ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME VI. — LETO VI. ~ CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) FEB. 1st, 1923. " ŠT. (NO.) 27. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c, Francozi proglasili preki sod v Ruhra H PREDGOVNE POSSUM V IMOIJOjOTENE. POINCARE JE VRGEI NA MIZO SVOJO POSLEDNJO KARTO. — NEMCEM JE ODVZETIH 80 . PROCENTOV OBIČAJNE KOLIČINE PREMOGA, KI SO GA DOBIVALI V RUHRU. Cologne, 31. jan. — Genera! DeCoutte je izdal odredbo* glasom katere se je uveljavil preki sod po vsem zasebnem ozemlju. Preki sod postane efektiven v različnih blih Ruhr a ob različnem čas«. V Dortmundu je postal Ve'javen nocoj ob 5. uri. Sedaj se nahaja ves Ruhr pod strogo vojaško kontrolo. Pariz, 31. jan. — Francoski ministerski predsednik ^oineare je vrgel na mizo svojo poslednjo karto. Počenši f Polnočjo bo odtrgana Nemčiji vsaka pošiljatev premoga lZ Huhra. General DeCoutte, ravnajoč se po ukazu iz Pa-riZa< je naročil svojim četam, da nedovolijo niti enega miti enega vagona ali enega funta premoga ali kok-v notranjost Nemčije. Nemčija je za 80 procentov svo-kuriva odvisna na Ruhr. Kot se je nocoj govorilo, na-ftjerava Poincare zadržati vsako pošiljatev premoga v '^mčijo toliko ča?a: kot nemška vlada ne sprejme vseh ^paratijskih predlogov, dokler ne sprejme vseh razoro-^venih pogojev in dokler ne prizna vseh obveznosti verske pogodbe. . Ta drastični korak Poincareja bo. kot se pričakuje, ^m Vse kritike Poincarejevega programa. Francozi ' kujejo, da l&o &9 Pwuswj«* nastop spravil Nemčijo kolena. v Nemčija je imela danes plačati na odškodninski ra-^ 500,000,000 zlatih mark. Ker je bilo očividno, da svo-^ ne bo plačana, je danes popoldne premier Poincare po-j^- ^mškemu charge d'affaires formalno noto, sporoču-d'a se je ustavilo ves izvoz rubrskega premoga v ^čijo. V-noti ni bilo ničesar rečenega, kdaj da se bo t Sl'jatve zopet obnovilo. Odgovor se bo podalo Nemcem kadar bodo vprašali zan j Nemci._ i Se Poroca- Je sheno noto v Berlin tudi belgijska Na Netn*n.)en ^rancos^e r'e hf C'1& ne Poc^a< 1e prodati koli- D, rtl°!?oče veliko nemškega precej"0' klasom teea načrta se bo iA^landski, Švici in drugim l^*1*1, ki običajno kupjjdjo v Ruhru. priliko, da ga V« ftr> zavezniškfi kontrolni v Ruhru Plačitve L" . ^ala reparar^ska komisiji i*'Co 8e Za Dr<;iT,°S ne tabs acalo, bi se ludi nemudo ^vflo pošiljal ve. ^ ^ však način si bodo Franr.o- Btet^Zric^eval' orodati čim ve" Upajo, da bodo ru-Sj Se Nadalje c stali na delu tohkem obsegu kot dose-'ovj,] 3 premogom bo obr.-,~ »i^V 5,000 francoskih Ji'ez-so že v Ruhru in pa s ^d neiA«kimi železničarji, ki ° pri drla. bJ^V1" u"®d; zaseženi. % oh * 31 iBn- ~~ Ff•,r'• V • lasti. s0 dane« zasegi': N«^*® nastavile % v^J?^ v velike trgovske za-*** *et i Uis^ureu in Duesseldorfu H^ Penili velJke zaloge mine.' petroleja, nezolri. I ^He"1 to^aka. Štiri visoke «* Carinske uradnike, ki so i> h ^vin . . : , 1 H^j. 4 2asegi, se je izginalo He& a' ^s°bje centralnega ca-*NiU U,rada v Duisburgu se je Ve ^'lo ter bo lostalo v bo-mestu. Francozi ^ Ze nepotfpežljivi vzpri-zopersta vfl'janjm ^ ^ kažel'o se znaki, da aVa vojaška okupacija. Lausannska konferenca. DIPLOMATJE SI NA VSE NAČINE PRIZADEVAJQ, DA BI KONFERENCO REŠILI RAZBITJA. • Lausanne, 31. jam. — Le ne- , Jiadna pojavna splošnega razpoloženja /spravljivosti (med tukajs-nimi diplomati je preprečila raz- ( bitje lausannske konference, ko so zavezniki danes predložili Turkom svoj načrt za mirovno pogodbo. Angleški zunanji minister lord Curzon je spremenil svoj prvotni načrt za odpotovanje iz Lausanne v petek ter je obljubil, da ostane tukaj s celo angleško delegacijo do nedelje zvečerj Medtem se bo nadaljevalo s prizadevanji, da se potom privatnih I pogajanj doseže sporazum glede spornih točk pogodbe. Izjava ameriškega poslanika. Na današnji seji je govoril tudi ameriški poslanik Richard Washburn Child, ki je apeliral na konferenco, da se sklene mir čimpreje mogoče: Govor ameriškega poslanika je učinkoval zelo, pomirljivo na konferenco in je veliko pomagal Ido sporazuma glede časa, ki naj bi se ga dalo Turkom za dosego spoznanja, da je v interesu Turčije, da se mir sklene čim preja mogoče. Knt izgleda sedaj, se bo več spornih točk najbrže izročilo raz->od;čču, v poskusu, da se prepreči razbitje konference in tudi nesporazum med zavezniki sa- 10 članov I. W. W. ob-] i sojenih v Californiji. SODNIK JE PREBLEDEL OB ; IZJAVAH, KI SO JIH PODA- , LI OBTOŽENCI PRED IZRE- J KOM OBSODB. Sacramento, Cal., 29. ja-n. — j Predtio je danes sodlnik Malcoln Glenn obsodil 10 člainov I, W. W. ] M so bili obteženi pod državnim BaJkiCMom proti kriminalnemu sin ■ dlikalizmu, se je visaikemu posa- 5 meznemn obtožencu dalo priliko, ji da izrečejo svoje mnenje. P rili- v toe so se pffslužili visi. Njih go- ■ voi'ica je bila trda in trpka. Bili s.a to sami veterani v dels'vs- 3 kih bdjih, železiničarji, gozdars- , ki delavci, mornarji, poljski de- 5 lavci in člani raznih stavbinski'h stroik. Bili so tuidi veterani 0 t ozirom nal zagovarjanje proti ob- g težbi na podlagi kriminalnega (J sindikalizma, kajlti to je bila že s njih tretja obravnavaj. Pri nobe- ( ni izmeid prejšnih obravnav ni porota mogla priti do sporazuma. 1 Nobeden i'zimed cibt^cžencev ni j bil obtožen, da je taktično izvr- ■ šil kako kaznjivo dejanje. Vsi so ; bili prosekutirani izključno vsled j teisa. ker so priznali, da sq čla>-ni organizacije Industrial Wor- . kers of the World. In njih obsodba je liila sedaj dosežena^ le • na podlaigi iizpricevamja diyeh pro-felsijonainih prič, Gcmtta in Tow- { nuenda, o katerih je zns|no, da se nahajata v sMibi kapitalističnih interesov, in ki ne delata druizega kot potujeta sem in tja po drž. in "priznavata" senzacijo nal'ne zločine rad} katerih nisita Ibila nilkidar prosiekutiraina, ter ! oomagata pclšilijati člane I. W. W. v ječo.. Ob pozivu sodnika, da ima -vsak i-zmed obtožencev priliko po vedati Svoje mnenje, je prvi stopil 24-letni Charlels La Rue. "Kaj naj rečem?" je dejal. 'Vam, gospod sodnik prav nič. Kar izrecite kazen in imejte svojo zabafvo." La Rue je bil devet let v mornarici. Dve leti, za časa vojne, je služil v takoimenoivanem samomorilskem .clddeliku, 'ki je fmel nalogo pdbirslti mine... Scdmk j je izrekel kazen. Nato je vstal gozdarski dela-| vec H. W. Edwards ter dejal: "'Vi ;n vasi najeti šaksHi zako- i na ste dosegli začasne zmago, j mimi. Rezultat posredovanja a- j tneriškega poslanika bo morda j la, da Turki ne bodo predložili svojih protizahtev na zavezniški načrt, temveč da si bodo priza- ' ■ levali doseči sporazum na privatnih konferencah. Poslanik Child je močno ape-! iliraj za mir. Turčija mora iti zmerna, je dejal, ako hoče biti ^ deležna miru in sodelovanja, ki ji je potrebno. Njegov govor je napravil na konferenco velik vtis. Zedinjene države so poslale zastopstvo v Lausanne iz treh razlogov, je dejal: Prvič ,da se skrbi za protek-cijo ameriških interesov, bodisi idealističnih ali trgovskih, človekoljubnih ali finančnih; drugič, za protekcijo vseh humanitarnih interesov brez ozira na narodnost; in tretjič zato, da more služiti na vse načine, ki so primerni, interesom miru. Amerikanci ne iščežo nikakifi posebnih privilegijev, je dejal Child ter opozoril, da Amerika stoji za princip "odprtih vrat" na bližnjem vzhodu. 1 Ljubezen in zakon. i *_ Chicago, 31. jan. — Ljubezen alj zakon? Kaj je miočineje? Zakon ljubezni pravi, da ljubezen ' pokrije vse grehe. Zakon človeka pa kasnuije vse kršilce. Mrs. Eva Bernard, stara 19 let, iz tefga mesta je v svoji ljubezni šla tako daleč, da je postala taltica. Šla je v trgovino in vze Ia najdragocenejšo obleko, k; jo , je mogla dobiti, da bi se jo ob- ; tožilo zločina, ki je kaznjiv z za- f porom v državni jetnišnici, in . ft0 samo zato, da) bi njen mož, ki J se j e -j e naveličal, imel vzrok to- j žiti jo za raziporoko. ■ "Jaz ne maram obravnave," je , izjavila pred sodnikom."Naložite j mi največjo kasen, ki jo določa \ zakon za tatvino. Jaz tako ljubim , dvojega moža, da bi celo uimrla ( zanj. Ko bom spoti, bo lahko do- , bil razporoko na podlagi moje- ] igai zapra. Odvetnik mi je tako ] povedal. Jaz —" Nato je ome- j dtela. , toda akoravno boste dali v ječo , nls&ai trulpla, pa bodo naši d uho- , \i šli naprej, da ponesejo posla- 1 nico" novega dne in nove pravic- , noteti." ; Tu je sodnik pričel citati obsodbo. ; "Čakajte še trenotek," je dejal Edward®. "Imam Je nekaj po- j veda/ti. Prišli smo. -la dobimo , pravico, in vi ste najstopili proti nam z Jzvrženci naših lastnih lju- | di, da dokažete, da smo krimi- ^ nalci." ''Od enega do štirinajst iet," : je dejafl sodnik Glenn. '"Zadnji je gcivoril Walter Smith, bivlši član ekisefcuitivnega odbora I. W. W. "V jeziku" našega velikega revolucij onarja," je dejal, "odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. To rečem protnikom. Vatm in po-binim šakalom, Couttsu, Town-sendu in dragim pa pravim, da ni nobena belseda preveč umazana, da) bi primern0 izrazil svoje čustvo." Pri telm je sodniku izginila vsa kri iz lica. "Vi govorite o pravici," je nadaljeval Smith, "toda dan na dstn j ste prigovarjali klerku Mike Sul-Ilivarni, da je hodil v privatno I sobo porotnikov ter grozil žens-l j kam, ko so bile nal poroti. 15 prič ■imam, ki so pripravljene to pod jprteelgiOi potrditi. On je oidprto iz-Iražal svoje predsodke proti naim. j Vi govorite o pravilnosti, toda i niti iskrice dokaza ni bilo pred-,'tožene, (ki bi bila dokaKala, da J smo bili kdaj; krivi kakega zloči-|na. Mi niismo kriminalci, temveč Bmt> tu radi razrednega bojai I Mi gremo v zapor, ker smo po-ivedialli svojim gospodarjem, da bomo mislili saimj zase. Tolda to j ne konču je našega boja. Naidal ijevalo ga delavstvo všegiai sveta". Ton sodnika Glenna je bil sko-rb opravičuijolč, ko je odlgovoril: "Ali We morete iziprevidteti, da sodnik nima moči spreminjati izalklcna, da bi se ujemal s slu-ča(iem pri roki? Mi zakon samo razlagamo. Ako hočete spremembo zakona, pojidite k zakonodaj-cem in ljud'stvu, ki zakone sank-cijonira." Ob tem se je oglasil mialdi La1 Rue: "Poslušajte Poncija Pilata, ki si umiva našo kri s svojih roik." Ob odhodu1 iz sodne dvorane so obtoženci zapeli maršal jezo. Poleig na (vede ni h so bili obsojeni Wr Rutherford, P. Beasley, T. Plinovna družba se ne poda. TRDOVRATNO VZTRAJA NA NA SVOJIH PRVIH POGOJIH TER GROZI ZAPRETI PLIN, AKO DO 1. MAJA NE PRIDE DO SPORAZUMA. Včeraj se je nadaljevalo s pogajanjem med mestno vlado in East Ohio Gas Co. glede skle pa nove pogodbe. Pogajanja se je vdeležila celokupna mestna zbornica in se je vršilo v cleve-landski mestni zbornici, kamor ima tudi javnost dostop. Plinovna družba je včeraj ves dan vztra jala na svoji prvotni ponudbi, o kateri smo pisali podrobno v včeraj šni številki našega lista. Glasom pogojev, ki jih nudi plinovna družba, bi večina cleve-landskih konzumentov morala plačevati plin po 50c. za tisoč kubičnih čevljev, medtem ko .je sedanja cena 40c. Najmanjši ra->'.an, to je, za take, ki bi ne no-raUli niti 1000 kubičnih čevlje' p':na na mesec, bi glasom dr-j = . bine ponudbe znašal $1.'%'0, medtem ko je dr«;edaj plinovni ra Čim znašal 73c. Plinovno družbo je pri včerajšnjem zaslišanju v mestni zbornici zastopal odvetnik S. H. Toller, ki je ponovno izjavil, da a-ko fitesto do 1. maja uit sprejme pogodbe, ki jo je ponudila družba, tedaj se bo tistega dne zaprlo plin v soglasju z nedavno odločitvijo najvišjega sodišča, ki je izjavilo, da ima družba pravico to storiti. Tolles je dal razumeti, da mora biti do 1. maja pogodba v vseh ozirih popolna, kar znači da družba niti ni pripravljena čakati, da bi se vprašanje o pogodbi dalo prebivalstvu Cleve-landa na glasovanje, oziroma, da se mora tako glasovanje vršiti pred 1. majem, ako mestna zboT-nica misli, da je glasovanje ljudstva potrebno. Councilman Sulzman je odvetnika Tollesa diskretno vprašal: "Mr. Tolles, povejte nam čfi-sto odkritosrčno, ali res verujete, da bi East Ohio Gas Co. 1. maja zaprla plin elevelandskemu prebivalstvu?" J "Absolutno!" je odvrnil Tolles. Nato je Su'zman dejal, da ie o-pazil v Tolilesovih očeh nekak vesel izraz, ko je odgovoril, medtem ko so drugi councilmani dejali, da je ob odgovoru zamižfk-n;l. Odvetnik Tolles in Sulzman sta stara znanca. Kot znano, je tudi župan Koh-ler pred par tedni v svojem govoru pred zbornico, dejal, da ne veruje, da bo kompanija zaprla plin, ako ne pride do 1. maja do sporazuma, medtem ko družbini predstavniki vztrajajo, da mislijo povsem resno na zaprtje plina, ako mesto ne sprejme družbine ponudbe. O'MaraTT F. Naish, A. E. An-derson, B. Kylier in T. Zaniger. 24 ur po izreku obsodbe je sodnik Glenn presenetil javnost z izjavo, da prou&uje gotove legalne točke vzadevi obsojenih delavcev in dal bo morda našel viŽTok, da se obrne na guvernerja s pnolšnjo, da obtožence po-milosti. Glavna točka, radi katere se gre, je dejstvo, da so bili obtoženci atretirani jn obsojeni na po-i dlalgi izpričetvanja, ki so je po '. Dalje na strani 4. iEmsimsSiiJ POSLANSKA ZBORNICA JE TUDI SPREJELA PRED LOGO, GLASOM KATERE BODO IMELI SODNIKI MOČ ODREDITI ZATVORITEV VSAKEGA LOKALA, KJER BI SE KRŠILO PROHIKICIJO. — BENDERJEVA PREDLOGA JE BILA SPREJETA V NEKOLIKO SPREMENJENI OBLIKI. Columbus, O., 31. i an. — Ohijska državna zbornica 'je daneis sprejela dve predlogi za vsiljen je prohibicijskega amendmenta, ki sta obe izredno drastičnega značaja. Poslanska zbornica je danes soglasno sprejela Bender je vo prohibicijsko predlogo, ki je bila že preje sprejeta v senatni zbornici, in sprejela je tudi Gordonovo predlogo, glasom katere bodo sodniki imeli moč potom injunkcije odrediti zaprtje vsakega prostora, kjer bi se kršilo prohibieijski zakon. Proti predlogi so glasovali samo štirje poslanci. Prišlo sploh ni do nikake debate glede nobene izmed predlog. Za Benderjevo predlogo so glasovali vsi poslanci, republikanci kot demokrat je. Obe predlogi sta delo anti-salonske lige in nikakega dvoma ni, da bo Gordonova predloga tudi v senatni zbornici sprejeta kot je bila v poslanski Poslanska zbornica je danes >b sprejemu Benderje-ve prohibicijske predloge napravi'1 le neznatne tehnične spremembe, katere bo senat naj h e odobril. Nato bo poslana governerju Donaheyu v podpis In bo postala zakonito vel javna 90 dni po podpisu. O Benderjevi predlogi sme -zv"oU-.riio oorecaH'l-a* krat, ko je .bila sprejeta v senatni zbornici državne zako-nddaje. Ko je prišla predloga pred poslansko zbornico, se je napravilo le par malih izprememb. v splošnem pa je predloga ravno taka kot je bila ob sprejemu v senatu: Štiri poglavitne točke Benderjeve predloge določajo: 1. — Da kdor prodaja, preskrbi ali izroči komu lesni alkohol ali katerokoli drugo pijačo, vsebujoče lesni alkohol, ali katerokoli pijačo, in ako sledi od pitja smrt, tedaj ima biti taka oseba biti kriva umora prvega redla in ima biti obsojena na dosmrtni zapor. 2. — Da kdorkoli išče ali sprejema naročila za opojno pijačo ali da kakršnekoli informacije, kje da se opojna pijača dobi, ima biti spoznan krivim malega prestopka (misdemeanor). — (Op. Ured.= Misdemeamor je tehnično ime za tak prestopek zakona, ki ni kaznjiv z zaporom v državni jetnišnici, temveč v okrajni ječi.> 3. — Da kdorkoli izdeluje kake vrste destilirano pijačo, ima biti obtožen zločina ("felony"), katerega se bo kaznovalo za prvo kršitev z globo od S50 do $1,000 te? na zapor od enega do pet let v državni jetnišnici: za vse nadaljne kršitve pa na globo fid SI,000 do $5,000 ter na zapor od dveh do pet let vdržavni jetnišnici. Ta sekcija zakona se tiče le distilirane pijače, ne pa kuhanja pive na domu in tudi ne grozdnega soka, ki zavre doma in postane vino. 4. — Da sodniki nimaio moči odpustiti deloma ali v celoti kazni, ki s ejih naloži za kršitev prohibicije. Kot razvidno, je oredloea v glavnem ravno taka, kot je bila, sprejeta v senatni zbornici, le da se je globo za prvo kršitev in pa zaporno 'kazen za drugo kršitev nekoliko znižalo. i Kar se tiče četrte točke, je skoro gotovo, da bo šla prva tožba, v kateri bo kak sodnik po-milostil kakega kršilca, na najvišje sodišče, ki bo potem končno izreklo dla li je točka ki bo vzema la iz rok sodnikov moč zmanjšati kazen, ustavna ali ne. Splošno mnenje namreč je, da zbornica ■ "ll»»UIII»'-»......Mil t— FEBRUARY 1st, -1923.; \J nakopra vnost" T3SUBD BVBitY PAY EXCEPT 8IJNDAY8 AND HOLIBATS EZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned »ud fi«6itabc of thu Corpor«tio«__M18 8T. CLADt AVE. 8UBSCKIFTIQN 8ATB8: »y (furrier .......................1 year $5.60. mi>. M.00. > »o. «2.00 Cleveland. Collinvood. New bur eh by anail.......1 year $8.00. 6 mo. $3.50 2 mo. $2.00, U wted State« ......................1 T«*i S4.S0. 6 mo. 2.75. S mo. $2 00 throve and Cauda ........................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 PtWAMBZNA ŠTEVILKA S.__SINGLE COPY U. _ Lastuie in iadaia ita Aiseriiko-Jugoclovacska Tiskovna Družba. 6418 S.T. CLAIR AYE. ■■ i ..i.™™ ■■ ...... ~ "" " ——- L* **ebt*o as: law v adgovorao uredništvo upravnifttm CLEVELAND, P., ČETRTEK (THURSDAY) FEB. 1st, 1923. Princeton"551 __Randolph 5811 DELAVSTVO IN GOSPODARSTVO. Bratovščina železniških strojevodij, katere glavni stan se nahaja v Clevelandu, je brezdvemno ena izmed najbolj aktivnih in progresivnih delavskih organizacij v deželi. V tej bratovščini se delavci ne zanimajo le za izboljšanje svojega neposrednega položaja v industriji, ne vodijo le borbo za življenske mezde in primerne delovne razmere, temveč posvečajo posebno pažnjo svojemu celokupnemu gospodarskemu napredku. Pričeli so šele pred par leti s ko-operativno ali zadružno banko v Clevelandu in žnjo dosegli velikanski u-speh. Čuditi se nad tem ni prav nič, kajti njih banka ne izplačuje le obresti od vseh vložkov, temveč tudi dividen-tle, medtem ko pri drugih bankah dobiva dividende le o-mejen 'krog delničarjev. Gospodarska moč delavstva je neizmerna, le da je do danes še povečini neorganizirana ter raztresena. Delavstvo se še ni v popolni meri zavedlo, kaj vse bi mu bilo mogoče doseči, če bi organizovalo močne gospodarske organizacije, v katerih bi bilo samo lastnik in gospodar. Bratovščina lokomotivskih inženirjev je ostalemu ameriškemu delavstvu pokazalo pot. ki g azamore prive-ameriškemu delavstvu pokazalo pot, ki ga zamoro prive-gospodariti s svojimi prihranki ter ne dajati svojim sovražnikom v roke sredstva, s katerimi bi ga ob pm pri-•*iki trda 'ili po °iav' in ga zavirali v njegovih pri/ njih za iz. olišanfe svojega s^.nja. Polje -e odpi: d pred organiziranim delavstvom v j gospodarskem oziru je tako široko kot je življenje samo in njegove potrebe. Ni je reci, ki bi je složno in inteligentno delavstvo ne bi moglo doseči, ako bi se resno lotilo dela. Bratovščina lokomotivskih inžinirjev je pred letom dni kupila premogovnik in ga sama obratuje sebi v dobiček, na korist svojega članstva in rudarjev, M so v njem zapo^lieni. Pred nekaj dnevi pa smo čitah, da je ta organizacija šla za korak dalje ter kupila precejšen delež v eni najmočnejših bank v New Yorku. V doboče bo predsednik bratovščine Warren S. Stene, sedel v direktoriju omenjene banke skupno z jeklarskim magnatom 5chwaVm in drugimi velekapitalieti. Ta akcija železničarske organizacije je vztoudila po deželi precejšno senzacijo in dosti govorjenja, iposenbo še, ker se je preje govorilo, da bratovščina v New Yorku ustanovila svojo lastno banko po zadružnem vzorcu. Ni dvoma, da se bo dosti debatiralo in argumentiralo o modrosti oziroma nemodrosti te akcije. Po našem mnenju ista delavstvu ne more prinesti posebnih koristi, kajti odločujočo! besedo itak ne bodo imeli pri mogočni Ivan Zoreč: ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. I _ Ali h omdMh sanj, ratiklh in naglih, ga je trdo zagnal obuipen cfarrrisldk neizrečenega gerja- Rdke si je zaril v lalse in rame so se mu tresle v nedolpovedni boli. Kam je šla, da bi se plazil za lvjrj po golih kolenih in da bi jo prosil odpuščanja, če j;e grešil? Grešil —? Ali je ni rad imel, jo obožaval m nosil na rokah? Kaj ni bila ravno ona njogova topla misel sredi trpljenja in briidiki fsrtl in stra&nega umiranja v grozovitih bitkah? Mar jj ni dal vteelga, kar je imel, in ni bil ponosen nanjo in sreieen v njenisre'ci? Ali morda ni bila zares srečna? Kdaj mu je rekla, da ni ? In kakor je grelbtl po svojem spominu in iskal, iskal, krivde ni našel ne v svoji ljulb'eani, ne v zakonu. Sedel je in sedel že Bcig ve kako tkljgo in tripel nc-zn ar, sik o gorje db širokem in globokem .grobu vseh sv> jih sreč in nad. Glava mu je padla v dbe dlani. — McJš se ji tka s srcem, brez solz in vpitja, kvečjemu s tcijjo'to. Pelkel sam ne more Hiti strašnejm kakor je talk jok nesrečnega, v ljubezni pomolu in čaisti razžaljenega mioža. Kldio je ki bi mu mqgol dati miru in tolažbe? _Na;einlk!rait so se odprla vTata, v sobo je boječe stopila Pavk., kovčeg je pustila ob sebi na tia. ''Ivan —! Ivan —!" je glasno" ihtela in se sredi sobe zgrudila na kj:ten&. "Nilskim grešila .... Ciisto (brez madeža sem . f ." Vijioč se jokajoč se mu je kleče prMi&aiaL ''Odpulsti . . . Samo omahnila sem ... v zmoti . . .saj ni sem vedela, kaj počnem . . . Verjemi, odpusti.!" Ivan je posikočil. Oči so mu bujile, bled je bil, pre-paden, vels sliv v idbraz iin sikioraj posltaran. "Vsitam —!" je zamolklo, a trdo rdkel, le iztežka loveč saipo. ''Stoje si povejva, če si imava še kaj povedati!" "Ne — pusti ... Za deklo naj ti bom, za deklo . . . Da bi ti bila žena, nisem vredna . . Odjpusti, samo )dd-ipuistti neumnaoi. ... V svoji sreči nisem znala fcjti sreč- < na . . . Ali grdšila nisem — nisem!" ''Vistatrii! Vatami, sem relkel!" je skoraj zakrila). 'Pclkoiino j"e vstala, tresla se je in si ga ni upala rtor gledati. ''Odpu'sjti . . . samo oldpisiti! Brez greha sem .; . " "Kaj, naj odipusčam, če si . . . nedolžna ... ha, nedolžna ?!" je hrilpaiv.c! rignil, pe&ti so se mu dvignile. "Odpusti, Vse odpusti!" je jdkaje se vipila, kakor ne bi bila slišala njegovih besedi. genska se joka z živoi in po gotovem načrtu, Med jokom in smehom ji je pUdstora komaj za dober las. "Vem, nisi grešila!" je .si'kal in teako sqpel. "Za« radi svoje nelstallnoisti, zaradi svoj« objestnosti nisi grešila, ne iz ozircv nase in naime!" "Ne, ne! Odpusti, letpP, na kolenih te prosim!" je vpila m ihtela. "Alj pa me ubij ... O, ubij mc'. . "Zakomolomlka si, v mislih si bila gr«fšinieal Kaj še hočeš?" "Nisem, našem'.bila . . . Zmešana . . .ničemurna — v imctah sem bila . .. Oaptlsti! Vse ti pclvem, saimo odpusti. !" iNaiglo, v feigiajioicih.se stavlkih, med jokom in ih-tenjem se mu je sPMvedovaTa, nič ni zamolčala. "Talko si pameten, Ivan . . . Prosim te, premisli, razumi, pa mi odpustiš, ker sem se igrala, saimo igra-k, grešna pa nisem!" je skoraj mirno i!n.vdano sklenila svojo spoved, ker je opaizila, kako uilirr: se je spreminjal Iivanov cibraz. Rideč in bled mu je bil obraz, okoli uist lil pod očmi sic mu drgetali žived. "Z ljiubeziriiijo, z dobroto odpusti zmotam . . . saj nisem grešila,!" Z ebraza ji je gorela velika bol, v oičeh ji je vrelo igilhdko keisanije. Gibko in vitko in ckrogloudo telo ji je pctrhtevalo v obupnem dng^u. Ivanu lse še niteoji ni zdela tako lepa, tako drdžest-na jn ljubka. Ali te nisem rad imel, zvesto in vdano —?" je o-čitaje rekel in skoraj mehko. "Ne zavrzi me, 'ddre&enilk moj . . Twja ljubezen mi je bila.mco tudi v zmotnih !Sa'nj.ah ..." "Kaj sem ti storil? Povej, pot\'ei _!", "Samo kri, Ivam . . . ndg&n krvi ... in zmote, ker sem bila slaba . . . tako štab« in slepa . . . je ječala in stezala rdke. Ivan je strmel vanjo in se vimika.l. "Brez tivcy'figa odipu&oairfja setm Ika^or mud prepadom . . . Jezus, Boj moj, kako se bojim prepada! Vrtn-iglatai' Iri '(Mifpjio M so strmoiglavila, 90 izgubim tvojo ljulbazen, ki je iiii&n bila .vrpjiua, ki jjo pi\i gd^j zaslu<- žim, ker sem vsa druiga, vsa druiga!" "Da, druga, druga —," je tripko dejal. "Ivan —, strah me je nrepada, isftralh . . . Zb^2.. _ bom in v blaanoati bi ubi,;.a,!a sabe in teibe, svetn^^ varuha svotfelffia. V imenu ljubezni, v zmotah to -"-J či prekaljene ljubezni, v imenu čiste, neomade^ 1 ljulbezni te prosim: odpusti, odpusti! Še Bqg od'P11® 1 Ivan se je ragtedepv. tla, strel;el se ja in ko sj mu dvignile oči, mu je bil pogled očitajcfč in ka1 iskoraj, ugaisujoč. . "Gfej, Ivan, zdaj je konec, k';inec, grd konec * J kil"je bilo zmetnelga. t^rez tega bi morda nikoli 11 j, la tako tvoja karor sdm i-n bcm ... V meni se je ',•/ utrgalo. Počila, 'dinehala je neka, tasndba, tift* strašnem boju s ponosom in z ljubeznijo. "Odipusti . . . odpusti zmotam!" je zaječa^ ^ mu je skoraj neaid'om:1., bl ia'a. riervid'cJma se je ^ ( nekaj, česar sama ne razume-m . In, zdj je ko11^! nec, Moj Jezus, kaij je bilo z menoj, kaj je bil0-zakaj . . . ?" j„ Ivanu se je telo skljdčild v veri in kal tudi Ivan. In naenkrat se se jima razklenile roke in . ^ "Mej Jerus; kaj je bilo ... ? Ivan, zl?ii, d^.jj Ivan, odpusti, varuj me!" je kriknila in sb jc -A no razjc!kala na raZrilurjenih prsih tihe?3' .1 moža. — .-it Kukavica v stari stenski uri je zakulkal« ^„.1 odstvit večernega žererfja je milo tekel slkozi j je zlato oblival 'v zmotah in spoznanju lirC^f,^ čo mladih,'' svoje ljubezni, dolžnosti in potrpi0 zavddajočih., aatowtv. f (KONEC.) DOPIS. Collinwood, O. V solboto zvečer se je vdeleii-Io svatbe Jos. in Frances, Spen-dal, rojena Komat, preko 200 0-sab, prijateljelv in znancev: Ženi t o vanje se je obhajalo v Slo-vemslkem Domu na Holmes Ave. in Vsi, ki so bili navzoči nam vedo povedati, da je bilo na svajt-bi jako živahno in zabavno. Vesela družiba se je raizhajala šele proti dnevnemu svitu. Direkto-rij Slovenskega Doma priporoča vsem rojakom, da ob enakiB ori-liikalh nsfjimejo dvorano Slov. Doma. Mr. Spendalu, ki je poznan kot jak0 delujoč na društvenem polju in v korist našemu kulturnemu razvoju in njegovi nevesti pa kličemo "Veselo in srečno!" Mr. Spenekj je bil tudi član in i-gralec draim. dr. "Lilija". Da je dolgo čakal je tičetic, prišla je iz stare domovine, vrgl'ai je mrežico nai njegovo srce in sedaj ga i-ma! Clan "Lilije" --O-— Novi predsednik poljske republike. Dne 9. decembra 1922. stp poljski Sejm (skupščina) in senat na skupni seji volila prezi-denta republike Poljske. Ves dar je trajala volitev; nobeden izmed kandidatov ni mogel dobiti večine; odločilo se je šele pri peti vo-izvoljen je bil (kandidat sferojne' levice dr. Gabrijt v rtitowicz, "btvSi vnartji mli . po poklicu inženir, pred pi tom profesor politehnike v Cu-rihu. Za njega je glasovala ,vs? poljska levica (socialisti in neke zemljoradniške stranke) in "na. rodnostne manljšine" (Malortisi, Belorusi, Žid je {in Nemci). Teden dni pozneje, dne 16 decembra, je bil prvi prezident republike Narutowicz že mrtev. Ko je tega dne posetil neko u-metniško izložbo, ga je slikar Niewiadomski ustrelil. Svet 'jo mislil, da ima ta čin na vesti poljska politična desnica, ki je v iz-vollitvi Narutowiczevi izdala napad "manjšin" na poljiski značaj države in je zato hrupno demonstrirala (tudi na 'ulici). Po ustavi je prezidentova oblast prišla v roke predsednika Sejma, mladega Rataja, člana Ljudovcev (naprednih ikmetov). Ta je poveril vlado generalu Si- korskemu in nastavil volitev no-cembra. Bila sta takrat dva kan. didata. Klubi desnice so kandidirali Kazimira Morawskega, predsednika akademije znanosti v Krakovu, kandidat Ljudovcev, (ki tvorijo že del levice) pa je bil Stanislav/ Wojciechowtski. Izmed 5 19 veljavnih glasov jih je Wojciechowski dobil 298, Mo-rawski pa 221. Izvoljen je torej bil kandidat levice Wopciechow-ski. V ne čisto šestih urah je bilo vse končano: Wojciechowski je bil izvolljen, je Volite^ sprejel in potrdil vlado generala Sikor-skega. Stanislaw Fojciechowski se je narodi] dne 15. marca 1869. v Kališu, mestu blizu inekdanije peljsko-nemšike državne meje. V svojem kraju je dovršil klasično gimnazijo in v študfjah kazal posebno sposobnost za matematiko. Leta 1888. je vstopil Ina matematični oddelek varšavske univerze ter se udeleževal socialno-politič-nega delovanja akademske mladine, obdnem pa 'tud'i tajnega delavskega pokreta. Ko so Poljaki leta 1891. slavili 3toletnico svoje konstitucije z dne 3. maja 1 79 I. — Poljaki so po pravici na to svojo ustavo ponosni — se je manifestacij udefežil tudi W rVj c.i ech o wsWi ter 'bil aretiran; končno pa pripioran (1892.) pobegniti "za granico." Nato je živel v Švici in v Parizu, a januar-, ia ,1893. ga je Francija na zahtevo Rusije prognala preko svojih mej; nekaj časa je . eih i -v Angliji. J» ' ija l'893. 3e v.iV!], ii \t: iizacijo Po1'-j p. ' je (PPS). RedlgiiaJ je "Przedswit" in *'Ro-botnika" (Delavca), ki je izhajal tajno Leta 1899. ise je vrnil v Anglijo in bil tam preko 7 let stavec (menda, je bil stavec tudi že svoj Čas v Parizu), potem pa mašinist v tiskarni. Tako je Wojciechowski desetletje živel težko življenje zarotnika, ki se klati po tujini, pa zopet pojavlja doma v Mjnih misijah in z izmišljenim imenom. Po delu in življenju je bil takrat prav bilizu Pilsudske-mu, ki je bil prva 4 leta šef poljske države (gl. "Njivo," L 168). V Londonu se je temeljito uvedel v teorijo in prakso kooperacij. Šele leta 1905. se je Wojciechowski rešil "podzemskega" iz-gnaniškega življenja. Tega leta jc Rusija dobila nekoliko ustavnih svobod in Wojciechowski se je januarja 1906. vrnil v domo- , j . vega prezidenta na dan 20. pe- vino. Tu se je. iziključno posvetil misli zadružništva. Na toni polju je z Mielczarskim na Poljskem oral ledino. Od začetjka je bil inštruktor zadružnih udru-ženj, 'nato centralni tajnik, kolnč-no pa direktor1 Zveze kooperativ in urednik lista "Spolem" (Skupno, Zadružno), ki ga je on ustanovil, skratka ppstal je poosdblje-nost poljskega kooperatizma. — Socialistični nazori, ki jih je imel od svojih mladeniških let, so mu prešli sedaj v splošnsjšo idejo socialne solidarnosti; za to idejo Novi predsednik pol 2 ddla kot organizator, za njo piše članke in brošure. Po njegov! direktivi je nastalo kakih 300 Udruženj. Leta 1913. so si zgradila svoj centralni dom. Pri njega otvoritvi je direktor Wojciechowski rekel med drugim: "Naša zveza ni delo ene stranke ali ene grupe ljudi, marveč je plod dobrO umevne idelje solidarnosti, ki ukazuje, da pri delu iščemo skuprie točke in ne tiščimo na fronto razlik, ki so često prazne in malenkostne. Imamo v svoji sredini ljudi raznih slojev in strank; mi smo organizatorji naše zemlje, ne strank, — in to je naš največji triumf. Poljaki morajo in znajo — skupno delati." (Po Kurjeru Polskem in Rze-czypos politej.' ) Izbruh vojne je sicer prekinil to zadružno delovanje, vendar Wojciechowski ni prenehal biti delaven. Živo se je udeleževal dela v apravizacijskm odseku centralnega mesčaitskega odbora (Centralnega Kppytetu Obyvva.-telakiego) v Varšavi, navduševal Se za ustvarjanje poljskih legij na ruski strani ter hotel red in cilj spr^rvifi v vzhocjlrto ekrigracilja. Predno so Nemci zavzeli Varšavo, ie jz .Varšave ,odšel v Rusijo ter bil tam g;lavni ppoblašae-nec centralnega odbora za pomoč begunce^.;, ^ij^i J | . Leta i91 7. pa se začne zppe* politično delo. Julija meseca tega leta ga poljska skupščina v Moskvi izvoli za predsednika na-čelslva medstrankarskegai udru-ženja. t. j. poljske politične' organizacije, ki ;je šla; z aritatitri proti Nemcem. Junija 1918. se je obenem z begunci iz gubernije Smolenske vrnil domovi prevzel direktorat zveze prehrambenih udruženj a nato profesuro zgodovine in teorije kooperacij na trgovski visoki šoli. Po prevratu (januai-ja !9I9.) je Wojciechowski v kabinetu Paderewskega postal notranji minister in je Paderewskega, ki je bil često odsoten, nadomeščal kot Taktični ministrski - predsednik. Parlamentarna desnica mu je bila nasprotna. Ko je padel kabinet Paderewskega, se j je Wojciechowski poli-| tično približal Ljudovcem in je ■< 'K- ' ■ . bil prvi urednik lista, ki ga je (začetkom 192 1.) v Varšavi-zasnoval njih voditelj Wites, "Wo-la Ludu" ; nato se je vrnil na profesorsko stolico ter v svojem seminarju Poljski vzgojil lepo število p7-istašev kooperativnega gibanja. Kakor vidimo, je bil Wojciechowski bolj socialni delavec in organizator nego politik v ožjem pomenu besede. Ta njegova socialna sila in nesebična požrtvo. valnost ga je dvignila na mesto prezidenta republike. Dasi so ga v glavnem volile i-ste stranke, ki so dale svoje glasove I I dni prej Narutowiczu, torej stranke levice, je vendar sedaj tudi desnica prilično mirna; tragedija z Narutowiczem je prinesla morda "katharsiš", t. j. izhreznjenje iri dušno očiščenje. Morala je pasti krvava žrtva Na-rutowiczewa, da je mogel priti Wojciechowski. Seveda nekoliko! delujejo tudi bolj vnanji vzroki, med njimi čvrsta roka ministrskega predsednika generala Sikor-skega. ki jo nad VaršaVo razglasil izjemno stanje. Končno se vsepovsod priznava, da zna Woj-ciechovski, dasi pripada levici, vendarle zavzeti višje nacionalno stališče.-- "Državljanska krepost diha iz vsakega stavka poslanice, ki jo je kot novi prezident poslal svojim rojakom," tako so pisale o njem poljske novine. Wojciechowski je bil za velike ruske revolucije na Ruskem; po izjavah, ki jib je dal o nljej, se vidi, da ima širok horizont. V nasprotju t Narutowiczem, ki je bil po-vsam zaoadni človek, se Woj.. c'ecnowski nagiblje'na vzhod. Francoska javnost je njegovo izvolitev pozdravila, zlasti zato, kpv je leta 1917.— !B. v Moskvi ' deloval -v poljski politični organi-p.ciji, ki je bila z antanto prot' Neplcem.: je Wojciechowski kot reprezentat poljskega narodnega Ifomiteta posebno prijate lfstff kovespondiral Ribotoni Dr. Fr! } --O-- " Kdor mm ženske,.. K(ior mrzi ženske prav gotov^ ni zdrav ali lep človek. Bolan je >l! dtiseVrio ali telesno ali na dri-1 ši in taletfir obenem. Zakaj Vsak zdrav in normalen mož, makar starec tik pred smrtjo, ljubi žen. (ske. Seveda dobre, zdrave aH lepe. "Ženska je sreča moža, je blagoslov boilji, biser stvarstva, vir Vseh sladkosti," pravi nor-1 malni moški. Drugi trdijo, da je ' ženska vrag, začetek vseh ne-' sreč in bolesti, pokora in kazer rn o Ske ga spola, vzjok največjih katast'rof. Ze v starem veku isr 1 bili na svetu sovražniki žensk. Rimski epigramatik Marcijal' je I mrzil ženske, češ da so neznosno i . iljubosurhne ter jih je karikiral in ^ : psoval z najhujšimi prispodoba- mi (z divjimi svinjami, gadi, 'žabami, sovami). Kato Starejši je zasmehoval ženske zaradi lepoti-čenja in-pudranja; Heziod, grški pesnik je trdil, da se ženski ne ■ sme nič verjeti in da so krive vse ■ nevolje in nesreče; jArištotel j« smatral ženske za zlobnice; Hip0-krates je dejal: Dva dneva v za- i konu sta najlepša; ko se oženiš t in kQ ženo pokoplješ"; Simonine3 • Z Amosa ,je razdelil ženske n® - deset skupin, a samo ena je do- > bra. Ta izvira iz čebel; vse ostale so zlobnice, spletkarke, buda- - le, lenobe, nečistnice itd., a ene - izvirajo od opice, druge celo , svinje........ Evripides, veliki g^ f i tragik, je smatral žensko za stru- - peno bil za moževem vrtu; že3 - zapravlja moževo imetje, čast 1" ■ zdravje. Omejena žena se prena • ša še najlažje. Vse druge so ni' - čemerne, koketne, osvetfljive, i i pravljive. Mož ne zaupaj nik0'1 J j uzde jeni ker strašna je hiša.' , kateri ima prvo besedo žena. fo - niti se je zelo smelo podjetje, ' " ni večiega gorja, nego vzeti z'1 ■ ženo. Žena naj sedi doma in e či! Veliki modrijan Sokrates f - dejal, da je ženski poljub otr0, • van, zat0 naj mož beži pred 3 sko ljubeznijo. Plantus je del3 ■t "'Vsega je dovolj na svetu, le®,' > mutastih žensk. Ne veruj žensk ,- makar da pogine pred tebo)' " Za Seneko so bile vse ženske S "de. e Tako je predaval na beogfa' skem vseučilišču pr'of. dr. N^" l laVulič in dodal: "Ženske ita'! ga veka niso bile tako ideal"1 kakor s0 riaše. Bile so zlasti ^ košne in zapravljive. Kolika lika od dandanašnje Štedlii^Jl Danes gledate po gledališčih •plesih brhka ženske skoraj palnih oblekah,....... vse iz 5'1 ciljivosti. DanfeŠrjjp žpne 'e na dom, moža in otroke; kokdaj hodijo na i^prehod. mljanke pa so misiji j: večin^j le na toaleto, luksus, in (ko^" — Juvenal je dcijsK-prizanaša najmanj onemu, * 'ljubi: ona ^živa v tem, ^ muči] — In o izobraženih i® je dejal; ''Žena, ki> hočeš, učena in duhovita, olileci ^^ —- Baje so smatrale RimlJ" rimske filozofe za budale 'n, iim rogale. Prof. Vulič je ^ ( "Stari sovražniki žensk s o ^ i -lovcij razlogov, da so bili P ; ■ ženstvu, ker niso imeli ^ ^ uspehov prj ženskah. Bili s° m reč bolni, bolehni, telesno » • ali neprijetni. N. pr. Evrip'^ bil ves pegav, plešast in čine Hiponax je bil kruljav, ^ gtd kot opica z ogromnih som, Katon tiran, a Aristot®1 ] Kaj naj rečem 0 njem? Da f! : I pač hudo motil." — Vulo^c • K v ) žel pri gospodih in dama" i j kanski uspeh s svdjim P*® - njem. bančni korporaciji. Zakaj torej stresati svojo moč tam, ko bi se lahko samostojno koristneje porabila.. S stališča eksperimentiranja je seveda slučaj zanimiv in ima tudi svoj moralni smisel, ki se ga seveda tudi ne more podcenjevati. Glavno pa je, da se giblje in dela, pa četudi se tak eksperiment kdaj ponesreči, in v tem oziru vrši bratovščina lokomotivskih inženirjev svojo nalogo v polnem obsegu. FEBRUARY 1st. 1923, "ENAKOPRAVNOST' STRAN 3 j^ui'aliiriliilaliililiiLliilaluU I Jcsip Kcstanjevec. I VID DOBRIN. I. Vifd Dolbrin je bil že dve leti Poroden in bil je, kar je veliko bolj važno, v zsikoniu srečen. Njegova ženka Netka je bila fino onih bitij, !ki ne morejo niko-kar žaliti, najmanj seveda svo-Jeigat moža. Bila je srednjega ,sta-sa> bujnih udov, modrih, dobrodušnih oči in živahna kakor veverica. Njena glava, sicer ni ka-eksotične leipcte, njeno čelce Je bilo nekoliko preveč stisnjeno, toda nihlče dozdaj Iše ni trdil, da bi Ita glava, ne bila na prvi pogled Prikupljiva. Netkin gla|s ie bil ,nekoliko tih, a zivonek, in kadar Se je zasimejala, je bežal ušesa Poslušalcev nalile glasu, ki ga izvablja vešča roka srebrnim strunam. In, ta Netka je podarila Vidu tudi že prvega) sinčka1, ki je i-mel n'd'aj že iskoro celo leto živ-ljenia za sabo. (Zakaj bi teraj Vid; ne bil srečen? Vid je bil sodni adjunikt v Dol-Ta dolšgal vas bi se bila korala pravzaprav prekrstiti v ^Sočasno vas brez vsakega socialne^ iživljteTiJja', kakršnih je Pa Sicer še mnogo v naši ožji dolini. Uradniki «o bili sfero Vsi vklenjeni v slaidki jfe&onski ^arein, ter :so zvečer in ob prostih uraih prečepali pri sivojiih druL Zlnah, pomagali pestovati naj- mlajše isvoje naide, (klaJi drva ter skrbeli, da ni ugasnil oigenj. Z dovoljenjem svojih "milostivih" -so si Semtertje prižigali tudi pipo ter izpili kozarec vina, a nato so pomagiajli slačiti delbelokračne maličke ter jih devali v postelj. To je bilo vise njih očetovsko veselje. K -"boljšim" ljudem sta pripadala še trgovca, ki sta bila varjena, da sta vsaik dogodek in nedegodek v Dolgi vasi merila na tančno na vatle, ter nekoliko krč-marjev, ki ,s,0 gepa videli na prvi pogled zelo sumljivi. Navzlic vsemu temu pa je imelai Dolga vas vendar to prednost, da se je vsak škandalček zasledil že v povojih in radoveldnoslt ter klepetavost eta imeli rajzprostrte svoje mreže v najlskrivnejši kotiček. Ko je prišel Vid v Dolgova«, je bil še samec. Na hrano je moral hoditi v gositilnico, ki so mu j,0 nais1 veto vali. Ali po nesreči je zahajjal tja tudi davčni prakti-kant, v siljivo, nezrelo, človeče. In Vid si je gostilno prebral zaradi -njega. Toda glej, že črez nekoliko dni je bil ®a njim prak-t.ikant! Od teda(j pa je začel razmišljati, kako bi se rešil in poiskal miren kot, ki bi mu ugajal. In prepričal se je, da je sedaj najjpriiprajvnejši trenotelk, (ko lahko izpolni svoji neveisti srčno že- ljo iter jo povede pred altar. Vid j se 'je torej .oženil največ iz dol-gjega časa in, zaradi filMtriki'b razimer v Dolgmpi. A navzlic temu ise dozidaj še nikdar ni po-kesal, da je storil ta korak. Bil je srečen in v tej sreči niti ni mislil, da bi itiako hitro odšel iz Dolge vasi. To filistrstvo S3 mu' je neklako priktiipilo, in slutil je, da je prav ono vzrok, da more imeti svojo ženko pcpolnon;a samo zafee. Vi|d je torej začel živeti same selbi in Netki. Redno je hodil Vsak dan v pisarno in iz pisarne, (proti večeru napravil z ženko kratek ialprehod v bližnji gozdič ali sosednjo vas ter potem prebil |po ves večer v njeni družbi, j Ko je dobil sinčka, pestoval in oblačil in sliajčil ga je prav tako-, kakor so te delali drugi, manj duhoviti zalkcmiski možije, nege je bil Vid... 1 A danes je dobil Vid v svoji pisarni 'na miži listek brez podpisa, ki mu v njem razodeva "do-1 brehoteč prijatelj" s suhoparnimi besedami, da ga žena vara*, ter dat mu zahaja v škodo Milan, nadobudni mlečnozabi 'sinček trgovca Veječa... Vid se je glasno zasmejal ter vtaknil list v žep. Kakor bi se ne bilo pripetilo nič posebnega, je j seidel k .mizi ter vzel v roko bližnji akt. Prebrskali je par strani, a takoj mu je roka nehote segni-la v žep, in iz njega je vzel pismo "dobrohotečega prijatelja". In prebral je njegovo vsebino vnovič. Nalto je nasloni! glavo v1 j dlan ter razmišljal, in vnovič se je glasno zasmejal. ''Prav navadno, s.irova obrekovanje!" Hotel je verjeti tem besed&im, , ki so mu polglasno ušle iz ust, j saj je bil globoko prepričan o ljubezni in poštenosti svoje že-;ne. A vendar mu je v tem hipu legla na dušo temna misel, in postalo mu je tesno ckoli srca. Tako neprijeten čut ga še ni nikdar obšel kalkor v'tem trenotku. Vistal je ter stepal po pisarni gori in doli. Semtertja je stresal z glavo ter večkrat ponavljal: "'Ne, to ni mogoče, ni mogoče! In pa s itakim dbliznjenim gigrlom!" j A bolj ko se je izikušal pregovoriti, da to ni mogoče, bolj in bolj mu je šepetal drugi glas: dr« to je prav lahko mogoče! Ne!.. Da!... Vrag ga vedi, vsaka ženska je naposled največja uganka na svetu!... Cez nekoliko časa je vnovič sedel, vzel pero v roko ter nekaj ! napisal na zadnjo stran prejetega) lista. Nato ga je zopet skrbno zvil ter vtaknil v žep. Kanalu se je zopet zatopil v svoje akte in bil je videti miren vsakdanji... Ko je opoldne stopil v svoje - sevanje, mu je prišla nasproti Neitkaj. Prizibala se je na prstih, lahka in vesela. Svoje bele, do komolca zavihane roko je iztegnila proti njemu ter se mu ovila ckoli tilnika. Nljene ustnice so iskale njego- i vih. "Ah, poredneiž, čemu se umi- ] k eS?" "Pusti te neumnosti, saj sva že stara!" i Njene roke so se hip ana u-maknile od njega, [n padle navzdol. Vprašujoče njene velike oei so mu plgg.no zrle v bledi obraz, i Njegove besede so bile trde in < izgovorjene z glaisom, kakršne- ) ga še ni eula iz njegovih ust. "Vid, kaj to pomeni?" je vik- . nila, in solze so ji zalile oči, Te- ( daj se je pa Vid šiloma o tresel . prepla/vljajočih ga čutil in planil ie k njej ter jo z vso silo pri- ~ , f zel na prsi svoje. "Nič, dušica, nič. Tako sem nefram čuden!:.. Sedla sta in obedovala. In Vid 11 je bil ves čas tako nengyradno Te-„ : sel m razposajen, da se je mora- -la Netka vedno i:n vedno smeja- 1 ti. ; A med obedom ga je vjprašala: 5 "Vid, kdaj pojdeš zopet na ka. ] ko komisijo?" Vid pa se je nehal smejati; in neka resnost mu je šinila v ob-raz. Oko se mu je vprle v soprogo ter ji hotelo prodreti v dušo. 1 "Zs1, Boga, Vid, kaj ti je?" "iEh, nič, prav nič. .. da..... J glava me boli!" \ \ Skoro je jecljal, ko je to go\ vorik "Da, glava me boli. Toda, če- ' mu..... čemu bi ralda videla, da ' bi šel kam na komisijo?" * Gledal je v tla in bobnai s prsti po mizi. 3 "Toda glava me beli, za nekoliko čalsa ležem. Pusti me s-irne- t ga!" s Naglo je Vstal ter odšel v bli- c žnjo sobo. Tamkaj se je zleknil z po divanu ter se obrnil proti ste- r ni... t Netka je v tem vršila svoje r orcsipodinjske posle, kolikor co je c dalo tiho, nešumno. Hodila je po 5i prstih, prestavljala semtertje p0 r sodo tako rahlo, da bi.se slikala r miš v sobi. Vedenje Vidiva'jo je vznenar- ^ j alorše nikdar ni bil tak. K a; triu je prišlo navzkriž? Razbija- ^ la si je glavo, da bi ngenila, al." ^ slednjič je prišla do zaključka. da je res bolan, ali pa da ga za-Iezuje huda bolezen. In že ga je ^ videla v duhu vijočega se v ^ 'S smrtnih bolečinah, bledega in u-gasujočih oči. Prijeti" se je morala clb' omalo, tako se je presta-šila lastne domišljije. Oči so ji . zrle plašno £lkozi ckmo na vrt, kjer se je v jesenskih solnčnin žarkih blestelo rdečkasto listje ^ po drevju. In potegnila je močna sapa, n drevje se je streslo, in odtrgalo se je nekaj listov ter v ovinkih plulo proti tlom. In Netki se je hipoma zazdelo, da so se tako n odtrgale nafde njene duše, nje-nega življenja ter se sedaj raz- j prbujejo. . . k V sosednji sebi je nekaj za- h šumelo. Vid se je obrnil1 na diva- v nu. Netka se je vzdraimila ter k hitela k njemu. In ko se je nag- d nila nad njegovo glavo;, je zazrla pred seboj smrtndbledi nje- ,, gov obi"az in trdo stisnjene uot- ^ nice. Oči s0 se mu bile za hip vprle vsjnjo, a takoj so se zopet zaprle, kakor bi bile ultrujene. " Netka mu položi drobno svojo desnico na čelc ter mu pogladi OTtiršene lase. "Vid, kaj ti je? — Govori!" A Vid molči in se ne gane. ''Vid, jaz pošljem po zdravni- z kaj! — Slišiš, Vid?" j '"Po zdravnika ? Cemu ? Saj ni- 1 Sembclajn!" " "Kaj pa ti je, duša zlata?" "Duša zUlta? — Haha, haha!" In Vid je planil kviško in se -e p ur !aoS oqos ^Ej^aud af {uaui -t 'iouzcas ta ousqS [BCQUI® eC li, a potem se ustavil na sredi pred Ntt'ko. In pogledal jo je topo in zbegamo ter dejal pok',lasno, visako besedo naglašujcč: "NeDka, čuij: kdaj pa hočeš, da ipcjdoRi na — komisijo?" Netki je zastahj beseda, in hkratu ji je oledenela kri po žilah. Vidov pogled, njegovo govorjenje, vse njegovo vedenje ji i o hiipoma rodilo rpisel, da je Vid oboilel na duhu. Ta misel pa jo je Kako se naredi. Ostržite in operite korenje, zrežite na tanike koščke in operite v mrzli vedi. Stopite košček surovega masla v pmvi, pridenite imalo sladkorja in pustite korenje v tem polahfco vreti, pridfevši malo soli in potema od časa do časa vrače vede ali juhe. Ko je melhko, potrosite z moko, pridenite juhe in 2 skodelici Borden's Evaporated mleka, vščip kija in pustite še malo časa polablko vreti. De-nite v drugo ponev 'malo malsla, kVart zelenega igraha, ipridenite malo isladikor-ja in polahkc kuhajte, dokler ni imehalk. nato pridenite sesekljainega poteršila, potresite iz moko, acljo in pridenite goveje juhe in počasi pokuhajte. Ko je pripravljeno za servirati, ideniite grah v -srede posode okrog pa naložite korenja. Tiordrn'd BV»^orated ml^ko jc dvakrat tako bo-«8lo liot navadno mlcHo. IlaWtu v°l°vici> vode i" polovico liurdi.'n's livaporiitcd im.-ato navadniiga mleka.. Ako Mhtevg. Uak vaS fecept, ki en imato Hnu-tano rabite into količino Bordtn'a lCval>oratf.d mleka. RECEPT Št. 15. t s KORENJE Z ZELENIM GRAHOM. a 4< c lX(>trcbne stvarL I v Ut1 ® Sezite po knjigi j j® i 18 Razkrinkani Habsbtiržani H katero je izdala Ameriške-Jugo- slovanska Tiskovna Družba. (|» ^ Knjigo je spisala grofica Lar.ieh, jjjj) ^ bivša dvorna dama na Dunaju. ^ ».7 V knjigi opisuje vas podrobnosti on Jp vladajoča habsburške Mike, ka- al ^ kor tudi smrt cesarjc-mču Rvzdol- i I Knjiga je j«ke interesantna in ^ gi priporočamo rojakom, da si jo ^ takoj naročijo. Oena knjige je samo 60c (f?______!§j STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' FEBRUARY 1st, 1923. MALI OGLASI t Clevelandske novice. — Vsled Kohlerjeve bolezni in kočljive plinovne za deve se pravdni direktor Lamb ni mogel podari na skupno konferenco pravdnih direktorjev iz raznih mest šircm Ohio, ki se vrši te dni v Columbusu. Konferenca ima 'razmotrivati o sprejetju prometnih postav, ki naj bi bile veljavne za celo Ohio. Ker Lamb ni mogel iti v .Columbus, je podal v javnost nekaj točk, katere misli, da bi bile umestne. Med priporočili 'navaja, da bi se moralo odrediti letno registracijo vseh cseb, ki vozijo motorne vozove, poleg tega, da se mora dobiti licenco za vsak avtomobil. Za osebno licenco naj bi plačal vsakdo 50c. Certifikata pa ne bi dobil nihče pod 16. letom. Te o'sebne licenčne kar-t/> bi morali imeti vozniki vedno pri sebi na katerih bi bilo napisano, ako je bij voznik že kdaj kaznovan vsled kakega prometnega prestopka. Kar se tiče hitrosti vožnje, priporoča, da bi se ne smelo voziti r>o zelo prometnih krajih več kot 20 milj na uro ,v zunanjih delih mesta 30 milj, zunaj 'na deželi po ne hitreje kot 45 milj na uro. — Poročno dovoljenje sta dobila Joseph Poizelnik, 29, <5926 St. Clair Ave. in Angela Grebene, 23. 5512 Garry Ave. čestitamo! — Štorklja ie pon»ajrala. Včeraj je prišel pred sodini-ka Silberta rojak Frank Gor še iz 1242 E. 61 St. mesto svojega brata, ki je obtožen, da je prehitro vozil. Razodel je sodniku, da je on pripravljen sprejeti kazen mesto brata, kajti pri njem da se je oglasila ponoči teta štor- klja. To 'pa je moralo sodniku ugajati, kajti Franka je oprostil, rekoč: "Bomo pa babyu dali majhno darilo." Nato ga je pa še pohvalil, češ da je res pravi brat. — V svojem letnem poročilu delničarjem clevelandske poulične železnice izjavlja predsednik Stanley, da družbi letos skoro ne bo mogoče delati kakih zboljšanj ali podaljšanj na progah.— "Mbsto zahteva neprestano f-no ali drugo zboljšavo," pravi Stanley, "ničesar pa ne ukrene, da bi nam pomagalo pri financiranju." Nadalje pravi, da vrednost dru- j žbini delnic pada in da se ini-I ti po par vrednosti ne more-| jo več prodajati. Nikogar, pravi, da ne mika investirati denar tam, kjer je le šest odstotkov dividend. — Šolski odbor ie podvzel včeraj korake, da odpravi nemoralne razmere ki vladajo v okrožju E. 46. St. in Scovill Ave. Imenovalo se ie Mrs. Fannie Cavenagh, cla preišče razmere v -Tennard Junior High School. Njena glavna naloga bo preiskati razmere med deklicami in njih okolščine doma. Ona bo tudi dognala, če obstojajo v okrožju v resnici nemoralni najzelni, kjer se mladino po-kvarja. — Porota, ki ima odločiti usOda Fred Goettlinga, morilca Harrv Keima. je bila včeraj peljana na kraj, kjer se je izvršil timer, namreč v , železninsko trgovino umor-• jenega. Z obravnavo se je ' pričelo danes in državni pro-sekutor upa, da se bo obso-, dilo obtoženca na smrt. Kot prva priča proti Goetttlingu ■ bo nastopila Keimova mati. ' Včeraj je bila na sodniji tu-! di morilčeva mati, ki je sta- ■ ra šestdeset let. Vsedla se je blizu svojega sina, toda ker se ni mogla premagovati, ter je neprestano jokala, jo je dal sodnik odstraniti stransko sobo. — Sežgan v smrt. Sinoči se je primerila na Broadway in E. 34. St. avtomobilska nezgoda, v kateri je bil sežgan v smrt Frank Lamb, stanujoč v Allendorf hotelu na 111 1 Chester Ave. Dva izmed potnikov pa sta dobila poškodbe, toda bosta o-krevala. Kakor pripoveduje .neki grocerist, je videl izpred svoje trgovine, kako se je nesreča pripetila, je vozil voznik avtomobil po Broadway A. kake 40 milj na uro. Na E. 34 St. pa jej kar nenadoma zavil v. stran- j sko cesto, ne da bi znižal | brzino, s katero je vozil. Pri j tem se je avtomobil na spolzki cesti zavrtil in treščil v bližnji telefonski drog. Moška v prvem sedežu sta skočila iz avtomobila, takoj nato pa so se pokazali plameni okrog motorja. Okrog se ie zbrala kmalu večja gruča ljudi, nihče pa ni zaoazil, i da leži v zadnjem sedežu še en moški. Sele, ko so ognje-eascvi pogasili ogenj, so našli njegovo ožgano trupi0. — Pevski zbor "Zaria" bo imel odslej po dve pevski vaji na teden. To se je ukrenilo vsled tega, ker (želijo naši pevci in pevke pripraviti za svoj spomladanski koncert kolikor mogoče bo-g-at program. Ob pondeljkih bo vaja samo za moški zbor, ob sredah pa za mešan zbor, za moški in ženski. Opozarja se vse one, ki vsled bolezni in drugih vzrokov niso bili pri zadnji vaji, da to spremembo vpoštevajo ter se vdeležujejo vaj kolikor mogoče redno in točno. — Nem dokaz. Oče devet-- . ' 1 i--iJ-r- lefcne Lillian Horav, 1909 Abbev Ave. je vložil proti Cliffordu Mversu, 2155 W. 96. St. tožbo za' $50,000 odškodnine, ker mu je povozil in za vedno pohabil otroka. Včeraj je bila obravnava, toda obtoženca ni bilo na dan. Dal je le pismeno izjavo, da je dekletce v brezbrižnosti priletelo pred njegov avtomobil. Po enournem čakanju, da se Myers javi, se ie pričelo z obravnavo. Mala Lillian je bila pozvana na izpričevalni oder, kjer se je i, veliko težavo vsedla. Vprašana je bila par stvari, na katere je tudi odgovorila. Ko se jo je vprašalo, kaj ji je na nogi, je dvignila krilce do kolena ter žalostno odgovorila: "Lesena je." Porota je podala odločitev v teku par minut. Priznala ji je $50,000 odškodnine. — Zaslišanje 7latarjf». — Zlatar Arnold Wigand je bil včeraj že drugič postavljen pred poroto, obtožen, da je preskrbel za lBletno Carrie Voli, s katero je imel ljubavno razmerje, kriminalno operacijo, za posledicami katere je dekle v groznih mukah umrlo. Toda ko porota sestoječa iz šestih moških in šestih žensk, zopet ni mogla priti do odločitve po petumem razpravljanju, se jo je odpustilo. — Snežni vihar ji v državi New York so zakasneli več tovornih vlakov, ki so imeli priti v Cleveland. Uradniki New York Central prog so naznanili v pismu na meddržavno trgovsko komisijo, j da je padlo v sredini držaje. New York od prvega do 14. januarja 26'/2 palcev snega,'. česar se ne pomni za tako kratko dobo meseca ja-1 .nuaria od leta 1874. Sneg je j padal kar 14Vini skupaj. RAZNOTEROSTI, Podmorski predor pod Rokav, rkim prelivom. Nedavno se je iznova otvori-lo to vprašanje, zveza Anglije ;i Francijo, ki bi se lahko oživot-vorila v štirih p.li petih letih. A-ko bi se pričelo z delom, bi se rešila stiska britanskih brezdelnikov I in se izvedlo najdrzovitejše početje. Tehnične težkoče in strate-gični pomisleki ne delajo več . o-vir. Da so zavezniki imeli med sve tovno vihro ta prerov, bi jim bil mnogo koristil. Pariz bo potem samo pet vir daleč od Londona. Pred vojno se je c.enil tunel pod Rokavom na 400 milijonov; danes se vsota podvoji. Jeklo, s katerim bodo obita in opažena shodita in opažena shodišča (t. j. dve galeriji za vlak in ena za pomožne potrebščine), je sedaj poceni. Vrtala 'in svedri so tolikai izpopolnjeni, da bodo izdatki znatno nižji, delo pa bQ šlo dale-ko brže od rok Francija prevzame polovico podjetja. Ker bo predor uspešno povečal trgovanje, bodo železniške družbe brez dvoma prispevale v finančnem pogledu. Zasebne glavnice bodo prevzele udejstvitev, toda prerov bo skoro gotovo pod mešanim nadzorstvom Anglije, Francije in Relgije .Podpisnikom se bodo morda priznala jamstva. O gospodarskem in kupčijskem pomenu podrokavskega predora Je preverjen sleherni strokovnjak. (Dalje iz 1. strani) cMi sami pri obravnavi. Za časa aretacije je lisic ''Sacramento Daily Star, ki ga lastuje Scripros korlporaidiij-a, izrazila prepričanje, di£) je aretacija nepostavna in da j tvori kršitev ustavnih pravic obtožencev. Ta list je pozneje te : trditev že veSkrat na uredniškem mestu ponovil. (Op. ured. Sci'j,pip!scvi liislti so v splošnem 'precej • liberalnih tendenc. ''The i Cleveland Press" je Serippsov i list.) 1ŠCE SE ŽENSKA ZA POMT-. .VANJE POSODE V RESTAVRACIJI. ZGLASITI SE JE NA 632 E. 152nd ST. (28) GRAFONOLA s 50 ploščami se proda; je v dobrem stanju. Zglasiite se med 6 in 8 uro zvečer na 1095 Addison Rd. Suite št. 6. (27) OPREMLJENA SOBA ZA 1 FANTA, KOPALIŠČE IN E-LEKTRIKA, SE ODDA NA 7112 LACHYEAR AYE. (28) POZOR AVTOMOBILISTI! Prihranite si ga&clin in čas s ''Kirno Carbon Remover" ki čisti satje in povečuje moč motorja. Pri meni dobite tudi milo za u-mivati roke brez vode in sestave za, pripravljata avtomobilske obroče. Paslkusite omenjene avtomobilske medicine in uverjen sem, da boste zadovoljni. JOHN J. INTIHAR 16002 Saranac rd. Collinwoed, O. Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 St. Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botrij. Vsa naročila naj se odda par_ dni preje. ...................... (x) ižs^srtacfll jRtSSttB&aSHBBP & ,.: , : j-' \ a ■-H!-'?'- i! ■ fi§ ■-''■:■'■■:■ V 'I « . COBVH ohr-AP& CCV POZOR! PLUMBARSKO DELO ctojaki Slovenci, Hrvati in drag Slovani kadar potrebujeta dobregi plumbarja v vaši niši, pridite k men: za vsako delo, katero vam garantirau da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, »inka cotle za gorko vodo, vodne kanal« (.sewer work) itd. Zmerne ceno Nick Davidovich 15804 WATERLOO RD. Eddy 7188. mnumuimuMR* /m. mraanr fOa, nnianmna »™>rTO«H « 0 1-pr.mw'S mmnmmtmmiu V Jugoslavijo v 'J. dneh. Potujte na enem izmed morskih velikanov, ki odpluje vsak torek: AQUITANIA ........................45,647 ton MAURETANIA ....................30,704 ton 3ERENGARIA ....................52,022 ton . Razkošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna jedilnica, kadilnica in počivalnica. Zaprt krov za šetanje. Izvrstna hrana. Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi. Za listke in druge informacije se zgla-site pri bližnjemu zastopniku v vašem mestu ali v bližini. Cunard denarne pošiljatve se izplačajo v Jugoslaviji hitro, sigurne in zane- slivo. Cunard Anchor Line, Hotel Cleve- , -^^fijSP land RIdg. Cleve- ^ ^ffifi^^ land Ohio. j|jf*f/: "vLQVITO f?r.NRn) ZPflAVlLO POMAGA MNOGOTERIM. Na tisoče ljudi trpi vsled želodčni!, nadlog, in vsi ti so ozdraveli s pomočjo Evropskega Krvnega Caja. Dostikrat druge bolezni, kakor naprk mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Sla bo prebavanje, Izguba sh»3ti, Brez spečnost, izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se počutite oslabele, če imat* slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, slabo slast in nobene posebne ener gijc, vživajte Evropski Krvni Caj. Tc je naravno zdravilo ter izvaja svoje blagodejno delovanje na želodec, kri jetra in ledvice ter jih pripravi, da opvavlj&jo svoj posel. Cena Rvropskemu Krvnemu Caj je $1.00. Pošljemo ga takoj po prejo mu denarja. Naslov: Guenther Remedy Co Coliiir.vood Sta., Cleveland, O. ---—f . tja Mi prodajamo hiše in lote v colliruwood'silci na- . selbini. Hiše do 10 sob in manj; lote v riapličnih krajih naselbine. Predr no kupite hišo afi .lct, se oglasi" te pri nas in mi vam bomo ra-devolje raakazali, kje je primeren prostor ža vaše staihovan je- CIRIL YANCHER REAL ESTATE 16109 Waterloo Road. — — -----1 rBwj GROCERIJA in mesnica v veliki slovemslk! naselbini blizf Cleveland?; ter v dobri prometni okolicj se proda po znierni ceni. 'Nast;cpi se feihko takoj. iPilsima za, informacije je poslati na; urad tei^a lista. Naslovite "Trigovlska prilika c'o F-natocpravnost, 6418 St. Clai'' Ave., Cleveland, Ohio. (3i) IZGUBILA SE JE precejšnja sveta denarji® med E. 63 i" 60 St. na Glass Ave. Pester, najditelj je prošen, dai se »glasi v uradu) Enalkapravnosti. Ddbi nagrado. (23) DEBEL/ PRAŠIČI naravnost iz kmetov. , j | Vseh velikosti, živi ali osiia' ženi, pregledani od mesta, pri* peljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih • ali četrtkih in si izberite vaše prašič- [•» H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Wiiloughby kara. Telefon Wickliffe 106-L NAZNANILO! Članom W. O. W. Waterloo Camp 281, v Collinwoodu Na zadnji mesečni seji fe 'JiP sklenjeno: Clan dolbi v slučaju bole.*'11 podporo taikoj prvi teden, budi ko je s-amo en teden bolan. Za 50c na melsec didbi v si bolezni $6.00 podpore na te^"11, ako plača $1 dobiN$12 na teden. Vsaki član mora plačati l00 na mesec v poseben siklad za nabavo delnic Slov. Del. Doma. Pristopnina k: društvu prost3 v.a nedoločen čas. -J Opozarjam člane, da je zadnJ1 čals plačati aisesment, zaidnje?3 , in prvega vtsalki mesec na nioj^''1 domu. Jaz nobenega ne woikH-dam. Chas. I,ampe, tajnik-466 E. 147 St. RAVNOKAR PREJELI! I 'Slovenske plošče iz starei?ia» kralja. Zberite si jih, ddlder | *je zalolga pop^b 1 na. Imamo t ud1 j Igrafonole ^ ini ST CLAIR Jfl'1 WELRY AND MUSIC CO. u.i.rii... IS poprerje: I wm smer o I ...» nro.lor,,® g404 Cjair Avenue. Veliikial zalo«8 jj^ll ur, zlatnine i" srebrnine. j JkL Raind'^ 710-^' ■■F Princ. 1958-vVm - Upoštevajte tt: govce, ki oglašajo i "ERakopravnosti,, ZAKAJ? rt A TYlk hočete dnevnik, ki se bori za vase interete in ' ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — <7/4 Iter pomeni vsak oglas v vašem l)3tu več d on od- - . \Jt jcov zn vag — y A TO1 a'to ^Pui®10 oc' trgovcev, ki oglašajo v Ena- J * Uopravnosti, ni potreba od va3 nikake žrtve a isto «*asno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem u zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim vec oglasov — y 4 HP A. Vpoitevajte naj prvo one trgovce ki oglaaajo w /ii\ l U. dnevniku "ENAKOPRA VNGST" In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. AMERIŠKO-JUG. TISKOVNA DRUŽBA Princeton 551. 6118 ST. CLAIR AVE. m S Vabilo na i A Maškaradno Veselico | katero priredi 1 Slov. Pevsko 1 0 Društvo OOCel i 1 V SOBOTO 3 FEBRUARJA | I v Slov. Domu 15810 Holmes Ave. | Začetek ho točno oh 7. uri zvečer. Za maske je namenjenih pet krasnih daril. g Za veliko vdelečbo uljudno vabi ^ Ji Slov. Pev. dr. "Soča." | Nova kvota se odpre 1. julija, 1923 Dobili smo obvestilo, da daje mnojyo držav preko morja sedaj potna dovoljenja onim. ki mislijo potovati v Združene države. Priporočamo vam, da sii kupite predplačane vožne listke sedaj za pri-hodr^y dobo. Na ta način boste gotovi, da dobite vaše družine in sorodnike sem nemudoma, kakor hitro se odpre nova kvota, t. j. 1. julija 1923. V POJASNILO! Mi smo pripravljeni urediti za vas vse potrebne postavne listine, ki so potrebne za dobavo vuših družin in sorodnikov iz Evrope, tako da boste imeli vse pripravljeno, ko se otvori nova kvota. Ne odlašajte, ukrenite vse potrebno sedaj. JOHN L MIHELICII COMPANY Tujezemska menjalnica in prodajalnica parobr^dtiih listkov. 6024 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO.