka Belaj, 6. b razred os. šole Frana Kranjca VLADO GREŠ- NIK NA NOVEM MESTU Vlado Črešnik, dosetla- nji in dolgoletni -lireklor stanovau,jskega podjetja v Celju, je s prvim Junijem letos prevzel novo delov- no dolžnost. Postal je se- kretar sveta osmih občin širšega celjskega območ- ja- PROIZVODNO PODJETJE 2 A L E C p. o. Komisija za medsebajna razmerja delavcev obj a vi ja I. pn>sta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. VODJO analitske službe delo v skupnih strokovnih službah POGOJ: končana VEKš z ustrezno praikso 2. ORGANIZATORJA POSLOVANJA delo na organizaciji poslovanja POGOJ: višješolska izobrazba ekonomske aU organizacijske smeri z ustrezno prakso. 3. SALDAKONTiSTA delo v skupnih strokovnih službah POCtOJ: končana srednja ekonomska šola z ustrezno prakso na tem pod- ročju. 4. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV delo v enoti Ključavničarstvo Žalec POGOJ: KV ključavničar 5. VEČ KV MIZARJEV delo v Pohištveni industriji Petrovče POGOJ: KV mizar z ustrezno prakso 6. TEHNOLOGA delo v enoti Modna konfekcija POGOJ: končana tekstilna tehnična srednja šola s 3-letno prakso ah kon- čana modelarska šola s 6-letno prakso. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v splošni službi podjetja na i-azgo- vor do 15. junija 1975. II. prosta učna mesta: 1. VEČ KLJUČAVNIČARJEV 2. VEČ MIZARJEV Kandidati morajo za učiao mesto izpolnjevati naslednje pogoje: — ne smejo biti starejši od 18 let ter da so ssdravi — uspešno končana osemletka Predložiti morajo prošnjo in spričevalo o končani osemletki. Kandidati naj pošljejo vloge ,splošni službi podjetja do 15. jimija 1975. TEHNIŠKA ŠOLA CELJE, Kidričeva 3 razpisuje za šolsko leto 1975/76 L VPIS v L RAZRED STROJNEGA IN GRADBENEGA ODSEKA POGOJI za sprejem: 1. usp6.šno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika, 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let in mora biti duševno in telesno sposob^ za študij izbrane stroke, 3. prednost pri vpisu imajo Icandidati z boljšim učnim uspehom. Učenci poklicnih šol kovinarske stroke, ki so se v lanskem šolskem letu (1074-75) izobraževali po predmetniku in učnem načrtu za izobraževanje ko- vinarjev in strojnih tehnikov z isto osnovo, imajo pravico vpisa v 3. letnik strojnega odseka. Kandidati pri vpisu predl(^jo; 1. originalno spričevalo osemletne osnovne šole, oziroma za vpis v 2. letnik spričevalo 1. razreda poklicne šole, 2. izpolnj^ obrazec 1,20, kolkovan z 2.— din državne takse, 3. Izpisek iz rojstne matične knjige. Prijave za vpis sprejemamo v dneh od 16. do 23. junija od 8. do 12. ure v tajništvu šole. 11. VPIS v 1. LETNIK STROJNEGA IN ELEKTRO ODSEKA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH POGOJI za vpis: 1. uspešno dokončana poklicna šola, 2. starost nad 18 let. Prijave za vpis sprejemamo v dneh od 16. do 30. junija in od 25. do 31. avgu- sta v popoldanskih urah (od 15. do 18.) ob ponedeljkih in sredah. ' Oddelek odpre šola le, če se bo prijavilo dovolj kandidatov. Vse informacije glede študijskih pogojev na oddelku za izobraževanje odra- sUh dobijo kandidati v upravi šole. Kandidati s poklicno šolo, ki niso starejši od 19. let, se laliko vpišejo v 2. let- nik rednega odseka, če opravijo diferencialni izpit (predpisa.no snov za di- ferencialni izpit dobite v tajništvu šole). 12. stran NOVI TEDNIK St. 23 ~ 12. junij 1975 pisma ALI SMO SE RES TAKO SPREMENILI? Ni jih na .vsakem zem- ljevidu. Le natančnejši vojaški zemljevidi-special- ke ali pa morda podrob- nejši lokalni zemljevidi imajo vpisana imena va- sic Radoblje i« Plazovje. Vendar jih kljub njihovi nepomembnosti ni težko najti. -Od Lašk^a, mesta, ki je znano po svojem zdravilišču aU še morda bolj po sloviti Pivovarni, je treba slediti toku reke Savinje, obiti po staro- davnih freskah mano Ma- rij agrasko cerkev, preč- kati železniško progo in kmalu nas sicer slaba makadamska cesta pripe- lje do železniškega podvo- za na levem bregu Savi- nje. Tu se pravzaprav za- čenjajo Radoblje, od tu pa je treba le še dobrih 30 minut hoje navkreber in že smo v naslednji va- si Plazovje. Obe vasici skupaj ne štejeta mnogo prebival- cev. Ti se veiidel ukvar- jajo z ekstenzivnim kme- tijstvom, mlajši pa si slu- žijo kruh v mestu, v to- varnah. Včasih je bilo ti- stih, ki so hodih na delo v tovarne, mnogo manj. Bolj so se posvečali delu doma na posestvih, pa čeprav ta niso bila velika. So pa bila zato bolj na- porna in treba je bilo več truda in žrtev, da se je obdelal vsak košček zem- lje. Ljudje so že od nek- daj ljubih to zemljo in kljub naporom vzdržali tudii v naj-težjih dneh. Letos, ko obhajamo 30. obletnico zmage nad fa- šizmom, mi v spomin pro- dro tisti težki časi oku- pacije. Spomnim se teh mojih vasic, saj sem z njimi podoživi j al grozote in trpljenje tistih dni. Tu- di ti dve vasioi sta dali, kar sta največ mogli v tistih dneh za skupni pri- spevek boju in zmagi nad fašizmom. V tistih težkih letih okupacije pa je bil za skui>en boj in uspeh odločilnega pomena de- javnik, da so v boju sode- lovah vsi in da med nji- mi ni bilo izdajalcev ah omahljivcev. Elnotnost mi- sli in dejanj, pripravlje- nost žrtvovati vse za skupni uspeh, duh med- sebojne povezanosti in pripadnosti ter prijatelj- ska iskrenost in vdanost so tisti činitelji, ki so ta- kratne težke dni delali znosnejše in preprečili marsikatere žrtve in tra- gedije. Tudi v povojnem času, v času obnove in napred- ka teh lastnosti niso za- nemarili,' nasprotno, goji- li so jih dalje in prišle so do izraza v skupnih akcijah, ko je bilo treba vasi elektrificirati, oskr- beti z vodo ali pa izbolj- šati poti. Danes, ko sm^o v glavnem rešili te naj- aktualnejše probleme na vasi pa kot da smo se spremenila in pozabili na drug drugega. Zaradi ma- lenkosti smo bih priprav- ljeni porušiti tiste ideale, ki smo jih v najtežjih dneh gojili, pozabili smo na soseda, na prijatelja, celo na brata. V vasi je utihnilo petje mož in fan- tov, pc^tali smo si naen- krat tujci, tujci in na- sprotniki zaradi včasih tako majlmih in nepo- membnih stvari, še ved- no se kot nekoč pogosto- krat srečujemo, toda kot da se vsakega srečanja bojimo, saj se nam ta- krat pogledi razidejo in glave povesijo. Nekoč, ne tako davno, pa smo hiteli drug drugemu v pomoč in si drug drugega želeli. Lepi so bili tisti časi in skoraj sem prepričan, da jih vsi pogrešamo, morda si jih želimo nazaj. Toda vsak zase smo preveč sa- mozavestni in ponosni na svojo čast. Nihče ni do- volj hraber in pošten, da bi podal roko sosedu, bratu, do pred kratkim iskrenemu prijatelju. Mo- rda se premalo zaveda- mo, da bi taka podaja roke povrnila nekdanje prijateljstvo, tekrenost, zaupnost, s tem pa tudi i:^tvarjalnost in dobro razpoloženje. To pa so vrednote, ki veljajo več kot lastni ponos. V vas bi se zopet povrnilo za- dovoljstvo, vrnila bd se pesem, ki je nekoč donela iz teh vasic in naznanjala vsak hišni praznik ali us- pešno zaključeno delo. Na sestankih bi zopet razpravljah o skupnih na- črtih, sestanki bi poštah delovni dogovori, ne pa tribuna, kjer bi razprav- ljali o medsebojnih napa kah in ki bi jih, kot se- daj, koristili za še večje medsebojne prepade. Bojim se, da nas bo šele srm-t enega ali dru- gega streznila in morda si bomo takrat očitali svoj preveliki ponos in premočno izražen . JAZ. žal bo takrat prepozno. Vesel bi bil, če bi le- tošnjo 30. obletnico zma- ge nad fašizmom prazno vali v takem razpolože- nju, kot smo jo dočakali; veselo, iskrenih src z mnogo zaupanja drug v drugega in z radostno skupno pesmijo. Takšno razpoloženje bi bili dolžni gojiti že zaradi okoli 1,7 milijona padlih, ki so se žrtvovali za boljše dni, za lepši naš dan, pa tudi zaradi naših najmlajših, ki se zgledujejo po nas. Nenazadnje pa sem tu- di prepričan, da so to želje vsakega izmed nas, ker konec koncev dvo- mim, da smo se toliko spremenili. KAREL PUSNIK, Radoblje 4 a, Laško »BIROKRATI- ZEM NA POHODU« 13. maja 1975 se je okrog 8. ure zjutraj pred hišo družiniske upokojenke Š. A. v Tmovljah št. 236 pri Celju ustavil osebni avto in iz njega sta izstopila uslužbenca celjske davčne uprave z nalogo, da izvr- šita prisilno izterjavo dav- ka v skupni vrednosti 88 din, oziroma cte opravita »rubež« kot sta sama de- jala ob prihodu na dvori- šče. Ker takšnih obiskov š. A. dosilej nd bila vajena, ju je začudeno pogledala^ še bolj pa je bila prese- nečena, ker sta nepovab- ljena gosta namen svoje- ga obiska napovedala tako glasno, da so to lahko slišaU tudi bližnji sosedi. Š. A. je uslužbencema taikoj povedala, da gre verjeth.0 za pomoto, ker je doslej veano pravočas- no poravnala vse svoje obveznosti, da je sicer pred kratkim dobila neko obvestilo Iz davčne upra- ve brez položnice in da je takoj naslednji dan šla na davčno upravo, tam pa so ji dejali, da položnice ni- so poslali zato, ker ima poravnane vse obveznosti. Ker je bila tako še bolj trdno prepričana, da gre zia nesporazum, je dejala uslužbencema^ da naj 25a- devo še enkrat preverijo in bodo ugotovili, da gre za pomoto. Uslužbenca davčne upra ve njenih pojasnil nista niti poslušala, niiti upo- števala, ampak sta brez vsakega dovoljenoa vstopi- la v kuhinjo in tam izve- dla rubežni postopek — radioaparat sta ocenila na 150 din in od nje zahte- vala njen podpis. Pri svo- jem delu se* je posebno odlikovala uslužbenka po njenem nečitljivem pod- pisu Zelerina. Močno prizadeta in raz burjena š. A. je naslednji dan zjutraj šla na davčno upravo in zahtevala poja- snilo za njihov birokratski postopek. Dobila je kra- tek odgovor, da je šlo za pomoto, raiztrgali so listi- ne in zadeva je bila za njih ad acta. Ob tem dogodku se sprašujemo, ah se res po- samezniki v naši samo- upravni ureditvi lahko tako birokratsko izživlja- jo z občani in jim s svo- jim neodgovornim delom jemljejo ugled. Pri vsem tem se pa menda nitd ne zavedajo, da takšni ne- upravičenii ix>stopkd žalijo občane. Zaželjeno bi bilo, da v bodoče ne bi prihajalo več do takšnih neprijetnih do- godkov in tisti, ki so za to odgovorni, da izdajajo na- loge za rubež, svoje (telo opravljajo z večjo skrb- nostjo in odgovornostjo. ŠORN MILAN, Trnovi je POJASNILO V gornji zadevi vam sporočamo sledeče: Zavezanka š. A. iz Tr- novelj je dolgovala na davku od kmetij.ske de- .javnosti. Ker svojega dol- ga ni poravnala, je zato prišlo do prisilne izterja- ve. Delavca davčne upra- ve, ki sta se dne 13. 5.1975 zglasila pri zavezanki, svo- jega prihoda In namena nista glasno napovedala in tudi nista na silo vsto- pila v stanovanje zavezan- ke. Nasprotno, zavezanka je gla.sno reagirala na njun prihod in namen in tako opozorila sosede za kaj pravzaprav gre. Da bi delavca zaščitila zave- zanko pred radovednostjo sosedov, sta ji predlagala, da bi se o celotni zadevi pogovorili v hiši. Tako so vstopili v stanovanje, k,ier je bil zavezanki vročen .sklep o prisilni izterjavi in ker ob tej priliki tudi ni poravnala svojega dav- čnega dolga in se tudi ni izkazala z ustreznimi do- kazili o plačilu, je bil op- ravljen rubež t. j. sestav- ljen je bil rubežni zapis- nik. Na njun predlog se je zavezanka š. A. naslednji dan zglasila na davčni upravi, kjer je bila ce- lotna zadeva z njo tudi razčiščena. Ob tej priliki je poravnala davčni dolg v višini 59,00 din. Za raz- liko do terjanega zneska pa je bilo z njeno po- močjo ugotovljeno, da je bil ta znesek v davčnem knjigovodstvu knjižen na drugo sicer njeno kartico. Zavezanka plačuje nam- reč dve vrsti davka in sta zato v knjigovodstvu na- stavljeni dve kartici. Z njenim plačilom in s pre- knjižbo je bil tako njen dolg v celoti razčiščen, vendar šele po začeti pri- silni izterjavi. Vsi dokumenti o tej za- devi so na davčni upravi in torej niso raztrgani. Delavci davčne uprave se v celoti zavedajo svoje težke in odgovorne nalo- ge in se pri tem trudijo, da bi bili odnosi z občani čimboljši. Vse nesporazu- me ali eventualne spodrs- ljaje želimo reševati v so- delovanju z občani v obo- jestransko zadovoljst\'0. Pri teh naših prizadeva- njih pa večkrat naletimo na nerazumevanje in ce- lo na žalitve. Zavedamo se, da smo sestavni del naše samo- upravne socialistične dru- žbe in da smo tudi "samo ljudje ter želimo, da nas ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 34 30 LET OSVOBODITVE PISE FRANJO FUAVŽ Okupatorju uspe uničiti frontno organizacijo 6. juilija je v Gornjem gradu uspelo le redkim fron- tovoem, da so se izog'nili aretacijam. Toda tudi večina teh ni bila diolgo na svobodi. Seznanili smo se že, da je Gestapo nekaj dni za tem aretiral Franca in Jožeta Prislana na Dunaju. Njim ptreceu mlajši brat Boris je kasneje vstopil v partizane in padel v bližini domačega kraja v nemški ofenzivi decembra 1944. leta. Tudi Ko- lenčeva brata — Jože in Albert — sta bila kot parti- jama zajeta konec julija 1942. Od vseh ai-eitijranih so bili izpuščeni iz zaporov po trikih preizskušnjah in mučenju v zapoioi, delno tudi iz raziloga ker niso bili v organizaciji ilegale močno anga- žirani. Alojz Šebenik, Ferdo Rifel. Ivan Pevec in Iran Podlinšek ml. Sebendka je Ciostapo kasneje ponovno odvedel v zapore. Po aretaciod njegove žene 13. septem- bra — o njej smo že slišala, kako p&nosno in hrabro se je zadržala na zasliševanju v Starem piskru in da je bila nato ustreljena — so ga odvedli na prisilno delo na Bavarsko. Hčerka Nada je še pravočasno po- begnila. Najprej je šla na delo v takoimenovan Reich, toda zvedela je o vzsnemirljivih dogodkih doma in po- begnila na Hrvatsko, kjer se je v jeseni 1944. leta pri- ključila partizanom, pred tem je že dobro leto dni v bližini Vinkovcev sodelovala s tamkajšnjimi ilegalci. Poleg šebetniika so aretirali še Pavlo Presečnik, Franca Božiča in Jalioba Beiziovška. Presečnikova je bila po- slana v koncentracijsko taborišče. Božiča in Bezovska so ustrelili v Mariboru 2.10.1942, torej istočasno kot Šebenikovo Frančiško, a poleg njih še gornjegrajčana Jožeta Koleijca in Andreja Storgelja. Med dvaindvajsetimi aretairanimi dne 6. julija je bilo kar deset žena. Nekaj žena je bilo aretiranih kas- naje. Nemogoče je opisati, koUko garja so prestale v zaporih in taboriščih. Gornjegirajčanke so bile odve- dene predvsem v taborišče Auschw;tz. Vsega skupaj jih je bilo v tem taborišču s tistimi, ki so bile areti- rane po 6. juiUju, sedeonnajst. Kako grozno zanje in za svojce: trinajst se jih ni ndkoda več vrnilo na svoje domove. V grobovih in kremartjoriju tega zloglasnega Brata Prislan — Jože, roj. 1907, je bil učitelj, Franc, roj. 1914., po poklicu trgovec — uvrščamo med prve sodelavce narodno osvobodilnega gibanja v Gornjem gradu. Po aretaciji v juliju sta bila zaprta in zaslišana v celjskem Starem piskru in tu ustreljena 15. avgusta 1942. Slike iz Muzeja narodne osvoboditve v .Maribora. taborišča so ostale Angela Kolenc, Ana Metrmal, Apo- lonija Mermal, Marija Ogradi, Josipdna Peme, Ivana Potočnik (Bevčeva mama), Franja Presečnik in njena hči Pavla Presečnik, Iva Prislan^ Marija Sameja. Marija Šarb in Alga Žmavc. Na svoje domove so se vrnile bolne, komaj še pri življenju in nekatere s posledicama za vse življenje, Nata Filač, junija 1943 Marija Hren (Mlinairjeva iz Krope) v juliju 1944, Vida Prislan juhja 1945 in Maira Topolovec v juliju 1943. Straliovlada taborišča ^ Preberimo si samo del opisa rasmer v Auschwitzu, ki ga je najpisala bivša intemiranka Angela Zmavc iz BoSne 1958. leta, da spoznamo kaj vse in kako so prenašale zavedne slovenske žene gorje tistega časa. Žmavčeva navaja med drugim: »V to koncentracijsko taborišče sem prišla v avgnastu 1942 in ostala tu do' januarja 1^. Takrat sem šla v lažje taborišče Ilsen- burg in odšla na prostost v domovino 3. avgusta 1945. Najtežje čase sem doživela v Auschwitzu, kjer so me obsodili tudi na smrt. Bilo je septembra ali oktobra meseca. Strašen mraz je bil v teh krajih in nas Je zeblo_ ker smo bile na pol gole. Nekaterim nam je prišlo na misel, da smo raztrgale odeje in si iz njih napravile nekak kimono, s katerim smo si ovile ozeblo telo. »Zločin« je prišel na dan. Pri apelu na dvorišču so odbrali 23 »grešnic« in nas posebej pK>strojili. Pri- pravljene smo bile na smrt, brž ko so se nam približali gestapovci, ki so bili do vratu oboroženi. Iz njihoye sredine je izstopil gestapovec in nam s sarkastičnim glasom dejal: »Vi ste barbarski narod, ki uničuje na- rodno imovino in zasloižite smrt.. Da vam dokažemo, da smo mi kulturen narod, vas pomilostimo in boste šle v kazenski lager za šest mesece\'.« Res so nas kmalu zatem odpeljaU šest kilometrov od Auschvvitza v k^^nsko taborišče Budy, podružnico Auschvvitza. Tu so nas tako sistematično mučili ^ da so slabotne žene kar po vrsti umirale. Prestradane, prezeble in vse onemogle smo težko kopale grič in težke hunte zemlje in kamenja prevažale na sosednji grič. Najtežje nemške kriminalke so bile naše paznice. Tega mučenja ni bilo mogoče prenašati in smo po treh tednih od 23 zapornic ostale žive samo tri. Jaz sem ta čas tudi zbolela za tifusom in ležala v vročini 41 stopinj nezavestna. Potem so me prepeljali naz.aj v Auschwitz, v revir, kjer sem ležala na golih tleh. Vendar sem ostala živa, ker so mi dobre sojetnice pomagale na noge. Po tifusu so nas tehtali. Imela sem komaj 28 kg in pol. Noge me dolgo niso ubogale. Minilo je precej časa^ da sem spet sihioddla.« Odgon moških v taborišča Tiste može, ki jih niso ustrelili — le redki so bili izpuščeni domov —- so odvedli v koncentracijska tabo- rišča. Anton (ml.) in Franc Krivec, Martin Presečnik in Franc Pustoslemšek so biU dolge mesece v koncen- traoijsucem taborišču Mautihauisen. $t. 23 — 12. junij 1975 NOVI TEDNfK — stran 15 tako obravnavajo vsi ob- čani. Načelnik davčne uprave EDO Kl/)VAR ZDAJ ZAORI — ODGOVOR DANIJU VOŠNJAKU v prejšnjem tedniku je bilo objavljeno pismo Da- nija Vošnjaka " naslovom »Zdaj zaori . . '< v kate- rem pisec totalno negira smisel, izrvirnos- m pra- vilnosit mojega članka s istim naslovom, ta član- ka o problemih MZ Pol- zela Ko sem prebiral pismo, sem bil vesel, kajti na začetku sem mislil, da me nekdo, ki stvari bolje pozaia, samo dopolnjuje. No, nadaljnja vsebina pi- sma in hudo neutemelje- na kritičnost do mojega članka mi očita celo stva- ri, ki jih v članku ni za- sledila, mi je vzbudila dolžnost, da tov. Vošnja- ku odgovorim in ga po- vprašam. Tov. Vošnjak: Kje je v mojem članku trditev, da so starejše pesmi nekvali- tetne? Kje piše, da s6 so- dobne pesmi kvalitetnejše? Kje piše, da vam parti- zanske pesmi, ki ste jih p>eli na Vranskem, ne smejo biti svete? Kje pi- še, da ni noben zbor do segel kvalitete? Kaj je ne- objektivnega v tem član ku? K z enkratnim branjem mojega članka niste uspe- li izluščiti glavno misel, ki me je spremi,;?..'a skozi ves članek, vas prosim, da ga še preberete in bo- ste lahko ugotovili, da v mojem članku ni vsebine, zja katero me v va.šem pisanju obsojate \ Strinjam se z vami gle de problemov amaterskih zborov, požrtvovalnosti 1 pevcev, njihovega entuzia- zma veselja in želje do. čim lepšega petja. Mo-- ram povedati, da sem o teh problemih in razme rah, v katerih zbori delu- jejo, dobro seznanjen. Vendar, ko zbor stopi pred občinstvo, takrat nih- če ne vpraša, kako Je zbor vadil, koliko je ta ali oni pevec žrt-voval svo- jega 6a.sa. Tu se ocenjuje le petje, interpretacija, barva zbora, čistost zbora, artikiilacija. intonnnčnost. nastop itd. Na MPF v Ce- lju so trije celjski zbori prejeli najvišja odUčja, ka jim jih je prisodila stix)- kovna žirija za njihovo izvajanje. Verjemite mi, nihče od komisije ni dal zboru točk za to, ker je pač zbor vadil,. .. pač pa je bilo merilo le v kvah- teti. Tako tudi vi ne mo- rete zahtevati od mene. da bi na podlagi pozna- vanja razmer, v katerih naši občinski zbori delu- jejo, napisal, da je revija v povpi-ečju na neki z.^vid- Ijivo visoki ravni, če pa ni. Priznavam, da je v članku premalo pohvale tistim, ki so ne glede na doseženo kvaliteto žrtvo- vali veliko za to, da bi v svojih 25možnostih naj- boljše nastopili. Vendar to ni bil namen mojega član- ka. Pisal sem o vtisu ce- lotne revije. Poskušal sem orisati le problem.e, zara di katerih bi bila lahko kvaliteta naše zborovske glasbe še boljša! Očitate ml, da s svo- jim člankom delam ama- terjem veliko škodo. Stvar je edinole v tem. Icako kdo kritičnost pre- nese, že pametnejši od /nas so prišli do sklepa, da je človek, zadovoljen s samim seboj, na robu propada. Prepričan sem, da tako ni s pevci in nji- hovimi zborovodji. Verjet- no si vsi želijo še bolj- šega, kvalitetnejšega pet- ja, saj je resnično škodn njihovega dragocenega ča- sa za nekaj neperspektiv- nega. Revija resnično ni tekmovanje, je pa javni prikaz naše zborovske pe- smi. In zakaj ne bi sme- lo biti izrečenih nekaj kritičnih besed in nakaza- nih problemov, ki zavi- rajo hirejšo, kvalitetnej- šo rast naših zborov. Mar tudi vi ne želite, da bi naši zbori peh čim bolj ubra.no? Vprašajte se, kje bi bili, če ne bi bilo zdra- ve in reahie kritičnosti. Torej je tudi revija neke vrste tekmovanje. Mojo nedolžno misel o pesmih,, »ki jih nekateri zbori pojo že vrsto let«, ste močno napadh s svo- jo sentimentalno svetost- jo, do »zastarelih in manj kvalitetnih pismi«. Sloven- ska in jugoslovanska zbo- rovska zakladnica je zelo bogata, to velja budi za partizar.sko. Mar ne bi bi- lo prav, da bi ljudje sli- šaU tudi kakšno »novo«? Tudi ta bi vam bila lahko >ysveta«. Če preidem na intervju, ki sem ga imel s pevo- vodjem Vinkom Rizma- lom, naj povem, da sem zapisal le to, kar mi je sam povedal. Mar ne ver- jamete, da je vaš pevovod ja »lahko to izrekel«? Mi- slim pa, da to ni nič kaj,takega, da bi bilo vre- dno toliko vašega pisanja, kajiti prepričan sem, da bi bil vaš pevovodja pna, ki bi se oglasil, če bi nje- govo besedo interpretiral napačno. Pa tudi celoten intervju je imel popolno- ma drug namen, kot pa delati probleme iz tega, če boljši pevci ne hodijo na vaje, ker mislijo, da vse znajo. Mislim, da če bo ste vsi redno na vajah, bo tudi pevovodja imel večjo dolžnost in veselje do kvalitetnejše priprave Ln dela. Upam, da sem vam m bralcem, ki so vašega m.š Ijenja, odprl pot do dru- gačnega razumevanja mo- jih dveh člankov. Prebe rite vse še enkrat, pa bQ ste videli, da imam morda le prav. Pa brez zamere! VOJKO RIZMAL NA iVlATURANT- SKi IZLET V TROGIR še nekaj dni pa bo konec štiriletnega šolanja na Ekonomski srednji šo- li v Celju. Kako si bo- mo oddahnili, toda kaj, ko najvažnejše še pride: matura. Trenutno je v naših miishh dobro za- ključiti zadnji razred in po težko pričakovani ma- turantski izlet. Na naši šoli traja izlet tri šolske dni, doda pa se še en dan, tako da traja sku- paj štiri dni. Na izlete gremo različ- no. Eni potujejo na Kor- čulo, drugi v Hercegno- vi ipd. Naša razredna skupnost 4. d razreda pod vodstvom prof. Ide Vasle, se je po številnih prere- kanjih odločila za Trogir, kamor gremo skupaj s 4. c pod vodstvom prof. Alenke Buh. V zadnjem času so .se v našem raz- redu dan za dnem vrstili prepiri. Sprva smo bili namreč namenjeni v Bud- vo, ki pa je za naš dija- ški žep predraga, nato v Hercegnovi, kar pa smo zaradi posebnih razlogov morali opustiti. Tako nam je ostal Trogir, toda du- hovi se še .sedaj niso či- sto pomirili. Pa bo že boljše. - Ko smo preučili pro- spekte, smo videli, da bi se pravzaprav morali ime- ti dobro. Stanovali bi v hotelu Medena, ki je od- daljen od Trogirja 4 km, .sobe so obrnjene proti morju, ima svoje športno igrišče, nočni klub, svojo plažo ipd. Nameravamo pa narediti še izlet na slapove Krke. Tako nam preostane samo še čaka- nje, da vidimo in okuša- mo vise te stvari. Prepričtina sem, da nam bo ta maturantski izlet ostal še dolgo v spominu, posebej, če bomo imeli lepo, sončno in toplo vreme. IZ DOMA UPOKOJENCEV življenje v upokojen- skem domu ob Savinji je res lepo, če izvzamem ne- kaj fKDmanjkljivosti, kipa bi se jih dalo z dobro voljo odpraviti. Naša pri- zadevna in pridna direk- torica se trudi, da nam bi bilo lepo in da bi bil tudi izgled doma in oko- lice lep. Dom leži ob Savinji, na- sproti Mestnemu parku in imamo zato dober raz- gled in čist zrak. Okolica doma je posajena z zele- njem in je lepo urej^ia, tako da jo je veselje po- gledati. Upravno osebje je pridno, prizadevno in pri- jazno z nami. Strežno osebje nam vse lepo po- čisti, da se nam hodniki in sobe kar svetijo. No, tudi nekaj takih je vmes, ki mishjo, da smo v do- mu zastonj in da nas zato lahko opravljajo in ne izvršujejo v redu svo- jih dolžnosti. Večina upokojencev je vljudnih in prijaznih in nekateri si nalagajo kup dela za druge, če bi bili vsi taki, bi bilo življenje v domu idealno, žal pa ni tako. Nekateri zviška gledajo na druge in mi- slijo samo nase. S hrano in postrežbo niso nikoh zadovoljni in kar naprej godrnjajo. Celo naderejo te, če jiii ogovoriš ali pa jim želiš pomagati. Ne- kateri celo mrtvih ne pu- stijo v miru. Svarilo in poduk' naše dobre direk- torice zaleže le za kra- tek čas. potem pa se spet vse vrne na stari tir. PA\'X,INA KLANONIK Celje ANTON NOVAČAN SPOMM NA MLADOST ^ Srbi, posebno Kostic. so uprizarjali posebne motive, šaljive motive na čast Alahu. Vsak si je vio okrog glave kakršnokoli krpo, klečao po tur- ški na postelji, se priklanjao in blebetao svoj po- tvorjeni koran. Bilo je smeha in norosti, poseb- no kadar se je teh pobožaosti udeleževao debeli Ger- jovič, ki je izgledao kakor pravi pravcati turški paša. Te turške molitve so veliko zalegle, zakaj drugo jutro so navadno izpustili po enega, dva naših tovarišev . .. Ker se je to slučajno ponavljalo, je zaprosio grdogledi Roškar za turško molitev. In res. pomagao je. . . Se gorečnik, kaplan Rabuza, vedno tih in strog, se je časih smehljao. Jovijalni Žirovnik, katerega so pripe Ijali belega od pljunkov in vsega okrvavljenega iz rok graške mafije, pa je ljubio resne filozofičnc po- govore. Bio je izmed vseh duhovnikov najinteligentnejšt, najbistrejši in po svojem srcu najbolji. Graški minoriti s zvedeli zd njegovo nesrečo in so mu poslali cgip lovskih cigaret in časih celo po zeleniko vina. Seveda je čestiti mož, danes že tudi mrtev, vse te dobrote delio med nas in tisto^ dobro duhovniško vino smo popili vselej hitreje, nego izreče mašnik svoj dominus vobiscum. . . Toda, kaj so vsi omenjeni in neomenjeni tovariši proti našemu Williju? Bogve zakaj so utihotapili med nas tistega Willija. Enj so mislili, da je špijon, toda za špijo7ia je bio preneumen. česa on vse ni uganjao? Bio je pravi Nemec, sladkega lica, zoprno sladkih ust, topega noseka in u bokih se je zihao med hojo kakor koketna deklica. Zaprli so ga navodno. ker je iz mo- litvenika čitao, po graških krčmah, da je vojna veliki greh. Pravi kriminalni tip, potepuh in skitnica, je pol ivojega veka že preživeo po ječah in mu je bila po- sebna čast, da je sedaj zašao med »tako visoko go- spodo« kakor je govorio. Bio je perverzen in je z ordi- narnimi svinjarijami dražio naše duhovnike, ki so se nemilo zgražali, posebno ko jim je nekoč pokazao ne- kaj nedostojnega na svojem telesu . . . Pederast se je zaljubio zdaj u tega zdaj u onega, pošiljao z roko na- širn kaplanom poljube, odgovarjao na jezne psovke istotako in govorio mnogo sam zase, kadar smo vsi molčali. Vendar, bio nam je potreben. Pometao je so- bo, skrbeo za diskretni kot pri vratih, prao nam je srajce, pospravljao posodo po kosilu in večerji, skrat- ka, bio nam je neobhodno potreben. Za svojo ^službo je prejemao od nas ostanke jedil in tisti, ki so imeli denar, so mu kupovali ocvirke, sladkor, kruh in sadje. Vsi ti naši ljudje pa so sedeli po nedolžnem in še nove so pripeljali. Zapirali so jih za nepremišljeno be- sedo, ako so jo le mogli tolmačiti kakorkoli kot državi nevarno, zapirali so jih na ljubo kakoršnikoli kaprisi posameznega štreberskega žandarja, zapirali so jih za grd pogled, zaradi slovenske knjige, kakor na priliko poslanca Roškarja. Zapirali so jih nazadnje kar pav- šalno brez vsakega povoda, kakor župnika Gabrona in celo skupino Rošanov. Dr. Gamsa, uradnika finančne- ga ministerstva na Dunaju, so zaprli, ko se je vozio proti jugu na dopust in za zdravje u Rogaško Slatino. Četudi drugače ni malo podoben cesarju Heliogabalu. je imao ta siromak hemeroide. take prave uradniške, in je spotoma u vlaku bio sumniv očesu postave zbog svojega nemira na sedežu. . . Vsak izmed nas je zrno povedati svojo storijo in dasi smo zbijali šale in pre- ganjali skrbi, kakorkoli smo vedeli in ziiali, je vendar vsak nosio na dnu srca težek kamen. Mene so par dni po prihodu gnali invalidi po nekih dolgih graških uli- cah k vojnemu sodišču. Auditor je bio zelo radoveden mož in je hotel vedeti, kaj sem imao opraviti kot študent v Parizu, MUnchenu in predvsem v Moskvi... Poslao me je rmzaj, ne da bi kaj zvedeo, in spominjam se, kako smo romali z invalidi zopet u Paidustor. Spo- minjam se neke deklice, ki nas je spotoma srečala, ob- stala in se zagledala. Obstao sem tudi jaz in sem gle- dao u tiste njene globoke črne oči, polne sočutja, do- kler me ni udario invalid s puško u rebra . .. Malo je ostalo mojih dni u Paulustru, toda kako dolgi so bili in kako dolgi so še danes u spominu! Kakor menda nihče izmed tovarišev, tako tudi jaz ni- sem pozabio naših dopoldanskih sprehodov po obzida- nem dvorišču garnizonskega aresta. Stopali smo. dva po dva, u krogu med oboroženimi stražami, u sredini pa je stao profos, zdepast in zavaljen debeljko, jezljiv in hudoben, da nikoli tako. Kar naprej, brez prestanka, vsak dan in vsakokrat rms je psovao tako .nizko in prostaško, da je nazadnje bio smešen. 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 (J »JUTRO« —8. JULIJA 1935 SOCIALISTI USTANA VLJAJO STRANKO Celje, h. julija IBiib V nedeljo je priredila »Svoboda« oelik zlet v Celju. Udeležence je pri- peljalo pet posebnih vlakov. S po- sebnimi in rednimi vlaki je prišlo okrog 4000 oseb, 800 pa se jih je pripeljalo z vozmi in kolesi. Iz Za. grebn je prispelo okrog 200 oseb, poleg teh pa še delavska delegacija iz Beograda pod mdstmm dr. Ziv- ka Topaloviča in iz Sarajeim pod vodstvom Jova Kašiča. Ob 14.30 je bil po mestnih ulicah sprevod, v katerem je korakale okrog 6000 oseb. V sprevodu je bilo tudi 11 praporov, 11 konjenikov, 240 kolesarjev ter 15 godb Na Gla- ziji je bila ob 17. uri akademija ob veliki udeležbi gostov in domačega občinstva. Akademijo je otwril z nagovorom predsednik Svobode g. Bogo Teply iz Maribora. V imenu strokovnih organizacij je govoril g. Leskovšek iz Ljubljane. Predsed- nik Delavske zbornice g. Alojzij Se. dej je sporoči.l da je bila v Celju konferenca soc'. delegatov iz Slove.' nije, Beograda, Zagreba, Sarajeva in drugih krajev in da je bilo na tej ko-njerenci sklenjeno, da bodo predložili notranjemu ministrv pri- javo za u^tanomtev socialističrtt stranke pod imenom aZveza delov nega ljudstva«. Ta stranka bo med drugimi socialno-političnimi točkami zahtevala tudi amnestijo ;30litičnih kaznjencev ter siKJbodo govora, tis- ka in združevanja. Pri akademiji je sodelovalo 23 pevskih zborov in več godb ter dramska orkestra Svobode iz Kranja in Zaloga. Politične konference so se udele- žili :?Avko Topalovič iz Beograda. Jovo Jakšič iz Sarajeva, Lojze Sedej iz Ljubljane, Petejan iz Maribora m drugi delavski ix)ditelfi. Dogovo- rili so se v glavnem o bodočem pro- gramu obnovljene socialistične stranke, ki naj bi med drugim ob- segal: pop(Jlno amnestijo vseh poli- tičnih obsojencev in njihovo držav- no rehabilitacijo^ ukinitev ^,kona in sodišča za zaščito države, obnovo neodvisnosti sodišč in sodnikov, po. polno svobodo tiska, zborova7ija in dogovarjanja, razpust sedanjega parlamenta in razpis novih volitev na osnovi enake tajne in proporčne volilne pravice, revizijo ustave, 40. urni delovni teden, zavarovanje za brezposelnost in starost, borbo proti fašijzmu itd KONRAD SODIN USTANOVITI SVOBODE Ko se v teh dneh pri pravi jamo na prassnovanje 40-letnice Zleta Svobod v Celju, se nam vsiljivo za- stavlja vprašanje, ah da- našnja društva Svobod gradijo svojo dejavnost na temeljih, ki so jih po- stavila predvojna delavska kulturno prosvetna dru- štva, ah zasledujejo tra dicijo predvojnih svobod. In še drugače: kaj so Svo bode danes? Ta vprašanja smo zasta- vili tudi Konradu Sodinu, predsedniku Zveze kultur- no prosvetnih organizacij občine Slovenske Konjice, ki je pred štiridesetimi leti tudi sam prisostvoval Zletu Svobod v Celju. »Menim,« je dejal Kon- rad Sodin, »da današnja društva Svobod vendarle zasledujejo tradicijo pred- vojnih Svobod. To lahko trdim seveda za na.šo, ko- njiško občino, kjer delu- jeta dve Svobodi: zreška In konjiška. Iz dejavnosti obeh lahko razberemo, da nadaljujeta pred vojno začeto delo in da črpata moči v vrstah delavcev Poleg tega sta bila Zreče in Konjice že pred vojno delavska kraja z razvito delavsko in sindikalno mi- selnostjo. Ni torej na- ključje, da ?e danes de- iu^jeta Svobodi ravno v Zrečah in Konjicah. Kajta vemo, da so bile Svobo- de izključno delavska društva in kjer ni bdlc tovarn, tudi Svobod ni bi lo.« Kakšne pa so možnosti za ustanavljanje Svobod danes? »Kulturna skupnost na še občine in Zveza kultur- no prosvetnih organizaci,) bi morala sedanja pro- .svetna društva, ki delu- jejo v Vitanju in LočaJi, preusmerjati v društva Svobod Opažamo nam reč, da se v ta dništva povezujejo predvsem de- lavci, ki ustvarjajo in na- menjajo sredstva za kul- turno prosvetno dejav- nost. In ravno delavce bi morali v večji meri pri- tegniti v ta društva, tiste delavce, ki bi znali pove- zati politično delo s kul- turo. To pa je temelj, na katerem so gradile tudi predvojne Svobode.« DAMJANA STAMEJCIČ LAŠKO: TUDI MNOŽICMO Tudi v lašlti občim m delo\mega kolektiva, iz kate rega bi na zletu Svobod v Celju ne bilo močnega za stopstva Pc podatkih, ki jih ima v teh dneh na vo Ijo sindikalni sVef v Laškem se bo organizirano /leta udeležile najmanj petstc delavcev iz Laškega, Radeč in Rimskii; Toplic Bre? dvoma bo na proslavi 40 obletnice mnoge več občanm' enostavno zato, ker bli žina Laškega to omogoča in ker si obetajo od priredit 7e v Celju veliko doživetje V Celje pojdejo poleg navedenih še večji del vs; pevski zbori iz občine in godbe na pihala ter drugi; skupine ab.sfcoječih kultumo-prosvetnih društev. ŽALEC: VEG KOT 1000 UDELEŽENCEV O tean, ktiito se v žalski abčini pripravljajo na 40-letnLco zleta Svobod v Celju, smo se prc^J dnevi pogovarjali s predsednikom Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Žalcu, Venčeslavom Satlei-jem Povedal nam je, da priprave za udeležbo trajajo ž<= dlje časa. in da so v -iogovoru s posameznimi osnov ■jiimi organizacijami sprejeli >klep, naj bi se prckslave v Celju nikjer ne udeležilo manj kot deset odstotko-v' .zaposlenih. Tako računajo, da se bo proslave v Celju' udeležilo več kot r;isoč delovnih ljudi žalske občine Poleg njih bo na osrednji proslavi na.stopilo enajst pevskih 55borov iz občine, kar je več kot pohvalno Venče&lav Satler je poudaril tudi to, da bodo v Času zleta Svobod po vseh krajevnih s'rupnostih izo besih slo\fenske zastave, k prazničnemu vzidušju pa bodo prispevali tudi šteamlni plakati in 'ransparenti VELENJE: 2000 JIH BO Tudi v velei:ijski občani se že dalj časa temeljit(j pripravljajo za sodelovanje na sobotnem slavnostnem zletu Svobcd v Celju. Predsednik občinskega sindikat nega sveta Velenje Marcel Medved je ob tem povedal: »S pripravami za sodelovanje v Celju na zletu Svo- bod smo pričeh že zelo zgodaj. Tako pričakujemo, da bo iz naše občine potovalo v Celje na slavje okoli 1700 udeležencev iz delovnih kolektivov, šol in krajevnih skupnosti ter dve godbi na pihala (Zarja iz Šoštanja in rudarska godba iz Velenja), Kajuhov moški pevskj abor iz Šoštanja in jpet, šolskih pevskih 7.borov (Oš Kajuh Oš Biba Ročk iz Šoštanja in Oš Anton Aškerc, Oš Gustav šilih ter Oš Miha Pintar-Toledo iz Velenja). Upamo, da bomo dostojno zastopali na slav ju ob iO-letnicd zleta Svobod vse '.isto, kar so tudi naši delovni ljudje šaleške doline takrat podprli in šo danes z vso vnemo in srcem podpirajo. Na zlet Svo bod v Celje bomo odpotovah s posebnim vlakom.<• ŠENTJUR: UDELEŽBA NA ZLETU Predsedniki osnovnih smuikalnih organizacij v šent jurski občini so se dogovorili, da bodo poslah na pro- slavo zleta Svobod v Celje deset odstotkov za.posleniJ-' iz vsake delovne organizacije Izračim je pokazal, da bi to naneslo 200 udeležencev, vendar računajo, ds •bodo to število presegU. V Celje nameravajo priti s tremi avtobusi, ki jih bodo napolnili s predstavniki delovnih organizacij, šolsko mladino in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Udeleženci iz šentjurske občine bodo prišli na pro- slavo s prapori in parolanil. KONJICE: MNOŽIČNO NA PROSLAVO Konjičani se bodo množič-no udeležih proslave ob 40-letnaci zleta Svobod v Olju, Tako bodo sodelovali v kultur nem programu štirje zbori s področja konji- ške občine ter godba na pihala iz Slovenskih Konjic Na proslavo v Celje bodo odšh tudi številna delavci iz konjiških delovnih kolektivov, še posebej pa se bo- do proslave udeležili tudi člani prosvetnih društev iz vseh krajev občiine. Računajo, da se bo proslave ob 40-letnici Zleta Svobod v Celju udeležilo kakih 600 občanov in delavcev občine Slovnske Konjice. D. S. RAZSTAVA V MUZEJU REVOLUCIJE Ob 40-letnJci zleta Svobod v Celju in ob 250-Ietnicl samoupravljanja ter 30-letnlci zveze sindikatov je pri- pravil Muzej revolucije v Celju razstavo »DEI.,AVSKA PROSVETNO-KULTURNA DRUŠTVA«. Otvoritev raz stave je danes, 12. junija ob 17. uri v prostorih Mu- zeja revolucije v C-elju. iVA^ CENTRIH novna naloge današji bhžajo kulturo in nn iovolij. Delovanje Sv( delovnega človeka p( .miebniškem ustvarjaj 6uti tudi vzgajanje Ij^ se funkcija Svobod i oje je sedaj, kako S\ •%mlslu, saj so 'Judje ftesar so se borih pn %e Svobode danes pri vzgajajo tudi na poli ia to, da ljudi sezn uja našega -socialisti Osebno sem prs^pričai Svobod še marsikati FERDO PILIH, ; orkestra celjske Svo pred prvega zleta v me sprašujete o po vojne na sedanjo Si cije nelaianje Svob< zdaj. Res je, da s€ prej nanašala na hi ne pravice in da je lavskega samoupravi navzlic temu ima daj čiilnosti predvojne. 1 lavcev za aktivno de ju, ki se v rrmogih % v družinskih krogih ki jo nosimo v srci 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CEUU 1975 # 40 I^BTA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLET^ SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA j;^KAifC GRiiXiRC, Metleče 43, po poklicu i>rev!4fc jialec kož v Tovarni usnja Šoštanj, od 1. junija dalje v pokoju^ vendar kljub temu še dela: »Udeležil sean 56 tud.' prvega zleta Svobode pred 40. leti v Celju. Na- .-topii sem v takratni godbi na pihala Zarja iz Šoštanja, [gral sem pozavno Etoma smo se dalj časa pripravljal.' ta nastop imeli več posvetovanj in v Celju tudi iispeli Ko smo se vrnili domov, je biila Tova^ma usnja zastražena Nihče ni smel od »napi-ednjakov« v tovarno! Mislih so nas, godbenike, prelisičiti, vendar jim to ni jispelo. Dva sta šla notri, ostah pa domov, seveda z in- ■itrumeaiti. štrajk je trajal tri oziroma štiri dn; in de- lavci smo zmagah. Kake je danes? Delovni človek sd ^reliko začetnico odloča povsod! Delavsko samouprav ijanje je in bo logično nadaljevanje tistega, kar smo že leli, kar želimo in kar hočemo imeti « |diiik bvobode Žalec: »Os- ^d' je ta, da ljudem pri. na sploh. Seveda pa to ni namenjeno tudi temu, da vih interesih pritegnejo k v s tem' delom pa se nekje cionalnem smislu, tako da ojne še nadaljuje. Vpraša- irzgajajo ljudi v političnem aclnje dosegli tisto, zaradi 3. Ne bi bilo napak, če bi 8 tudi za to, da naše ljudi ipodročju, da bi se trudile flogo in pomenom delova samoupravnega življenja. ■ da na- področju delOYtxinja i.« EDI ZUPANC, blag^ajaA Svooode v Grižaih; »Pred v-ojno je bilo delovanje Svobod razvito tudi v Savinj- ski dolini in prvo njihovo delo zasledimo v takratnih industrijskih centrih doline, v Preboldu in v okolici Zabuikovice in Griž, Mislim,' da je bilo delovanje Svo- bod takrat širše kot danes, kar je po eni strani tudi razumljivo. Danes delujemo predvsem na kulturno pro svetonem področju, in reči moram, da dosegamo tu lepe us]>ehe. Sam p>a se večkrat spomnim na tiste dni preo vojno, ko sem se tudi jaz s svojo ženo udeležiil zleta Svobod v Celju. To so enkratni spomini. Včasih je bi la naša glavna naloga, politično delo, v smislu osvo bajanja slovenskega ljudstva. Spomnim se, kako smo takrat simpatizirali z Rusi. Danes je razumljivo, da de lovanje Svobod na političnem pof.lročju ni toliko po- membno, saj smo si na-vsezadnje priborili tisto, za kar smo delali pred vojno« i IJa lamburaške sekcije iii fer pa član Svobode že iz- ired štiridesetimi leti: Ko prenosu tradicij iz pred iteoram povedati, da tradi- na vsakem koraku tud' ijmenila vsebina, kd se jie fvskega razreda za osnov kotočena na kvaliteto de , telegatskega sisteona, toda oboda nič koliko istih zna- trištvo, to je zavzetost de- i turno prosvetnem področ- iPreniiša iz roda v rod tudi fta ljubezen do tega dela. f da povedati z besedami EV AN RATAJC iz Zreč: »Že štirideset let sem član moškega pevskega zbora, ki ga je leta 1986 ustanovil Vladko Mohorič. Ne spominjam se, aili je bdi zbor tekrat pod okriljem ,Svobode' iz Zreč, vem pa, da sme pe kmalu po ustanovitvi prepevah nekatere delavske pi revolucionarne pesmi. To je tudi netkje razimiljivo, m so bili v zborovskih vrstah skoraj izključno delav in kmetje. Danes je naž zbor vključen v Delavske Prosvetno društvo Svoboda Zreče, M nadaljuje delo, so ga začrtale predvojne ^Svobode'. Tudi moški "^Km- stopa po že uhojeni poti. To je delavski zbor, ki *oji pesem delavstva in revolucije.« '* 30 LET SVOBODE .Spomin na cirui;i zlei Svobod v Celju, 12. julija 1950. Tudi tokrat ni šlo brez petja. Nastopil je itdnižejii mešani pevsiu zbor, v katerem je bilo nekaj sto pevcev in pevk. Foto: I^LAJ^ fiOg^č- MANIFESTACIJA ENOTNOSTI Franc leskošek-Luka je govorii tudi na zletu Svobod v Celju 1859. leta Sedmega julija 19^*5 teta je bil v Celju prvi zlet Svobod Slovenije, 12. julija 1959. leta dru gi. Le-ta ne samo v spo min na prvo srečanje članov Svobod iz vseh koncev in krajev naše republike, marveč tudi v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ. V soboto 14. t.m. bo tretji zlet. Kot na prvem, je tu di na drugem govoril Franc Leskošek-Luka Ko je ocenjeval prvi zlet Svobod, julija 1935 leta, je med drugim de jal: »Celjski zlet Svobod je bil» mnogo več kot ,»;amo proslava petnajst- letnice delovanja delav skih kulturno prosvet- nih društev. Bil je mo- gočna politična manife stacija enotnosti d"lav skega Razreda z vsemi delovnimi ljudmi, inte ligenco, študentsko mla dino in posebej z de lovnimi kmeti. Bil je mogočna manifestacija socialnih in nacionalnih zahtev naprednih sil na Čelu z delavskim razre dom in je tako ta kul- turna prireditev postala demonstracija proti u.- koriščevalskim proti ljudskim režimon) mo narhofa.sistične Jugosla vije. Celjski zlet Svo bod, ki ga je vsebinsko in organizacijsko pri pravila Komunistična partija, je obenem do- kazoval dejstvo, da je partija uspela prebili in razrušiti zid ilcgalnosti, ki ga ie okoli nje zgra dil diktatorski režim. Komunistična partija se je pojavila tu živa in neuničljiva, ker je bila povezana n*eločljivo z delavskim razredom in vsemi delovnimi ljud mi. Celjski zlet je dalje manifestiral dejstvo, da se je slovenski delavski razred osvestil svoje zgodovinske vloge in po- slanstva, da se je po javil iz ilegale in zati ranosti na politični po- zornici organiziran in borben kot vodeči poli- tični faktor. Spričo take manife stacije so se izjalovile nakane socialdemokrat- skih voditeljev, ki so bili nasprotniki resnic ne delavske enotnosti, ki so hoteli ta zlet iz- koristiti kot potrdilo svoje razbija.^ke politi- ke in dobiti od manife- stacije pristanek za usta novitev svoje socialde mokratskfc stranke. Po tej veličastni ma nifestaciji, ki je bila prva demonstracija pro- ti režimu Stojadinovič —Korošec, je slednji razpustil Zvezo kultur- nih društev Svobode z vsemi 38. podružnicami. Socialdemokrati so raz- pust Svobode sprejeli brez protesta, delavske množice pa, ki so bile v Celju, in ves sloven- ski proletariat pa je ta dan v svoji manifesta ciji odklonil in obsodil razbijaške politiko so- cialdemokratskih vodi- teljev. V neštetih novih delavskih društvih, v sindikatih itd pa se je Partija povezala z de- lavskim razredom, ga usmerjala in vodila.« Dvanajstega julija 1959. leta Je bil v Celju drugi zlet Svobod Slovenije. Nekaj desettisoč udeležencev se je zbralo na prireditvenem prostoru v cel,^kem mestnem parku, k.jer je govoril, prav tako kot na prvem zletu, Franc Leskošek-Luka. Foto: Milan BožIČ MOZmJE: 300 JIH BO Vse kaže, da bo iz Gornje SaA^injske doJdne prišlo v soboto v Celje okoli 400 članov delovnih kolektivov in drugih. Zanimanje za celjski zilet je veliko in tako jih bo na prireditvi več kot so prvotno predvidevali. Prav zato tudi dodatno naročajo nalepke, značke in druge materiale. Iz doline ob gornjem toku Savinje in ob Dre ti bo pripeljalo najmanj pet avtobusov, dva od teh iz GLIN Nazarje, sicer pa večje število osebnih avtomobilov. ^TA SVOBOD V CELJU 1975 • 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD, V CELJU 1975 # 40 LET ZLETA 16. stran — NOVI TEDNIK St.23 — 12. Junij 1975 KMfTIJSTVO SEZONA JAGODIČEVJA v ZEUE JIM HODI! Pričela se je sezona jago- dičevja, zato nas je v ured- ništvu zanimalo, kakšen bo pridelek, kako bo potekal od. kup in kakšne posledice je pustilo preteklo dolgotrajno deževje. Julko Kožuh vodja celjskega obrata kmetijskega kombinata Žalec (TOZD ko- operacije Celje) je dejal: »Kmetijski kombinat ima od Li,9c, šmartnega v Rožni dolini, do Žepme organizira- ne odkupne postaje. Odkup je do sedaj potekal po usta- ljenem redu. Obiralci so kljub slabemu vremenu vsak dan prinašali ob določenem času na postaje nabrane gozdne sadeže. Letošnje leto pričakujemo, da bo odkupna cena za l>oro\'nice od 12 do 15 dinarjev, za ribez 8 do 10 in za jagode 4 do 8 dinarjev. Cena jagod je padla, ker se je zanje zmanjšalo povpraše- vanje predelovalne industrije. Vsakodnevno količino od- kupljenih sadežev dostavlja- mo v celjsko hladihiico, na- to pa jih transportiramo do kupcev. V preteklih letih smo sadeže v posebni embalaži odpremljali v tujino. Na našem območju nam otežujejo delo razni privatni prekupčevalci. Značilen pri- mer takega privatnika je Jo- že škedl z Aljaževega hriba, ki postavlja svoje odkupne postaje ob naših, čudno se nam zda, da lahko plačuje na- biralce z gotovino, mi pa mo- ramo za začasno delovno raz- merje in najemnino registri- rati sklenjene pogodbe. Bilo bi dobro, če bi tržne inšpek- cije pogledale, če ne gre tu za tipično prekupčevanje. Drug problem so prekup- čevalke s Hrvaškega. V oko- lici štorske postaje odkupi- jo dnevno od tone do dveh ton borovnic, ki jih z vla- kom transportirajo v Zagreb, Lani so iztržile veliko razliko, saj je bila naša odkupna ce- na od 9 do 12 dinarjev, one pa so v Zagrebu vnovčile tu- di do 40 dinarjev. Rad bi op>ozoril vzgojitelje, ki vodi- jo v gozd šolsko mladino, naj pazijo, da otroci ne bo- do naredili prevelike škode.« Zaradi letošnjega deževja je zorenje jagodičevja v zakas- nitvi. Odkup borovnic bo ver- jetno potekal od 16. do 20. junija. Odkupne postaje so že pri- pravljene. Kdaj se bo pričel odkupna posameznih področ- jih, bomo sporočili preko ti- ska in radia.« VIDA SPENDL VONARJE Pred nedavnim so v Vonar- ju pri Atomskih toplicah slav. nostno pričeli z deli pri aku- mulaciji Vonarje. Dogodek je vsekakor vreden vse pozor- nosti, saj pomeni pomembno prelomnico v življenju ne le ljudi ob Sotli pač pa tudi prebivalcev Hrvatskega Za- gorja. Vonarska akumulacija bo talco prinesla v kraje ob Sotli trdno garancijo, da re- ka ne bo več poplavljala, pri- nesla pa bo tudi zagotovilo, da se bodo ti kraji še hitre- je in smotrneje razvijali, kar ob nenehnih poplavah ni. bi- lo mogoče. Sotla je bila v minulih le- tih sicer v posameznih delih res regulirana, vfendar so bi- la to manjša dela, ki niso mogla prerečiti. da ne bi re- ka skoraj vsako leto po več- krat popavljala in uničevala posevke. V nenehni nevarno- sti so bile tudi Atomske top- lice, ki so bile večkrat po- plavljene, kar je razumljivo, saj leže tik Sotle. Da bi takš- no stanje rešili kolikor mo- goče zadovoljivo, so naredili več melioracijskih in regula- cijskih načrtov, dokler ni vzniknila ideja o pregradi v Vonarju in o akumulacij- skem jezeru, ki naj bi nasta- lo. Seveda se je vse skupaj ustavilo ob denarju Sedaj, ko je že jasno, da bodo pregrado gradili, so jas- ni tudi osnovni podatki. Jez, za katerim bo nastalo jeze- ro, ki bo pokrivalo 195 ha ze- mljišča in bo dolgo osem ki- lometrov, široko okoli 400 m, imelo pa bo 12,4 milijona ku- bičnih metrov vode, bo dolg sto metrov, v njem pa bo pribhžno 57.000 kubičnih me- trov zemlje. S tako nastalim jezerom bo rešenih okoli 3600 hektarov zemlje, ki je bila poplavljena leto za le- tom. Najboljši pogoji za takšen jez so prav v dolini, kjer bo jez stal. S tem bodo prido bili tudi velike količine pit- ne vode, ki zlasti primanjku- je Hrvatskemu Zagorju. Prav zaradi tega je k izgradnji te- ga projekta pristopila tudi SR Hrvatska, ki bo poleg slovenskega vodnega sklada sofinancirala projekt. Projekt pa bo pomemben tudi zaradi tega, ker poslej ne bo treba opravljati več nikakršnih re- gulacijskih del, saj bo tako zajet poplavni val. Akumulacija bo imela v zadnji fazi čistilne naprave za pitno vodo. Jezero bo tako dajalo 405 litrov pitne vode na sekundo, kar bo dovolj za območje Kumrovca, Roga- ške Slatine, Krapine, Klajn- oa, Rogatca in Straže Precej vode bo ostalo tudi za izra- zito industrijske namene, s čimer lahko pričakujemo, da bo rešen problem preskrbo- vanja vode za industrijo v tem predelu. Ne nazadnje bo. do jezersko vodo lahko izko- ristili za namakanje kmetij- skih površin Pregrada v Vonarju bo končana do 1977. leta, do ta- krat pa bo končan postopek za odkup posameznih parcel, ki jih t>o prekrila voda. Pre- sehti bo treba okoli 40 dru- žin in prav zaradi tega se je nekoliko zavlekel začetek gradnje. Omenimo naj še, da so delavci podjetja NIVO iz Celja že začeli s prvimi deli in da bo celoten projekt ve- ljal okoli 37,5 milijona dinar- jev, brez posameznih objek- tov, potrelDnih za delovanje čistilnih naprav .Sredstva, kolikor jih bo potrebno za letošnja dela, so že zagotov- ljena. MILENKO STRAŠEK AGROTEHNIKA LJUBLJANA poslovna enota Celje razglaša prosto delovno mesto KOMISIONARJA na delovnem mestu prevzema in iz- daje blaga v blagovnici POGOJI: 1. odslužen vojaški rok 2. primerne delovne izkušnje s področja agrotehnič ne stroke 3 ustrezna izobrazba Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: Agrotehnika Ljubljana, poslovna enota Celje, Ašker- čeva 19, Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KMETJE IN VARSTVO OKOLJA Mnogi mislijo, da kmetje nimajo problemov v zve- zi z okoljem. Zmeraj živijo na svežem zraku, sredi ze- lenja, v naravi, ki je človeku tako potrebna. Vendar imajo tudi kmetje probleme v zvezi z var- stvom narave. Tako tisti gozdni posestniki, ki živijo v bližini mest in drugih večjih naselij, kakor kmetje, ki imajo svoja posestva ob potokih Dogaja se, da posamezna, celo večja naselja, nimajo urejenih javnih smetišč. Torej postane potok najpri- kladnejše mesto za odlaganje odpadkov vseh vrst. Do kler je suša in potok ne naraste, ostajajo smeti na mestu, ob nalivih jih ^oda odplakne. Odpadki potujejo po strugi navzdol. Polivinilaste vrečke pogosto nanost voda na njive, kadar prestopi bregove. Kmetje, ki so lastniki parcel ob potokih, imajo veliko neprijetnega in zamudnega dela s čiščenjem in sežiganjem polivini- lastih vrečk in drugih, nezgorljivih odpadkov, ki jih prinesejo narasle vode. Tudi lastniki gozdov v bližini naselij tožijo, da ima- jo onesnažene gozdove, pogosto pripeljejo tovornjaki v mraku polno prikolico raznih nerabnih avtomobilskih delov, starih štedilnikov, hladilnikov, pralnih strojev i« druge gospodinjske oprema. Vse te, nerabne odpadke iztovorijo ob poti ali za kakšnim drevesom, potem od- peljejo v neznano, za njimi pa ostajajo kupi grdega, neuporabnega materiala, ki kazi okolico. Vsi prebivalci vasi bi morali biti pozorni na šoferje tovornjakov, kt so naloženi z raznimi odpadki. Morali bi spremljati njihovo gibanje in si zapisati številko av- tomobila. Tako bi morda le odkrili, kdo je krivec zo nesnago, ki se nabira poa krošnjami gozdnih dreves. Kdo je kriv, da visijo zastave polivinila vzdolž vseh večjih potokov in rek, je znana reč. Predvsem gre tu za trgovine, obrti in druge proizvodne obrate, ki so ob potokih v naseljih, kjer ni urejenega odvoza sm.e- ti. Pa tudi posamezniki napravijo z odlaganjem smeti v potoke veliko škodo. Polivinil bi morali nujno se- žigati, aluminijaste vrečke pa zakopati, da bi tako ob- varovali okolje, v katerem živimo. Boj za čisto okolje je boj nas vseh. Ne le delavec, tudi kmet čuti breme, ki ga prinaša nečisto okolje. Tega se premalo zavedamo in premalo varujemo bo- gastvo, ki nam je po naravi dano. IDA TEPEJ »KLIMA« industrija aerotermičnih naprav CELJE objavlja naslednja prosta učna mesta: STROJNI KLJUČAVNIČAR 15 učnih mest ORODJAR 3 učna mesta ELEKTRIKAR 4 učna mesta MONTER CENTRALNE KURJAVE 17 učnih mest MONTER VODOVODA 5 učnih mest Kandidati, ki želijo postati naši učenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da 30 dopolnili 14 let — da bodo uspešno končah osemletko — da so dušetoo in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, za kar bodo morali predložiti zdravniško spričevalo V času učnega razmerja prejemajo učenci redno mesečno nagrado po pra- vilniku o učencih. Poleg redne nagrade dobijo učenci še stimulativni del na grade, ki je odvi.sen od uspeha v šoU in praktičnega dela v podjetju. Učenci, ki opravljajo praktično delo na terenu (monterji centralnih kurjav in vodo- voda) prejemajo tudi povračilo stroškov za delo na terenu Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu podjetje zagotavlja vsem učencem redno zai>oslitev za nedoločen čas. Prijave sprejema splošni sektor podjetja »KLIMA« Celje. St.23 — 12.|unij 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 VIDA KREŽE IZ LAŠKEGA I^etiošnje republiško prizna- nje za delo z mladina je med drugimi dobila tudi Vida Kreže, učiteljica petega raz- reda osnovne šole v Laškem. V občinski zvezi prijateljev mladine deluje že štirinajst let, od tega je že sedem let njen predsednik. Na šoli vodi mlade planince in se z njimi udeležuje številnih izletov. Že šestnajstkrat je bila z otroki v kolonijah, pomagala pa jim je tudi v večjih akcijah. Kljub vsemu pa je bila Vi- da Kreže presenečena, bo so ji povedali, da je predlagana za priznanje. Da še ni storila vsega, kar bi morala, je de- jala. Priznanje ji pomeni nag- rado za minulo delo, saj zdaj. kakor pravi, nima več toliko časa za aktivno delo x mladimi. »Razred me potrebuje celo, drugo leto bo pa še nova matematika v petem razre- du!« Prepričana je, da mla- di potrebujejo vodstvo, da pa starejši z njimi prepialo sodelujejo, zato jih tudi pre- malo poznajo in ne vrednoti- jo dovolj njihovih prizade- vanj. Mladina želi, da bi Vida Krežetova ob šolskem delu še vedno našla dovolj časa za delo z mladimi, za zaslu- ženo priznanje pa ji mladi Laščani iskreno čestitajo. VIDA ŠPENDL ŠENTJUR: KRAJEVNE SKUPNOSTI ENOTNO Dogovor, ki so ga pred kratkim sprejele krajevne skupnosti šentjurske ob- čine, da bodo enotno ob- ravnavale ter usklajevale skupne interese, je hvale- vredna pobuda, saj je zna- no, da imajo krajevne skupnosti običajno veliko pripomb na programe so- sednjih krajevnih skupno- sti. Predsedniki krajevnih skupnosti v Šentjurju so tako sprejeli samouprav- ni sporazum o finansira- nju za letošnje leto, obe- nem pa so se tudi dogo- vorih, da se bodo sesta- jali enkrat mesečno ter bili na ta način bolje po- vezani s tekočimi dogod- ki v občini. Z. S. NAŠ KRAl • CELJE: PLANINSKA SEKCIJA »IZLETNIK« CELJE POROČA Pri Avtoturističnem podjetju »Izlet- nik« Celje, deluje v okviru sindikalne konference že več let tudi planinska sekcija. Le-ta skrbi za rekreacijo čla- nov kolektiva. V letošnji sezoni je bilo organizira- nih že več izletov in planinskih tur. V nižjih legah so obiskali Paski Kozjak, Lisco, Kopitnik, ob 30-letnici osvobo- ditve je bil organiziran tudi pohod po pk>teh I. celjske čete. V soboto in nedeljo so pa že obi- skali višje hribe in to Storžič v Kara- vankah, skupno z ostalimi planinskimi sekcijami in društvi celjske regije. V planu je tudi več planinskih tur po Julijcih, Savinjskih alpah in kot kro- na vsega pa Grossglockner, najvišji vrh Avstrije. Sekcija vzdržuje tudi tesne stike z ostalimi društvi iz Celja in bližnje okolice. To so: PS Aero, PS EMO, PD želeamičar, matično planinsko društvo, PD Zabukovica-Griže in PD Oljka iz Polzele. Kot je bilo že rečeno bo v mesecu juliju organizirana visokogorska tura na Grossglockner in sicer 21. in 22. julija. Točne podatke o tem izletu bo- mo pravočasno poslali in bodo na raz- polago pri zgoraj navedenih društvih, oz. sekcijah. Pri tehnični izvedbi ture bo sode- lovalo tudi PD Celje in člani gorske reševalne službe postaje Celje. S planinskimi pozdravi! ERNESST STOKLAS »ŠOŠTANJ: »DELAVCI, DRŽITE SE!« RUDI KI.ANFER iz Šoštanja, upo- kojeni pleskar, tudi udeleženec Zleta Svobod v Cel.ju: »Takrat nisem bil za- poslen, ker me Vošnjak ni hotel spre- jeti v službo. Potem sem delal vse- povsod, samo da sem se preživel, že v mladih letih sem se družil s tistimi, ki so se borili za pravice delovnega človeka. Zaradi tega sem se tudi ude- ležil zleta Svobod v Celju. Drugi dan pa sem bil med prvimi, ki smo štraj- kali. V prvi vrsti sem nosil parolo »Delavci držite se«. Po vojni sem bil dolga leta tajnik sindikata usnjarjev. Kako je danes? Lepo! Človek ima ne- ko posebno zadoščenje, da se je boril ne samo za sebe, ampak za vse. Kajti vsi skupaj lahko tvorimo nekaj lepega, kar nam odgovarja. Borili smo se za dobrine in te dobrine je treba ohra- njati, varovati, kajti naše so! Smo sredi tistega: kar smo začeli in izbo- rili, morajo vsi nadaljevati!« • ŽALEC: O TELESNI KULTURI v torek bo ob osmi uri v dvorani Kmetijskega kombinata v Žalcu dva- najsta seja izbora združenega dela, zbo- ra ki-ajevnih skupnosti in družbeno- političnega zbora skupščine občine. Na seji vseh treh zborov bodo raz- pravljali in sklepah o poročilu o uve- ljavljanju in izvajanju delegatskega si- stema in delegatskih odnosov v temelj- nih samoupravnih skupnostih in or- ganizacijah, v občinski skupščini ter skupščini Sociahstične republike Slo- venije. Ob koncu bodo delegati raz- pravljali še o poročilu o problematiki kulturne in telesnokulturne skupnosti. Po končani skupni seji bo še deseta seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, na kateri bodo med drugim razpravljali o premoženj- sko-pravnih zadevah. JANEZ VEDENIK • CELJE: BALKANIADA 1976 Celje je pripravljeno prihodnje leto prevzeti organizacijo balkanskega prvenstva v atletiki, če bodo pristoj- ni organi v fedA-aciji in republiki pri- spevali denarna sredstva k stroškom, ki jih cenijo na kake 4 milijone di- narjev. To je bilo vnovič rečeno na seji koordinacijskega odbora družbe- nopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Pristavili pa so, da gosti- teljstva ne bodo sprejeli, če teh za- gotovil ne bodo pravočasno dobili. • ŠENTJUR: GRADNJE ZDRAVSTVENIH POSTAJ Predstavniki koordinacijskega odbo- ra za postresno območje na Kozjan- skem so skupaj s predstavniki regio-' nalne zdravstvene skupnosti pred krat- kim sklenili, da se prične gradnja zdravstvenih postaj v Podčetrtku, Koz- jem in Planini istočasno. Gradnja teh domov bo potekala po tipskem projek- tu, ki ga je pripravil Medico' enge- nering iz Ljubljane. Gradnjo vseh treh zdravstvenih postaj na Kozjanskem, ki so utrpele potresno škodo, začenja- jo z 800 milijoni starih dinarjev, na- daljevali pa jo bodo s sredstvi, ki se bodo sproti dotekala in prispevki re- gionalne zdravstvene skupnosti. • CELJE: RAST ORGANIZACIJE Pretekli mesec so v občini na no- vo sprejeli v organizacijo 82 komuni- stov, med njimi kar tretjino žensk. Letos so je tako njih število dvignilo že za 304, kar je desetina članstva. Največ so jih sprejeli v osnovnih orga- nizacijah - Ekonomske srednje šole, šolskega centra »Boris Kidrič«, ITC in Zelezame štore. • ŠENTJUR: VEČ ORGANIZACIJ ZK Komite občinske konference ZK bo na svoji šesti redni seji, ki bo jutri, ocenil družbenopolitične razmere v ob- čini ter sprejel sklep o ustanovitvi no- vih organizacij ZK v občini. Z. S. iOTOlCRONim^ PREBOLD: GASILSKO TEKMOVANJE (i.iSlLSKO TEK.MOVANJE V PREBOLDU — Občinska Gasilska /.veza Žalec je pripravila v Preboldu letošnjo občinsko tekmovanje gasilskih desetin. V skupini \ pri članicah jc zmagala desetina IGD Tovarne nogavic PolzeLa pred PGD Laikova vas, Preboldom itd. V skupini B IGD Tekstilne tovarne Prebold pred PGD Tmava, Kapljo vasjo itd. Pri članiii pa v skupini A PGD Prebold pred Ojstriško va.s,jo, IGD Tovarne nogavic Polzela itd., v .skupini B pa PGD K-Ap- l.ia va.s pred Latkovo vasjo, Levceni iUl. Skupno je nastopilo 21 desetin. \a sliki mo-ška ln žen-ska desetina T.N Polzela. Foto: T. TAVČAR CEUE: ODLIČJA KRVODAJALCEM Pod geslom — solidarnost, človečnost in prl.jateljsivo so se v preteklem tednu ob Dnevu krvodajalcev zbrali v samopostrežni re- stavraciji v Gaberju krvodajalci celjske občine. Prišlo jih je :i58 iu vsi so dobili odličja, ki so si jih zaslužili z dolgoletnim daja- njem krvi. Tistih, ki so darovali kri i>etkrat, je bilo 171, ti.stih, ki sa dali kri desetkrat je bilo 81, tistih pa, ki so dali kri i.vkrat pa je bilo 49. Dvajsetkrat je dalo kri 30 krvodajalcev, 25-krat 22 krvo- dajalcev, trije pa so bili taki, ki so dali kri petdesetkrat. Ti so bili: Silvo Javoršek, Slobodan St^)jkovič in Štefan .Jug. vSlednji so dofiili uro z graviranini posvetilom. Po svečani podelitvi odličij in po majhni proslavi, kje^r je so- deloval ženski zbor Tehnomercatorja in trio \t Strmca, j<' sJetliU zakuska ln zabava. Z. S. VOJNIK: MLADI TELOVADCI Ko so v Vojniku odprli nov prizidek osnovni šoli, so se izkazali tudi učenci ln učenke, ki so pod. vodstvom telovadnih učiteljev Irancke Tanc in Bruna Toplaka pripravili lep telovadni nasto]) in v aiem pokazali vso pestrost šotske telesne vzgoje. (Foto: MB) SKOPJA VAS: MLADI DELAJO Mladi v Škofji vasi so lirepko zavihali rokave. Pa ne samo na udarniškem delu, ki jih že lep čas združuje pri gradnji novega športnega igrišča, marveč tudi sicer, v okviru .svoje k-rajevne mla- diiLske organizacije. Ko bo v Škofji vasi osrednja praslava na čast praznika celjske občine, bodo izročili namenu tudi novo športno igrišče. Ob robu igrLŠCa pa bo tudi spomenik padlim borcem, ^A je doslej stal ob glavni cesti. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 23 — 12. junij 1975 »RAZTRGANCI« V MOZIRJU Prvo nagrado smo pri- sodili temu sestavku. Pre- berite ga. In kaj je naj- bolj vzpodbudno v nje- govem sporočUu: prav go- tovo to, da je znani in dolgoletni gledališki dela- vec Franjo Cesar našel svojo ponovno gledališko zadovoljstvo med mladimi v Mozirju, ki hočejo sto- piti na odrske deske. Ni se sprijaznil z upokojit- vijo — ni se sprijaznil s tem. da ne bo več v gle- dališču. In tako je najbrž z vsakim, ki je hodil svo- je življenje po gledališkem odru. Pri delu želimo Pra- nju Cesarju še veliko us- pehov! 23. marec 1975, dan In- validov. Po več kot pet- naijistih letih so se spet zatresle odrske deske pod nci-^mi domačih igralcev. Osem jih je bilo. Zaigrali so enodejanko »Doktor zmede«. Aplavz je spod- budil mlade k nadaljnje- mu delu. 23. maja So pr- vič uprizorili dramo Ma- • teja Bora »Raztrgane!«, i tri dni za tem še eno ; predstavo za šolsko mla- . diino in še v nedeljo prve- ga junaja. Dvorana je bi- . la vsakokrat polna in mno- go jih ni dobilo svojega sedeža. Povprečna starost i^^alcev je 19 let, imeli pa so malo časa za pri- pravo igre. Drama »Raztrgane!« je nastala med NOB in so jo uprizarjali že med voj- no po partizanskih odrih Tudi po vojni smo jo vi- deli na marsikaterem od- ru in tudi na televiziji. Raztrganci so bih ljudje, ki so se izdajali za i>arti- zane, v resnici pa so slu- žili okupatorju in ovajah na.še ljudi. Kdor pozna to dramsko delo ve, da so vloge težke in zahtev- ne. Vloga Vide, Ferleža, Rutarja in Rutarice. In če jKMnislim, da so bile vse te vloge porazdeljene med mUide igralce, ki so prav ta večer prvič stopih na oder in so vsak svojo vlogo izpeljah do konca, brez spodrsljajev, se mi porodi vprašanje: od kod vse to? Od kod ti mladi Igralci m od kod režiser, ki je delo tako lepo reži- ral? Vsi mladi igralci so iz .Vlozirja ah njegove okoli- ce, prav tako tu.di režiser Franjo Cesar. Dolga leta je skižbOT^al v celjskem gledališču in je sedaj v pokoju. Pravi, da ima zdaj več časa in posvetil se bo tem mladim ljudem, ki so polni igralskega du- ha. Tovariš Cesar je hva- levreden. Komaj je za- ključni delo v Celju, že ga nadaljuje v Mozirju. Sam je poskrbel za gra- divo, režiral je dramo, skupaj z igralci pripravil scenarij in nazadnje je bil še ma-sker. Po igri je bil vehk apla-vz in tovari- šu Cesarju je sijal žarek zadovoljstva v očeh. Mlada igralska sekcija je bila vabljena že v več kraje(\'. Po vsej verjetno- sti b0'do gostovaU še v Rečici, Lučah in v Solča- vi. Tovarišu Cesarju še enkrat hvala za njegov dosedanji trud, vsi pa si še želimo takšnih uprizori- tev in mu pri njegovem delu žehmo vehko uspeha. In kdo so mladi igralci: Starega Ruitarja je igral 19-letni Ciril Zavolovšek, elektrikar iz Lok pri Mo- zirju. Mendm, da je bila njegova vloga ena najtež- jih, zato mu čestitam za njegovo brezhibno igro. Njegova žena Rutarica je bila li7-letna Jerica Zidam, dijakinja srednje vzgoji- teljske šole v Celju. Vido je igrala 20-letna Ladka Selič, ekonomski tehnik Ferleža je igral Miran Ce- sar, dijak Rudarskega šol- skega centra iz Velenja. Vsem skupaj še enkrat iskreno čestitam ih želim, da bi jih še večkrat gle- dali na našem odru! ALENKA 2AGAR LOKE 34, MOZIRJE DELU ČAST IN OBLAST Bilo je pred časom, ko smo skozi Laško poprav- ljali cesto.- Na dvorišču, pred samopostrežno trgo- vino, se je igrala gruča otrok. Največjo pozornost je vzbujal neki deček, ki se je »frajhand« vozil s kolesom. Za šalo sem ga pokaral: »Fant, ali ni ško- da kolesa? Kolo stane ve- hko denarja!«, on pa mi je zabrusil: »Kaj pa vas briga! Moj ata ima do- volj denarja. Lahko mi kupi vsak mesec novo ko- lo. Moj ata ni navaden delavec. On dela samo s svinčnikom in ni tako »butast«, da bi delal z lopato«. Nasmejal sem se mu in si misUl svoje. Otroci so og- ledalo staršev. Vzgajati bi jih morali tako, da bi de- lo in delavce spoštovali. Ni važno ali dela dela vec z lopato, svinčnikom ali s strojem. Vsako de- lo je častno. Navadni^ de lavci tudi nismo tako ne- umni, kot si kdo misli. Tudi mi bi lahko delali »s svinčnikom«, če bi se v mladosti imeli možnost šolati. Poznam diplomira- nega inženirja, ki se ne sramuje fizičnega dela. Kdor spoštuje delo, bo tU: di svoje tako vzgajal. Lepo bi bilo, ko bi ob solidarnostnih sobotah tu- di tisti, ki delajo »s svinč- nikom«, odšli v neposred- no proizvodnjo. To bi bil korak k stabilizaciji, pa še delavci bi se med se- boj bolje spozaiali in raz- vijali pristne tovariške odnose. LEOPOLD MAČEK KLADJE 8 LAŠKO NAGRADA .500 ND KMETICA BOM, A ŠOLANA Sem učenka osmega razreda osnovne šole v Dobrini. Doma imamo kar precej veliko kmeti- jo, na kateri zelo rada de- lam. Ko pridem iz šole, ki je oddaljena od doma eno uro hoda, se najem in grem ix>magat staršem. Naloga in učenje me počakata do večera. Pri delu na kme- tiji pomagata tudi starej- ša brata, ki delata v Ce- lju, po svojih močeh pa tudi mlajši brat in sestra. Po končani osemletki že- lim iti v srednjo kmetij- sko šolo. Naši kmetiji primanjkuje strojev, ki nam bi laiiko olajšali de- lo. Zdaj nakup stroja za kmete ni več tak prob lem, saj lahko dobi po- sojilo. Mama mi veliko- krat pravi, kakšni reve ži so bili kmetje včasih, ko ni bilo denarja niti za moko, kaj šele za stroje. Žalostno je, da mladina noče ostati na kmetiji, če- prav bi se moral vsakdo zavedati, da le iz zemlje rase kruh, a kmetje pro- padajo, ker jih nihče ne o>^dela. ANGELCA božnik LOKA 8 dobrna knjižna' nagrada SUROVEŽ Bila je nedelja. Z ma- mico sva šli na sprehod. Prišh sva do hiše, pred katero so stali trije mo- ški. Eden je držal v ro- kah zračno puško in me- ril v drevje. Mislil sem si, da mora biti to hudoben Vrbovski Ivan človek, ker strelja na ne- dolžne ptičke, čez čas je ena priletela, možak je dobro nameril in sprožil. Uboga ptička je začivkala in padla z veje. Dolgo je še trpela, preden je umr- la. Možje so videli, da jo- čem za ptičko in so se mi smejali. Res, bilo mi je zelo hu- do pri srcu, ko sem vi- del, da so med nami še taki ljudje, ki streljajo ne- dolžne živalce. _ , IVAČIC ZELJKO GREGORČIČEVA 1 CELJE KNJIŽNA NAGRADA MOJ OČE PRI DELU Sedim na topli peči in ves zamišljen zrem v prazno. Okoli hiše divja močan veter, ki včasih zaide prav v dimnik in neusmiljeno zajoka. »Moj oče, kje ste?«, se nenado- ma vprašam. In tam v drvarnici zagledam nje- ga. On vedno dela, dela. t^žko sekiro vihti, kot da bi imel dvajset let. Sta- rejši, mnogo starejši je. Njegov obraz je naguban, na njem pa vseeno odse- va ljubezen do družine. Vedno misli nanjo. Tudi ob tako težkem delu de- la načrte, kako bi najbo- lje uredil dom. Ko se hoče zravnati, njegova hrb- tenica ostane upognjena od vsakodnevnih napo rov. Odkrije se in si z veliko, od dela razpokano roko pogladi nazaj osive- le lase. Spet se skloni k delu. Pod ostro sekiro se razletavajo debele, grčave klade. Čelo^se mu oznoji, vendar ga takoj posuši nepojenjajoč veter. Vča- sih obnemore in takrat se v njegovih očeh prikažejo solze. Skrb za družino mu da novih moči, da nada ljuje z delom. IVO GUBENŠEK Foto: D. Medvetl NAŠE POKOPALIŠČE Krajevna skupnost Po nikva je zelo a^ktivna, kar je povsod vidno. Se vedno pa m urejeno pokopali- šče. Pred tremi ah štirimi leti, ko se je pričelo po- kopališče širiti, niso od- govorni delavci dokončnild nove ograje, na kateri ni vrat. Tako imajo prost vstop vse živali, ki delajo po grobovih škodo. Lani, na dan mrtvih^ je sosed prinesel na grob ro- že. Našel ga je poliojene- ga, rože pa razmetane. Podobni primeri niso red- ki. Mislim, da ima naša krajeivna skupnost še to- liko denarja, da bo kupila vrata in jih pritrdiila na ograjo. HEDVIKA GAJŠEK PONIKVA GAUDEAMUS IGITUR Rada bi vam opisala ve- selje in tudi težave matu- rantov, med katerimi sem letos tudi sama. Preden bomo odpeli svoj »gaude- amus«, poglejmo, ka^kšnb je vzdušje maturantoiv v teh zadnjih dneh štirilet- nega šolanja. Najbrž je povsod enako. Vsak dijak se bori za oim višjo oce- no. Tijs:ti, ki jim »teče vo da v grlo«, se skuša do- kopati do »pičle« dvojke, odličnjaki pa do petič, da bi bili oproščeni mature. Ne samo dijaki, tudi profesorji se pri izpraše vanju pošteno utrudijo. Pa kdo bi misMl samo na oce- ne! Zdaj je važnejše, kakš- no obleko si bo katera cnrioslila, bo torbica pri stojala k čevljem, seveda pa je nadvse pomembna tudi pričeska, ki si jo bo inaturantka uredila za to svečan-^ priložnost. Kakorkoli že, vsi smo presrečni, da smo končno le prisopihali na cilj — do mature. Čeprav nas je vse pošteno strah, ne bo- mo preveč jadikovali. S polno mero dobre volje in seveda tudi pridnosti bo- mo uspešno opravili zre- lostni izpit in bližajoče počitnice bodo za nas, ma- turante, gotovo najlepše v življenju. MINKA SODIN, matura.ntka GPS celje MOJ NAJNOVEJŠI HRANILNIK stara mama je bila na obisku pri svoji hčerki na Švedskem. Ko se je vrni- la, je bratrancu in meni prinesla čisto posebna hra- nilnika. Zelo sva bila ve- sela, čeprav že imava hra- nilnike Ljubljanske banke. S sestro že dolgo varčuje- va. Ko smo zidali hišo, sva tako tudi midva lahko prispevala svoj delež, ki sta ga bila mama in oče še posebno vesela. Tudi n^idva sva bila vesela, saj sva lahko pomagala star- .šem, da smo si ustvarila prijeten dom. Tudi zdaj se raje odpoveva sladkarijam in denar pridno mečeva v hranilnik, še naprej bova pridno varčevala^ isto pa priporočava tudd vsem drugim. Varčevanje pri Ljubljansiki. bankn se na- ma je bogato obrestovalo. Če bi kdo želel videti moj novi hranitoik, naj le pride, s sabo pa naj pri- nese »dinar«, ki ga bom z veseljem spravil na varno mesto. DANI TURNŠEK, 4. r. Oš Vere Slander Polzela A..::.v£L JE ODER MLADIH Po dolgih letih so se bu v Mozirju pojavili mla- di ljudje ter pokazali vo- ljo in naklofijenoist do igranja, seveda na pobudo dO'lgoletiiega vodje, Fran- ca Cesarja, ki je že pred vojno in še po njej imel svoje igralce. Sedaj je že dolga leta delal v gledališču v Ce- lju. Ker je upokojen, se je vrnil v rodno Mozirje, kjer ima svoj dom. Že vsa leta je bil režiser, ki ima pravi smisel za igra- nje. Zato se je sedaj po vimd- tva iz Celja pogovarjal s svojimi Igralci, da bi že- lel uprizoriti z njimi še enkrat kakšno dramisko delo. A na žalost ni bilo iz tega nič. Nekateri so se čutili že prestare in nespo- sobne za nastop. Končno scf se pojavili mladi, v glavnem študenit- je. Tako so uprizorili v kratikem * času že kar dve igri. Prvo za dan invali- dov in sedaj .že drugo, Raztrganci. Obe sta bili dobro od- igrani, kar dokaziijeijo tri predstave ob polni dvora- ni pri zadnji igri. Veseli smo, da ne zamre naš moairsiki oder, pred- vsem pa se zahvaljujem tovarišu Francu Cesarju, ker je spodbudil mladino v naši veseli Savinjsifci do- lini. MILAN BREZOVNIK, MOZIRJE 120 SMEŠNO, A ŽALOSTNO 29. maja sem prišla z avtobusom v Celje naku- povat ter obiskat hčerko, ki je tu za.poslena. Po op ravljenem nakupu sem malo posedla pri NA-NA, kamor me je povabila hčerka na okrepčilo. Po- tem je hčerka odšla v službo, jaz pa na tržnico še nekaj kupit. Tu sta me srečala znanca, mož in že- na, in me povabila, naj se peljem z njima, da imata avtomobil parkira.rj pri • Braniboru. Napotila sem se tja, kjer pa me je čakala nenavadna ne sreča Veter je namreč dvignil tisti ogromni dežnik, pod katerim pri Branro.>rd prodajajo sladoled, in ga treščil ravno na mene. Bi !o je gotovo zelo smešno, saj se je tisto dekle, ki je takrat prodajala slado led. na ve« glas smejala Meni pa se je zdelo ža- lostno, saj imam še da nes, osmi dan po nesreči na levem očesu veliko čr no p>odpludbo in me zelo boU glava. Zahvalila bi se tudi ra- da neznanemu tovarišu, ki mi je hotel nesebično po- magati, pa sem pomoč od- klonila, saj sem bila na vso moč prestrašena. Ml slim, da bi bil prestrašen vsak, ki gre nič hudega sluteč po pločniku, pa na enkrat pade nekaj nanj in ga vrže po tleh. PANIKA ZALOŽNIK VITANJE 102 ^J3 — 12. junij 197S NOVI TFDNIK — stran 19 VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU VSEM OSČANOM DELAVSKEGA CELJA Veliki dogodki v življenju naroda puščajo za sabo neizbrisljive sledove. Narod jim daje tudi vnanje obe- ležje, kot jih daje velikim sinovom in hčeram, juna- kom, rodoljubom, mislecem, umetnikom. Zlet svobod leta 1935 je tak dogodek, katerega po- men sega daleč čez meje našega mesta, sega v vsako slovensko tovatno In vas. Zlet svobod v Celju je prva javna manifestacija narodne enotnosti, je predhodnik ljudske fronte in kasneje OF, je vojaška parada brez uniform za zbiranje sil v poznejšem spopadu z naciz- mom in fašizmom. Teh nekaj vrst nisem zap^al zato, ker bi morda kdo ne poznal ln slutil večine tega dogodka pred 40 leti. Na misel ml je v teh dneh, ko se pripravljamo na proslavo 40. obletnice, prišlo to, da dogodek v Celju nima javnega obeležja, razen detajla na spomeniku NOB na šlandrovem trgu. Rekel bi kdo, saj Imamo Trg svobode. Da, to je res, vendar je Trg svobode po- svečen dokončni osvoboditvi z revolucionarnim in os- vobodilnim bojem. Bi ne bilo prav če bi v letu, ko proslavljamo 40. letnico zleta sprejeli sklep, da prvi na novo formirani trg, ploščad ali večjo, dovolj ugledno ulico poimenuje- mo dobesedno — z zletom Svobod. Novinar Jure Krašovec , ... BOLNI VEC VELIKOSTI - NA VESLA - TRO-SLOJNI - PVC NEOPREX - VELIKA IZBIRA CAMP OPREME - ŠPORTNI ODDELEK VELBLABOVNICA HCl GROFA BLACIAJA 11 RADO AAURNIK »Mare, pa pojdita vedve malo naprej, takoj pridem za orna.« Varuhinja je počasi odšla z Alijano. Na ledini so že pet peli. Alijani je še vedno zvenela pesem o grlici v išeslh; polglasno jo je zapela. Tiger je skakal po trati n iekel proti malemu logu. Za gostim grmovjem kraj pota sradi gozdička sta frežala čirikli in njen mož Angar (O^J, črn, bradat igan, vitek pa žilav. V ušesih sta se mu svetila dva rebrna uhana. V desnici je držal širok nož, v levici pa ■Os zastrupljenega mesa. Pri nogah ciganke je ležal spleten ^^fnazan robec, ki je bila vanj zavila debel kamen, točna sapa je šumela v drevju in ji razpletala lase. Za Dovjem sta stala dva konja. Tiger prihaja vedno bliže, se ustavi in jame vohljati, ^edaj zamahne rjava roka za grmom in na pot pade kos lesa. Pes ga hlastno popade in pogoltne. »Tiger! Tiger!« kliče Mare od daleč. Pes pomiga z repom, zalaja, se obrne zopet proti ^movju in voha. Jazno renče sili med šibovje toda ne za ^Igo. Skoči nazaj na pot, postane in mahoma pade v '>rah. Zacvili tiho, poskuša vstati in se dvigne na spred- ye noge, ali takoj ga zažene zopet na tla. »V kosu je strupa za deset psov,« mrmra cigan. »Upam, ^ ne vstaneš nikdar več.« Živali se (rese vse truplo v naglih, kratkih sunkih; ^prestano se natezajo mišice okoli gobca in odkrivajo ^čne bele zobe. Jače popadejo krči psa in ga vržejo, da ^leži na strani. Počasi iztegne trepetajoče noge in se ne ttne več. Mare vodj Alijano za roko in poje pesem, ki jo pojo fodaj na ledini tudi kolaši: Bog daj, bog daj dobro večer, j daj nam bože dobro leto... j Igraj kolo, igraj kolo! Počasi se bližata skritima ciganoma. Mare zagleda ^ra na tleh in osupne. »Ali ga ja pičil gad?« vpraša plaho in m skloni. Ta trenutek čuti močan udar po glavi in zdi se ji, da pada v neizmerno globoko temo. Zgrudi se in udari s čelom na tla. Prestrašena, drgetajoča Alijana zavrisne, ali takoj priskoči cigan, ji zakrije usta z roko, skoči z deklico na konja in ubeži bliskoma. Za njim dirja čirikli na drugem konju. Veselo, žvižgaje se vrača Jure od kola. Roki usloči pred usta in kliče: »Marej, oj Mare! Kje si? Počakaj malo!« Hitreje stopa dalje in uzre varuhinjo in Tigra na tleh. Mož ostrmi, se zgane in prekriža. Počasi teče dekletu kri izpod kite mimo ušesa po smrtno bledem licu in lije v prah. Jure ne ve, kaj bi storil, in ne upa se dotakniti Mare. »Kje je Alijana,« mu šine v glavo. »Alijana! Alijanica!« kliče na vse strani. Toda vse ostane tiho, le divja sapa šumi po drevju in grmovju. Grlo se stiska Juretu. Z robcem odžene gozdne muhe in pokrije Mari glavo. Zopet se prekriža, dirja nazaj h kolašem in pove, kaj je videl. Vse hiti v gozdiček. Rahlo vzdigTtejo Maro in jo polože v travo. Njena sestra ji izpira rano z vinom. Žene in dekleta se jokajo, izprašujejo, ugibajo. Naposled odpre ranjena mladenka trudne oči in vzdihne: »Vode!« Ane ji da piti vina in jo vpraša: »Kdo te je?« »Ne vem. Kje je Alijana?« »Pomagajte, prijatelji!« sopiha zbegani Jure. »Nesite Maro v grad in —« »Ne v grad!« se brani Mare s slabim glasom. »Ne pred grofa! Domov! Na Vinico!« »Pošljite koga v grad, da javi grofu, kaj se je pripetilo. Nemudoma! Mi moški jo udarimo za tolovaji. Saj drugam niso mogli kakor preko Kolpe. Medpotoma dobimo konje. Za mano, prijatelji!« Vsi mlajši možje in odrasli fantje hite za njim. Na pokrajino lega temna senca. Nad Gorjanci se dvigajo svetle strele; v daljavi j>a buči grom in odmeva od oblakov in gora. »Grof bi me v svoji jezi takoj ubil, če bi stopil zdaj predenj,« si ponavlja Jure venomer. »Ali rešim deklico iz rok roparjev — (di pa me ne bo nikoli več ruizaj!« Na pustem Frauensteinerjevem gradu je bilo vse tiho in mrtvo kakor v grobu, že so plahutali umi netopirji okoli sivih stolpov in zidin. Dvorišče so mračile večerne sence. Iz mokrega vrta je prijetno dehtela cvetna vonjava. Salda se je s slugo vrnila z Blagajevega gradu, naglo zdrknila s konja in hitela v svojo sobo. Neprenehoma je mislila na svojo trpečo sovražnico ia navdajala sta jo veliko veselje in zadovoljstvo. »Danes je najlepši dan mojega življenja!« se je rado- vala. »Ljudmila gine od žalosti, Ladislav divja od jeze in s hlapci in gosti zaman išče cigane in Alijano. Tudi grof Anton in vitez Ahac sta vsa poparjena. Maščevanje se mi je posrečilo! Strašno sem udarila Blagajeve. Zdaj mi bo laglje živeti.« Odklenila je omaro, vzela iz nje košaro in dejala vanjo obleko kmečkega dečka, lonček rjave masti, škarje, ključe^ steklenico vina, kose narezanega kruha in mesa. Preoblek- la se je v dolgo temnomodro obleko in si zakrila obraa s črno baržunasto krinko. Dolila je olja v bronasto svetU- nico, jo prižgala in odšla z njo in s košaro po ozkih zavitih stopnicah dol. Konec hodnika med ječami je s kolenom pritisnila na skrit gumb. Zasukal se je širok kamen in Salda je stopila v podzemeljsko jamo. Od belih kapnikov so čarobno odsvitali trepetavi podoU gasti odsevi in od kristalov na steruih in stropu so se bliskali in lesketali stoteri žarki, tukaj kakor nežnobarven led, tam kakor živožarne pisane zvezde. Vsa razburjena je stopala Salda po vlažnih, s kristali posutih tleh. čim dalje je prihajala, tembolj ji je ginilo upanje, da najde cigane in hčerko grofa Blagaja... Visoko je držala svetilko in posvetila v vsak kot. Ze je slišala šumenje narasle Kolpe — tedaj je zagledala v stranski iami ciganko čirikli in črnega bradatega cigana. 1 20. stran — NOV! TEDNIK St. 23 — 12. lunlj 1975 Staša Gorenšek POLETNE MAJICE Majica, ta zelo preprost in navaden dei garderobe^ dobi z vsakim poletjem novo veljavo in priljubljenost. Vedno znova z veseljem segamo po njih, jih izbiramo in radi jih nosimo. In res lahko izbiramo med majicami vseh vrst. Letos bodo prav posebno aktualne progaste, modno krojene majice s širokimi zavihanimi rokavi, ki na moč spominjajo na mornarske majice. Lahko so kratke, dolge pa so navadno stisnjene s pasom. Poleg teh se bodo nosile tudi najrazličnejše majice z večjimi ali manjšimi izrezi in posebno ob morju bomo rade oblekle majice z odprtim hrbtnim delom. Poletje pa nam ponuja še ene, nekoliko romantično obarvane majice z vstavljenimi bordurami čipk ali z lepim narodnim vezenjem Kakorkoli jih bomo kombinirale — bodisi, da jih bomo oblekle h kavbojkam ali poletnemu krilu — vselej nam bodo hitro pregnale skrb, kaj obleči, da bomo udobno, mladostno in seveda modno oblečene. SEČNA KISLINA NI HOLESTEROL Vprašanje: Sem stara 50 let in sem hipertonik ter se zdravim za putiko- diathesisurica. Redno jemljem Zjrloric tablete. Rada bi vedela ali ima sečna kislina kaj skupnega s holesterolom, ali holesterol narašča, če se zviša seč- na kislina. Laboratorijske preiskave kažejo, da imam - sečne kisline 7 mgr odstotkov, holesterola pa 283 mgr od- stotkov. Sprašujem tudi za dietno pre hrano. Vaša dolgoletna naročnica. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Dietne prehrane so različne, odvisne od vrste in stopnje obolenja. Različne so gle- de na sestavo, količino, konsistenco, prebavo in obroke. Poudariti moramo, da mora biti dieta prilagojena gmot- nim razmeram bolnika, njegovemu po klicu, razumevanju in možnostim nje- a sem si prejšnje dni privoščila nekaj dni let- nega dopusta, sem si nenadoma oko- li enajste ure dopoldne zaželela popi- ti nekaj krepkega. Kavica ni bila do- volj. Komaj sem premagovala željo, da bi si k njej naročila konjak, a čez nekaj dni se nisem mogla želji več upirati. Zdaj sem res prestraše- na in se sprašujem, ali mi je alkohol že postal vsakdanja navada in potre ba, ali sem stopila na prvo stopnič- ko alkoholizma. Spet moram v služ bo in spet se mi bo zdel kozarček poslovna navada. Kako naj se mu od povem? MIRA Draga Mira, zaradi enega samega kozarčka ko- njaka prav zares še niste alkoholičar- ka in nima smisla, da si to tako stro- go očitate. Prav pa je, da ste vzne- mirjeni in bodite veseh, da vas je do pust pravočasno posvaril. Mladi ste še (napisali ste, da imate 25 let) in čez nekaj let bo kozarček na dan pre- malo, treba bo dveh, treh, petih ... To morate preprečiti. Ob posebnih priložnostih se je alkoholu resnično težko odpovedati, pa tudi treba se mu ni, če niste registrirana alkoholi- čarka. N^ihče pa vam kot ženski ne bo zameril, če boste pri poslovnih raz. govorih vztrajali pri mineralni vodi ali sadnem soku. Nasprotno, s tem bo- ste samo poudariilj svojo ženskost. NATA5A VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD ..ZARJA« CEUE Drapšinova 5 razpisuje delovna mesta: 5 varuhinj — osemletka 2 l.•? Gotovlje 22 EI-" kroj 18, Ponikva 17, Kozje 16, Oplotnica 15, Dravinja 13, )^arjc 8, Dolenja vas 7 in Senovo B 5 točk. T TAVČAR ALPINIStiČNI KdtIČEk ZOPET PRVENSTVEN VZPON y soboto, 7. 6. sta člana ■.«ljskega odseka Frane Čan Jei in Andrej Palir rešila š* .-n problem, ki ga je o^ledo valo že več navea leta nazaj. Preplezala sta prvič »beli ste ber« v vzhodni steni Rjav Skega vrlia. Višina stene cct 250 m, ocena V Istega dne sta člana SUvt Jošt rn Rafkf Vodišel- izved la drugo ponovitei centralnt smeri v Južn! steni Mrzle gort V. Trij< čl.an: in dva tečajni ka so ponovili vzhodnn irrap* v MjzU gori V nedeljo, 8 6. so celjsta in soštanjski alpinisti pri pravljali pristajalne ranipo u helikopter na travniku na Ok rešit" NAPOTKI PLANINCEM v prejšnji številki NT smi govorili o potrebni opremi zr vzpou na Grossglockner da ne.s pa o poti in vzponu: Za llcljaue je najprikladncjSa po*. I avlomobilon? preki Dravo Srada Celovca Spitals iu Winklernj do Heiligenbluta ir po gloknei-skl cesti (165 Sch) do etažnih i)arkiiišč pri Kei ser Fran* Josepli Htih« (250< m). Do koče Hoffmannshiittf (20 min.), kjer lahko prespi ■/C. Ce ste pri koči do 13. urt in vreme lepo kaže, je naj bolje isti dan nadaljevat' do koče Adlersruhe (odvl.sno oc kondicije .'i—7 ur) Od Hoff maniisliiitte navzdol na lede riik Pasterzf in pravokotn< preko njega d« snežneg« je '.ika pri vstopo » kopni del -Smer kažejd možici na lede nik ne hodite v megli Nf greben pred ledeni.škiin deloii (Frlihsluckplatz) navežite de rese in Izvlecit* vrv začnejc ic razpoke (odprte in skri te) na ledenem in višje za sneženem pobočju vse do kopne grebenske rezi <;j400 m) pod kočo Adlersruhe. Ce koča ni oskrbovana, je od prta zimska soba Od tu na prej po položnem in vedno bolj strmen; snegu do vršnje piramide malega Glocknerja Ct sta vrhova kopna lalikc tu pustite dereze. Od tu va ro vanje oh jeklenih palicali na malt vrh kočljiv spust \ likrbino (cca 3o m) in vzpon na glavni vrh. Srednje težko plezanje v dobro razčlenjeni in trdni skali. Ce je vrh po ledenel, je vzpon težji; po- trebno .je dobro varovanje ir dobra oprema Vzpon na vrh in sestop ca. 3 ure (če ni prevelika gneča). CTC Pod sliko: l'od vrhom malega (ilockner ja (po novem snegu). ŠMARTNO SE VRAČA Nogometaši smartnu se vračajo v republiško nogo- metno ligo. Prepričljivo so osvojili igralci trenerja Feri- ja Bencinga pi-venstvo. Od 22 srečanj so le enkrat izgu- bili in to proti Steklarju v Rogaški Slatini 1:2. Svoje- vrstni rekord! V republiški ligi ne bo tako lahko, toda kakovost moštva iz šmartna je vidno napredovala, pa za- to želimo igralcem v ponov- nem startu v republiški ligi mnogo uspeha. Nogometaši Steklarja iz Rogaške Slatine, ki so v zadnjem kolu klonili Dravinji 3:4 so četrti, Velenj- čani pa peti. V zadnjem kolu so premagali Kovinarja kar 6:1 v gosteh. Iz lige pa mo- rajo igralci Osankarice, med- tem ko se bo ekipa Dravtnje verjetno rešila. Fužinar je namreč kaznovan z odvze- mom 6 točk zaradi kršenja amaterskih pravil, enako tu- di Šmartno s štirimi in Vele. nje s tremi točkami. Vseka- kor bo imela disciplinska ko- misija NZS še mnogo dela pri dokončnem obračunu kr- šenja amaterizma v conski ligi. Toda. Šmartno je toliko močno, da jim tudi odvzem točk ne more preprečiti po- vratek v republiško ligo. Nogometaši Kladivarja igra- jo še dve tekmi. V nedeljo proti Ljubljani in v zadnjem kolu doma proti Slavi ji. Več kot dve točki ne moremo pričakovati in tudi mesto okrog petega je dovolj za ne- stalno formo Celjanov, V preteklem kolu so v Ptuju Celjani zaigrali medlo in za- služeno izgubili 0:4. To je mnogo, pa čeravno niso igra- li poškodovana Mijatovič in Krivic ter kaznovani Toma- šev. Bo pač potrebno bolj resno vzeti svojo dolžnost do moštva in biti previden pri rumenih kartonih in manjših pretepih, ki redno prinašajo izključitev. In ravno Kladivar je letos imel kar dva slučaja, ko sta bila igralca izključena (Černič — Tomašev) in več igralcev, ki so morali zaradi rumenih kartonov pK>čivati. Izbor igralcev je na Glaziji skromen. Zato bo potrebno za jesen nekaj storiti. J. KUZMA KLADIVAR ODLIČEN v vodstvu .Al) Kladivar je bilo čutiti zaUovul.jstvo po končanem ivodncMiein finalu za atletski pokal SR.S za člane in članic«'. Pri .noskih so bili Celmni prvi. pri ženskah pa drugi z boljšim zbirom točk kot lani, »endar velja omeniti, da je tudi Olimpija napredo- lala po številu zbranih točk. Vrstni red .je bil realen, pa čeprav bi Celjanke lahko ebrale večje število točk. V odsotnosti Dermotove in še nekaterih mlajšili wkinovalk so bile že vnaprej izgubljene dragocene točke. Sicer so tokrat domala poskrbele za presenečenj«! atletinje Maribora, ki so za Kladivarjem zaostale vsega Ic za pol točke! Moška ekipa Kladivarja je nastopila močno pomlajena. Tu so še stebri kol Male, Mijač, brata Pregelj, Vivod in drugi, vendar vse bolj prihajajo do Izraza tudi mlade moči kot Lisec, S.jckloča, Rener, Horvat, Milovac, Kopitar Rok in Franc, Pristovnik, Cop, LTtič, Ri- bič, Paivgeršič, Dvoršak, pa še vrsta drugih mladincev. Tudi pri ženskah je poleg izkušene Lrankarjeve in Pečetove ter Kastelčcvc vrsta mladink in celo pionirk, ki napredujejo iz nastopa v nastop. Kovačeva se v metu kopja že približuje znamki 50 m, iiilada pionirka IJlatnikova ,je letos že dvakrat popravila republiški pionirski rekord na 400 m, Marjana Kojiitarjcva napreduje na vsake.m tekmovanju, tu so .še Kran,ičeva, Tomšičeva, Kolnikova, Hundcrla, Sokačeva, Poteko in Varoša. Razveseljiva je ugotovitev, ^ da mladi novi val celjskih atletov in atletinj trenira marljivo, da imajo \cselje do tega športa, kar vsekakor mnogo pomeni za iia- tiadaljiiii rast celjske atletike. Okrepitev za moško ekipo pomeni tudi vrnitev Pečarja iz ZD.V. O rezultatih ne velja posebej raz- pravljati, saj so bili objavljeni v dnevnem tisku. Želimo le, da bi tehnični štab pri .\D Kladivarju s svojimi tre- nerji vred Ttastavil svojt delo organizacijsko in strokovno Se na višjo raven kot doslej, da l»i v prihodn.je bili priča še zatlovoljivej- šiin rezultatom. K. J. USPEH POSEBNIH ŠOL Na 7. športnih igrali l'OS, ki so bile v Murski Sobiiti, so se od- lično odrezali tudi mladi športniki iz posebnih šol eeljske regije. V malem nogometu so osvojUi naslov republiškega prvaka. V atletiki so bili pionirji med ekipami četrti, pionirke pa šeste. Zlato odlič- je si je priborila Celjanka Pavlovičcva v metu žogice, bronasto ko- lajno pa Celj^ Kovač v krosu. Tudi Slemenšek in Polajžar sta bila izredno solidna v metu žogice s 4. Ln 5. mestom. Vsi ti uspehi kažejo, da sta telesna vzgoja in šport na POŠ in ŠSD tudi v tek- movalnem smislu na celjskem področju na kakovostni ravni, za kar imajo v.sekaKor zasluge ravnateljstva šol, celotni učiteljski zbori, še posebej pa pedagogi za telesno vzgojo. K. J. St. 23 — 12. junij 1975 22. stran — NOVI TEDNIK BOČNA PESEM NI ZAMRLA s sobotnim nasloponi moškega ln ženskega pevskega zbora so v Ročni pri Ciornjem gradu počastili sedemdesetletnico zborovskega pe- tja v domačem kraju. V polni dvorani je čudovita pesem napol- nila vsak kotiček, vsako kultur- no srce. Prosvetno društvo je najstarejšim in najbolj zaslužnim pevcem ter zborovodjem izročilo priznanja, predsednik krajevne skupnosti Bočna. inž. Franc Ma- klavc pa je spregovoril o dejav- nosti in pomembnosti pevskega zbora v Bočni od prvih začetkov do danes. Ustno izročilo pomni začetke zborovskega petja v Bočni vse od 1905. leta, ko so v čitalnicah in na taborih začele oživljati sloven- ske vrste. Tako je bilo tudi med prebivalci Zadrečke doline in v Bočni. Z organiziranimi nastopi je za- čel pevski zbor v Bočni 1931. le- ta. Svojo pevsko dejavnost je do- polnjeval z igrami in drugim. Ob ustanovitvi je bil tudi prvi pev- ski kone<;rt pri kmetu Bulku, kjer so sodelovali še pevci iz .šmartnega ob Dreti, Nazarij, Mo- zirja, šmihela in Šoštanja. To je bila veliffa spodbuda za nadaljnji razvoj pesmi in za širšo kulturno dejavnost. Zbor je začel nastopa- ti v drugih krajih. Boška pesem je postala znana po vsej .Savinj- ski dolini. Prvi učitelji petja so bili Bran- ko Žemljic (sedaj že pokojni), Milan Apih, Berta Rop, poroče- na Miklavc itd. Med drugo svetovno vojno je dejavnost zamrla, ni pa utihnila pesem, saj so šli pevci v goz- dove, odgnali so jih v taborišča. Nekateri so s pesmijo na ustih tudi mnrli, padli. Ob prihodu Šti- rinajste divizije so pevci sodelo- vali v kulturniški skupini borcev, takoj po vojni pa so se zbrale pevke z Otoka pri Bočni in jod vodstvom pevovodja — kmeta na- daljevale s pevsko tradicijo. Vsa leta po vojni je bil pevski zbor nosilec kulturne dejavnosti, več- krat je prišlo tudi do stagnaci- je, toda pesem v Bočni ni nikoli zamrla. Pod neutrudnim vodstvom zborovodij Janeza Kočnika in prof. Jožeta .Miklavca sta ženski in moški pevski zbor dosegla vid- ne uspehe. Pred tremi leti so prejeli tudi srebrni znak OF. Svojo visoko kvaliteto pa so po- trdili tudi na zadn.jom jubilejnem koncertu. JOŽE MIKLAVC LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana dne 15. VL1975 Carinarnica Ljubljana bo io. VI. 1975 prodajala na javni dražbi osebne avtomo-bile tn drugo blago. Javna dražba bo v prostocih TVD PARTIZ.-VN^ Ljubljani, Pokopališka ul. 35, v ne- deljo 16. 6. 1075 s pričetlcom ob 8. uri. Ogled vozil in ostalega blaga z-vplačiloim kavcij bo možen samo v sotooto 14. 6. 1975 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana, Hala E, vhod z LetaKSke ceste. ZP TOPER TOZD »ELEGANT« CELJE Odbor za medsebojna razmerja objavlja % prosta delovna mesta: 1. VODJE tehnične službe 2. TEHNOLOGA 3. REFERENTA za splošne zadeve 4. TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za področje Zagreba in del SR Hrvatske 5. VODJE skladišča gotovih Izdelkov 6. DELAVCA v skladišču 7. 40 KROJAČEV, KROJAČIC ali ŠIVILJ za delo v obratu konfekcije v obratu konfekcije Celje In Šentjur ter obratu po meri 8. 60 DELAVK za priučevanje za konfekcionarje POGOJI: pod L: konfekcijski inženir s prakso pod 2.: konfekcijski tehnik s prakso pod 3.: ekonomski tehnik s prakso pod 4.: ekonomski tehnik ali trgovski pomočniik s prakso pod 5.: trgovski pomočnik — tekstilna smer s prakso pod 6.: osemletka pod 7.: KV krojač, krojačica aU šivilja pod 8.: osemletka Za objavljena delovna mesta velja trimesečna poskusna doba. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na Odbor za medsebojna razmerja »ELBGANT« Celje, Gubčeva 10 v 15 dneh po objavi. FN OST.\LO BLAGO (mopedi, cigaret« in dni^ol. deznam i>sta!fga blaga', ki ni objavljen v tem oglasu, bomo objavili na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. Vse blago objavljeno v tem oglasu in ostalo blago bomo prodajali v nedeljo 15. VI 1975. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci javne dražbe moi-ajo v soboto dne 14. VI. 1975, ki je določena za ogled blaga, plačati še 10 od- stotkov kavcije začetne cene pri blagajni carinarnice Ljubljana v hali D, predstavniki OZD pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje delovne organizacije. Najmanjša kavcija za ostalo blago in avtomobile je 5O0 din, najmanjši dvig je .50 din. Dogovarjanjf kupcev med potekom dražbe -ni dovoljeno ln lahko komisija, ki vodi dražbo takega kupca odstrani iz dvorane. Oznaka reg. motorja in rog. .karoserije pomeni, da bomo za kupljeno voeilo izdala po- trdilo samo za registracijo motorjev in karoserije. Vsak kupec avtomobila oz. motoi-ja mora ob prevzemu — isti dan — na svoje stroške izvršiti eventuailna vtisnjenje šifenskih št. motorja al, karoserije pri podjetju Viator odsek za tehnične preglede v Ljubljani Prodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča po naslednjem razpoiredu: v ponedeljek 17. 6. 1975 ne bo izdaje blaga, v torek 18. 6. 1975 izdaja od zaporedne številke 1 do 50, v sredo 19. 6. 1OT5 izdaja od zaporedne številke ,50 do zap. št. 121, v če- trtek in petek pa bo izdaja olaga za zamudnike in ostalih števHk. Zadnji rok za plačilo m dvig kupljenega blaga je petek 20. 6. 1975. Carmarnica Ljiibljana prodaja blago na dražbi po klavzuli »Ogledano — kupljeno in po prevzemu bliga ne upoštevamo reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu št. 44-.578 interna 52 od 10. 6. 1075. IZ CARINARN-ICE LJUBLJANA št. 11672/1 gt.23 — 12. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 SKUPNE KMISIJE ZA ŠTIPENDIRANJE OBČIN CEUE, SLOVENSKE KONJICE, ŠMARJE PRI JELŠAH in LAŠKO razpisujejo OSNOVNE ŠTIPENDIJE za šolsko leto ,1975/76 na vseh srednjih, višjih in visokih šolah Za orientacijo, oziroma boljše informiranje pri odločitvi, objavljamo spisek deficitarnih (najbolj manjkajočih) pokli- cev v posamezni občini: občina CELJE visoka šola diplomirani ekonomist 30 diplomirani pravnik 10 zdravnik 10 dipl. gradbeni inžiner 5 dipl. strojni inženir 10 dipl. inženir metalurgije , 8 - dipl. inženir elektrotehnike 5 arhitekt- 1 arheolog 1 etnolog 1 višji knjižničar 2 glasbeno področje 2 likovna umetnost 2 dramski igralci 3 višja šola višji medicinski tehnik 15 ekonom, komercialist 10 strojni inženir 15 organizator dela 5 socialni delavec '5 ekonomski finančnik 20 gradbeni inženir 2 višji upravni delavec 8 srednja šola ekonomski tehnik 50 administrativni tehnik 30 ] medicinska sestra " 20 ; strojni tehnik 15 j kemijski tehnik - , 20 .'. gradbeni tehnik 5 j finančni tehnik 24 j komercialni tehnik 15 j prometni tehnik " 5 | poklicna šola j zidar " 8 ; ključavničar 28 i tesar 19 ' t posl. administrator 10 i I strugar 19 ; mizar 21 1 občina SLOVENSKE KONJICE \ visoka sola i dipl. ekonomist 7 ; dipl. pravnik 3 ' višja šola ekonomist 3 srednja šola ekonomski tehnik 15 učitelj 15 maturant gimnazije i>ed. smer 10 občina ŠMARJE PRI JELŠAH visoka šola ' . dipl. ekonomist • 2 dipl. kmetijski inženir 3 srednja šola ekonomski tehnik ' 20 kmetijski tehnik 2 občina LAŠKO visoka šola y dipl. gradb. inženir 5 'i ' dipl. ekonomist 3 višja šola ekonomist 7 komercialist 5 strojni inženir 4 višji upravni delavec 3 srednja šola ekonomski tehnik 25 prom. transp. tehnik ' 10 kemijski tehnik 5 Pravico do štipendije iz združenih sredstev imajo učenci in študenti, katerih polovica dohodka na člana družine ne presega (vključno z otroškim dodat- kom in osnovnim delom kadrovske štipendije) 1.550.— oziroma 1.650.— dhi. Prijave sprejema Skupnost za zaposlovanje, služba za ^štipendije Celje, Slandrov trg 7 od 20. do 30. julija 1975 vsak dan razen ob sobotah tn ne deljah od. 6. do 14. ure. Nekolkovani prošnji za štipendijo (obr. 1.65), je treba priložiti: — potrdilo o otroškemu dodatku — tudi v negativnem primeru — potrdilo o premoženjskem stanju (obr. 0,12) — prepis zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o dohodkih obeh staršev — prepis pogodbe o kadrovski štipendiji — izjava OZD, da je kadrovska štipendija vsklajena s 14. čl. samoupravnega sporazuma — v primeru ločenih staršev, ali če je prošnik nezakonski, je potrebno po- trdilo (odrezek) o preživnini, če pa ta ne obstaja, pa potrdilo socialnega skrbstva, da se preživnina ne i2:plačuje — v primeru, da je prošnik poročen, je potrebno mnenje socialnega skrbstva, če mu lahko starši prispevajo za preživljanje — za vse prošnike, ki vstopajo v I. letnik srednje, višje ali visoke šole,"je še potr^Mio mnenje osnovne šole, ali gimnazije — potrdilo o šolanju je treba predložiti najkasneje do 30. septembra 1975 — potrdilo vsaj dveh OZD, kjer mu je bila prošnja za štipendijo odbita. RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT — VE L E N J E Kadrovskosocialni sektor Komisija za medsebojna razmerja pri TOZD RLV (Rudnik lignita Velenje) in pri TOZD ESO (Elektrostrojni obrati) RAZPISUJE prosta delovna mesta NEKVALIFICIRANIH, POLKVALIFICIRANIH in KVALIFICIRANIH RUDARJEV, ZIDARJEV, TESARJEV, POGONSKIH ELEKTRIKARJEV ter STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za delo v jami in zunaj POGOJI: — da si zdrav — da nisi mlajši od 18 in ne starejši od 30 let (starostna omejitev do 30 let velja samo za nekvalificirane rudarje) Povprečen zaslužek za 23 delovnih dni je: 2a delo v jami: Za delo ziuiaj: — NK delavec 3.500,(X) din — NK delavec 2.700,00 din — PK delavec 3.800,00 din — PK delavec 3.000,00 din — KV delavec 4.000,00 din — KV delavec 3.200,00 din Po 6 mesecih neprekinjenega dela dobiš brezplačno 5,4 tone premoga. NK delavci imajo možnost pridobiti interne kvalifikacije na tečajih, ki jih vsako leto organizira DO REK \'elenje Samsko stanovanje zagotovljeno takoj, družinsko po dveh letih. Vsem na novo zaposlenim delavcem, da rudnik brezplačno stanovanje v sam- .skem domu za prva dva meseca. Pismene prijave na razpis sprejema kadrovsko-socialni sektor REK-a (Pre- šernova 5, soba št. 25 — Velenje). Prijave lahko oddate tudi osebno, ker dobite še podrobnejše informacije o delu v naši delovni organizaciji. ODLOOITE SE IN PRIDITE MED NAS RUDAiRJE! Srečno! SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA CELJE objavlja ■ \ I. PROSTA DELOVNA MESTA: — dve delovni mesti, za kateri se zahteva delavec z visokošolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri za sedež Celje, — dve delovni mesti, za kateri se zahteva delavec z višješolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri za sedež Celje in ekspozituro Žalec, — pet delovnih mest, za katera se zahteva delavec s končano ekonomsko srednjo šolo, gimnazijo ali srednjo upravno-administrativno šolo za sedež Celje. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe, življenjepis in dokazilo o šolski izobrazbi do vključno 24. junija 1975 kadrovski službi Podružnice v Celju. II. ŠTIPENDIJE: — štiri štipendije za študij na ekonomski ali pravni fakulteti ali II. stopnji VEKŠ v Mariboru, — štiri štipendije za študij na višji šoli ekonomske ali pravne smeri, — pet štipendij za študij na ekonomski srednji šoli ali gimnaziji, Vlogo (na obrazcu DZS 1,65), življenjepis, potrdilo o osebnem dohodku star- šev za leto 1974, zadnje šolsko spričevalo, za študente, ki študirajo na višji ali visoki šoli tudi potrdilo o opravljenih iapitih, pošljite kadrovski službi Podružnice v Celju do 20. junija 19175. 24. stran — NOVI TEDNfK St. 23 — 12. junij 197S $t 23 — 12. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK §t. 23 — 12.1unlj 1971 St. 23 — 12. junij 197? NOVI TEDNIK stran 27 HOPLA! v Žalcu je bilo izredno zaniimiTO tetanovanje šo- lansih športnih psov. Tekmovanja se je udeležilo osem- najst psov s svojimi vodniki iz vse Slovenije, prevlar dovali pa so tekmovalci iz Mariibora, Ljubljane in Celja, navaoč pa je bil tudi tekmovalec iz Trsta, Zma^ gal je pes Yalik z vodnikom Matjasem Dolencem iz Ma- ribora, Celjani pa so se uvrstili na naslednja mesta; pes "USko z vodnikom Jurijem Kolškom je bil peti, pas šarik z vodnikom Danielom Grabnerjem deveti in pes Ohlodo z vodnikom Jožetom Robičem (na sliki) deseti. Povedati moralno, da je pred časom ustanov- ljeni klub v žallcu prireditev izvrstno pripravil, tako organizacijsko kot tehnično (plakati, brošure, zmačke in ostalo). Prireditev, ka jo je žal v popoldanskem času zsmotU in okrnil dež, si je ogledalo blizu 2000 ljudi, pokrovitelj zanimive prireditve pa je bila Teles- no kulturna skupoost, galec.^ tv—bt IZ MAIE NAPOTNIKOVE KOLONIJE Rado Gaber je letos že drugič v mali Napotnikovi kolo- niji. Tudi njega ni zeblo, saj je korenito vihtel kladivo in dleto v mehak les. Foto: D. Medved POTEPANJE PO ORIENTU (4) PODOBE IZ JiSOC IN ENE NOCI TOPKAPI SERAJ — Besedi, ki smo jih zapd- sali v začetku, se bosta vsakemu zdeli tuji. Siku- šajmo si jih pobliže ogle- dati. Kdo izmed nas še ni slišal za besedo — top ali kar po domače kakon. In kapi? PovpraSajmo fan- te, ki so se pred leti vr- nili iz vojske, kaj vse jim je ta beseda pomenila! Kaplja, vrata, ki drže v zlato prostost civilnega življenja. Z besedico se- raj je nekoliko težje, ker je ne slišinio na vsakem koraku, a ljubitelji opere se bodo spomnili na zna- meniti Mozartov Beg iz seraja. Beseda ne pomeni nič drugega kot palačo orientalskih nK^tcev s svojim skrivnostnim živ Ijenjem. Torej — obiskali bomo sultanov dvor v Carigra- du, od koder se je dolga stoletja krojila usoda tu- di naših krajev. Pred vra- ti v palačo so bili namreč nameščeni topovi in tako je tudi palača dobila svo- je ime? TOPKAPI SERAJ Topkapi (na kratko) le- ži na ploščadi ozkega rta, ki se tik ob zalivu Zlate- ga roga zajeda v Martnor- no morje. Tu so prasta- ra kulturna Ma in ni ču da, da leži to ozemlje j)rav ob srčiki bizantin- skega Konstantinopola Palačo so pozidali pretež- no v 16. stoletju, v času največjega turškega raz- cveta, snovati pa so jo začeli že mnogo prej. To in ono so dodali še na- slednja stoletja, vendar je stara osnova ostala v glav- nem nedotaknjena. Dvori' šča in vrtovi se prepleta- jo v prvem delu z gospo darskimi poslopji, v notra- nji palači pa so bili sul- tanovi zasebni prostori, predvsem pa njegov ha- rem. Toda poglejmo si kom- pleks ogromne sultanove rezidence od blizu. Iz ča- sa ustanovitelja palače Mehmeda II, so prva zu- nanja vrata, ki so kar majhna palača, vpeta v obrambno obzidje. V njej je več samostojnih pro- storov in tu so bile na- stanjene straže. Vsako ju- tro ob jutranji molitvi so vrata odpirali in jih ob večerni molit\i zapirali. Sem so prihajali sultano- vi vezirji in tu .so tudi ob- glavi j ali državnike. Samo najodličnejši so smeli po- jezditi na notranje dvori- šče. Tu so skladiščih les, ki So ga za potrebe seraja •vsak dan privažale ladje z vseh strani razsežnega otomanskega kraljestva. Kurjavo so imele na skr- bi posebne skupine mla- dih fantov, ki so bili po rodu večinoma iz Anatoh- je. Tisti med njimi, ki so se morali po svoji službeni dolžnosti mudi- ti tudi v haremu (kajpak so bili skopljenl), so mo- rah nositi posebne trde in visoke ovratnike, da bi se z glavo ne mogli pre- hitro obrniti in po ne- marnem ugledali kaj pre povedanega... Ko zapuščamo prvo dvorišče, se znajdemo pred takoimenovanimi srednjimi vrati, kjer je današnji vhod v muzej. Orta kapi. kot se glasi njihovo turško ime, so bi- la vhod, skozi katerega je smel pojezditi samo sultan in ki je drž^l na notranje dvorišče. Tu je nekdaj kapicilarbaši Aga. nekakšen poveljnik stra- žarjev, izročal izbrancem posebne sultanove ferma- ne ali pooblastila, kar je bila njegova glavna na- loga. Tisti, ki so zaprosili za avdienco, so morali tu počakati, dokler niso bili sprejeti Tisti pa, ki so se sultanu zamerili, so morali v ječah pod enim izmed obeh stolpov ob vratih čakati na svojo usodo. Skozi ta vrata ni smel pojezditi niti veUlci vezir, sultanova desna ro- ka. Ce bi si bil drznil kaj takega, bi mu odvzeli cesarski pečat, ki ga je nosil za pasom v poseb nem mo-šniičku. Pa vendar, tudi drugo dvorišče še niso bili sul- tanovi prostori. Tu so bi- la sredi cvetličnih in dre- vesnih nasadov name-šče na različna, gospodarska poslopja, med katerimi je najzanimivejša za da- našnje obiskovalce kiihi- nja. V njej so vsak dan kuhali za 15.000 ljudi — toUko je bilo namreč v palači ljudi, ki so morali nenehno skrbeti za sulta- novo varnost in udobje. V velikih obokanih pro- storih še danes stojijo mogočni bronasti kotli, ogromni ražnji, možnarjd in ponve. O velikosti kot lov dobimo približno pred- stavo, če povemo, da se je v enem izmed njih na enkrat lahko kuhalo po dve toni jedi. .. Gotovo bi se marsikate- ra danšajna gospodinja ustrašila, ko bi zagledala v kuhinji ogromno zaje- malko za juho, ki napra vi, če malce pretiravamo, kar vtis majhnega okro glega plavalnega bazena. Toda oči bi ji zasijale, ko bi videla obilico čudovite- ga bakrenega in porcela- nastega posodja, ki je _tu nagrmadeno. Tu so krož niki. sklede, .skodele in vaze iz Kitajske in Ja- ponske, iz Nizozemske in od dnigod. In tu je tudi poseben nunenkast por celan, s katerega je uži- val hrano samo sultan, saj je baje imel lastnost, da spremeni barvo, če bi bila hrana slučajno za- strupljena. Poslednja vrata, do ka- terih zdaj pridemo, nosi- jo ime Vrata blaženosti. To so vrata, skozi katera je smel stopiti samo sul- tan s svojimi najbližjima, za vse druge se je tu pri- čeA zaprt, skrivnosten svet. Znajdemo se v sa- mem jedru palače ali bo Ije skupine palač paviljon- skega značaja, v katerih se je odvijalo privatno življenje turških sultanov. Vsepovsod je bleščavica, ki jo u.stvarjajo pisane ke ramične ploščice, tn če- prav manjkajo tepihi, ki so nekdaj krasili pot* med posamičnimi paviljo- ni, si naša domišljija zlahka ustvari podobo nekdanjega razkošja, sija- ja in lepote. Tu je knjiž- nica z dragocenimi islam skimi rokopisi, tam za kladnica, v kateri se vse blešči od zlata in drage ga kamenja. In spet po sebna zapečatena soba, v kateri v zlati skrinji hra- nijo Mohamedmi plašč. Na.še oči se pasejo, pase jo, in se ne morejo' na užiti magičnih vtisov. Tu so v posebni sobi oblači- la vseh sultanov, ki so kdaj tod prebivali, tam, v najbolj odmaknjenem kotu so haremska vra ta . .. Skoznje bomo vsto pili pri našem naslednjem sprehodu. MOVl rEa)NIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pn JelSah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina ln oglasi:' Prg] V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik; Bojan Volk, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure KraSovec, Mateja Podjea Milan Seničar, Damjana Stamejčlč, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabi - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga OGP »Delo« LJubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« LJubljana - Te- lef. uredništvo 22-369 in 23:1W^ mali ogiMlJn..nMQČnlne 22-800 _________________ ZDENKA STOPAR