MidStvo in opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
Telefon št. 113.
V
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom sc more govoriti ▼»ril dan od 11.—12. ure dopolcL
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
naročnina listo:
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 122.
Maribor, dne 18. oktobra 1909.
Letnik I.
Vseslovenska ljudska stranka.
Zgodovinski dan prve vrste je bil včeraj za ves .slovenski narod': ustanovila ge je Vneslovenska ljudska stranka.
Slovensko ljudstvo je pokazalo, da pojmuje važnost in pomen tega velikega dne. Priča /za to je bila večtisoena množica, ki je napolnila ogromno dvorano hotela Union, in se bolj jje to dokazala tista sveža in odkritosrčna nav duge n opt, ki je polnila dušo te množice ter zanetila v očeh ogenj domoljubne vneme in ustnicam izvabila oduševljene vzkUke. Naš narod je ta dan dokazal, da si je popplnoma v svesti tisite velike naloge, ki jo ima izvršiti na jugu naše monarhije..
Z viharnim navdušenjem sprejet je predsednik
S.	L. S. na Kranjskem dr. Šušteršič dvoril zboro-vanje. Pozdravlja pred vsem vse slovenske brate i2i raznih slovenskih pokrajin 'ir/ izjavlja, da je posebno veselje *in (Čast za slovenski narod, da more danes v svoji sredi 'pozdraviti zastopnike češkega, in hrvatskega naroda. Obžaluje, da Ivan Stapinski ni mogel priti, ker je sedaj zasedanje gališkega deželnega zbora ter je na dnevnem redu veleviažna zadeva volilne 'reforme za deželni zbor. Pasla! pa je prav toplo sestavljeno in v političnem pogledu vele-važno brzojavko.
Na dr. 'Šušteršičev predlog se za predsednika zborovanju izvoli vrli voditelj koroških Slovencev dr. Brejc, za častne predsednike češki poslanec Kotlar in hrvaški poslanec .'Stjepan Radič, za podpredsednike pa goriški deželni poslanec Berbuč, koroški poslanec Grafenauer, izmed Štajercev dr. KorcŠec, ,za Istro Ukmar in ;ca Kranjsko župan največje kranjske občine Zure.
Veliko veselje je zavladalo med občinstvom, ko je Češki 'državni poslanec Kotlar v pravilni in gladko tekoči slovenščini pozdravljal slovenski narod kot najzvestejšega zaveznika češkega' naroda in povdar-jail, da ima,' naš narod na jugu izvrševati tisto nalogo, ki jo Ima češki na severu. Izvršila pa bosta ta dva naroda svoje 'naloge, ce bosta vedno ostala tesno združena.
Clan h1,-vaškega naroda Stjepan jRadič govori kot zastopnik hrvaške seljačke stranke. V velezani-mivem izvajat ju kaže na dvojno neogibno potrebno podlago vsakega pravega ljudskega gibanja, na kr-
PODLISTEK.
Zadnja laž.
—	Babicai, Andre je pisali !On pride in jaz ,sem brž hitela, da ti prinesem to (veselo novico; .kajti presenečenje bi te lahko preveč razburilo, Če bi slišala naenkrat njegov glas.
Stara, slepa žena v naslonjaču se žgane in se skuša smejati. Globoke brazde temnijo njeno čelo. iTeh! par kapljic krvi, ki še kroži po njenih žilah, ji stopi v obrati in ji rdeči rumenkasto lice. Njene tresoče se roke oklepno JulijjLne (bele ročice fcn vzdihujoč povprašuje:
—	Zakaj si prenehala govoriti? Zakaj so tvoje roke tako vroče! Povej mi resnico! Saj veš, da sem še iz onih starih časov, ko so Še, imeli ljudje pjo-gum, vse prenositi. «Zdravniki so| te opozorili, da ugasuj> luč mojega življenja, in Ji si poklicala svojega moža, da mi zatisne slepe oči,
Julija se je komaj Obvladovala.
—	O, babica, kako moreš kaj takega misliti. Dr. IJorlin mi je včeraj rekel, da ti je znatno boljše. .V dveh, treh tednih se bodeš zopet po našem vrtu sprehajala, potem mi pač moreš obljubiti, da bodeš v bodoče bolj previdna.,
—	Moje drago dete! Kako si dobro, kakor an-gelj. Toda jaz si ne zidam gradov v oblake. Andr© se ne povrne s potovanja tajko brez vzroka.
—	Babica, pa si že pozabila, da mora biti do dirke tu?
Stara, slepa, žena molči malo Časa, kakor bi premišljevala skrivnosti, potem pa zašepeče.:
—	Povej, jali veš za gotovo, -da je odpotoval r Slepi, bolni starici se lahko kaj natveze.
ščanstvo in. pravo demokratovo. Po tej poti je hodila politika poslancev slovenske ljudske stranke, v tej smeri se je vršila oigaplzactja in so 'se že dosegli veliki uspehi, katerih še pri Hrvatih ni. ’ Vsi ste pred n am j, mi pa za vami, toda vedno z vami.
Poslanec Grafenauer izjavlja, da prihaja iz dežele nemških faranov, in bpishje položaj slovenskega naroda v tej deželi. Velika zaslomba bo odslej za nas Vseslovenska ljudska stranka.
Poslanec Berbuč pozdravlja današnji dap v imenu zmagoslavne iS, L\ S.: na Goriškem in izjavlja njen pristop k Vseslovenski ljudski stranki.
Ko je poslanec Demšar v imenu kranjskega kmečkega ljudstva pozdravil ustanovitev Vseslovenske stranke, izpregovori v imenu Štajercev poslanec dr. Korošec. Štajerci so se; od Kranjcev marsikaj nauči V ter so v marsičem bili njihovi učenci. Naučili so se pred vsem jasnosti v ciljih in odločnosti v nastopu. Bili smo na vaši strani, ko smo sie še borili za zmago, tem bolj bomo od tedaj, ko smo si zmago priborili. Bili smo vselej zavezniki vaših poslancev in to tjudi ostanemo, SŽdrUženi v bojih ' za blagor našega naroda upadao, da bomo tudi združeni v .zmagah'
Nato utemeljuje dr, Krek predlog, naj se ustanovi Vseslovenska ljudska stranka, (Nismo narod Cr-tomirov. Črtomir je 'zaklical svoji Četi, ko je videl, da ne more zmagati, da zdaj ni več združenja, temveč ločitve čas. Mi obračamo te bjesede ter pravimo: sedaj ni več ločitve Čas, temveč združenja. Čakali smo z združenjem, dokler nismo bmlagali povsod. 'Zbrati pa je sedaj treba ves slovenski narod v enem taboru, pod eno zastavo, Ida izvojuje zmago v velikem boju, M' so. ga nam vsilili naši nasprotniki. Ne bojimo se boja, 'Z zaupanjem m zmago gremo naprej. Mala je naša zemlja, toda naši' nasprotniki naj vedo, da je v njej dovolj prostora za njihove grobove-.
Predsednik du*. Brejc da predlog, naj se ustanovi Vseslovenska; ljudska stranka, na glasovanje. Tisoč in tisoč rok se je vzdignilo za ta predlog, in ko je potem dr. Brejc rekel: „Izjavljam, da je Vseslovenska ljudska stranka ustanovljena“, ni odobravanje hotelo prenehate. Nato se je s trikratnimi ži-vioklici na cesarja to velepomembno zborovanje fea-ključilo.
Vseslovenska ljudska stranka, cilj želja vseh pravih rodoljubov že od nekdaj, je torej ustanovljena,, Vodi stranko centralno vodstvo in izvršilni od-
Julija zardi in jo prekine.
—	Babica, tega Bi ne bila pričakovala Dd tebe?
Zajkaj b* se ti bila zlagala, tebi, ki te ljubim in te spoštujem, kakor lastno mater?
—	Ne srdi se, moj otrok! (Hudobni jeziki somi rekli, da ne ravna tvoj mož lepo s teboj \jn da tebi dela njegova lahkomiselnost in brezbrižnost mnogo žalosti,
—	Ti niso menda tudi pripovedovali, da me muči, da me je zapustil? O, tp grde klepetulje!
—	To je torej prazno besedičenje, samo iznajdba nevoščljivih Rjudi? In vidva se; še ljubita vedno tako vroče in iskreno, kakor tedaj, |ko sem vajino zaroko blagoslovila?
Julija pogleda v nemem obupu proti nebu in prosi, da naj (ji dajo nebeške sile moči.
—	Ti si tisti dan naju osrečila, babica. Danes se ljubiva Še iskreneje, kakor tedaj, ko fei najino srčno zvezo blagoslovila.
—	Hvala ti, moj otrok, ti si mi vzela veliko težo s srca,. Toda oprosti, 'da te mučim, povej, če ne kalu kakšr/a senca vajine zakonske sreče, zakaj ne nosiš več poročnega prstana na prstu?
Mlada žena se strese pri tem vprašanju, ki ji je prišlo popolnoma nepričakovano. Potem tee pa le obrabni in bistro ise smejoč vzklikne:
—■ Ampak, babica, to je že zdavnaj 'dz mode. Zena, ki drži kaj na lepo vedenje, bi se sramovala sneti rqkajvico, Če ;nosi poročni prstan. ITa počiva v moji orrnri.
Stara žena stisne plaho obrvi.
—	O jej, moj otrok! Nekdaj smo imeli poročite prstan za sveto stvar in pomenilo nam je nesrečo, če smo gai izgubili. Poročni prstan' nam je bil edini kras, ki ^mo ga vzeli v 'grob. Naša sentimentalnost je bila plemenitejša, kakor vaša koketerija.
bor. V centralnem vodstvu so vsi krščansko-narodni državni in deželni poslanci v vseh slovenskih deželah, predsedniki 'deželnih političnih organizacij' in še povrh po 5 zastopnikov, ki jih pošlje vsaka deželna politična organizacija, iV izvršilnem odboru ima Kranjska 5 zastopnikov, Štajerska 4, Goriška 3, Koroška 2, Trst z Istro 1.
Za, Štajersko so v centralnem vodstvu poleg vseh državnih in, deželnih poslancev Kmečke zveze Rajh-Ljutomer, Brenči e-Ptuj, Rotovnik-Slovenjgradee, Zupan-Trbovlje, dr, Hohnjec-Maribor..
V izvršilnem odboru pa so naslednji zastopniki Štajerske: ‘Roškar, dr. Benkovič, dr. Korošec, dr. Hohn j ec.
Izvršilni odbor se je tako konstituiral:	pred-
sednik dr, Šušteršič, 1, podpredsednik dr. Brejc, 2. podpredsednik dr. Gregorčič.
Ob osnovi kličemo Vseslovenski- ljudski stranki: Bog blagoslovi tvoje delo v blagor našega majhnega, nam tako milega naroda!
Deželni zbor*
V petkovi seji je utemeljeval dr. Benkovič svoj predlog za železnico Rečica na Paki —Gornji grad. Govornik je posebno poudarjal, da v celem gornjegrajskem sodnem okraju ni nobene železnice. Predlog se je izročil železniškemu odseku.
Seveda je po stari navadi pricapljal za dr. Benkovičem dr, Kukovec s svojima, predlogoma o železnicah Rejöica na Paki—Gornji grad in Polzela— Motnik, Glede prve železnice je predlagal dr. Kukovec, naj dežela prispeva k zgradbi 1,000,000 kron v obliki temeljnih akcij. V drugem predlogu pa zahteva-,^ naI v*a^a postavno zagotovi to železnico in naj jo prične takpj zidati. K besedi se je oglasil dr, Benkor vič in opozarjal, da Kukovcev zadnji predlog nima pravega smisla, kajti njegova zahteva, naj vlada skrbi, da se železnica Polzela—Motnik postavno osigura in prične takoj z zidanjem, je že s tem izpolnjena, da je vlada vzela to progo v zadnja predlogo o lokalnih, železnicah, katero bode seveda zopet predložila; vr-hutega opozarja, da bi se morali vsi poslanci v smislu zahtev gomilskega shoda potegovati za celo progo Polzela—Kamnik, Glede železnice Rečica na Paki— Gornji grad je pa dr. Benkovič opozarjal na to, da železnica ne bo financielno zasigurana, četudi dežela prispeya 1,000.000 kron v obliki temeljnih' akcij, ker
Mlada žena' je mirno poslušala. Poravnala je blazino bolnici fS' svojo mehko roko in Šepetala:
—	Bocte mirna, babica, še danes zvečer si ga zopet nata/knem. Sedaj moraš pa mirovati. (Dr. Lor-lin mi je rekel, da te ne smem utruditi. Zadremaj malo, -jaz ostanem pri tebi.
Bolnica je zadremala. Le" tiho, tiho se splazi skozi spuščene zavese jžarq|k luči v tiho sobo, hrušč prodira le votlo s ceste v sobo, le «brnenje muh se sliši, ki letajo semintja.
Mlada žena pe zgane vsakokrat, kol^ko^krat voz pred vratmi obstoji. VČasi se vzdigne in gre po prstih ven, da pogleda na biro. Bode li držal besedo? Ve-li, da lahko stara gospica vsak trenutek izdihne? Ali naj tbi bila njena žrtev, njena nadčloveška žrtev, iki jo je prinesla, ko so ji' zdravniki katastrofo prorokovali zastonj?
O,	kako se je tresla, 'ko je stala pred njim, skoraj brezzavestna, in ko jo je meril on z vpraša-jočim pogledom. In potem, potem ga je prosila z napol zadušenim glasom, (naj pozabi za kratko urico, da ne bodeta danes, jutri zaikoniRo več mož in žena, naj da tolažbo pmirajoči, da je njena vnukinja srečna, ljubljena žena.
—	Dajte ji to tolažbo!
Nato je Andre zasmehuje odvrnil:
—	Se vedno tako sentimentalna? Toda naj bo, igral bodem v tej družinski, idili.
Starka se je vzbudila in zdelo se je, da njene tresoče se roke nekaj iščejo.
—	Hitro zdravila, zadušim se, moje srce je obstalo. In (Andre še vedno ni prišel. O, Julija, moja uboga 'Julija, jaz sem imela vendar prav.
V tem trenutku odpre služkinja vrata in vpraša hho:
—	Sme li gospod grof 'vstopiti?
interesentje ne zmorejo ostalega, več milijonov znašajočega kapitala,; zato on (dr. Benkovič) predlaga, da država sama zida železnico.
Proti (veBjni obrnjen,' konstaftira» dr Benkovič, 'da je bila današnja (petkova) seja železniškega odseka z dnevnim redom: železnica Polzela—Kamnik nesklepčna, ker sta došla le on, dr. Jankovič ter načelnik odseka; ako bode večina kazala tako nerazumevanje zahtev Spodnjega Stajerja, potem nas bode utrdila le v prepričanju, da od, te zbornice nimamo ničesar pričakovati in ‘da imamo izvajati primerne posledice. (Ugovori na nemški strani, pritrjevanje Slovencev!)
Poročilo deželnega odbora, da se spremeni deželna meščanska šola v Celju v javno deško meščansko šolo, se je izročilo odseku.
Pri občinskih zadevah je poslanec dr. Benkovič poročal o zahtevah občin Globoko, Sopote in. Vir-štanj za pobiranje 158%, 165;%, oziroma 154% doklar de od državnih davkov, izvzemši osebni dohodninski davek. Vsa poročila so se sprejela.
Okrajno sodišče v Celju je zasledovalo dr. Benkoviča, Češ, da je pri St. J akobu pod Kaliobjem brez dovoljenja priredil shod pod milim nebom. Deželni zbor je po poročilu občinskega odseka sklenil, da se dr. Benkoviča ne izroči sodišču, ker se gre za strogo politično zadevo.
Ko je čital poslanec Was ti a,n svojo interpelacijo zaradi mariborskega učiteljišča, v kateri se nahajajo razne denunciačije, je nastalo med slovenskimi poslanci veliko ogorčenje.; ’Klicali so1 iWastiajnu: To je denunciacija! Denunciant! To je slovenski zabodi Ogorčenje je doseglo vrhunec, ‘ko je Wastian v drugi interpelaciji Čital besedo ,, vrIncl)isch-jnati opal, “ Naši poslanci so odločno protestirali proti temu izrazu, nakar je deželni glavar pripomnil, da on do-sedaj označbo „windiseh“1 ni smatral za žalitev. Slovenci so klicali: Mi se ne pustimo žaliti na tak način! Nastal je velik pemir. Glavar je neprestano zvonil, a burni pivzori niso prenehali. Ko se je ko-nečno zbornica pomirila, je dal glavar na glasovanje, ida se seja prekine «do Štirni, kar je tudi obveljalo.
Pri tej priliki moramo pripomniti, da zastopnika Narodne siranke dr. Kukovca pri teh burnih prizorih med Slovenci in Neme* ni bilo v zbornici, kakor sploh vedno izgine, kadar se vname v zbornici kak narodnostni prepir.
V popoldanski seji je v. debati radi eolnlne na žito in trgovinskih pogodb izjavil dr. Jankovič v imenu slovenskih ‘tovarišev, da upoštevamo žalostni položaj dol a vc e v, kakor ga je poslanec Jodlbauer slikal, a kot zastopniki kmečkega stanu moramo v prvi vrsti se ozirati na žalostni položaj kmečkega stanu, kajti ne move oporekati dejstva, da se^ kmetije vedno bolj zadolžujejo, istina je Hudi, da žalostne gospodarske razmere vedno večje število kmečkih rodbin silijo, jda morajo Zapustiti svojo rodno grudo in svoj dom, in konečno je istina, da kmet ne upliva na iceno pridelkov. 1 Vsi ti vzroki nas silijo, da glasujemo jednoglasno za agrarne predloge gospoda Wagner j a.
Velezanimivo je, kako je dr. Korošec v tej debati osramotil nemško večino. Poročevalec nemška večine je Hotel dati na glasovanje negativni predlog, ki je bil v odseku odklonjen. Nobeden izmed nemških juristov in tako izbornih (?) politikov ni niti v odseku, niti v zbornici opazil, da je naravnost nespametno, dati take predloge na glasovanje. Se-le dr. Korošec jih je moral primemo poučiti, kar so morali deželni glavar in večina priznati in tudi odobravati.
—	Andre je prišel, zakliče mlada žena veselo. Ni res, ti dovoliš, da mu hitim nasproti.
Biti mu nasproti in rudeča od zadrege jeclja pretrgane besede, H» jih spremlja z glasnimi poljubi na roko.
—	G, moj ljubljenec, sedaj se ne ločiva več; tako je žalostno, če te ni. — Ko b| bil dalje izostal, bi bila šla v samostan. O, kako, se bode naša babica veselila.
Andre stopi k naslonjaču in se spusti mehanično pred njim na üa in jeclja:
—	Babica, tu sem zopet!
Umirajoča pa šepeče s posebnim glasom, ki se zdi, kakor bi prihajal z onega sveta.
—	Ljubita se, moja otroka, ljubita se vedno in večno. In ti, moja Julija si natajkni poročni prstan. Prineslo bi lahko vajini ljubezni nesrečo, če ga ne bodeš nosila.
Sekunde, so pretekale. Bolniica utihne. Smehljaj še in vzdihnila je,
—	Se želite česa?, Vpraša grof in vstane.
—	Ne!. Lepa hvala, da ste svojo obljubo izpolnili'.
Pri vratih obstoji obotavljaje se.
Dve težki solzi spolzneta Juliji po licih in vzdih se izvije Iz njenih prs,- ‘On. stopi za korak nar zaj in ji ponudi osramočen roko.
—	Julija!, pride proseče izmed njegovih bledih ustnic. Julija, oprosti!
Za trenutek se obotavlja; potem se vrže v njegovo naročje, in tok vročih solz se vlije iz njenih oči.
Nobena beseda ne oneča.Š)čuje te svete ure: Andre in Julija poklekneta pred mrtvo groiico in iz oči, mokrih od solz, žari novo upanje, nova sreča.
Pr binspinnerjevem predlogu za ustanovitev, sit, okovu e Tole v Račkom. v kateri l»i se naj naob raževalji 'ppekarji, cementni bidelovatelji, je govoril poslanec dr, Verstovšek in zahteval tudi slovenski učni jezik; po njegovem mnenju (je šola velike važnosti za coli južni del države, zlasti za malo obrtništvo v slovenskih trgih in mestih. Bolj primeren se mu zdi za tako šolo celjski, okraj, Poslanec dr, Verstovšek stavi dva spremljevalna predloga v Item smislu; nemška večina neče nikdar slišati o slovenskem delu dežele jn je, kakor po ifiav.adi, odklonila predloge.
V tej se je še tudi sprejel zakon o načelnih določbah za javni vodovod v trški občini Ljubno.
Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog, da deželni zbor poživlja vlado, da osnuje v Velenji stre* kovno Šolo za lesno in stavbinsko obrt s slovenskim učnim jezikom.
Končno je cesarski namestnii/r Še odgovarjal na razne interpelacije, nakar je deželni glavar ob /410. uri zvečer naznanil, da je deželni zbor odgođen.
Izzivalni zakonski načrti.
Spodnje-avstrijski deželni zbor je, glasovaje zakon 'o nemškem deželnem jeziku, đojvolil izjeme za tri občine, ki Diodo smele tudi naprej rabiti češčino kot notranji uradni jezik. To so občine IChorvatska nova vas (Oberthemenau) s 1152 Cehov in 74 Nemcev, ‘Postoma (Unterthemenau) s 3118 Cehov in 221 Nemcev ter Hlohovci (Bischofswarth) s 990 Cehov in 5 Nemcev.
Ali to niso edine Češke občine na Spodnje-Av-strijskem. Na severo-zapadni strani te kronojvine in sicer na češki meji leže občine: Nemecka (Beinlio-len) s 576 Cehov in 99 Nemcev, Svarcbah s ‘512 Cehov in 219 Cehov, Rapšachy (Rottenschachen) s 1002 Cehov in J003 Nemcev, Belenec (Wielands.) s 1015 Cehov in 1661 Nemcev, Tannenbruck s 158 Cehov in 88 Nemcev. To so pradavne češke občine in od njih zahteva novi zakon, naj se kar odpovejo češčine. Češki narod ne more dovoliti takega atentata proti sebi.,
Raznoterosti.
Narodno - obrambna enketa se je vršila v Ljubljani v soboto popoldne in nedeljo predpoldne. Razprava je bila temeljita in živahna, in so bile zastopane vse slovenske pokrajine. Da še naše obrambno delo postavi na trden temelj ter se vsestransko organizira, se je sklenilo ustanoviti posebno obrambno društvo.
Predlogi za podporo po toči v celjskem okraja.
„N. D.“ je pisal, da je nemška večina vsied zakulisnih pogajanj sprejela predlog g. Terglava, četudi je to bilo proti poslovniku, ker se odklonjene predloge dr. Benkoviča v istem zasedanju ni smelo več pred zbornico prinesti. Ali dr. Kukovec ne pozna poslovnika, ali pa niti ni bral predlogov dr. Benkoviča in Terglava. Kajti ne le vnanja oblika, ampak tudi vsebina obeh predlogov je bila tako različna, da celo deželni glavar nikdar ni dvomil o dopustnosti novih predlogov. Pa saj je odveč vsaka beseda, kajti „N. D.“ se ne gre za stvar, ampak le za hnjskarijo.
Savinjske železnice in dr, Kukovec, Ko so poslanci S. K. Z. v deželnem zboru stavili stvoje dobro premišljene predlbge v prid železnice Polzela-Kamnik ter Rečica na Paki-Gornjigrad, zganil seje tudi dr. Kukovec; ker pa ni hotel naravnost prepisati predlogov dr, Benkoviča, napravil je svoje predloge, pri tem zagrešil toliko nerodnosti, da jih moramo pribiti. Dr; Benkoviču očita Ai s,Nar, Dnevn.“, da je zabavljal črez njegove predloge; hočemo prihiti, kaj razume dr, Kukovec pod zabavljanjem.
Glede železniške zveze s Kranjsko Črez Motnik so predlagali poslanci S, K, E., naj se vlada pozove, celo progo PolzelarKamnpj vzeti v bodočo predlogo o lokalnih železnicah kot stavbo pa državne stroške; razlogi predloge so itak znani. Dr, Kukovec pa se ni brigal za sklepe gomilskegja shoda in predlaga, naj se vlada pozove, skrbeti za to, da se proga Polzela-Motnik Čim preje postavno zasigu-ra in da se takoj začne s stavbo železnice.
Ali dr. Kukoveeu 'Še danes ni znano, da je vlada že v juliju t. 1, državnemu zboru predložila vladno predlogo z železnico Polzela-Motnik,? Alji (mu ni znano, da se s stavbo ne mosre preje začeti, predno ni 'ta vladna predloga sprejeta? Ali mu ni znano, da more le državni zbor, ne pa. vlafda sama, io progo postavno, zlasti financielno osigurati? Proč 21 vlado, ki nam privošči" le drobtinico v obliki progiccr Polzela-Motnik, ki neče nič slišati o drugih naših projektih, Nemcem pa pod noge meče milijone za nepotrebne železnice! Proč 9 46 vlado, pa bode ne le proga PolzelašMotnik, 'ampak' cela proga do Kamnika bliže Uresničenja.
Od te vlade dr. Kukovec zahteva nekaj, kar je samo ob sebi umljivo, kar je itak 'že storila. Zakaj dr. Kukovec ne drži soglasnih sklepov gomj.1-skega shoda? fZakaj ne zahteva, da se spravi s sveta vprašanje prispevka dežele, ki more za vedno zavirati uresničenje te proge?
Predlog dr.i Kukovca je le) pjesekj vi oči, Idru-gegd nič, Ce se njegov predlog stokrat sprejme, ne bo zadeva niti za milimeter dalje v tir prišla!
Se bolj se je dr, Kukovec osmešil s predlogom radi železnice pečica na Paki-Gornjigrad, Po vzorcu poslanca Wastiana, ki zahteva 1,000,000 K od
dežele za progo Marifcjor-Wies1,, zalhtov.a listo za'1 to progo, Ali ve dr, Kukovec, koliko znaša potrebščina za progo Rečica-Gor n j igrad ? Ce bi to vedel, gotovo bi ne stavil takih predlogov. Ali pozna deželni zakon o železnicah iz leta 1890? (Ta dolaca, da dežela more dati dve tretjin ki kapitala v obliki osnovnih akcij, ako država in Interesenti vzamejo eno tretjinko akcij. Interese niti v tem okraju sploh težko zmorejo čre,ž 100.000 K. Ce naj Jležela da 1,000,000 K, to je clvetretjinki, v smislu Še vedno Veljavnega zakona, potem da država polovico tega, to je 500.000 K; kdo bo pa dal ostanek, ki. znaša več kot 1,000.000 kron? Morda dr, Kukovec! Tako površno se ne stavijo predlogi. Dr, Kukovec ni premislil, da s!e za progo Maribor-Wies brigajo interesenti, ki morejo najmanj za jl,Q0iD.000 K temeljnih akcij vzeti. Vrh tega je izključeno, da bi dežela v tem slabem finapcielnem stanju dala tako svoto za železnico v izključno slovenskem iokraju, ko sta vendar poslanca Wastiap in Neger z enakim predlogom v prid železnice Märi-bor-Wies že opetovano propadla. (Zato- pa se mora železnica v gornjegrajski okraj na državne stroške zidati, kot zahtevajo poslanci S. K. Z., ali pa je nikdar ne bo: Tedaj manj peska;, pa več premišljenega dela.
Dr. Benkovič je te ugovore v deželnem zboru prav milo označil, glede železnice Polzela-Motnik celo le v slovenskem jeziku, da .bi dr, Kukovca preveč ne izpostavil. Slovenski klub je kljubu tem ugovo-vorom podpiral oba predloga, ki bi sicer niti v razpravo ne prišla; to pa Je‘zato, d|a flbi dr. Kukovec ne imel prilike zoper naše poslanpe hujskati pri nerazsodnih ljudeh. Pa 'tudi te ljubavi bi Slov. klub ne storil, Če bi zbornica že preje ne sprejela predloga dr. Benkoviča in jih odseku lodkazala. Dr. Kukovec dalje pravi v „Nar. Dnevniku“, da ni običajno, se pri prvem utemeljevanju k besedi oglasiti; saj se je vendar on sam pri isti seji oglasil k besedi pri odkazanju poročil deželnega odbora o meščanskih Šolah in o agrarnih operacijah, da je par nepomembnih stavkov povedal. Toliko v, odgovor „N. Dnevniku.“
Družba sv. Mohorja v Celojvcu je vsied večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigove-ško delo v lastni, povečani »in z novimi stroji opremljeni Knjigoveznici, malo pozneje Kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar z,a svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja /eta. Ko jih bota zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz nov»1<h Knjig, Id jim je bodo prinesle letos; za stari dve Kroni precej več kakor druga leta. Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji Korošci — potem pa: L plani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreištka, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosenske Škofije; dja-kovska, zagrebška in /ogrskfe SIHq&ie;' sqfkovska in videmska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tržaško-ko-prska, d. lavantinska škofija. Celovški in vsi udje, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čim preje ponje, da nam ne bodo delalo predolgo napotja v itak tesnih našjihi prostorih. Vse književne »pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim (Bog obilo [Svojega blagoslova!
Skandal. „Narodni Dnevnik“ v štev. 232 se norčuje Iz gospoda Kranjca, kaplana v Hočah, da „nekaj koplje“ v. ondotnem gozidu. Da sta si to dovolila „Marburger Zeitung“ in JStajerc“, je razumljivo, a za „Narodni Dnevnik“ je naravnost škandal. Gospod Kranjc je na svoje sitroške, po priporočilu in navodilu (Zgodovinskega društva odprl nekaj gomil, katerih se vee nahaja v okolici hočki. In zato ga celjski bandit zaničuje. Koliko go nam že Nemci odnesli starin, koliko gomil prekopali, a celjski ab-' solutni narodnjaki niso zinili besede, sedaj pa, ko domačin za domače društvo dela, pa ga „Narodni Dnevnik“ zaničuje. No, od ljudi, ki le v celjski „Skalnati kleti“ rešujejo kulturna vprašanja, ne moremo pričakovati, da bi vedeli ceniti prednost domačih starin In požrtvovalnega dela.
„Mučenik.“ Kakor smo v uvodniku Zadnje Številke prorokovali, tako se je ^godilo., Vsi liberalni listi proglašajo vodjo barcelonjskih razbojnikov in morilcev ter glavarja evropskih anarhistov, Franca Ferrerja, ki je bil od sodišča obsojen na smrt ih ustreljen, za mučenika. Po liberalnem receptu je seveda hvalevredno, da je Ferrer vodil čete požigalcev, roparjejv in metalcev bomb, ki v Barceloni niso preje nehali, dokler niso bile porušene vse cerkve In požgani vsi samostani ter pomorjenih na stotine nedolžnih žrtev. Moriti, ropati in požigati je po mnenju liberalcev dovoljeno in če je kdo radi tega kaznovan, postane mučenik, da je le pristaš svobodomiselne stranke. In taki ljudje, ki proslavljajo moža — Ferrerja —, ki v svojih učnih knjigah za svobodne Šole izrecno uči, da ni {Boga, ne državne oblasti in da je umor v politične namene upravičen, tl ljudje pl Še potem predrznejo hinavsko trditi, da niso nasprotni veri in cerkvi.
Liberalci o ljudstvu. Slovenski liberalci poznajo kmečki in 'delavski stan le takrat, kadar ga rabijo. Rabijo ga' pa v prvi vrsti ob času raznih volitev. Tistikrat so liberalci z našimi kmeti in delavci nad ivse prijazni, obetajo jim zlate gradove in nebesa že na jemlji, ako (volijo liberalne kandidate.
Hlinijo se tudi* da so dobri kristjani in, da jim ljudstvo raje veruje, si obesijo okoli vratu celo rožni venec. Ko so pa Volitve končane, tedaj je pa tudi z vso liberalno prijaznostjo in naklonjenostjo napram ljudstvu proč. Kmet postane zopet zarobljen in neumen, kakor je bil pred volitvami. Nesramni so. liberalci celo tako, da javno v časopisih imenujejo slovensko /ljudstvo neumno („iSljovenski Narod“ z dne 13, t. m.). Se grše pa pišle „jSoča“:, glasilo goričkih liberalcev o priliki padca liberalnega poslanca Streklja, ki so ga Kraševci vrgli: „Slučlaj,' ki s* je primeril 'državnemu poslancu Streklju, nima kmalu primere v zgodovini. Ljudstvo, ki je tako fifcvar kovsko, ne zasluži, da se njegovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj ..... Pravi, resnični, celi možje morajo z žalostjo zbežati od jakega pokvarjenega ljudstv a,“ Liberalci imenujejo brez sramote naše kmečko ljudstvo neumno, fikvakovsko in tako pokvarjeno, da morajo'z žalostjo zbežati od njega, Priporočamo vsem slovenskim liberalcem, da . ubogajo b,SoÖa“ in takoj zbeže od slovenskega ljudstva kam daleč, magari na iCulukalersko, kajti čim bolj bodo liberalci oddaljeni od slovenskega ljudstva, tem bolje se bo temu godilo.
Mučeništvo Slovakov pa »Ogrskem. Vi (Slatini na .Gornjem Ogrskem so mažarskl kmetje ovadili nekega Slovaka,' češ, da je teapustd župno cerkev v trenutku, ko je mažarski pridigar stopil' na prižnico. Kmeta so zaprli in začeli preiskavo, pri kateri, je pa prišlo na dan, da je razvjen njega še 60 drugih Slovakov demonstrativno Šlo iz cerkve. Vse so zaprli in po desetih mesecih preiskovalnega zapora se je sedaj pričela glavna obravnava poroti tem obtožencem.
Prebivalstvo na zemlji. Kakor sip učeni statistiki izračunih, je na zemlji okrog 1 milijarda 538 milijonov ljudi. Angleška z vsemi svojimi kolonijami ima 403 milijone prebivalcev, Kitajska 850 milijonov. Rusija 15g milijpnov, Združene države v Severni 'Ameriki 98 milijonov, Francija 81 milijonov, Nemčija ,78 milijonov, Avstro-0grška 50 milijonov, Turčija 38 milijonov. Italija 36 (milijonov itd|. Največja mesta so: London s 7, New-York a 4, Paris s 3 milijoni prebivalcev. Tem slede Chicago, Berolin in Dunaj, ki imajo okrog 2 milijona prebivalcev, v
Štajersko.
Maribor. Hßbert Wolf, uslužbenec pri mariborskem mestnem uradu, je prišel v četrtek zvečer k hotelirju J. Sauer, radi mačke, katero je Wolfu Sauerjev pes umoril. Sauer, ki je, mimogrede omenjeno, tndi mestni svetovalec, ni hotel o tem ničesar vedeti in je ukazal svojemu hlapcu, da je vrgel Wolfa na cesto. Pri tem si je pa Wolf zlomil desno roko in ga je rešilni voz prepeljal v bolnišnico.
Surovost. Kako spoštovanje ima dandanes mladina do starih ljudi, nam zopet dokazuje sledeči slučaj. Dne 15. t. m. so pri g. Šmidererju v Cvajniku trgali grozdje. Nek viničarski sin je uganjal nerodnosti in za to ga je 76 letni starček Andraž Viher posvaril. To je pa fanta tako razjezilo, da je sklenil se maščevati. In res je zvečer v temi za nekim grmom čakal Viherja in ko je ta prišel mimo, gaje napadel s kolom in mu zadal težke poškodbe na levi roki in desni nogi. Viherja so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Krčevina pri Ptuju. Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 21. oktobra, po večernicah bode imelo Krčevinsko bralno društvo pri g. Vilčniku na Spodnji Grajeni svoj običajni občni zbor. Po navadnem vsporedu bo poučni govor.
Ljutomer. Umrla je 14. t. m. gospa Katarina Mohorič, posestnica na Podgradju, po dolgi in mučni bolezni. Pokojna je bila mati g. dr. Franca Mohoriča, c. kr. sodnega tajnika v Ljubljani. Dobri, blagi materi večni mir!
Veržej. Odgovor „NarodnemuDnevniku“ štev. 216.! zaradi prestopka pašne prepovedi, s katero delajo po trških gozdih velikansko Škodo celih & let. iTrški gozd imajo že med seboj razdeljen'' več kot 100 let in’ obstoji zemljeknjižno zemljiškega kompleksa komaj 200 oralov gozda in 30 oralov pašnika. Mnogo let so bili s pašnikom zadovoljni, ni bilo nobenih prepirov. V zadnjih štirih letih so začeli delati škodo z živino po glavnih delih gozda, in niso bili zadovoljni s pašnikom, ki so ga imeli že več hjot sto Ißt. Začeli iso se prepirati in delati škoda pa gozdih^ in večina iržanov se je moralai obrniti do politične oblasti,. Bila je komisija dne 12. maja leta, 1909. NI res, kakor piše „Narodni Dnevnika Oz kr». okrajna glavarstvo je prepovedalo pasti v vseh' delih gozda im so bili kaznovani vsak deset kron in dva dni zapora zaradi jezika. S pašnikom, katerega je c. kr., okrajno glavarstvo odločilo, niso bili zadovoljni, hoteli, so si zasvojiti cele trške gozde kot lastni pašnik,, iza katerega je delal največ tržan. Anton Seršen. Komisijo je moral tudi sam plačati, ker jo je sam zahteval. Zahtevalci pa se niso hoteli prepričati, da bo c, kr. okrajno glavarstvo v tem slučaju kaznovalo a globami zaradi gozdne prepovedi, so se ustavljali In niso ubogali. Kazni so morali plačevati zmirom naprej. „Narodni Dnevnik" piše, 0a so plačali že 500 kron. Ubogi trža-ni so trpeli mnogo škode po svojih gpz®h,; jJd tistega časa ni miru. Pokojni Župan Jože! iOstrc ni tožil za jpašnik, kakor piše „Narodni Dnevnik“,, on se je potegoval za (gozdno postavo In; za svoje tržane, Nikoli niso Bile njegove tožbe izpodbite, kakor dr,; Kukovec v svojem dopisu’ napačno poroča. Ko je p. kr. okr. glavarstvo kaznovalo prvikrat, vložili so rekurz na c. kr. namestnijo v Gradec in na o, kr. ministrstvo na itmnap Njihove prošnje so se vleki® dve leti In so Bile spodbite. Prišel je čas plačila in so. kr. okrajno glavarstvo je prvikrat zarubilo dne 21. avgusta leta
1908.: Ni tako, kakor piše „Narodni Dnevnik“. C. kr. okrajno glavarstvo je po postavi kaznovalo, in je tudi iztirjalo,: Neki tržan je celo na glavarstvu rekel, da ne plača. Dolgovali so do letos (dne 22, maja). Dne 22. maja so močno rubili in prodali so jim nekaj živine in nekaj pšenice. „Narodni Dnevnik“ piše, da so bili tržani kaznovani a zaporom. Kaznovan pa je bil le en tržan zaradi žaljivih besed, ki jih je povedal sodniku v obraz,: Dne 8.: julija je bila druga komisija zaradi pašnika.; Ni plačal komisije samo eden, kakor piše dr, Kukovec v „Narodnem Dnevniku“, plačali so 10 vsi skupaj, največ taki žeparji, ki pri pašniku nič nimajo. Vidi se, kak lažnjivec je „Narodni Dnevnik“, ker navaja imena, kateri|h nismo Šle nikdar slišali. Gospod Anton Seršen pa si je največ sam kriv svojega plačila zaradi nesrečne paše, za katero se potegujeta g. nadučitelj Franjoi Cvetko v Vučjivasi in dr, Kukovec, dež. poslanec .Narodne stranke. „Letos na binkoštno soboto so močno rubili,“ piše „Narodni Dnevnik“, to pa ni res, ampak ■ dobili, so opomin le tisti, kateri so se dne 22. maja poskrili in niso hoteli plačati, Kukoveo ne pozna razmer v našem trgu in tudi ne ve, zakaj so se držani .pritožili na glavarstvo. GnSr. Kukoveo, ali ne poznate gozdnih postav?
Koroško.
Celovec. Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo priredi v prid Delavskemu domu v Podljubelju v nedeljo dne 24. okjtobra t. 1. v prostorjih Rokodelskega doma (Neue Weltgasse 22) gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči,“ (Žaloigra v. petih dejanjih. Spisal ‘E. Raupajph, poslovenil Franc Malavašič. Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 70 vin., tretje vrste 50 vin., stojišča,1 207 vin.' ’ Začetek točno ob 8. uri zvečer. Med dejanji svirajo celovški tamburaši in pojo moški zbor delavskega društva. Ker je čiste dobiček namenjen za prepotrebni Delavski dom, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi iskreno vabi odbor-.
Župnijski izpit je delalo letos 14 gospodov. Izmed Slovencev so se mdeležili jijzpita ČČ, gg. Ivan Dolinar, provizor v Smarjeti pri (Velikovcu, 'los. Linasi, provizor v Apačah, Ivan Snedle, provizor v Zabnicah, Franc Vuk, provizor V KotmarivasL
Prestavljeni so: čč. gg. provizor ,v Mohličalr Friderik Malgaj v Peravo kot namestnik (p, g. Trunka, ki gre v Ameriko proučevat razmere tamošnju i Slovencev; Matej /Trepal iz MaloŠč v Dobrlovas; V, Mörtl, kaplan v Dobrlivasi, v Borovlje.
SOOietni jubilej Marijine kongregacije slo obhajali w Celovcu v benediktinski cerkvi od 7. do 9. t, m. Izborno je pridigoval o, Emil Volbert iz družbe Jezusove.
Umeščen je bil na župnijo St, Peter v Tvengu č. g, Anton Patterer.
Slov. dijakom! Podporno društvo za slovenske dijake na Koroškem naznanja, dp, naj se dopošljejo prošnje za podpore do 24. oktobra, opremljene s potrebnimi listinami, na naslov Ivan Scheinig, c. kr. vladni (svetnik v Celovcu.
Celovec. V bogoslovju je letos doslej 44 bogoslovcev. Med njimi je 18 Slovencev, 3 Poljaki, 1 Hrvat, 1 Ceh in 21 Nemcev.
Naznanilo. Cč. šolske sestre v St, Jakobu y Rožu sprejemajo ca stanovanje In hrano dekleta, ki hočejo obiskavati slovensko ljudsko šolo v St.'Jakobu,; M internatu, Katerega otvorijo z letošnjim šolskim letom (3. novembra t. 1.), je tudi Še prostor za eno šoli odraslo dekle, Ki se želi učiti Kuhati in šivati. Zglasiti se je treba pri ČČ, šolskih sestrah y Narodni Šoli, pošta St. Jakob y Rožu, Koroško.
Kranjsko.
Deželni zbor. Na zadnji popoldanski seji v petek je bila na dnevnem redu izprememba poslovnika, o kateri je poročal dr. Krek. Poročevalca so liberalci večkrat motili v njegovem govora. Poslovnik, za katerega spremembo se gre, je star in datira še od leta 1863., torej že popolnoma zastarel, posebno še, ker so se spremenila važna določila deželnega reda. Z izpremembo bi se pa olajšalo tndi vsako poslovanje. Po dr. Krekovem govora so pričeli liberalni junaki razsajati po zbornici. Vodil jih je zopet Tnrk. Milo je gledal dr. Tavčar, ko so mu „mladi“ odpovedali pokorščino v zbornici in pričeli brez njegovega povelja lomiti stole in razbijati pulte. Disciplinarni odsek jim je pa kmalu prevročo kri ohladil in jih izključil iz seje. Po dolgih razpravah se je novi poslovnik končno sprejel. Sprejela se je tndi resolucija za izpremembo deželnega reda tako, da bo imel deželni zbor tri glavaijeve namestnike, po kateri resoluciji bo omogočeno vsaki stranki zbornice, da bo zastopana po predsedstvu. Vsa zbornica je ploskala ob spre-jetvi novega poslovnika. Deželni predsednik naznani na to, da se po najvišjem naročila odgodi zasedanje kranjskega deželnega zbora.
Belokranjska železnica se ho pričela v Kratkem graditi in sicer se bo pričelo z gradnjo proge iz kranjske, hrvatske in dalmatinske strani obenem. Konkurzi za zgradbo se bodo v par dneh razpisali.
Primorsko.
Zanpniki S, L’. S. iz Trsta in Istre so si izvolili 'za načelnika č. gospoda J. Ukmarja, za odbornike pa gospode: Sancina J., Višnjevca ti., Koširja Antona, Skerbeca M„ Velhartickega in Čoka Antona,
Bogoskrunstvo. Kako deluje hudičevo seme brezverskih svobodomislecev med mladino, kaže zo-
pet slučaj, ki se je dogodil v tržaški cerkvi Starega sv, lAjntona, Tam so imeli gimnazijci minuli teden v sredo skupno Šolsko spoved. V četrtek zjutraj je pristopil k sv. obhajilu tudi en višji gimnazijec. Kmalu nato, ko je sprejel sv, hostijo v usta. se je oddaljil od obhajilne mize, vzel sv. hostijo v roko in jo hotel vtakniti v žepno ruto. Neka deklica je to zapazila, hitro stopila k njemu, mu odvzela sv. hostijo iz rok in jo ponesla v svojem molitveniku v zakristijo, kjer jo ji je odvzel kaplan in jo nesel v tabernakelj. Uvedla se je stroga prelsuava proti temu brezbožnežu. Kam pridemo, ako pustimo Še dalje otrovati našo mladino po brezbožnih učiteljih in zapeljivcih1;» Takim ljudem boj do skrajnosti!
Štrajk občinskih (uradnikov v Spljetu. Štrajk občinskih uradnikov preti v Dalmaciji. (Občinski tajniki in »drugi občinski uriadniki zahtevajo Izboljšanje svojega' položila; občinski 'zastopi so se tudi izjavili v prid tef/ zahtevi in se je stvar izročila deželnemu odboru. Ker, pa vse kaže, da sedanji deželni zbor ne bo nič storil za uresničenje želja občinskih uradnikov, so slednji na nedeljskem shodu sklenili, stopiti v Štrajk, oziroma pasivno resistenco, ki pa ne bo zadevala vojaških zadev v izročenem delokrogu.
Zahajajte le v gostilne, kjer so na razpolago: Straža, Slov. Gospodar. Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k
svojim!
Demonstracije za Ferrer j a.
Povodom usmrtitve Franca Ferrerja so vprizo-rili pristaši svobodne misli, ki odobravajo morenje, ropanje in požiganje ter to tudi sami, ako se jim nudi prilika,' v’ praksi izvršujejo, po*”’raznih evropskih mestih velike demonstracije.
V Parizu so bili veliki nemiri. Opetovano je poizkusilo nekaj stotin demonstrantov, da bi prišli pred špansko poslaništvo, a so bili vsakokrat razgnani. Demonstrantje so vdrli v prodajalne in plenili ter ropali po njih. (Hoteli sol (udreti tudi v neko banko, pa se jim ni posrečilo. Ranjenih je bilo okoli 100, aretiranih pa nad 300 oseb.
Na Italijanskem in Španskem so bile tudi demonstracije, pri katerih je bilo veliko ljudi ranjenih in tudi ubitih. Seveda je to ubijanje jdo Ferrerje-vem nauku dovoljeno in zato bodo postali mučeniki tudi vsi tisti, ki bodo vsled ropanja in pobijanja povodom teh demonstracij obsojeni.
Tudi v iTrstu so se dvignili svobodomisleci, da manifestirajo za anarhista in vodjo razbojnikov Fer-rerja. Ko se je izyedelo, da je vest (p usmrtitvi potrjena, so ns jprej dijaki laških srednjih šol zapustili šole in se podali demonstrativno po mestu, vpijoči proti »Španiji in y prilog Ferrerju. Kmalu za njimi so nastopili, zapustivši delo, tudi tržaški črkoslavci, in sicer najprej oni društvene tiskarne (Tipo gratia sociale), potem oiu tiskarne Morterra in za njimi Še drugi. Poleg tega so pa štrajkujočl» SSpkostavci sami poslali depntacije v svobodno luko, v Lloydov arsenal in drugara, kjer so ijžjvabili delavce, da so demonstrativno 2iapustili delo.
Sli so pa tudi po vseh trgovinah in zahtevali, da ^iaj; ibodo vse trgovine poppludine zajprte v protest proti usmrtitvi Ferrerja, Seveda so se trgovci in obrtniki skoro vsi podvrgli tej zahtevi in (zaprli svoje prodajalne, oziroma delavnice,
Demonstrantje so razbili ob d. uri popoldne nekaj šip ekspedicijske tvrdke Adriatica na trgu pred poštno palačo. Ob 8.» uri zvečer so razbili par. luči kavarne Minerva na Acquedottu in nekaj Šip hotela Volpich.
Z oken delavskega doma, delavske zbornice in Narodne delavske organizacije so visele zastave, povite v galni trak.
Ravno ob istem času, namreč ob J2, uri in pol, so se pa demonstrantje podali pred škofijo, kjer so demonstrirali z žvižganjem In vpili:, Doli s papežem !
Ko so Šli demonstrantje po Corsu, so srečali nekega duhovnika. Takoj, ko so ga zagledali', so začeli vpiti proti klerikalizmu sploh in nekateri so dotičnoga duhovnika celo insultirati.
Ob 2. url popoldne je prišlo v ulici della Bar-riera vecchia do spopada med demonstranti in redarji, ki so demonstrante razgnali. Redarji eo nastopili z golimi sabljami in so aretovali več demonstrantov, Demonstranti so čisto po vzoru Ferrera začeli metati v policijo kamenje. Eden kamenov je zadel redarstvenega nadzornika Ivana iVerČiČa v spodnjo čeljust na desni strani.
Sploh je bilo tekom včerajšnjega dne aretova-nih' večje število oseb, a pridržanih v zaporu in oddanih deželnemu sodišču je bilo le kakih 14 oseb. Ranjenih je bilo tekom petkovih demonstracij več oseb'.
Ustnica uredništva.
Celje. Za danes prepozno došlo. Prihodnjič gotovo.

DOSOUiniGä v
ragistrovana zadruga z neomejeno zavezo
MT Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se’obre*tnjejo: navadne po 4V«, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. jokja vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so platno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5!/»°/p iQ na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje 'za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradna ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, imemŠi prasaike. — V uradnih arah so sprejem» m izplačuje denar.
m
pojasnila se dajejo
sprejemajo vsak delavnik od dopoldne in od 2,—h. dopoldne.

Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nahlralnlhe«
uumOMir
HALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Dragače se ne odgovori.
Orehe, šahe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke knpi Anton Kolenc v Celja.
Zanesljiva in pridna natakarica
se sprejme — če mogoče — na račun v dobro idoči gostilni Franca Seriena v Ljutomeru. Istotako se sprejme nčenec iz poštene hiše, s potrebno šolsko izobrazbo v trgovino mešanega blaga.	207
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Fjsnjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
Naznanjam, da Bern otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Učenca, 15 let starega fanta, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Ivan Cesar, podobar in pozlatar v Mozirju.	210
Hiša
tik Celja, leta 1904 zidana, enonadstropna, ki nese letno do dve tisoč K, v katfc. i je bila leta 1905 upeljana mešana trgovina, pripravna za gostilno s kletmi, dvoriščem, zelenjadnim vrtom in vsem potrebnim oskrbljena, se pod lahkimi plačilnimi pogoji takoj proda. Več pove Dolenc, Celje, PoljBka ulicaJ3.
Orgle.
Radi naprave novih orgelj v župnijski cerkvi v Cirkovcih se stare orgle z 10 registri ceno prodajo. Tozadevna vprašanja naj se naslavljajo na Josip Brandl, izdelo-vatelj orgelj v. Mariboru. 192
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Na debelo.	Na drobno.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
na
O T3
>m
o
M)
T3

^5 O

is: a
s
m _
© ®
z. o. fee __■
h aü
kJ
.sj o

B
a >»
O h»
S3« ao
J
Izvrstno domače osoje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethefova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,
srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
(rrflmnfnrip 8 slovenskimi ploščami, čistim in VJldilllUlUllO jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
oooooooooo
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in Čudovito nizkih cenah v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Yzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
ÄXXXX Restavracija XXXX2fc
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-hejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
r*	Za obilni obisk se priporoča	37
Q	Lojzika Leon. u
*00000000000000000000?
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kahinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
O Melovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
8
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim.
Svoji k svojimi
■ ■
am
HD
HR
B1WBI
mwrmwm u^rnwruu
Veliko denarja
si vsakdo prihrani, kdor kupi priznano dobro :: in močno blago v pošteni trgovini ::
franc Karfin-a naslednik 202
JANKO ÄRTMÄN
v Št. JurJu ob Južni železnici.
Velikanska zaloga najboljšega manufakturnoga, špecerijskega in železninskega blaga po čudovito nizkih cenah» vedno sveže blago.
B
CD