gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v sredo 25. aprila 1855. List Kako bo s turšico letos ?? Sadili jo borno vec ko druge leta" — nam bojo liva po senožeti konec zime gospodarji, ki priporočilih prepričali, d a menda odgovorili skih noben drug sad. Gnojnica dobro gnoji, in ima zraven tega tudi lastnost, da tudi mah pokončá. Gnojnica se raz , ko še kaj malo sneg so se po obilnih lan- na nji leži, ali zgodaj spomladi tak dan, ko dežuj turšice ne prekosi tem naše gospodarje še bolj poterditi so nam na senožet da ji snežnica ali dež vzame prehudo moc in jo tako rekoč zvodení. Poglavitna skerb pa, ki vozi gnojnico poslali včeraj prečastiti predsednik nase kmetijske družbě 89. list dunajskega časnika „Wien. Geschâftsb." v kterem dopisnik iz Dunaj a priporoča turšico 5 naj bo 5 da se lep po ki mert raz po nji 5 m Pepel in aJ v t Pepél pa mora biti V A lei cm uupisiiiK l/i uuuaja pupuiu^a, luioivu , iu ne, 11iJ.na pi< so nam naročili, naj ga razglasimo po „Novicah". Ta- šajo s jxarštj kolo se glasí ta spis: nima prave moči. Za aJ je dobro ce 5 ce zme P Turšica (koruza) začenja naMarskem, Slezkem pa lenarbolj mok Živo apno mocno tekne senožeti in z mahom obrašenim v • XUlOitM \ I\U1 U/jU j ZiUVWlIJU lit* iiiui UI1VIU , b-jm^/mm 1. V/.U y 1V 1IM1 WVIJ UJI U 11 1 I 111 111. mj ill » 11 V 111 in Českem eden naj poglavitniših živežev bivati. Sila naj se po tacih travnicih s pom lad Stupa veliko se je vozi iz Ogerskega, pa ne za zganjarije, Blato iz bajerjev je dober gnoj, pa mora temuč za živež, ker jim pomanjkanje krompirja popred delj časa ležati na kupih, ki se večkrat pre skor popolnoma nadomestuje. Zdaj že napravljajo mečejo pšeno iz nje in pečejo prav dober kruh iz nje. V vsaki Gnoj Lap se ž njim kakor z mešanim gnojem ali sovdan je za take senožeti. ki potnu i ěj nj k, in pLvvju JJJ.C4V ai un i« nj v. v t ouui vt îi a ^ u i au o u t u u u j v> lani/ otnu^t li % ni vasi se nahaja že koruza, ktero so popred le kure- imajo veliko dobre parsti, kaj dobro gnojilo. Laporja tini je in prešičem pokladali. Ker že skoz 2 leti se je pa več sort. Močirni senožeti se prileže posebno 1 VF »liv V V T 1 _ 1 i • 4*1 1 ■••V v • 1 le malo rezi přidělalo, namrec vec zernja ? in ker tudi Jetošnja zimna rež ne obeta obilega slame kakor mastni apnati lap pridelka, ne moremo Bogu dosti hvaležni biti v tursici daruje zdrav in ? tecen zivez ; zraven tega da nam pa Gnoj za druge zemJjiša pešeni lap se ž njim kakor z mešanim gnojem K r o m p i r j e v e c ali k r o m p i r j peri delà tako rekoč čudeže na travnicih. Krompirjevec je že koruzniča več vredna za živinsko klajo kot vsaka ima to posebno lastnost, da trava po njem obilo ra , zraven tega rave in po druga slama". Gospodar na senožeti ste in se pridelk merve in otave pomnoži pa zraste veliko veliko nove žlahne t Senožeti, ktere tako leže, da se ne more pogla sebno mnozih viditi na senožeti vitni živež rastlinam voda na nje napeljevati 9 se da koj Gnoj t d e tel je, kterih pred ni bilo t r t • • i se pa s krompirjevcem tako v jeseni, ko seje kropir izkopal in domu spra 5 morajo gnojiti, ako gospodar hoče na njih dosti in dobrega sena in otave pridelati. Gnojijo naj se pa se nožeti le s takimi stvarmí, ktere gospodar naj bolj pri rokah ima, in ki so dober kup. Ni pametno seno žet z ž i venskim gnojem gnojiti. Ži vinski gnoj gré nji vam, ne pa travnikom; zato se škoda godi polju , ako gospodar to, gam dar ne misli na to 5 vil trava rasti, pa se pograbi s senožeti. Naj bi naši se raztrosi po senožeti, spomlad pa, preden kar polju gré, obraća dru travnikom. Naj tedaj noben pameten gospo z živinskim gnojem zbolj gospodarji poskusili krompirjevec na travnicih prepričali se bojo, da jim bo veliko bolje zalegel kakor če ga za malopridno klajo obernejo ali če pa koj ž njim nasteljajo, ker v nasteljo še zna potem prit!. Senožečar. da Gospodarska novíca ševal svojih senožet, ampak poišče naj druzih gno • n i • i • • • v • j« 5 ki so popolnoma pripravne za gnojenje senozet in so tudi dober kup. Bomo našteli imenitniše stvari, ki se dobro prile zeio senozetim: Kdor bo bolje oral, přejme dařilo. vec nemških deželah, kjer poljodeljstvo na pre cej visoki stopnji stoji, napravljajo vendar še take skušnje, da, 1) Mešanica ali mešani gnoj, ki si ga vsak kmetov kdor bolje orje, přejme dařilo, ker pri vsem dobrem obdelovanji polja, je vendar še premalo gospodar lahko brez posebnih stroskov napravlja iz ki znajo dobro orati. Te dni (24. aprila) bo podružnica dunajské kme cestnega blata, mlakuž in druge kakorsne koli so- tijske družbe v Baden-u na nekem velikem polji fTri 1 • lié i • i • i i • v j 9 -m-r t I t/ V. buswinkel) napravila tako oranje, da se bojo kmetje derge in rastlinja, je kaj dober gnoj za senožeti. Naj bolji čas, taki mešani gnoj iz napravljenih kupov vo ziti na senožet je v jeseni o suhem vremenu 5 koj raztrositi po travniku, in travnik potem dobro po ga skusili: kdo bo bolje oral. Razpisala je v ta namen daril ? pervi bo prejel 9 drugi vleci 5 na spomlad pa ga še enkrat obdelati z brano v ktero je bilo tako rekoč za poboljšek še ternjé vpleteno. ceterti in peti po 2 sreberna tolarja ? tretji šesti ce kin r y sedmi in K se je godilo v nekterih krajih ravno tako. kakor se osmi po tolarji. Kdor koli hoče, sme priti s svojim plugom in se potegniti za dařilo. Namen tega oranja za premijo je gospodarje spod dobrému oranju in jim pokazati: ka godi našemu p edino le za še dandanašnji, da kok V • b krajih imajo bosti koš no oranje je dobro oranje nam k (Hendelfutter), in vendar se Kdo pa bo pri ti poskušnji dařilo prejel? Tišti tako dobro prileže, zlasti ce je „poítengana"! Vred. kdor bo oral naj bolj ravno in bo izora! kar naj \ 130 bolj moč ozke in dostojno globoke razore. Lepo ravni, ozki in globoki razori so tedaj ki ga ima doseći vsak, ki želí dařilo přejeti. €ilJ> - . . - - Jtazsodili bojo pa delà oracev za to izvoljeni modri kmečki gospodarji. Pri tacih poskušnjah privrè vselej veliko gospo darjev in hlapcov skupaj, in gotovo nobeden ne bo domů šel, da bi takih krajev, ki so bili za naj bolje izorane spoznani, ne primerjal s svojim delom, m j To je ce je pameten moz, bo posnemal kar je vidil. korist tega oranja. Na Ceskem, kjer so lánsko jesen v Ceski Lipi napravili tudi tako oranje na poskušnjo, je prekosil mlad kmečk fant se lo let star, v lepem in dobrem oranji vse druge in je přejel pervo dařilo. Tudi to nam spet kaže, kako si ljudjé po svetu prizadevajo po vsih potih zbuditi umno kmetova nje kom 5 5 da se sili zemlja k obilnišim in boljšim pridel kterih zmiraj vec potrebujemo, ker nas je zmi raj več ljudi na svetu in so potrebšine vedno večje Nekdaj je bilo dosti, ce je gospod le oral přidělal za majhne svoje potrebe že dosti 5 pa je treba zemljo naganjati: n daj ? daj več! i« ne gre drugac kakor z umnostjo in pridnostjo. ker je zdaj To pa Se en přístavek k „slovenština v starem času" Brezimno ljudstvo. Marsikaj se je že govorilo in poganjalo zato vprašanje: ktero ljudstvo da je iz začetka svoje stanovališe imelo v sedanji slovenski zemlji. Dasiravno misli nemskih in slovenskih mož niso edine, vendar vsakteri izmed njih je ti-stemu ljudstvu lastno ime dajal, ter ga po tej ali po uni poti dokazoval. Zdaj pa je neki dohtar Weiss to vpra- £0 sanje po drugaeni poti dolocil, kakor se je bralo pred krat kim v graških novinah med predmeti, o kterih se je vorilo v zboru zgodovinskega družtva štajarskega. Moder je res tisti mož, in vé svojo reč do dna dognati, to da, do — votlega dna. Kaj menite, ljubi bravci, ktero Ijnd etvo je po menitvi tistega moža nekdaj našo domovino v lasti imelo? kakošno pred neznano ime se mu je prikla-dalo? Čujte in si ga dobro v glavo vtisnite: Brezimno n ein namenloses Volkl" „ljudstvo, ktero ljudstvo ni poznavalo ne železa ne jekla, ampak je rabilo kamnjeno orodje la Mož ta res je temeljit, V veke bode naj slovit! Ker imena on ne vé, Ljudstvo je zgubilo imé. On pač je kaj več bral, kakor le greške in latiuske stare pisatelje, kteri le pišejo od Tavriščanov, Nori čanov, Sigi nov, Panoncov, dasiravno močno starih i Mnogotera ucilnica, V vsaki druga slovnica Druga abecednica, Druga verska knjižica. Mnogotero je pero V drugi roki sleherno, In drugače urezano Vsako svojoglavno zlo. ? ? slim Ako smo za blagor sloven*kega naroda res vneti, mi da mora pri vsi nasi pisavi to vodilo veljati: ne prizadevajmo si izobraziti le goli jezik, temuč pri zadevajmo si izobraziti slovensko ljudstvc 99 1 U tt Pišimo tako, da nas bo vès narod ameval. Hicinger Za poduk io kratek čas Stare vraie še dandanašji ljudstvo morè Pregovor pravi: „navada ima železno srajeo a res. Pač Cesar se člověk navadi iz mladih nog, se ga derži kakor da bi se mu bilo na duši prirastlo. Lepe in gerde šege nas spremljajo enega kot druzega vse žive dní. Naj hujše so pa tište navade, ki izvirajo iz krivih vraž iu iz napačnih zapopadkov natore. Nemarne navade pa delajo tolikanj večo škodo, kolikor bolj človeskega duha more in kolikor več ljudi jim je podverženih. V teku časov so se poprijele raznih narodov marsi-ktere lepe in gerde navade, ki so jim takorekoč značajne. Po navadah in šegah jih še ločimo dandanašnjega dne. Vsaki čas jim je kako drugo navado prinesel, vsakemu narodu drugo. gubilo V preteklih časih se jih je pa tudi veliko po-, sila veliko se jih pa še zdajci posebno med pre-prostim ljudstvom najde. In kako bi se jih ljudstvo znebiti moglo, ker še celó ne vé, da je v nemarnih šegah zakopano. Privadilo se jih je kakor se otroci privadijo vsega kar vidijo pri svojih starših. Zdajšnje ljudstva so pa otroci starejih, ki so živele v vražnih časih starodavnosti. Takrat so se v mladih sercih ukoreninili krivi zapopadki od marsi-kterih stvari. Clovek ni zapopadel ne sebe ne natornih pri- kazkov. Kakor so mu bile vse te reci skrivne, jih je tudi skrivnim močem prisojeval. Izmed sto in sto žalostoih zapopadkov, ki zatirujejo narode na duši in na telesu, bomo tukaj le tište premisljevali, ki so se sploh pri raznih ljudstvih ohranili noter do da- našnjega dné. Pogledati hoćemo po koreníni tolikanj rev > ki tiči globoko v Ijudskem izviru starodavnih basniških so tako se glasé storije ali v drušnji z ljudmí. Sprava in mir bogovi casov. Ziveli nekdaj basniške pripovesti sta bila med njimi; pravijo, da to so bili rajski časi, ko je še zemlja vse brez obdelovanja rodila. Kar je kdo poželel, vsega mu je na blezo je iztaknil se kak starji spis, kak palimpsest, kterem so pod starimi čerkami še droge stareje skrite! Pač cesar mu obilno darovala natora. Sovraznega nic se člověku na zemlji pokazalo ni, dokler so ti rajski časi ter-peli. Torej je clovek živel z bogovi, zvěřino in z nator-nimi prikazki kakor brat z bratom. Poželel še ni clovek. je slišal kaj več kot le od noriškega jekla, kterega so Greki ja ti i. natora dati ni mogla, toraj bogovi bili so mu pri-Člověku je bilo v tistih časih še vse enako: ali se > m Rimljani drago cenili dolgo popred čani Rimljanom uklonili! Vendar jez se ne čudim, da omenjeni učenik vesoljne zgodovine nahaja brezimno ljudstvo v naši domovini za ne-kdanji čas: ako premisljujem, da bomo skoraj brezimno ljudstvo še za sedanji čas. Zakaj Štajareu in Korošcu hoče biti večkrat ptuje, kar se na Kranjskem piše, in Kranjec Bpet ne umeva, kar se v Goratanu ali v Štajarji izdaja. Mislili smo, da smo vsislovenskegarodu pa odkrito-eerčno povćm, da se mnogi mnogi ne bomo več k tem rodu mogli šteti, zakaj mnozih „slovenskih bukev" nismo v stanu brati, s toliko nepotrebno novimi besedami in zoperno nerodnimi oblikami so pisane, in hudi spet ne bomo mogli biti na nikogar, ako bo pisal „krainische Sprachea. ..win kakor so se Nori- zverina med sabo terga ali se zemlja z nebom moži ali pa Radi poterdimo, kar prečastiti gosp. dopisnik omiluje o nezlogî slovenske pisave , vendar dvoje imamo omeniti, kar nas tolaži. Pervo je, da slovenski jezik je še le v dôbi izobraževanja in v ti dôbi se ni godilo no be ne m u jeziku drugac. Ozrimo se le na nemški jezik, ki je že lepo izobražen in še dandanašnji se prenareja pisava njegova tako , da tisti, ki smo bili pred 15 ali 20 leti izuceni v njem , bi danes ne znali vec tako pisati, da H bi v šoli „sine" dobili. Drugo pa je , da hvala Bogu ljudstvo 5 » dische Sprache", kakor se je pisalo popred, ko se ni hotelo znati vesoljno m m i ime; zakaj se ne spodtakuje nad tistimi novějšími (ali prav za prav stare-jimi) oblikami, ktere so nekterim učenim toliki tern v peti. Ver-jemitenam, datem marsiktere oblike veliko veliko več nepokoja delajo, kakor ljudstvu po različnih krajih slovenskih, ktero ni ukováno v tište oblike, ktere so slovenski slovničarji in po njih pisatelji „oktroirali" našemu jeziku, ki pa se hoće dan današnji bolj prosto gibati in ima prav. Kmali bojo „Novice" prinesle sostavek „o slovniški sodnii". Bomovidili, kaj bojo rekli naši gosp. pisatelji o njem Vred. 131 močí bogovi njegove hčere snubijo. Saj vémo, da ga se v poz- Vražne ljudstva so zaupale svojim zapeljivim strežnikom nejih časih ni bilo čez Jupitra snubača. Ljudstvo se ni božjim, ki so jih cigánili in derli do kervi. Tako se je godilo v tistih starodavnih časih, ki jih le po basnih poznamo, tako se je godilo med bolj omikanimi Gerki in Rimljani, med Celti in Slavjani in Nemci, in sploh med vsimi znanimi ljudstvi, dokler je natorno bogočastje ni mu bilo mar: ali rojijo po porajtalo na natorne zemlji ali po nebu. ' * To so bili rajski časi! In kolibo je se dandanašnji takih ljudi, ki hrepeoe po tistih starodavnih rajskih, zlatih časih golega zverinstva in nevednosti. Kaj pa je bilo raj-skega v tistih časih? Rajsko je bilo življenje, ker serce se ni več poželelo, kar svet dati zamore. Kjer ima člověk med njimi veljalo. (Dalje sledi.) česar želi tje si želi. > tam > pravi 9 da je raj, tam je veselo življenje i Kratkočasnice Pameten snubač. » Očka! dajte mi svojo hćerko za zeno, brez ktere mi ni mogoče žive ti". Oce vpraša Člověk pa, ki je z neprecenljivimi lastnostmi od Stvar snubača: „Kaj poznate mojo hčer?" nika svojega obdarovan, je ćedalje bolj k zavednosti pri- govori , svoje moči je začenjal spoznavati, ker duh mu je bil brez nje do hajal, dan uma in pameti. Neizrečeno hrepeojenje ga prime seči hoče, kar mu v persih kali. Ko se mu je pa ne-ugasljiva želja v sercu unela, je vdihnil njegov duh vsim stvarém vsaki svojo prečudno moč. Dobri in hudi duhovi so ticali v stvareh kakor mu je ktera telesne dobrote ali a „Kako to ? saj ste mi rekli, 5? Ne« mu od da nemorote životi „Ja, to je takole: vém, da Vasa hčerka bo imela 12.000 gold, dote, jez pa nimam nič 5 s čimur bi zivel Vase hčere". ? in tako smem pač reci i da ne morem živeti brez ki Dobro ji je povedaL — Neka čevlja je rada lišpala, je pomirjala v štacuui fšuštarica) nadloge in nesrećo prinašala. Zdaj je bilo povsod vse polno in svojega hlapca, ki ga ji je imel domu nesti « « « • t • V « WT • • 1 V • • , • V 1____1_ M V - .. . . . f tako imenovanih manjsih bogov. V svoji družini je člověk lamn i k vpraša > imel polbogove, ki so se možili z boginjami in bogovi postalo je boginsko ljudstvo. Zdaj so sklenili otroci tužne ravnost iz gl matere zemlje, ki je bila od višjega boga zaničevana, bogu gospodarstvo vzeti. Hrepenel je človeški duh po svoji oblasti in mogočnosti. Bogovi se ćedalje bolj od njega lo- ker njih je bilo poprej gospodarstvo na zemlji. Tega i „Tonče, broJ poglej me: ali se mi dobro podá?" „0 kaj do odgovori zviti hlapec kakor da bi Vam bil na t Novičar iz raznih krajev C,J0> pa bogovi niso mogli terpeti, da bi člověk toliko moči imel. Toraj so se sperli; zmiraj redkeji so bili med Ijudmi, na visokem Olimpu so si sedež izbrali, zemski velikani pa so postavili hrib na hrib, vzeti. Takrat je že bogovom za živo slo. hotli so bogovom kraljestvo Bil je ravno Neki vertnar je ministerstvu predloži! nasvèt, kako bi mogla vlada po vsem cesarstvu ceste z drevje m zasaditi in iz tega lepe dohodke si nakloniti. — Iz Dunajskega zbora se še zmiraj ni zvédilo nič gotovega; časnikarji se zmiraj to in uno. V saboto je bila 12. seja, ugibujejo ki je terpela od 1. do 5. ure; pravijo, da v ti seji se je nastopil Ju piter ali Dij preganjavec svojega očeta Krona ali Časa, kar je tudi vzrok bilo punta. Ko bi ne bil Jupiter od kiklopov strele in groma dobil, bi se ne bil obderžal. Pod gorečo goro mu je Vulkan strele koval, ki jih je Jupiter v svoji jezi z gromom in bliskom po spun-tanih ljudéh metal. Od tega časa je bog z gromom in střelo gospodaril utegnilo kaj gotovega skleniti (kar pa še ni znano), ker angležki minister lord Russel je imel v pondeljk že iz Dunaja odriniti. — Kako važne ste donavske knežii Vala-hija in Moldava za naše cesarstvo, se razvidi iz velike kupčije, ki je med knežijami in austrijanskim cesarstvom ; nek kupčijsk izkazek od leta 1852 nam pové, da v letu 1851 se je v ti knežii austrijanskega blaga vpeljalo za mil. 447,200 piastrov 9 iz knežij v naše cesarstvo pa se po vesoljnem svetu. Grom in střela sta bila njegova grozna je vpeljalo blaga za 19 mil. 124,374 piastrov. Kato moc, in gorje tistemu 9 sta tedaj obhajala stare ki ga je razžalil. Strah in groza liška cerkev v Valahii je od cesarja Franc-Jožefa 2000 ljudstva, ko je gromelo, ker so fl. od presv. cesarja Ferdinanda pa 1000 přejela. mislili, da se serditi bog čez nje jezi in v svoji serditi 30. sušca je imelo tistih 18 romarjev, ki so v Jeruzalem jezi pokončuje neusmiljeno enega kot druzega. To je jim na božjo' pot šli, že v Palestino priti. V Smirni se jim « • • * M «__V « i 1 • « Vf 1 • . j « mmm m « V.m ^ ^ ^ __« _ _ ___ bila šiba razkačenega boga, pa tudi vse druge reci * ki pridejo z gromom: toca, strasnji viharji in plohe. Kar jih Meko. je na ladii pridružilo 200 Turkov, ki so večidel romali v Iz Segedina se 17. dan tega mesca piše je od te straní hudega zadelo, je veljalo pri njih za osodo. da reka Tisa v Banatu strašno škodo delà po po Taki zapopadki so se ukoreninili v mladém deblu poslednjih vodnjih krog in krog; sila veliko polja je že šlo pod zlo. narodov. — Kako žalostěn je bii ta človeški stan! člověk Od vojske pred Sevastopoljem se še ne vé konec. Gor- se je vidil podverženega strastnemu djanju boga, kiganiso sakov je pisal 15. t. m. pismo v Petrograd, v kterem omečile ne britke solze ne reve in nadloge, ki je le zelel ma pravi da bombe sovražnika dotistihmal niso še veliko ševati se nad revnim ljudstvom. Ni se bilo moč otéti nje- skodovale terdnjavi; kar so podnevi razrušile, so Rusi po- govi jezi drugač kot da mu je moglo ljudstvo prostovoljno noći spet popravili in pokončane topove in pobité vojake več svojih ljudi žertovati, če je hotlo, da je nadlogam in so namestili z novimi. Če je res, da je imel Omer-paša revam konec storil. Kervoželjin in pokončljiv je bil gospo- s svojo armado še le 15. dan t. m. proti Almi marširati dar vsih bogov po spridenih mislih ljudi. Po narodih se je in boj začeti, bo začeta strašna vojska še dolgo terpela. njegovo ime prerodovalo: Dij in Jupiter je bil tišti zem- Francozi pošiljajo še zmiraj armado za armado v Krim. kot središče vojskovanja določil. Ijostresatelj in pokoncevavec pri Gerkih in pri Rimljanih. Kar se pa vojske tiče na izhodnem morji, je osnovo Se vé da je tudi dobrote dělil, pa človeštvo je nava- za letošnji boj izdelal sam knez Paskievič in Me tavo jeno hitro pozabiti, reve ga pa še tepó, toraj tudi ni v našem namenu pokazati, koliko dobrega da je prišlo od njega. Vlastje boga je večidel ostalo, akoravno se je ime po narodih menilo. Gališki narod je imel svojega gromovnika Tarana, slovanski svojega Peruna, nemški pa Perve dní tega mesca sta prišla v Petrograd dva polka Baš ki rov, kteri sta-nujejo med Uralom, kirgiško puščavo in reko Ob v Azii. Bilo jih je skupaj okoli 4000 mož. Pridši v predmestje Petrograda so se hotli, ker niso bili vajeni mestnega Thora. Vse ljudstva so po natornem bogočastji v pagan- življenja, vsi razkropiti, misleći doma smo. Pa ko so jih skih časih terpele pod vlado neusmiljenih nikoli sitih bogov. skupaj spravili, niso hotli iti v kasarno, rekoč, kaj bi ako bi potres postal, in sploh še nismo nikoli v tako bilo Al častiti jih cez vse, jim bogoslovje je zapovedovalo. Za meriti se jim je bilo lahko, in člověk, družina in narod je veliki hiši stanovali" Ni jih bílo moč v njo spraviti; bil zgubljen; božja jeza in serd sta jih neusmiljeno tepla, tore poskerbeti so jim mogli, da so bivali pod njimi. dokler niso na germadah žertovali veliko svojih bratov, pride dan odmarširati so rekli: Sklenili smo cara svojega v so- Ko 132 8 carinjo gledati v Petrogradu od obličja do obličja nehali u i so prej 5 da ogel se je sam car pokazati y y ter ker y> njeni lista ni nić da besedi"; nas gosp. dopisnik A. M. pa tadi v 22- razodel željo mnozih, žalega rekel, ko je le carinja je bila bolehna in vreme je bilo slabo* Med nje da bi se itd. itd. Ce so imeli ti kaj zoper prepevane pes pridsega cara so sprejeli s hropom in s tako strastno Iju- mice, je to njih posebna idiosyncrasija, in kdo more zoper bezujivostjo, da ni mogoče reci. Baškiri, sinovi merzlih v v vse idiosyncrasije na sveta 1 Dopis se pa takole glasí: y SI mislili cara med seboj, temveč svojega do- Gosp.-A. M. v svojem odgovoru 28. marca v 26. listu puscav brotnika, svojega očeta; roke in oblačilo so mu ljubo y » Novic" naznanja 3 pesmi, ktere so se v glasbeno-govor konja njegovega bozali in neizrečeno veselje razodevali se Liski besedi, od mene 8. marca cez dve uri , in pevajoci postili so Petrograd Car napravljeni, nekterim zdele Aleksander II. je 12. t. m okiical svojim podložnim na Ra nekako spodtikljive : „Die Spielkarten u sovskem odp iz Seidinovih ,.Bifo nekterih starih dolgov in > yy der wilde Jager", Ballade von Biirger iz 3. delà liticne jetnike je pomilostil popoinoma. mnogim pa je od mnoge nepo- Mozartovega berila za spodnji gimnazij y in „Elvira" ali v La notte orribile" iz časopisa za gospoje pod naslovom pustil kažen delooia. Za podložnike na Poljskem in Finskem ria Ricamatrice". Kdor pozna Seidelnove Bifolije in Vsi anglezki casniki bo pozneje sledila enaka milost polni slave, s ktero prejemajo francozkega cesarja Napoleona v Londonu; kraljica mu je 18. dan t. m. podělila i m en it nisi angleški red, red hlačnega trak Mozartovo šolsko berilo, me bo oprostil dokaza y obiju aj y od kterega bomo tištim bravcem, kterim zgodovina tega dojde božja kažen. bljenega v mojem članku 20. marca, in mi bo veroval na moju besedo, ako ga zagotovljam, da je tadi tretja, laska pesem imela enako namero, dokazati, da vsako hudobijo V. J. MenceL reda ni znana in kterim se imé tega reda čudno zdí, dru go pot kaj več povedali. Ako se ozremo na leto 1815 nazaj pole y ko je anglezka vlada stricu teg Napoleona, N Serbsko klago\anje za mertvimi i ? ravno ko je pribežal na Angležko vetja iskat, napovedala nico iti j da mora na otok sv. Helene v jet 5 je res v letu 1821 umerl, moramo ne 4. 4. Dve in dve. (Dalje.) 5. bote zaklicati : kako spreminjajo časi na svetu Spet «e govori, da pride Napoleon na Dunaj slovesno odperl obertnijsko razstavo v P Stojte druge, da se poslušamo Da o le ti tugi govorimo. Ločil se je Iz ovega 3) doma žalostnega Za njim stara mati pristajala Ter ga s tugo ona zaklinjala. Da bi ne šel tamkej na te pota Pa mu tužna tako govorila: Ivane, sinek, dobro moje, svoio tužno mater 5 5. Spet tako. hišni starašina 1 dan maja bo Na pot se je Ivane odpravljal y in potem Za njim mati pristajala se bo morebiti spet na pot podal, če v tem ne bo mir sklenjen Anglezka vlada bo vzela 160 milijono na Tužna mati in bratje žalostni In ljubica mnogo žalostiva, Pa tako mu veli y mati " C - -- ----------" * Oi taivu 111 u veil ovuja, man . ^vj , i>anc 4 ©i posodo za deržavne potrebe prihodnjega leta, v kterem so „Kod si mi se namenil moj sinek?" ..Romu puščaš r nje dohodki prerajtani 860 mil. Rothschild 630 milij y trošk pa na Bratje vele : „kod ceš naša dika? • 4 J boj to posojilo poskerbeli Od srecno odvernjene nesreće, ki se je přiměřila 12 sv. očeíu papežů in še 130 družim osebam, smo dan t. m dili zdaj se ta, da to nesreća se ni zgodila v Rimu samostai y am Svoja ljuba: Kam ces moj gospodar?'4 „Na tem tamkej poti grozno dolgem Od kodar se nikdar nepriliaja? r> 55 55 55 pri pak vec milj od Rima v nekem starem sa cerkvi sv. Neže. Čeravno se sv. oče niso celo nič poško-dovali, so jim vendar potem pušali, da bi jim tudi strah S kem češ mene tužno zapustiti Ivane se proti njim oberne Pa žalostno besedo govori: Nekar mati za mano ne bodi In žalostno vereno ljubico Zajokane brate in sestrice In nesrečno svojo deco mlado?*-K materi se Ivane oberne, Pa besede ji te pregovori: „0 tako mi, moja stara mati 55 Tebe puščam tvoji kaj ne škodoval. Zlo enaka nesreća se je v letu 1500 na sv. Pavla dan godila papezu Aleksand VI i ko se Ne je tudi strop vderl; takrat pa sta dva kardinala smert eto rila in veliko druzih oeéb je bilo zlo poškodovanih kdo na Francozkem je po večletnih skušnjah prerajtal člověka s e on v Iotríi Je yy 55 55 55 55 55 Mati moja bratj 5 rojeni In ljubica moja premilostna Ne morem se damo k vam vei » y vi graj grade da demnajstkrat ložeje strela zadene, preden ? 55 od Casniki pripovedujej njenega dekleta v Švaj vsaki dan enkrat se krat veliko srećko (véliki loz) zadene 55 Ker sem odšel k o Tam bom našel tri V gradu pervem ni žarkega soi Poleti grad drugi vode nima Tretji pa grad ognj Tu vam bom jez n deci mili „In ljubico mili deci svoji, „Moje brate prebelemu danu. 5 5 5 veke ve ekega 18 let starega mak koval 2 55 55 55 55 In sestrice u svoje domove. Meni treba tamkej potovati, Mene ondi vece dobro caka. Tamkej nek so trije beli gradi V enem vedno žarko sonce sije,. To je meni danes potamnelo 4); U drugemu ljuta kaca spava, Ktera mi bo pila oči cerne ; V em neki biva cerna zima reci c i, Kristine Bergerjeve po imenu ; makne in v tem razlaga ljudem čudne 5 na priliko: vsi vizveličani v nebesih so enako veliki ne-18 , Ivane, žalostna ti mati Mati tvoja in bratje rojeni In ljubica mnogo žalostiva! » U tem hočem večno zimovati". Pa zdej temu domu na veselje 1 (Dalje sledi.) > enako lepi in enako oblečeni, vendar je več stopinj v besih, naj višje *ona še ni mogla dospeti ; Mojzes je na stopnji, Lazar na 23., rusovski car Nikolaj na 1., vikar 2 3 Pri belih Krajncih dika 1. slava, 2. blaženost nebeška. večen-no-na biti R. (ki še živi) pride na 7. V peklu pa so vsi kakor derva Beli Krajnci pravijo: vekovati, ewig seyn, O v, ova, ovo pri Belih Krajncih v enaki rabi Tudi Beli Krajnci pravijo: tama, tam niti , ne pa tema. s ta, to, ta. na skladanicah nakup V P so spet zasledili Stan kursa na Dunaji 21. aprila 1855. zarotnike, kteri so namerjali svoj hudobni namen v poslopji obertnijske razstave ravno takrat izpeljati ko bi bil cesar Obligacije razstavo slovesno odp Pod tem poslopjem je namrec deržavnega prostom ventilator, v kterem člověk prav lahko pokonci • • t > . ..... ... _ dolga stoji y v ta prostor so zarotniki hotli tako imenov v pe 5 4 3 21/ 0 / 0 2 55 55 55 813/, fl. ! 4 TI'A 64 50 41 i klensko mašino" postaviti in jo sprožiti ravno ob slovesnem učastovanji razstavnega poslopja. Lahko bi bilo več tišuč Zajem od leta 1834 Oblig. 5% od leta 1851 B 95* Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 78 218 3 55 55 55 55 55 55 4 55 Esterhaz. srećke po 40 fl 201 20 10 Windiěgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevičeve „ Cesarski cekini. 55 55 55 • • 82 '/, fl. 29 3A » 28% » nmi i/ 1/2» 5 fl. 56 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 49 17 fl. 4 1 • • Suverendor . Ruski imperial.....10 fl ljudi ob enje p • V y ako bi se bilo to zgodilo 22 dan t. m. je tast kneza černogorskega ladjar in odbornik teržaške zbornice, umerl. °-osp. M » K » . V 55 55 55 1839 1183/ 4 55 70 let star, v Terstu 55 z loterijo od leta 1854 103 y4 „ narodni od leta 1854 Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor 10 fl. 34 12 fl. 23 Nadavk (agio) srebra: 86 i lz Gorice smo 4 55 na 100 fl. 263/4 A* od zakasnjeni dopis 19. aprila přejeli sledeći že zlo 5 kterega le na posebno željo gosp. do pisnika vzameno v „Novice"; naši bravci so menda že tako sami sodbo sklenili, da se nič spodtikljivega ni pelo v ome- na Dunaj v Gradcu Loterijne srećke 18. aprila 1855 Prihodnje srečkanj bo Dunaj 46. 37. 36. 11. 31. 59. 79. 13. 37. 47. Gradcu 28. aprila 1855 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.