r%0'^kA . 'I - ^ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC R. O. V j 4__________________________________________________________________________________________J Leto XXII - številka t JANUAR 1991 POŠTNINA PLAČANA KAJ NAM OBETA NOVA GOZDARSKA ZAKONODAJA Dolgo časa se že pripravljajo spremembe zakona o gozdovih. Še v času prejšnje vlade je strokovna komisija pripravila osnutek novega ZG. pri Sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila sredi preteklega leta imenovana strokovna komisija za pripravo osnutka novega ZG. V Sekretariatu so skupaj s komisijo spoznali, da je za pripravo novega zakona potrebno daljše časovno razdobje, težke razmere v slovenskem gozdarstvu pa zahtevajo hitre zakonske spremembe, zlasti pri gospodarjenju s privatnimi gozdovi. Sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je zato odločil, da bo najprej pripravil le spremembe in dopolnitve sedanjega ZG, istočasno pa brez časovne stiske izdelal novi ZG. Glavne spremembe sedanjega ZG so predvidene na področju: — promet z lesom — finansiranje — organizacija gozdarstva Trgovina z gozdnimi sortimenti bo sproščena. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec se na ta čas konkurence na prostem trgu že nekaj časa temeljito pripravlja. V preteklem letu smo oblikovali konkurenčne odkupne cene na kamionski cesti. S tem je stroške prevozov iz gozda prevzel potrošnik. Tudi plačilni roki so ugodni, saj dobi kmet plačan les poprečno v 23 dneh od oddaje, oz. v enakem obdobju kot dobi delavec svojo plačo. Gozdno gospodarstvo je preteklih šest mesecev zelo težko konku- Rumena knjiga zaprta V mislih imava •>Prilogo za kmetijstvo«, ki smo jo izdajali od februarja 1982 dalje, skupaj z glasilom VIHARNIK. S prenehanjem delovanja delovne skupnosti skupnih služb Koroške kmetijske zadruge preneha izhajati tudi naša priloga. V njej smo pisali o kmetijskih gospodarskih zadevah, gospodarjenju v naši organizaciji, posredovali smo strokovne nasvete, seznanjali bralce o kmetijskih zakonih in drugih družbenih ukrepih. Pisali smo tudi o delu, življenju in vsakodnevnih problemih na kmetijah in v zadružnih kolektivih. V času izhajanja priloge smo izdali 96 številk na 400 straneh formata glasila. Besedila tekstov so bila natipkana na ca. 3.200 listov A4 formata. Torej lahko upravičeno rečeva, da gre za obsežno knjigo, ki ima svojo vrednost. To bomo spoznali v bodočnosti ko se bomo lahko bolj trezno, mirno in premišljeno ozrli nazaj na minula leta kot sedaj. Oba urednika priloge, ki sva se devert let trudila za bogato vsebino priloge, se zahvaljujeva tistim bralcem, ki so jo z veseljem listali. Zahvala gre tudi vsem avtorjem člankov. Posebno zahvalo pa kaže izreči ustvarjalcem glasila VIHARNIK in odgovorni urednici Idi Robnik za vzorno in korektno sodelovanje. Ob koncu še želiva, da bodoče zadruge čim prej najdejo obliko informiranja svojih zadružnikov s priporočilom, da tc ne bo poUtično-informativno glasilo. Urednika priloge: Rok Gorenšek Jože Krevh riralo s posameznimi novo porajajočimi se kupci, ki so se izogibali zbiranju sredstev za vlaganje v gozdove. Pri spremenjeni zakonodaji, ko ne bo več gozdno gospodarstvo dolžno zbirati sredstev za vlaganje v gozdove, temveč bo za to odgovoren lastnik gozda, bo sposobno enakopravno konkurirati za odkup lesa z vsemi drugimi odkupovalci. Korenite spremembe so predvidene na področju finansiranja vlaganj v gozdove, t. j. sredstev za biološka vlaganja in sredstev za vlaganja v gozdne ceste. Do sedaj je gozdno gospodarstvo bilo dolžno zbirati ta sredstva, in to za biološko amortizacijo, za tehnična vlaganja, za ceste in vlake in za stroške strokovne službe. Sredstva za vlaganja v gozdove so do sedaj zbirali samo blagovni proizvajalci, tisti, ki pa niso sekali in prodajali gozdnih sortimentov, pa niso prispevali za ta vlaganja. V nekaterih'gozdnogospodarskih območjih je blagovna proizvodnja dosegla komaj dobro tretjino posekanega lesa. V gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec pa smo v preteklih letih plane sečnje in blagovne proizvodnje izpolnjevali med 95 in 103 %. Cesto radi pozabimo na to, da so vsa zbrana sredstva od prodanega kubika iz zasebnega sektorja ostala in bila porabljena na območju TOK, kjer SREČNO Nadaljevanje s 1. strani so se zbirala. To pomeni, da ni bilo nobenega prelivanja denarja med TOK v območju, še manj pa iz privatnega v državni sektor. Kmečki skupnosti posameznega TOK ni bilo nobenega odtujevanja denarja, razen 3 % od prodajne cene, ki smo jih po ZG morali odvajati v republiški SIS za gozdarstvo. Po sedanjih dopolnitvah ZG (zakona o gozdovih) je predvideno zbiranje sredstev za vlaganje v gozdove za vse lastnike gozdov na podlagi površine gozda in drugih osnov. Ponovno se uvajajo katastrski vrednostni razredi, ki bodo osnova za obdavčitve. Lastnik gozda bo plačeval obveznosti, ne glede na to, koliko bo sekal v posameznem letu. Denar se bo zbiral v proračunu Republike Slovenije. Stroške gozdarske službe in bioloških vlaganj pa bo pokrival republiški proračun. Korenito se bo spremenila tudi organizacija gozdarstva. Ustanovila se bo republiška uprava za gozdarstvo. Ta bo prevzela vsa dela, ki so v ZG opredeljena kot naloge posebnega družbenega pomena. V grobem so to vsa načrtovana dela, t. j. dolgoročno, srednjeročno in podrobno gozdno gojitveno načrtovanje. Sem sodi priprava dolgoročnih in srednjeročnih načrtov za gozdarstvo celotne republike Slovenije, nadalje izdelava območnih gozdnogospodarskih načrtov in načrtov gozdnogospodarskih enot. Vse to je v domeni urejevalne službe, ki bo v bodoče sestavni del republiške uprave za gozdarstvo. Podrobno gozdno gojitveno načrtovanje bo potekalo tako kot dosedaj na nivoju revirjev in gozdnih uprav. Uprava za gozdarstvo bo opravljala tudi odkazovanje drevja za posek. Vsa našteta dela in naloge bo uprava za gozdarstvo izvajala v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Izvajalski del nalog bo prevzelo gozdno gospodarstvo kot podjetje, ki bo v državnih gozdovih kupovalo les na panju in zanj plačalo tako imenovano gozdno takso. Predvideno je, da bo ta znašala do 40 % prodajne vrednosti lesa. Gozdno gospodarstvo bo s svojimi delavci les posekalo, spravilo do ceste, ga transportiralo do mehaniziranega skladišča, ga obdelalo in prodalo kupcem. Gozdno gospodarstvo bo izvajalo tudi gojitvena dela in gradilo ter vzdrževalo gozdne ceste, ki bodo sestavni del državnih gozdov. Za vsa omenjena dela bo GOSPODARJENJE imel GG prednost pred drugimi izvajalci do konca leta 1992 ali morda 1993. Po tem obdobju bo tudi naš GG izenačen z vsemi drugimi podjetji in privatnimi skupinami, ki se bodo v tem času usposobili in pripravili za izvajanje del v gozdovih. V privatnem sektorju se bodo lahko ustanovile gozdarske zadruge, ki se bodo ukvarjale z odkupom in prodajo lesa, konkurirale bodo za izvedbo gojitvenih del v privatnih gozdovih in za gradnjo ter vzdrževanje cest. Sedanje gozdno gospodarstvo bo tako razpadlo na: — državno gozdno upravo — izvajalsko podjetje — novi GG — gozdarske zadruge Enak model je v gozdarstvu že bil v veljavi v začetku 50. let. Tedaj smo imeli v republiki okrajno gozdno upravo ter revirna vodstva z revirji in izvajalska podjetja, ki so se imenovala gozdne manipulacije. Model ni bil dober in je živel manj kot 5 let. Tudi v sosednji Hrvatski so v preteklem obdobju ločili gojenje od izkoriščanja gozdov vendar so po nekaj letih ta model že opustili. Zakon o spremembah in dopolnitvah sedanjega ZG naj bi bil obravnavan v slovenskem parlamentu že januarja. Po sprejemu tega zakona pa je predviden samo enomesečni rok za reorganizacijo sedanjih gozdnih gospodarstev. Pred nami je zelo zahtevno obdobje, veliko se bomo ukvarjali z nalogami, ki nas bodo odvračale od strokovnih opravil v gozdu. Kljub temu bomo storili vse za ohranitev dobrega gospodarjenja z gozdovi v našem GG. Z vsemi močmi si bomo prizadevali za ohranitev sedanje intenzitete in strokovnega nivoja gospodarjenja z gozdovi v območju. Prizadevali si bomo še naprej dobro sodelovati s kmeti in za celovit razvoj kmetij in podeželja. Po naših močeh bomo skrbeli za slehernega člana kolektiva GG. Do kakšne mere bomo sposobni uresničiti te postavljene cilje, je odvisno od končne oblike nove gozdarske zakonodaje in od naših prizadevanj. Hubert Dolinšek PROGRAMSKA USMERITEV POSLOVANJA GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC — Celovito in dolgoročno načrtno ter ciljno usmerjeno ukrepanje v celotni gozdarski dejavnosti na podlagi usmeritev, podanih v območnem gozdnogospodarskem načrtu, v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot in podrobnih gozdnogojitvenih in sečno spravilnih načrtih. — Dosledno izvajanje dolgoročnih gozdnogospodarskih, gozdnogojitvenih in sečno spravilnih načrtov za zagotavljanje trajnega ohranjanja in razvoja večnamenskih gozdov ter njihovih funkcij v slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju. — Nega našega celotnega ekosistema. — Aktivno vplivanje na usmeritve in politiko gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. — Ekonomika gospodarjenja v Gozdnem gospodarstvu mora biti podrejena in vedno znova preverjena z vidika trajnosti gospodarjenja z gozdovi. — Tržno usmerjeno poslovanje. — Sprotno reševanje nujnih vsakodnevnih problemov mora biti usklajeno in podrejeno dolgoročnim ciljem in strategiji razvoja gospodarjenja z večnamenskimi gozdovi. — Umiranje gozdov in slabšanje rastišč ter s tem nižje proizvodne zmogljivosti sestojev nenehno slabšajo pogoje gospodarjenja. V območju je več kot 3/4 vseh gozdov prizadetih zaradi škodljivega delovanja strupenih plinov v ozračju. Razvoj in obstoj gorskega gozda in naših hribovskih kmetij je neposredno odvisen od prenehanja zastrupljanja ozračja s strupenimi plini. Na Koroškem je hribovski kmet eksistenčno odvisen od gozda, saj mu ta daje do 80 % vsega dohodka na kmetiji. S propadanjem kmečkih gozdov so ogrožena številna posestva, ki brez gozda nimajo možnosti preživetja. — Učinkovit vpliv na sanacijo virov zastrupljanja oz. borba za očiščenje strupenih dimnih plinov pri izvoru v tovarnah, privatnih kuriščih in v prometu. Zavzemanje za gradnjo filtrov — čistilnih naprav pri naših največjih onesnaževalcih, to je Termoelektrarna Šoštanj, Rudnik Mežica, Tovarna iver-nih plošč Otiški vrh, Železarna Ravne in drugi. — Učinkovito varstvo gozdov in zaviranje procesov umiranja gozdov. — Sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami pri ugotavljanju zdravstvenega stanja gozdov in metodah za učinkovito varstvo. — Dobro sodelovanje s kmeti — gozdnimi posestniki — za celovit razvoj gorskih kmetij in za dobro gospodarjenje s kmečkim gozdom. — Racionalno in strokovno poglobljeno gospodarjenje s privatnim in državnim gozdom. — Vlaganje lastnih in združenih sredstev za krepitev in razvoj gozdov. Vložena sredstva bomo oplemenitili z nujno potrebnim znanjem in tako povečali skupni učinek gozdnogojitvenih in tehničnih vlaganj. — Posebno pozornost bomo namenili vzdrževanju gozdnih cest in zimskemu pluženju. — Krepili bomo sodelovanje s kmeti pri delu v lastnem gozdu in v sosedovem ter državnem gozdu in skrbeli pri tem za njihovo izobraževanje in s tem za večjo strokovnost in učinkovitost opravljenega dela. — Krepili bomo sodelovanje med državnim in zasebnim sektorjem in s tem zagotovili boljše pogoje za vse kmete v območju ne glede na lego kmetije. — Skrbeli bomo za kulturno gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in v največji meri preprečevali škode na sestojih. Prometnice bomo gradili kot doslej, le na podlagi kompleksnega načrta, ki obravnava celotno območje. Osnovno mrežo gozdnih prometnic bomo postopoma dopolnjevali. — Za investicije in nujno vzdrževalna dela bomo namenili samo lastna sredstva, investirali bomo le toliko, kolikor bomo imeli denarja in samo v najnujnejših primerih najeli tuji denar. — Na področju organizacije bomo iskali take oblike organizacije dela, ki bodo najracionalnejše in bodo motivirale delavce, da se bodo ukvarjali s temeljnimi gozdarskimi vprašanji. — Nagrajevanje bomo uredili po gozdarskih načelih in ne po industrijskih principih kot doslej. — Povečali bomo odgovornost do dela in krepili medsebojno zaupanje. V največji možni meri bomo zagotavljali socialno varnost zaposlenim. — Zagotovili bomo učinkovito varstvo pri delu, delo v največji možni meri humanizirali in s tem olajšali težke pogoje fizičnega dela ter preprečevali nastajanje invalidnosti z vsemi razpoložljivimi ukrepi. — Z doslednim uveljavljanjem osebne odgovornosti, boljšo izrabo delovnega časa in več strokovnega znanja bomo povečali kvaliteto in gospodarnost opravljenega dela pri vseh članih kolektiva. — Posebno pozornost bomo posvečali štipendiranju in izobraževanju ob delu in s podiplomskim študijem dosegli sprotni prenos znanstvenih in strokovnih dosežkov v prakso. — Storili bomo vse, da bodo vsi naši posegi v gozdove v skladu z načeli gozdarske etike. — Ohranjali in krepili bomo visok strokovni nivo gospodarjenja z našimi večnamenskimi gozdovi, za kar smo bili deležni že mnogih priznanj tujih in domačih strokovnjakov. — V Gozdnem gospodarstvu bomo gospodarili tako, da bomo dosegali optimalne poslovne rezultate in s tem zagotovili socialno varnost zaposlenim. — Razvijali bomo individualno ustvarjalnost in inovativnost na vseh področjih dela z motom: »Vsak dan nekaj novega«. — Pri gospodarjenju in poslovanju v GG bomo razvijali podjetništvo. — Negovali bomo dobre medsebojne odnose na vseh nivojih in s tem dosegli večjo pripadnost DO in motiviranost posameznika za njegov lasten napredek in skupni napredek Gozdnega gospodarstva. — Razvijali bomo poslovno etiko na vseh nivojih gospodarjenja in skrbeli za kvaliteto poslovanja. — Krepili bomo Gozdno gospodarstvo kot celoto in spoštovali sprejete dogovore za boljše gospodarjenje. — S skupnimi močmi bomo razvijali in negovali medsebojno zaupanje in pripadnost GG, tako med zaposlenimi kot pri kmetih. Povezani bomo sposobni optimalno gospodariti z gozdovi v območju, dosegati pozitivne poslovne rezultate v zadovoljstvo vseh, ki delajo v gozdovih in so od njih odvisni. Hubert Dolinšek Bratje Milan, Branko in Marjan Kotnik iz Tolstega vrha pri Mislinji so do volišča bili najbolj oddaljeni. I\a volišče so prišli že v dopoldanskih urah in njihova odločenost, da glasujejo ZA jim bo za vedno ostala v spominu. — Foto: F. Jurač Območni načrt je najpomembnejši akt, ki opredeljuje delo in gospodarjenje z gozdom in s prostorom v območju. Zato ga bomo v skrajšani obliki objavili v treh nadaljevanjih. OBMOČNI NAČRT GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE SLOVENJ GRADEC 1991—2000 (izvleček iz območnega načrta) Gozdnogospodarsko načrtovanje v območju poteka na treh nivojih: območni načrt, načrti gozdnogospodarskih enot in detaljni gojitveni in sečnospravilni načrti. Med nivoji obstaja hierarhični odnos, tako da so območne usmeritve obvezna podlaga za načrte enot, ti pa so spet osnova za detaljne načrte. Načrtovanje del poteka iz malega v veliko, ko določamo na terenu na podlagi ugotovljenega stanja in potreb etat in gojitvena dela ter obratno iz velikega v malo, ko na osnovi stanja in razvojnih trendov, zagotavljanja trajnosti, družbenih potreb in drugih kazalcev v gospodarskih razredih (gozdov na podobnih rastiščih), načrtujemo etat in gojitvena dela. Rezultate obeh načinov načrtovanja nato uskladimo. Območni načrt je rezultat skupnega dela skoraj vseh gozdarskih strokovnjakov v območju in številnih lovcev. Posebej se zahvaljujemo za trud in skrb prof. dr. Francu Gašperšiču in prof. dr. Boštjanu Anku iz Biotehniške fakultete VTOZD za gozdarstvo, ki sta sodelovala in nas usmerjala pri izdelavi načrta. 1. GGO SLOVENJ GRADEC V PRIMERJAVI S SLOVENIJO SLOVENIJA SL. GRADEC % Površina (ha) 2.045.400 88.824 4,3 Površina gozdov (ha) 1.026.900 59.100 5,8 Gozdnatost (%) 51 67 Gospodarski gozd (ha) 955.359 55.375 5,9 Trajno varovalni gozd (ha) 45.541 3.234 7,1 Gozd s poseb. pomenom (ha) 26.000 492 1,9 % družb, g.: zaseb. g.: ostali g. 34:64:2 41:57:2 Lesna zaloga: m3 189.672.570 15.042.351 7,9 m3/ha 185 255 % IGL : LIST 56 : 44 88 : 12 Prirastek: m3 4.859.984 382.965 m3/ha . 4,7 6,5 Etat (posek): m3 3.320.914 260.070 7.8 m3/ha 3,2 4,4 Gojenje gozdov — priprava sestoja in tal 2.542 115 4,5 — pogozdovanje 1.737 168 9,6 — nega 40.771 2.229 5,5 Gozdne ceste (km) cca 11.000 1.782 16,2 Gostota cest (gozdne + javne) (m/ha) 14,8 22,3 Zaposleni 6.919 828 12,0 Število lastnikov gozdov 250.000 3.987 1,6 Poprečna velikost zasebnega gozda 2,7 8,3 3,1 GG SLOVENJ GRADEC, OBMOČNI NAČRT 1991—2000 Gozdno gospodarsko območje Slovenj Gradec v nekaterih posameznostih močneje odstopa od poprečnih razmer v Sloveniji: 1. strm relief, talne in klimatske razmere postavljajo v ospredje varovalni pomen gozdov, 2. velikopovršinska zasmrečenost gozdov je vzrok za slabo mehansko in biološko stabilnost sestojev (snegolomi, vetrolomi, bolezni), prehrambeni pogoji za divjad so slabi, 3. lokalni onesnaževalci zastrupljajo ozračje in s tem povzročajo velikopovršinsko propadanje gozdov. Ti so med najbolj poškodovanimi v Sloveniji, GG SLOVENJ GRADEC, OBMOČNI NAČRT 1991—2000 4. velika gozdnatost in način poseljenosti v celkih sta specifična v Sloveniji. Velika gozdna posest in razpršena poseljenost sta vzrok velike odvisnosti lastnikov gozdov od dohodkov iz gozda, kar narekuje skrbno ravnanje z gozdom — potrebna je obsežna in dobro organizirana infrastruktura: ceste, elektro-vodi, telefonija, 5. gozdarstvo skupaj z lesno industrijo predstavlja zelo pomemben delež v gospodarstvu območja: daje delo 10 % za- poslenim v območju, v družbenem proizvodu sedeluje z 8,1 %, v izvozu pa kar z 18,6 %, 6. v gozdnem gospodarstvu je razvita proizvodnja strojev, ki so pomembni za gospodarstvo tudi izven območja: večbo-benski vitel Transvit, zgibni gozdarski traktor GT — 70, težko žičnico, 7. velike so možnosti za razvoj turizma: smučanje, planinstvo in izletništvo. V območju je sedaj 9 % smučarskih žičnic in 15 % površin smučišč v Sloveniji. 2. PRIKAZ GOZDOV PO OBČINAH IN ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA DS Tl POV.OBMOČJA 88824 ha POV.GOZDOV 591oo ha GOZDNATOST 66.5 % ]937o - 65 % 57 % /tozd gozd I RADLJE "»TOK GOZD. ^ RADLJE TOZD GOZD. SLOVENJ GRADEC TOK GOZD. SLOVENJ GRADEC TOZD GOZD.RAVNE TOK GOZD. RAVNE POVRŠINA, POVRŠINA GOZDOV, GOZDNATOST, LASTNIŠTVO - OBMOČJE. OBČINE GG SLOVENJ GRADEC, OBMOČNI NAČRT 1991—2000 (povzetek, delovna kopija št. 3) 3. POMEN GOZDOV V OBMOČJU Gozd in les dajeta delo in sredstva za preživljanje ca. 20 % prebivalcem Koroške: — proizvodnja gozdnih sortimentov 240.000 m3. — divjačina 40 ton. — gozdni sadeži: borovnice 110 ton, gobe 10 ton. — med 120 ton. — zdravilna zelišča Gozd nas varuje pred plazovi, hudourniki, erozijo: — trajno varovalni gozdovi 3235 ha. — varovalni gozdovi 13.475 ha. Gozd čisti in bogati vodo, zagotavlja trajno oskrbo pitne in industrijske vode: — gozdovi pomembni za oskrbo z vodo 8800 ha. Gozd sprošča kisik in filtrira zrak: — higiensko zdravstveni pomen gozdov 16.700 ha. Gozd je življenski prostor avtohtonih prostoživečih živali: — 43 izločenih površin za prehrano divjadi, — 15 zimovališč, — 35 mirnih con, — 3600 ha zaščitenih površin za divjega petelina, 280 ha za ruševca, — za divjad skrbi nad 1320 lovcev. Gozd je pomemben za ohranitev kulturne in naravne dediščine: — naravni parki, rezervati 3100 ha, — zaščitena drevesa, — kulturni spomeniki. Gozd je prostor za raziskovanje: — gozdni rezervati 573 ha. V gozdu in bližini potekajo rekreativne in turistične aktivnosti: — več 100 km je markiranih planinskih poti, — trim steze, — smučarske tekaške poti, smučine za turno smučanje, smučiča, — piknik prostori. Gozd je bistven in nepogrešljiv element kulturne krajine GG SLOVENJ GRADEC, OBMOČNI NAČRT 1991-2000 (povzetek, delovna kopija št. 3) 4 ■ V I II A K N I K STRUKTURA ZASEBNE POSESTI POVRŠINA ŠTEVILO LASTNIKOV 00 .5 .5-1 1-3 3-5 5-10 1 0-1515-2020-3030-50 >50 VELIKOST POSESTI ( HA ) POLKMETI NEKMETI 4. DEJAVNIKI, KI SO POMEMBNI ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOM 4.1 DEMOGRAFSKE RAZMERE Število prebivalcev se v zadnjih desetletjih povečuje približno za 0,9 % letno. V večjih industrijskih krajih (Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje, Muta, Ravne) se bo v naslednjih dvajsetih letih število prebivalcev povečalo za 25 do 40 %, na podeželju in še zlasti v hribovskih predelih se je donedavna število prebivalcev zniževalo, sedaj pa se je proces razseljevanja podeželja zaustavil. S povečanjem števila prebivalcev, še zlasti v večjih naseljih se bodo pojavile večje potrebe po kulturno pogojenih vlogah gozda, večje bodo potrebe po oskrbi z vodo, po delovnih mestih in prostoru (infrastruktura, gradnje). Gozdovi bodo še bolj ogroženi po požarih, imisijah idr.. 70000 60000- 50000 40000- INDUSTRIJSKA NASELJA £ 30000- NASELJA V RAVNINI IN BLIZU IND. 20000 10000- HRIBOVSKA NASELJA 1869 1880 1900 1931 1948 1961 1971 1981 Vir: Popis prebivalcev 1981 4.2 KMETIJSTVO V OBMOČJU Podeželje je poseljeno v dveh oblikah: za ravninske predele (do 5 % površin območja) je značilna poseljenost v manjših zaselkih (nad 95 % površin območja) so kmetije vsaka zase — celki. Socioekonomska struktura kmetij je zelo različna: — velike kmetije (nad 20 ha gozda), ki so praviloma oddaljene od urbanih središč in se nahajajo v večjih višinah pridobivajo večji del dohodka iz gozda, nekaj iz kmetijstva, — srednje kmetije pridobivajo dohodek iz kmetijske dejavnosti, del iz gozda, zelo pogosto je iz kmetije kdo zaposlen, — majhne kmetije dobivajo del dohodka iz kmetijske dejavnosti, praviloma je kdo iz kmetije zaposlen, les se pretežno uporabi za domače potrebe. Skoraj vse kmetije imajo nova ali obnovljena stanovanjska in gospodarska poslopja in so s kmetijsko mezanihacijo zelo dobro opremljene. 4.3 LESNA INDUSTRIJA IN LESNA BILANCA Lesna industrija je razvita predvsem za naslednje vrste predelave: mehanska predelava (žagan les, tramiči), stavbno pohištvo (okna), proizvodnja ivernih plošč, izdelki iz ivernih plošč (stenske obloge, vrata), izdelki iz impregniranega lesa (drogovi in igrala), izdelava lepenke. Kljub veliki gozdnatosti je lesna bilanca negativna — primanjkuje lesa iglavcev in listavcev. S sprostitvijo trgovine z lesom in zaradi izgradnje novih zasebnih žagarskih obratov bo hlodovine iglavcev primanjko- valo. Prihodnji razvoj lesne industrije in ponudbo novih kvalitetnih delovnih mest vidimo v finalizaciji najkvalitetnejšega lesa, še posebej macesna in bora. Največja lesno predelovalna podjetja v območju so: — LESNA Slovenj Gradec z žagami v Otiškem vrhu, tovarnami stavbnega pohištva v Prevaljah in Vuhredu, tovarno za proizvodnjo stenskih oblog v Pamečah in tovarno oblazinjenega pohištva Nova oprema v Slovenj Gradcu, — IMONT Otiški vrh ima impregnacijo drogov in izdelavo igral, ograj in drugih izdelkov iz drobnega impregniranega lesa, — Sladkogorska, Tovarna lepenke in papirnate konfekcije na Prevaljah, — Slovenijales, Tovarna meril in lesne galanterije v Slovenj Gradcu, — privatna podjetja, ki se ukvarjajo z razžagovanjem lesa in izdelavo enostavnejših izdelkov (masivne stenske obloge, palete, itd.), Malgos Vuzenica, Gašper Radlje, Remic in Ku-durnovsky Dravograd in drugi. LESNA BILANCA A. PROIZVODNJA (NETO) 1991 - 2000, letno poprefcje Iglavci Listavci Skupaj DS 83.900 10.800 94.700 ZS 111.800 g 00 o 122.600 DS II 4.200 400 4.600 Skupaj : 199.900 22.000 221.900 Dom.porab. ZS 5.900 6.000 11.900 81ag.proiz . 194.000 16.000 210.000 Sortimentna struktura blagovne proizvodnje Les za: I glavc i % Listavei % Skupaj % Mehan.predel. 97.000 50 3.360 21 100.360 48 Cel . in jam. 46.560 24 4.160 26 50.720 24 Ost. teh.1es 50.440 26 - - 50.440 24 Drva 8.480 53 8.480 4 E 194.000 100 16.000 100 210.000 100 S. NAČRTOVANA PORABA LESA Les za Iglavci ( in® ) Listavci ( m® ) mehan.predelavo 157.900 35.885 cel. in jam.les 44.075 46.000 ost.tehn.1es 33.735 - drva - 5.050 E 235.710 86.935 GG SLOVENJ GRADEC, OBMOŠNI NAČRT 1991 - 2000 (povzetek, delovne kopija St. 3) Zlati ključ Podjetje je lahko uspešno le, če se uspeva prilagajati vsem zahtevam okolja, v katerem deluje ter spremembam, ki nanj nenehno vplivajo. Doseči je treba takšno raven tehnološke, razvojne in poslovne usposobljenosti, ki omogoča zelo hitro prilagajanje trgu in prihajanje nanj z izdelki, ki so prodajno in dohodkovno uspešni. Vsa ta načela so nas v Tovarni pohištva Pameče vodila k obogatitvi naše ponudbe v programu oblog. Izdelali smo novo, ekskluzivno oblogo, furnirano s smrekovim furnirjem, dolžine 2 m, širine 24 cm in debeline 16 mm. Lep, zaobljen masivni nalimek po dolžini obloge ji daje videz bogate masivne obloge. Obloga je lahko naravno lakirana ali pa obarvana s pigmentnimi laki v različnih barvah. Njen videz in funkcionalnost lahko resnično zadostita željam še tako zahtevnega kupca. Da vse to drži in da naša prizadevanja niso bila zastonj, govori najvišje priznanje, ki smo ga za to oblogo prejeli letos na beograjskem sejmu — sejmu, ki ima dolgoletno tradicijo in mednarodno veljavo — ZLATI KLJUČ. To nas bo v prihodnje še močneje vodilo, da naš korak v nadaljnem razvoju ne bo zastal. Mikec — Malek Asta SPALNO-BIVALNI OTOČEK LESNA SLOVENJ GRADEC je na letošnjem ljubljanskem pohištvenem sejmu predstavila v HOBBY programu pohištveni sklop imenovan: spalno bivalni otoček. Namenjen je opremi otroških sob v starosti od pet do enajst let. S tem programom sem želela prikazati široko možnost povezovanja osnovnih elementov v sklop imenovan otok, ki so potrebni za bivanje otroka, ki zavzema minimalno prostora v sobi. Kot nam je znano so otroške sobe prej premajhne kot prevelike. Mi pa jih še zapolnimo z odvečno opremo in nam tako za igro otroka ostane bolj malo prostora. V našem primeru zavzema postelja, garderobna omara, omara s poličkami in predali ter mizica z regalčkom komaj 2,6 m2. Tako je ves ostali prostor v sobi namenjen igri. Mehke okrogle oblike in stolček, ki je oblikovan v obliki klovna, so otroku in njegovi domišljiji jasne in jih lahko še sam s svojo domišljijo nagradi. Pustimo otroku otroštvo in mu dajmo tak- šno opremo, ki je sestavni del otrokove igre, ki je pomembna za zdrav duševni razvoj slehernega otroka. Z dimenzijami se približajmo njegovim telesnim meram in mu zgradimo svet, ki je odraz otroka in ne nas odraslih. Sam program je le ena izmed možnosti, kako lahko opremimo prostor na način, ki je drugačen od tistih, ki smo jih vajeni, hkrati pa je v osnovni funkciji popoln. Program daje tudi možnosti povezovanja med kupcem in oblikovalcem. Kupec s svojimi željami in oblikovalec s svojo ponudbo najugodnejše rešitve bi morala sodelovati in bi tako s skupnimi napori opremila prostor, ki bi maksimalno ustrezal funkciji in estetiki ter se oblikovalno prilagodil otroku. Projekt za spalno bivalni otoček je bil narejen v Pl LESNA v sodelovanju s TP Radlje. Postelja, garderobna omara, omara s poličkami in mizica z manjšim regalčkom je bila izdelana v TP Radlje, stolček v obliki klovna pa v naši učno vzorčni delavnici. Rozalija Lužnik Delavski svet sprejel območni načrt in sklepe za razreševanje operativnih presežkov delavcev Nadecemberski seji delavskega sveta delovne organizacije je bila osrednja točka dnevnega reda sprejem območnega načrta za naslednjih deset let. Veliko časa pa so delegati namenili tudi problematiki presežkov delavcev, seznanjeni so bili z rezultati poslovanja za devet mesecev in predvidenim rezultatom ob koncu leta, o izhodiščih za poslovanje za leto 1991 in o obsegu del za letošnje leto. Območni načrt je osrednji načrt delovanja v gozdno gospodarskem območju za prihodnje desetletno obdobje, je prva osnova bodočega dela in gospodarjenja z večnamenskim gozdom ter predstavlja pospešeno pridelavo lesa ob negovanju vseh funkcij gozda. Načrt zagotavlja optimalno gospodarjenje z gozdom in s prostorom ne glede na bodoče razmere in lastništvo. Prizadevati bi si morali, da bi zagotovili takšno zakonodajo, ki bo omogočala izpolnjevanje načrta neodvisno od lastništva, lastnikom pa zagotoviti sigurnost v dolgoročnem zavarovanju lastnine, ne glede na spremembe političnih sistemov. Za gozdarstvo je to temeljnega pomena, ker gospodarjenje traja daljše obdobje. Pri izdelavi načrta so sodelovali skoraj vsi strokovni delavci Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, pa tudi nekateri drugi (lovci). delegati delavskega sveta so ga sprejeli brez pripomb. V nadaljevanju seje so bili seznanjeni z devetmesečnimi rezultati. V tem obdobju so poslovali negativno vsi tozdi razne TOK Radlje in CLS Otiški vrh. Glavni vzroki negativnega poslovanja so cene vhodnih materialov, ki so rasle hitreje kot cene naših proizvodov, preveliko število zaposlenih in zakonski predpisi, ki so zahtevali povečane davke in prispevke. Negativni rezultat izvira tudi iz financiranja. Zaostrile so se tudi možnosti plačevanja naših kupcev, kar tudi povečuje negativni izid. Kljub takemu rezultatu pa imamo še možnost oblikovati pozitivno »nulo« ob koncu leta, če bi v zadnjih dveh mesecih poslovali vsi TOZD in TOK pozitivno. V razpravi o rezultatih so delegati postavljali vprašanja tudi o bodoči organiziranosti. Kmetje so izrazili bojazen, da se bo v bodoči organizaciji več sredstev centraliziralo v Ljubljani in tako za vlaganje v naše gozdove ne bodo dobili več toliko, kot so imeli do sedaj. Postavljali so tudi vprašanja o solidarnosti, ki je bila do sedaj dokaj dobro organizirana, o pluženju cest itd. Govorili so tudi o pri- vatizaciji in menili, da bi morali dobiti gozdove tisti, ki ob njih živijo in so že desetletja vlagali vanje znatna sredstva. Vse te pomisleke bi moral prenesti v skupščino naš poslanec. Izhodišča za poslovanje v letu 1991 so postavljena z ozirom na predvidene spremembe zakona o gozdovih prav tako pa tudi obseg dela. Za leto 1991 tako planiramo realizacijo 91 % letošnjega plana v družbenem sektorju oz. 84% etata po gospodarskih načrtih (zaradi moratorija). V zasebnem sektorju zaradi moratorija nismo predvideli večje sečnje, saj pričakujemo, da bo prva akcija prenosa lastništva končana šele do konca leta, druga pa potem v naslednjih letih. V planu ni opredeljene več nobene solidarnosti (cena glede na oddaljenost), tudi nismo več planirali domače porabe, saj glede na novo zakonodajo te inštitucije ni več. Dajatve smo sedaj pokrivali solidarno iz blagovne proizvodnje, v prihodnje pa bo kmet plačeval dajatve od lastni-štva.Zaradi spremenjenega načina financiranja bo v letošnjem letu vprašanje gozdno gojitvenih vlaganj. Klub temu pa smo planirali, da bomo izvedli vsa dela po gozdno gospodarskih načrtih. Vse te nove okoliščine pa bodo vplivale na število zaposlenih, zato je delavski svet sprejel sklep, da je potrebno nenehno iskati mož- nosti dodatne zaposlitve ljudi, vsakega delavca pa o vseh okoliščinah pošteno in temeljito obveščati. V ZVEZI S PROGRAMOM RAZREŠEVANJA OPERATIVNEGA PRESEŽKA DELOVNE SILE V PODJETJU PA JE DELAVSKI SVET SPREJEL SKLEPE: 1. delavski svet ocenjuje, da bo po preoblikovanju GG Slovenj Gradec na Javno gozdarsko upravo, izvajalsko podjetje Gozdno gospodarstvo in gozdarske zadruge, glede na posledice zakona o moratoriju sečnje gozdov in predvidenih sprememb gozdarske zakonodaje potrebnih maksimalno ca 500 zaposlenih namesto sedanjih 750. Zmanjšanje števila delavcev bo zaradi moratorija sečnje gozdov za 10 do 75 % ter zaradi sprememb zakona o gozdovih za 15 % do 20 %. 2. Temeljne organizacije ter delovna skupnost morajo takoj izdelati podrobnejše programe razreševanja operativnih presežkov delovne sile, pri čemer morajo: — V prvi vrsti posvetiti največ pozornosti novim programom za zaposlitev presežnih delavcev, — v programih razreševanja presežnih delavcev morajo časovno opredeliti razreševanje teh presežkov in sicer tako, da predvidijo postopno zmanjševanje števila zaposlenih za ob- dobje 1990 do 1991 glede na opredeljen opti-mum zaposlenih v lastni organizacijski enoti, — programi naj upoštevajo način in kriterije razreševanja pravic presežnih delavcev po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo oz. pravilnikih o delovnih razmerjih z dodatnim pogojem za uresničevanje pravic presežnih delavcev na osnovi odpravnin, da le-te gredo delavcem, če imajo praviloma najmanj 10 let oz. izjemoma 5 let delovne sobe pri GG Slovenj Gradec, pod pogojem, da bodo ta sredstva namenili za trajno reševanje svojega prihodnjega delovnega angažiranja, — programi razreševanja presežnih delavcev naj upoštevajo prioritetni vrstni red razreševanja pravic presežnih delavcev tako, da se najprej realizirajo dokupi zavarovalne dobe do 3 let, nato izjemoma do 5 let, nato odpravnine, — za delavce, ki predstavljajo operativni presežek delovne sile in jim ni mogoče na drug način zagotoviti uresničitve pravic presežnih delavcev, se določi čas čakanja na delo, za njih pa se skuša uveljavljati sofinanciranje preko zavoda za zaposlovanje. — delavcem, ki imajo možnost predčasne upokojitve, se ponudijo stimulativne odpravnine (npr. tri OD skupaj z odpravnino pri odhodu v pokoj, plačilo razlike do polne pokojnine in podobno). I. ROBNIK r|\lovim zadrugam na pot ' S prvim januarjem 1991 je prenehala delovati delovna skupnost skupnih služb Koroške kmetijske zadruge Slovenj Gradec, kot delovna organizacija pa bo KKZ obstojala še do izbrisa iz sodnega registra. S tem je zaključena prva faza reorganizacije Koroške kmetijske zadruge, temeljne organizacije pa so si s tem pridobile samostojnost. S toliko željeno osamosvojitvijo pa seveda še zdaleč ne bodo rešene vse težave gospodarjenja, niti ne bodo omembe vredno zmanjšani stroški, saj je bilo na nivoju skupnih služb po izločitvi KZ HKS Slovenj Gradec zaposlenih še samo pet strokovnih delavcev. Prisotnost zapostavljanja stroke pa postaja tudi na splošno zaskrbljujoče dejstvo, ki lahko kmetu in kmetovanju le škoduje. Nekaj dvomov o pravilnosti odločitve pa seveda ostaja: regijsko poslovno povezovanje, vzajemna pomoč, poenotenje interesov kmetov v njihovih pravicah, obveznostih in hotenjih, strokovna in operativna koordinacija pospeševalne službe, zmanjšani komercialni učinki, predstavljanje v pokrajini in navzven, skladnost delovanja strokovnih služb (pravne, plansko-analitske, varstvo pri delu) itd. Vendar je odločitev zadružnih svetov in direktorjev temeljnih organizacij dokočna ( če tudi brez posebne utemeljitve takega ukrepa), izid bo znan kasneje, njeni negativni učinki pa seveda nikoli priznani, niti analizirani. Vsekakor je že doslej KKZ delovala v korist kmetom, v preteklosti opravila pomembno delo, dosegala dobre rezultate in opravičila svoj obstoj. Pot do boljše organizacije, kot jo je kooperant imel doslej, pa bo težka in nepredvidljiva. Bodočim organizacijam združenih kmetov je kljub vsemu treba zaželeti srečno rojstvo in vsaj tako uspešno sodelovanje s proizvodnjo kot doslej, ker je tudi sedanja KZ naredila vse, kar je bilo v njeni moči in pristojnosti, vsaj zavestno ničesar proti. Trenutno je pač najpomembnejše, da bo drugače. JOŽE KONEČNIK KONFERENCA SINDIKATA NA 11. SEJI Konferenca sindikata GG Slovenj Gradec je tudi na letošnji zadnji seji kritično razpravljala o organiziranosti in financiranju Svobodnega sindikata Slovenije. V zvezi s tem je konferenca med letom sprejela več sklepov, ki pa jih potem Republiški odbor sindikata gozdarstva ni realiziral. To so sklepi o financiranju občinskih in območnih sindikalnih funkcionarjev, o namestitvi profesionalnega sekretarja za gozdarstvo, o pripombah na pravilnik o financiranju Svobodnih sindikatov ter o imenovanju komisije za pripravo panožnega pravilnika o financiranju Svobodnih sindikatov. Na osnovi teh ugotovitev so se sindikalisti odločili, da bodo tozdi in toki nakazovali od decembra dalje na račun Republiškega odbora sindikata gozdarstva samo 30% članarine oz. delež, ki je predviden za delo panožnega sindikata, tako dolgo, dokler ne bo s pravilnikom o financiranju panožnega sindikata to urejeno na način, ki bo sprejemljiv tudi za gozdarsko panogo. Člani Konference sindikata so bili seznanjeni tudi o predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih. V razpravi so ugotavljali, da delavci v gozdarstvu še nikoli niso bili v takih socialnih stiskah, kot so danes, ko več kot četrtini grozi brezposelnost. Pri vsem tem pa sindikata ni zaznati. Ida ROBNIK V_________________________________________________________J c .-----------------\ Iz skupščine republike Slovenije v—______ ____ _____________ _________J Štiri dni smo morali presedati na Skupščini, da smo do kraja izpeljali dve seji. Imam premalo odmerjenega prostora, zato se omejujem le na tiste točke, ki utegnejo nas kmete najbolj zanimati. Sprememba zakona o začasnem moratoriju sečnje lesa v družbeni lastnini in prometu nepremičnin v družbeni lastnini je končno krenila z mrtve točke, čeprav je šlo za nohte. Ves potek sem opisal zadnjič, zdaj nadaljujem s tem, da je sprejetje dopolnil k temu zakonu zaviral zbor občin, oziroma skupina delegatov, ki je predložila nasproten amandma, ki bi prepoved sečnje še širil namesto ožil. Trajalo bi predolgo, če bi hotel navajati vse vzroke, ki so jih delegati podajali za utemeljitev. Ker se stvar ni premaknila nikamor, je bila na 9. seji imenovana medzborovska usklajevalna komisija, v kateri sem sodeloval. Takrat smo vodjo te skupine preglasovali, ta sklep pa je moral še na dnevni red skupne seje vseh zborov Skupščine. Pred glasovanjem za spremembo moratorija je ta skupina zapustila sejno dvorano, s tem je umetno povzročila nesklepčnost seje in seja je bila prekinjena, zakon pa je še nadalje obvisel v zraku. Na naslednji seji pa je bila ta sprememba zakona končno sprejeta. Zdaj lahko GG na kompleksnih cerkvenih in veleposestniških gozdov neovirano gospodarijo naprej s tem, da morajo cerkveni oblasti predložiti evidenco gospodarjenja. Skupščina je obravnavala tudi Zakon o zadrugah. Na predlog vlade je združila prvi dve fazi, predlog za izdajo zakona s tezami in osnutek. Na splošno je prevladovalo mnenje, daje zakon zapleten, preobsežen in nerazumljiv za tiste, ki jih najbolj zadeva. Predlog zakona o zadrugah obravnava vse vrste zadružništva: kmetijske, gozdarske, obrtne in druge zadruge ali druge oblike združevanja. Padla je pripomba, da bi bil morda boljši poseben zakon o kmetijskih zadrugah, kar pa ni bilo sprejeto. Pri reorganizaciji zadružništva pa bo najtrši oreh vprašanje vračanja zadružne lastnine, oziroma premoženja. Bo mogoče vrniti vse, kar je bilo nekoč zadružno? Premoženje pred vojno, ali samo tisto, ki je bilo zadrugam odvzeto po letu 1953? Odpira se tudi vprašanje bančnega in zavarovalniškega kapitala. Bodo pravni nasledniki tudi novonastale zadruge? Kdo bo pravni naslednik raznih farm in gozdarskih tokov? Vprašljiva so tudi sredstva, ki jih je zadružništvo vložilo v živilsko-predelovalno industrijo. V razpravi sem podprl pripombe in predloge, ki jih je predložil Klub poslancev SKZ. Povedal sem tudi svoje mnenje o zadružništvu, ki je bralcem Viharnika že znano. Mojo trditev, da je bodočnost kmetijstva zasebni sektor, je takoj ovrgel neki poslanec, ki očitno izhaja iz družbenega sektorja. Rekel je, da se z mojo razlago odločno ne strinja, kajti če bi držala, bi sedaj v Sloveniji ne imeli česa jesti. Te »zgodovinske« besede niso ušle novinarjem. Ko boste brali te vrstice, bo ta že dobil moj odgovor. Več kot dva meseca teče razprava o Spremembi zakona o posebnem prometnem davku, ki ga je IS predložil na pobudo Odbora za obrt in podjetništvo. Gre za oprostitev posebnega prometnega davka pri nabavi repro-materiala za obrtnike. Predlagatelj je vključil tudi kmete, ki jim je kmetovanje edini poklic, se pravi, da so pokojninsko in invalidsko zavarovani. Na predlog Kluba poslancev SKZ naj bi vključili vse, ki proizvajajo hrano, se pravi tudi mešane kmete. Ta predlog je propadel in tudi zakon ni bil sprejet. Na naslednji seji smo kmetje ta predlog umaknili na pobudo Odbora za kmetijstvo z razlago, da bo to urejeno v najkrajšem času, ko bo sledila ponovna sprememba tega zakona. Predlog nove spremembe tega zakona je bil predložen na zadnji seji, vendar zopet ni upošteval našega predloga. Zakon je bil sprejet in tako smo bili kmetje dvakrat prepeljani žejni čez vodo! O tem problemu sem se podal dvakrat v razpravo. Vztrajal sem na stališču, da ne smemo delati razlike med čistimi in mešanimi kmeti, se pravi, vsak, ki proizvaja hrano, naj bo oproščen davka! Položaj teh kmetov dvoživk nam je znan. Na svojem delovnem mestu so priznani kot dobri delavci, zemljo intenzivno obdelujejo, dosegajo nadpoprečne hektarske donose in oddajajo tržne viške. Še več! Dohodke, ki jih prejemajo v službi, vlagajo tudi v kmetijsko proizvodnjo. Kdo bi metal kamenje na nje, zakaj jih gledamo po strani? Kot povsod, so izjeme seveda tudi tu. Gotovo je kakšen pol-kmet v službi utrujen ali ostaja sezonsko doma, toda to ni pravilo! Za take primere meje prijel za besedo mlad poslanec (študent), ki v nobenem primeru ne more govoriti iz lastnih izkušenj. Če bomo dosegli neodvisno državo Slovenijo, kar si vsi želimo, nam bo tudi hrana od teh mešanih kmetov še kako prav prišla! Besedilo g. Ajnžika je bilo pripravljeno za prejšnjo številko VIHARNIK, vendar je prepozno prispelo na uredništvo. Ker je še vedno aktualno, ga objavljamo v tej številki. K temu neuspehu naj omenim še mnenje Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Odbor je menil, da bi bilo potrebno definirati status kmeta, hkrati pa rešiti za vse dopolnilne dejavnosti, ki bi v določenem trenutku lahko bile upravičene do teh olajšav. S predlogom zakona je IS pokazal, da vleče naprej demago-ško stališče do čistega in nečistega profesionalizma, kar pa je že politično vprašanje, čigar problematiko bo treba načeti in reševati znotraj kmetijstva. Z večinskim mnenjem je bilo sprejeto naslednje stališče: Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo SRS ne podpira predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku, saj uvaja oprostitve plačila temeljnega in posebnega prometnega davka pri nakupu reprodukcijskega materiala in opreme le ožjemu delu kmetijskih proizvajalcev. Zadnjič sem obljubil cenejšo kmečko nafto. S tem v zvezi posredujem izjavo Kluba poslancev SKZ: IS je odločil, da se ta sredstva (60 mio din) namenijo kot pomoč prizadetim ob poplavah. Ker gre za že odobrena sredstva, je to dodatna pomoč slovenskih kmetov za prizadete v poplavah. Ajnžik Težko in odgovorno delo opravljajo tudi šoferji tovornjakov, ki prevažjo hlodovino. Zlasti nevarno je to delo v zimskih mesecih, koso ceste slabo splužene. Dostikrat pa se tudi zgodi.da pride do okvare na tovornjaku in kljub hudemu mrazu je treba okvaro tudi odpraviti. V takšnem »defektu« je ostal tudi voznik našega tovornjaka Adi Rošer, ko je na tovornjaku prišlo do okvare na zaganjalniku. Kljub precejšnjemu mrazu pa je napako kmalu odpravil avtoelektričar Alojz Kac. Foto: F. Jurač Kadrovske vesti — socialna problematika — rekreacija Življenje je kljub odmaknjenosti lepo Popotnika velikokrat zanese pot skozi Mislinjo bolj v osrčje Pohorja. In takrat spozna, da se tudi tam kljub utesnjenosti svet ne konča, saj se, kjer je komaj prostora za cesto in reko, svet nekoliko odpre. Smo v Mislinjskem jarku, ob vznožju Rogle in Ribniške koče, ki sta le streljaj vstran in pri hišni številki Mislinja 253, pri Štamuličevih po domače.'Imamo občutek, kot da se je življenje tod za hip ustavilo, vrne nas v čas oglarjev, holcarjev, furmanov, v čase, ko je tod živelo še veliko družin. Pa sedaj? Vztraja samo še Slavka Pačnik, ki je k Štamuličevi domačiji prišla 1950 leta in ki bo kljub osamljenosti in odmaknjenosti vztrajala do konca. Spominja se, da je bilo tod včasih kar 22 družin v Komisiji in Glažuti. Ker pa to področje ni imelo elektrike vse do leta 1983, razen nekdanje šole, ki se je z njo oskrbovala sama, so ljudje odšli v dolino z upanjem, da bo tam kos kruha večji in lepši. Pa je res bil; kajti tu so imeli živino, zemljo, le elektrike ne. Slavka pa je sedaj srečna, da je bila trmasta in da je vztrajala, skupaj z njo pa še nekaj otrok. Življenje tod nekoliko oživi za konec tedna, ko se pojavijo številni izletniki, pa lastniki vikendov. Bistrost reke Mislinje privlači še kakšnega ribiča in življenje postane bolj pestro, raznoliko tudi v Slavkini hiški iz lesa, z vonjem preteklosti. Tako rada se spominja časov, ko je v Mislinjski jarek še vodila značilna gozdna ozkotirna železnica, edinstvena tovrstna prometnica v srednji Evropi, ki so jo potem leta 1957 ukinili. S tem pa so temu svetu naredili globoko rano, ki je niti potem kamionska cesta ni mogla popraviti. Bolečina je bila za številne hol- carje in Slavko. Bolečino pa so leta 1949 in 1950 pomenile tudi številne mladinske brigade, ki so sekale vse poprek smreke. Človek je imel občutek, kot da se ruva nedrje Pohorja. Bil je pač takšen čas. Življenje pa teče dalje, čeprav so minili časi, ko so furmani spravljali les v dolino, ko se je podiralo še vse ročno. Pustimo nostalgijo! Bili pa so to lepi, neponovljivi časi. Ostaja upanje, da bi se vsaj nekaj njih kdaj vrnilo, če se bo tod morda v bližnji prihodnosti razvil kanček turizma. In pri Slavki, Štamulički, ostaja pridih vsega, kar je bilo nekoč, še danes: značilna toplina in zavetje, odprtost srca te pohorske ženske, ki vedno najde nove teme za pogovor. Iskrive oči, ki kukajo izpod rute in značilen nasmeh pa naredijo Slavko tudi takšno, kot bi bila poslanka malih, preprostih ljudi. Slavka Pačnik: »Navadila sem se takšnega življenja«. Silvo Jaš Naši jubilanti Meseca januarja praznujejo 10 let delovne dobe Jože GOLOB, TOK Radlje Dušan BOBOVNIK, TIS Pameče Devad MEVKIČ, Gradnje 20 let delovne dobe Srečko GRAGER, GO Radlje Ivan SKERLOVNIK, TOK Radlje 30 let delovne dobe Rajko PEČOVNIK, GO Črna Štefka ČERNJAK, GO Črna Veterinarska postaja Slovenj Gradec bo v letošnjem letu v občini Slo-venj Gradec končala z osmo tuberkunilizacijo po vojni, s katero ugotavlja tuberkulozo pri živini. Preiskava se opravlja predvsem za zaščito 0udi in potrošniki v neposrednem stiku z živino, mlekom in mesom. Na sliki: Veterinar Ivan Gams opravlja to delo izredno natančno. Foto: F. Jurač m Prva srečna mamica v letu 1991 je bila Rozalija Kutnjak iz Remšnika. Rodita je deklico Barbaro. Najstarejša članica aktiva invalidov Dne 10. 12. 1990 je obhajala svoj 91. rojstni dan Štefka Slemenik iz Meškove ulice v Slovenj Gradcu. Kot najstarejšo članico društva invalidov odn. aktiva invalidov Slovenj Gradec jo je ob tej priliki obiskala tričlanska delegacija aktiva in ji iskreno čestitala za ta visoki jubilej. Ob skromnem darilu in šopku rdečih nageljnov, katere ji je izročil predsednik aktiva Stradovnik Andrej, ji je med drugim dejala aktivistka Svetec Ivanka: »Draga Štefka! Tiho in skromno, kakršna si, smo te v lanskem letu ob tvoji 90-letnici nekako zgrešili. Zato naj bo letošnja čestitka ob 91-letnici še bolj prisrčna, prepletena z najlepšimi željami, da si bomo še ob tvoji 100-letnici spet segli v roke, da še boš tudi ob 100-letnici jubileja tako zdrava, vitalna in aktivna pri gospodinjskih in vrtnih opravilih. Le malo je takih^ katerim je podarjena taka sreča!« Štefka Slemenik se je rodila leta 1899 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu kot drugi otrok med 9 otroki. Poročila seje leta 1925 z vdovcem Slemenik Ivanom, privatnim če- vljarskim mojstrom, kateri je imel pet sinov. Pa še se jima je rodilo pet otrok, tako da je bila družina 12-članska. Ni treba posebej poudarjati, kaj je bilo treba postoriti, za družino ženi — materi, kot je bila Štefka Slemenik. Tudi vojna ni prizanesla tej družini. Najmlajši sin oz. pastorek Oskar je padel leta 1941 med prvimi koroškimi talci, zato so celo družino leta 1942 izselili v Schelklingen v Nemčijo. Ne bomo opisovali taboriščnega življenja take številne družine, le-to, da so se v jeseni leta 1945 vrnili nazaj v svoj opustošen dom v Meškovo ulico v Slovenj Gradcu. Pred 21 leti je naši slavljenki umrl mož, pred tremi leti pa hčerka Minka. To jo je hudo prizadelo. Štefka sedaj živi sama v svojem domu, s svojo skromno invalidnino. Pa nič se ne pritožuje! Saj skrbno bdijo nad njo njeni otroci tako, da ni bojazni, da bi kdaj onemogla ostala sama, zapuščena. Naše želje pa so, da bi leta, ki so še pred teboj, draga slavljenka, bila zdrava, da bi jih preživela srečna med svojimi najdražjimi. Ivanka SVETEC SREČANJE STAROSTNIKOV V PODGORJU Osnovna organizacija Rdečega križa v Podgorju je pripravila srečanje starostnikov starih nad 70 let. Srečanja se je udeležilo okoli 40 starostnikov. Poleg zakuske so pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali ansambel Smeh, ki je zaigraI vesele in poskočne viže, gojenci Glasbene šole ter učenci šole Podgorje. Srečanje so omogočili Koroška kmetijska zadruga. Gozdno gospodarstvo, podgorska društvba, gostinci in obrtniki iz Podgorja ter Inomatika. Srečanje ob novem letu pa so v Podgorju pripravili tudi za tamkajšnje invalide. Največ zaslug pri izvedbi srečanja pa imata Lenart Pačnik in Viktor Fišar. F. J. Če imajo otroci in norci denar, imajo kramarji sejem. Če posodiš denar neprijatelju, ga pridobiš, če posodiš denar prijatelju, ga izgubiš. Težko prislužen kruh je slajši. Yeliko skrbi glavo sivi. Že staro je pravilo, da delo zahteva plačilo. Boljši je dober danes, kot boljši jutri. Matevž ČARF Kako bomo iskali srečo v letu 1991 Kaj je sreča, kje jo najti, kako jo obdržati? Na ta vprašanja bi si vsak človek drugače odgovoril. Za nekoga je sreča imeti očeta, mater, dom, streho nad glavo, kruh na mizi. .. Za drugega je sreča imeti službo, urejen zakon, pridne otroke, spet za tretjega je sreča biti skupaj z ljubljeno osebo, se z njo pogovarjati, načrtovati, ali spet za nekoga voziti hiter avto, potovati, doživljati pustolovščine, ali za nekoga ozdraveti, spet delati, hoditi, pa še bi lahko naštevali. V novem letu si bo zaželel vsak svojo srečo, jo želel doseči vsak na svoj način. Iskanje sreče je iskanje popolnosti. Moramo vedeti, da jo bomo našli le v sočloveku. Misel, ki je bila ob tem že zapisana, pa pravi: »Kdor hoče najti srečo, jo mora iskat v sočloveku. Pri tem iskanju pa mora biti človek odprt, svoboden, nenavezan na stvar ali na človeka; ne sme biti suženj nikogar in nikomur.« Nekako smo bili nemirni, ko so potekali zadnji dnevi leta. Trepetamo, ko delamo letne obračune, ugotavljamo izgubo, odpuščamo z dela ..., razmišljamo o gospodarjenju, poštenju, za koga smo delali itd. Vse to delamo za naš vsakdanji kruh. Neznane ali slabo poznane so naše poti, pa vseeno je prav, da gledamo naprej, na življenje, kije pred nami. Neznana pot, ki seje pričela z letom 1991. Kako se bo končala, je odvisno od nas! Ob tem se človek spomni izreka, ki ga je nekdo že zapisal: »Milijoni let so minili, preden smo bili mi. Milijoni let bodo minevali, ko nas več ne bo. A nekje v sredini bo v spominu nekaj poletij.« Viktor Levovnik Pogovor Starka, ki stoji trdno usidrana, visoko v ko-banskih hribih se vsa zamišljena razgleduje v dolino Drave in na okoliško hribovje. Le streljaj od nje se na njeni južni strani v skriti gozdni jasi skriva dvajsetletna mladenka. Med poletnimi in zimskimi počitnicami se počuti še bolj osamljena in zagrenjena. Nekega sončnega dne jezno zarenči na starko, le kaj tako zijaš dol, lahko bi mi kaj povedala, da bi mi ne bilo tako dolgočasno. »Ja, prav rada, pa se bojim, da bi se mi posmehovala, saj so bili prej drugačni časi in življenje je teklo čisto po drugačnem tiru in težko bi me razumela .. . »Veš, starka, tudi mene je sram govoriti. Še pred dvajsetimi leti, ko so me krstili, so mi prerokovali tako lepo in svetlo prihodnost in dolgo življenje, zdaj pa vse tako klavrno kaže, da bom od dolgočasja še prej shirala "kot ti, ki bi mi lahko bila prababica. Poglej, le pet dni v tednu se po mojih žilah nekaj ur pretaka kri, v ostalih dneh pa samevam kot zapuščen grob, sploh pa v teh dolgih počitnicah. V prejšnjih letih so mi med počitnicami delali družbo taborniki in brigadirji, zdaj tudi teh ni več blizu. Tudi tiste tri tovarišice komaj čakajo, da odbrenkajo nekaj učenosti tistim šolarčkom, ki jih je komaj kaj več kot ima en šolar prstov na roki ali nogi. In zopet povzame besedo starka: »Čeprav so se morali pred sto leti šolarji skupaj z učitelji potikati po kmečkih hišah za skromno znanje, ob mojem krstu pred triindevetdesetimi leti kmetje niso nič kaj prijazno gledali name, češ,' da jim bom odžirala otroke od paše in dela, in čestokrat so morali učitelji staršem zagroziti s kaznijo, ob večjih delih pa so morali tudi razumeti njihove potrebe. Ko pa so uvideli, kako znanje koristi njihovim otrokom, je bilo teh puntov iz leta v leto manj. Poglejte, v mojih časih, smo tu gor le poredko dobili kak časopis, posebno pozimi, a uči- telji so se me držali kot klop, posebno tisti z družinami, ena od teh je vztrajala celo petindvajset let, pa čeprav so morali vodo nositi sem gor od farovškega korita. Torej se je kri pod mojo streho neprekinjeno pretakala noč in dan. Kako radostno je bilo učitelju gledati, kadar so se ob ugodnih obdobjih vile dolge vrste otrok od vseh strani proti šoli in takrat se je stiskalo nad šest desetin učencev v eni sami učilnici, katerim je solil pamet en sam šolmošter; včasih zlepa, včasih pa se je moral poslužiti strožje avtoritete s šibo in palico, a otroci so se le naučili najosnovnejše, predvsem pa ljubiti zemljo in naravo, ki so ostali doma. Nekaj jih je pa pricijazilo celo do profesorskega in doktorskega naziva. Res so bili tudi težki časi, za otroke, ko marsikateri niso imeli kaj obleči ali obuti in tudi niso bili redki, ki niti samega kruha niso imeli za malico. V šoli pa takrat še niso pripravljali malic in takrat se mi je marsikateri otrok zasmilil, ko v času odmora niti grižljaja ni imel dati v usta, in tu so bili tudi učitelji nemočni s svojo skromno plačo. V lepem spominu mi je ostala prizadevna učiteljica TREZIKA PRAPROTNIK, ki je pred 50 leti v svoje delo vključila tudi gospodinjski tečaj za dekleta in žene. Za vsak trud so bili učenci učiteljem hvaležni. »Kako pa je bilo med vojno?« vpraša mladenka. »Preživela sem dve vojni, takrat sem res bolj samevala, ker ni bilo učiteljev, ali pa so bile druge ovire. Moram še povedati, da seje pod mojo streho odigralo veliko lepih iger, zlasti še pred zadnjo vojno. Ko bi ti videla, s kakšnim navdušenjem so mladi prirejali igre prva leta po vojni; celo podstrešje so preuredili, da je igro lahko gledalo več ljudi in tudi pesem je pogosto odmevala pod mojo streho ter po naših domovih. Morda bi še služila kakšno leto svojemu namenu, pa so gostje iz doline ugotovili, da sem že povsem zastarela, ter doslužena svojemu namenu in poslanstvu. Te ugotovitve sem se celo razveselila v trdnem upanju, da se bo pod novo streho v mnogo boljših pogojih izšolalo še več mladih nadebudnikov.« Ob vsem tem pripovedovanju mladenka ni vedela kaj ugovarjati. Samo zmigala je z ra- 22 učencev ob nori šoli s tremi učiteljicami in kuharico Stara perniška šola meni, kot da jo je sram ali strah izgube poslanstva že v bližnji prihodnosti, kljub temu, da je šola sodobnejše opremljena z več svetlimi učilnicami in drugimi pomožnimi prostori. Vse kar je lepše in bolje, je to, da otroci hodijo v hram dobro oblečeni in obuti in v šoli dobivajo izdatno malico, le žal število šo-larčkov tako naglo upada in jih bo čez tri leta komaj pol ducata, kolikor jih je prva leta po osvoboditvi hodilo od ene same hiše. Če bi še hotela obdržati svoje poslanstvo, bi morali mladi pari kar izdatno poskrbeti za naraščaj« ugotavlja mladenka. »Kar nič preveč se ne jezi, saj v tem primeru nisva t>samljeni, nama podobne usode doživljajo po skoraj vseh odmaknjenih hribovskih zaselkih in planinah. Jaz imam še to srečo, da mi družbo dela upokojeni učitelj Knez, ki je prej bistril glave učencem, polnih petindvajset let. Prav toliko let je pod mojo streho mnogo prej vztrajal z družino tudi učitelj Volmajer Karol. Hvaležni sva lahko tovarišu Kmezu, da ni pobegnil za sinovi v dolino, in nama še dela družbo«, je še pristavila starka. Ludvik Mori EDINA ŽELJA Bo srečno res, ko vam bom želel, bo res uspehov polno in veselo, bo v novem letu vsak res to imel, bo delavec imel v tovarni delo? Kot vsako leto želj bo še preveč, a v srcih vseh že prevladuje strah, da sreča nas ne obišče nikdar več, da vse, kar še stoji, se ruši v prah. Edino željo jaz imam za vse, da skupni jezik res bi našli vsi, težave naj uničijo nas ne, v lepše dneve, da bi v miru šli. Da lahko to ne bo, sam dobro vem, a v srcu jaz še upanje imam, da posijalo sonce nam bo vsem. a kdaj bo to, odgovoriti sam ne znam. Zlatko Škrubej Delo in običaji v gozdarstvu v preteklosti ŠTEVILO ZAPOSLENIH Število zaposlenih se je na gozdnem obratu v Črni v povojnih letih do danes precej spreminjalo. Izrazita maksimuma v številu zaposlenih v letih 1963 in 1968 lahko pripišemo velikemu povečanju planov sečenj v omenjenih letih, kar je narekovalo tudi večje potrebe po gozdnih delavcih. Največ zaposlenih delavcev je bilo leta 1963: 267 — od tega kar 154 sekačev. K povečanju števila zaposlenih sta prispevali tudi priključitvi kmetijskih podjetij Prevalje in Slovenj Gradec h Koroškemu gozdnemu gospodarstvu konec leta 1960. Po letu 1968 pa je pospešeno uvajanje mehanizacije pri sečnji, spravilu in prevozu lesa privedlo do zmanjšanja potreb po delovni sili. Danes je na TOZD zaposlenih 129 delavcev. V zadnjih letih je v TOZD gozdarstvo Črna na Koroškem izrazit trend upadanja števila zaposlenih, ki se bo v prihodnosti še nadaljeval. Omejilo se bo predvsem zaposlovanje novih delavcev ter nadomeščanje delavcev, ki se bodo upokojili. V polni meri se bodo izkoriščale notranje rezerve delovne sile. Grafikon št. 3: Gibanje števila zaposlenih na gozdnem obratu v Črni na Koroškem v letih 1957-1989 Lastnikov posesti je med obravnavanimi gozdnimi delavci malo (le okoli 10 %), njihova posest pa zvečinoma ne presega petih hektarjev. Razen redkih redijo le po nekaj glav živine. Več kot polovica delavcev je poročenih. Le-ti imajo v povprečju po dva otroka. Bistveno ne odstopajo od slovenskega povprečja, saj izhajajo pretežno iz delavskih sredin. Večje število članov v skupnih gospodinjstvih imajo predvsem kmečke družine. V lastnem gospodinjstvu živi samih le sedem anketiranih delavcev. Ob nespremenjeni prebivalstveni politiki v SR Sloveniji ni pričakovati, da bi se število otrok tudi pri naših gozdnih delavcih bistveno povečalo. Prihodek gospodinjstev poleg osebnega dohodka gozdnega delavca pogosto oblikujejo še osebni dohodki drugih družinskih članov. Prodaja kmetijskih pridelkov in živine ter prihodek iz obrti imajo le manjši pomen. Pri poročenih delavcih so kar v dobri polovici gospodinjstev žene gospodinje in niso nikjer zaposlene, v določeni meri verjetno zaradi oddaljenosti od industrijskih središč (Raven na Koroškem in Slovenj Gradca), pomanjkanja delovnih mest v Mežiški dolini za ženske (težka industrija), delno pa tudi zaradi relativno visokih osebnih dohodkov njihovih mož, saj so le-ti v letu 1989 (razen pri gojitvenih delavcih) presegli občinska povprečja osebnih dohodkov v gospodarstvu. Prekoračevanja norm so precej visoka. Pretiravanja pri delu so nesmiselna, saj so pogosto vzrok za invalidnost in nezmožnost dela z motorno žago v kasnejših letih. Sicer pa realni osebni dohodki obravnavanih delavcev od leta 1987 upadajo, saj njihovi nominalni osebni dohodki ne dohitevajo rasti cen življenjskih potrebščin. Današnje ugodne stanovanjske razmere predvsem pri starejših delavcih so odraz dolgoletne organizirane skrbi delovne organizacije za reševanje stanovanjskih problemov. Pridobitev stanovanja predvsem za mlade družine gozdnih delavcev pa v zadnjem času postaja vse večji privilegij. Strmi tereni, neugodna odprtost gozdov s prometnicami, predvsem pa velik delež ročnega spravila otežujejo delovne pogoje v TOZD. Oddaljenosti stalnih bivališč gozdnih delavcev do delovišč so sorazmerno velike, vendar ob dobro organiziranih prevozih na delo ne predstavljajo večjih problemov. Vsi obravnavani delavci imajo stalno bivališče v Mežiški dolini. Izkoristek delovnega časa je podoben izkoristku vseh delavcev pri Gozdnem gospodarstvu. Najpogostejši vzrok za odsotnost z dela so bile bolniške in dopusti. Danes ima TOZD najvišji % bolniškega staleža predvsem zaradi nesreč pri delu in izven njega. Večji problem predstavljajo delavci, ki ne smejo delati z motorno žago in tisti s skrajšanim delovnim časom. Razporejajo se na lažja delovna mesta, ki pa jih v gozdarstvu ni prav veliko. Prosti čas gozdni delavci zapolnjujejo z resnimi priložnostnimi in dopolnilnimi deli, hišnimi opravili ter deli na svojih ali drugih kmetijah, kjer pomagajo sorodnikom ali znancem, najbrž tudi v gozdovih. Njihovo že tradicionalno medlo angažiranje v raznih društvih bi težko pojasnil. Izjema je le lov, ki jim je glavno razvedrilo predvsem v letnem času in preko vikendov. Za letovanje v poči- Grafikon št. 4: Gibanje nominalni OD in življenjskih stroškov v koroški regiji in R Sloveniji od 1981 do 1988 57 59 BI S3 65 67 69 71 73 75 77 79 BI BZ B5137 B9 70 72 74 76 7B BO B2 B4- BS BB 90 5B SO 62 64 66 DANAŠNJE RAZMERJE - POVZETEK Za proučitev današnjih delovnih in socialnih razmer gozdnih delavcev sem konec leta 1989 izvedel anketo med gozdnimi delavci v TOZD gozdarstvo Črna na Koroškem. Omejil sem se le na sekače, traktoriste, žičničarje in gojitvene delavce. Izsledki raziskave se nanašajo le za omenjeno skupino delavcev koncem lanskega leta. Naj omenim le nekaj glavnih poudarkov: povprečna starost obravnavanih gozdnih delavcev znaša 35,4 let, kar je za opravljanje gozdarskih del ugodno. Zaposlovali so se v mladih letih, tako da imajo danes precej bogate izkušnje za delo v gozdu. Kvalifikacijska struktura gozdnih delavcev kaže na veliko skrb Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec za izobraževanje, bodisi v okviru rednega šolanja gozdnih delavcev, bodisi v internem usposabljanju v Radljah. Z ustrezno organizacijo in stimulacijo delavcev bi lahko pri delavcih prav gotovo še povečali interes za dodatno izobraževanje pri delu. NcrriDD— -----1---- HcmDD-ttg ŽkaiSRS tniških domovih se jih odloča le dobra četrtina. Najbrž so ljubitelji drugačne poletne relaksacije, kot je npr. planinarjenje in lov. Za prehrano gozdnih delavcev je na TOZD dobro poskrbljeno. Druga stvar pa so prehranjevalne navade, ki so odvisne od posameznikov, okolja v katerih živijo in seveda od dnevnega ritma samega dela. Informiranost in interes gozdnih delavcev do dogajanj v družbi sta površna in nezadostna. Več kot polovica delavcev le občasno in površno spremlja dogajanja v njihovi širši okolici, nekateri pa sredstvom javnega obveščanja sploh ne posvečajo pozornosti. Posebno skrb vzbuja (ne)uporaba ustreznih zaščitnih sredstev za zaščito sluha. Ta problem bo zelo težko odpraviti, saj je med večino delavcev nastal precejšen odpor do njih. V svojem sestavku sem se poslužil predvsem objavljenih člankov Modreja, Bromana in Božanka v starih Fužinarjih in drugih časopisov, podatkov iz Gozdne kronike ter iz Baševe in Makarovičeve študije o gozdnih delavcih ter o Črni in Črnjanih. Verjamem, da je še veliko ohranjenih virov — predvsem med starejšimi gozdarji in kmeti, ki bi prispevek s svojimi spomini in izkušnjami prav gotovo lahko še dopolnili. V glavah in srcih ljudi je ohranjenih še mnogo podatkov, žal pa je le malo zapisanih. Objavljeno delo zatorej še zdaleč ne predstavlja celovite slike o življenju in delu koroških »olcarjev«, ampak je le skromen prispevek k ohranitvi bogate kulturne dediščine na tem področju. (konec) Branko Širnik OSTAL/ DOGODKI Dobrodošel priseljenec Kdo ne bi vedel za naš lepi gorski kraj Razbor. Tu živijo večina gozdni delavci in pa naši pridni kmetje. Njihove domačije gledajo izza obronkov gozdov kakor lastovičja gnezda. Komu ni znana kmetija pri Razborniku, kjer je mnoga leta pridno delala Volerjeva družina. Leta so tekla in smrt je posegla vmes in naredila močno vrzel v tem domu. Kaj kmalu po moževi smrti so se žena in hčerke odločile, da se ta tihi in prijazni dom proda in denar enako razdeli med vse otroke. Rečeno, storjeno. Dali so oglas v radio Slovenj Gradec in slučaj je nanesel, da je to objavo slišal Tone iz Pameč. Šel je k tej družini in se dogovoril za ceno, ki je bila tisti čas še kar velika. Če ima človek voljo, se vse naredi. Tone, ki ima rad zeleno bratovščino, je že imel lep načrt. Hišo je treba prenoviti in urediti, da bo res ponos njegove družine in tudi nas Razborčanov. Po dobrih dveh letih je hišica že pokrita in čaka spomladi in nadaljnje gradnje. Razborčani smo ga s ponosom sprejeli medse, ker vemo, da je delaven in dober, ima pridno ženo Božo, ki je frizerka in bo marsikateremu pristrigla že dolge lase. Tone Čerenjak pa bo kot lovec marsikateremu srnjaku upihnil življenje, da ne bo škodil gospodarjenju na polju. Tonetu želimo veliko uspeha še v nadaljnji gradnji in da bi bil rad med Razborčani. Čerenjak Tone je veliki ljubitelj domačih živali, zato ima v načrtu še izgradnjo malega hleva, v katerem bo gojil male domače živali, predvsem pa ovce. Njegovo domačijo pa bo krasila preko dvesto let stara kašča, za katero pravi Tone, da naj bo v spomin mladim rodovom, kako so včasih ljudje imeli kašče, da so shranjevali žito, ki so ga kmetje v nekdanjem času veliko pridelali. Razborska kmetija je bila tako velika, da so med prvo svetovno vojno tu bili dodeljeni ruski ujetniki, da so pomagali delati na tej kmetiji. V jeseni pa so morali vse ročno zmlatiti. Kjer so imeli stroj sta tudi tega ročno gnala po navadi dva in dva, da se je žito lahko shranilo. To delo sem med vojno poskusila sama, bilo je zelo naporno. Opisala sem, kako so se časi spremenili, spremenili pa smo se tudi mi med seboj. Namesto, da bi šel k sosedu, se lahko pogovoriš kar po telefonu. Koliko medsebojnih odnosov je tonilo v pozabo. Ni več med nami tiste topline, a tudi čas spremeni svoje. Štefka Melanšek Burjakovemu Franciju v slovo Izza znamenitih Burjakovih sten v Peci, v dolini Tople, na trdni kmečki Burjakovi domačiji se je rodilo desetero otrok — sedmero krepkih fantov in troje deklet. Franc, četrti po vrsti, je bil rojen 1903. leta, je rastel med njimi v srečnem otroštvu, kjer kruha in mleka nikoli ni zmanjkovalo. Njegov delovnik na kmetiji ni trajal osem ur, ampak delal je od zore do mraka in od mraka do zore. Prvič je šel v svet, ko je v Zagreb moral za devet mesecev v kraljevo vojsko služit. 1938 leta se je kot tesar zaposlil v mežiškem rudniku. To delo ga je zelo veselilo, in je zanj kazal velik talent. Ko je okupator decembra leta 1943 zaradi izdajstva izselil v zloglasna koncentracijska taborišča njegove starše, brate in sestro, je zgolj naključje botrovalo, da ga v usodnem trenutku ni bilo pri domačem ognjišču, kajti tudi njega bi nacisti odpeljali v Dachau. Takrat je preudarno, trezno in modro razsodil ter se je za nekaj časa umaknil v ilegalo ter nato hotel oditi v osvobodilni boj. Od lokalnih oblasti je dobil zagotovilo, da se mu ne bo zgodilo nič, če bo vodil prazno posestvo in gospodaril na njem. Po vrnitvi očeta in matere iz zapora se ni vrnil na delo v rudnik, pomagal je staršem tako dolgo, dokler se ne bi vrni iz taborišča še brat Miha. kot bodoči gospodar. Žal pa ni bilo tako. Med tisočerimi drugimi narodnjaki je Miha v taborišču umrl in njega kosti so zgorele v dachauskem krematoriju. Franc je uradno prevzel gospodarjenje na Burjakovih posestvih. Z ženo Jerčko je trezno, preudarno in uspešno gospodaril na kmetiji, vse do dne, ko ga je bolezen privezala na posteljo in ko je njegova luč življenja ugasnila. Z njegovim odhodom pri Burjakovih v Topli nastaja vrzel — praznina in kronološko knjigo na gruntu rodbine Burjak je v tem trenutku zaprl čas. Spomin nanj v nas živečih ostaja kot neizbrisan pečat, ki ga je svoje dni koval kot klen, preudaren, vseh poslov vešč kmet, gospodar, priljubljen med Toplani in daleč v soseski naokoli. Oh, da bi le nasledstvo bilo z njegovimi človeškimi vrlinami obdarovano. Ob slovesu se, dragi Franc, tudi organizacija ZZB NOV za vse napore in brezmejno žrtvovanje zahvaljuje. Vsi Toplani, Črjani in občani se poslavljamo od njega z eno samo mislijo: hvala za vsa dobra dela, v spominu nas vseh pa raste kot svetel vzor in vzgled. Z vsemi častmi smo ga položili na domače pokopališče dne 29. 11. 1990 v Črni na Koroškem. Ignac Zdovc Anica Rader 1939—1990 Novica, da je v prometni nesreči hipoma ugasnilo življenje Anice Rader, roj. Jeromel, je v četrtkovih dopoldanskih urah 6. dec. kot blisk gorja presunil njene domače, brate, sestre, sosede, prijatelje, znance in nekdanje sodelavce. Ugasnilo je njeno še tako mlado življenje. Anica je bila rojena v Mali Mislinji p.d. pri Tisnikarju. Bila je iz številne družine desetih otrok, ona je bila deveta po vrsti. V osnovno šolo je hodila v Mislinji, nadalje pa v meščansko šolo v Slovenj Gradec. V času šolanja je stanovala pri svoji teti na Legnu. Spoznala je sosedovega sina Janka Raderja. Poročila sta se*ln si zgradila lepo novo hišo na Legnu. V veselje in razvedrilo je njima bila edina hčerka Olga. Živeli so srečno, vse do.prerane smrti moža Janka. Anica pa je bila tudi v delovnem razmerju. Najprej po končani šoli je dobila zaposlitev v KZ Vuhred. Nato se je preselila bliže doma, v tovarno kos — sedaj Fe-cro. Od tam se je po nekaj letih pre- stavila na Lesno Slovenj Gradec, od koder se je upokojila. Življenje mora teči dalje. Veselila seje s hčerkino družino in vnukoma. Navezala seje tudi na prijatelja Stanka. Rada sta zahajala v naravo in planine. Anica pa je'rada zaigrala na harmoniko, ki se je je ob dobrem posluhu sama naučila. Pela je v pevskem zboru »JELKA« DU v Slovenj Gradcu. V mlajših letih je napisala več pesmi za ansambel Štirje kovači, ki jih še danes marsikateri radi poslušajo. Anica je bila vesele narave, imela je še mnogo načrtov in želja za nadaljnje življenje. Prekrižal jih je bežen hip tragike na cesti pod kolesi in v lastnem avtomobilu. Nesreča je še bolj pretrestljiva, ker je bilo to ravno na osmo obletnico moževe smrti. Z nepopisno bolečino v srcu je stopal množičen žalni sprevod do preranega groba na starotrškem pokopališču. Vsi, ki smo Anico poznali, z njo delili prijetne trenutke, jo bomo ohranili v lepem spominu. M.K. ■■■■ M M M ■■■■■■ Hi M ■■ Hi ■■■■■■■■ I Glasilo VIHARNIK izdaja delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej SERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRH-NJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINSEK. Glavni urednik: Andrej ŠERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 5600 izvodov. Tisk: GZP MARIBORSKI TISK Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor 1991 h mm mm mm mm mm mm mm n ■■ mm mm ih mm mm mm mm m RAZMIŠLJANJE Božični, novoletni prazniki so za nami, vse doživetje, božiča, Silvestrovega, topel stisk roke, morda silvestrski poljub. Srčne obljube, zvestobo, srečo, mir, zdravje vse to smo neštetokrat izrekli, dajali obljube, da bomo postali drugačni. Kako lepe obljube! Ali bodo res samo izrečene? Izpolnjene? Pa se malo povrnimo na čas okrog Božiča. Polne cerkve pri polnočnicah. Zdi se, da še nikoli niso bile tako polne verujočih in neverujočih. Kljub temu, da nas vse tare negotovost jutrišnjega dne, so bili obrazi teh ljudi nekam srečno sproščeni. Opazoval sem ljudi pri polnočnici in sem imel občutek, da jih ta noč zbližuje, da spomin na deteta, ki ni imel prostora v prenočišču, le revne jasli so bile njegov dom. To dete kliče nam ljudem dvajsetega stoletja: »Podajte si roke! Darujem vam svojo ljubezen in mir! Ali le bo ostal ta mir, ki si ga vsi tako želimo v Jugoslaviji. Slovenci naj bi vsaj enkrat v zgodovini našega obstoja postali na slovenski zemlji svoj gospodar. Vse to je bilo izrečeno na silvestrsko noč. Eni so bili hrupni, drugi bolj skromni, tretji morda žalostni. Mogoče je v družini bolnik, ali pa je celo nepovabljena gostja smrt komu podala roko? Sprašujem se, ali bo to leto 1991 leto miru in toplih medčloveških odnosov. Nič koliko je bilo stiskov rok, na tisoče je bilo odposlanih lepih razglednic. Srčno so bile izrečene besede naših vodilnih na televiziji, radiu. Bo vse to naše. Ali pa bo jeza, razjarjenost uničila srečo do sočloveka. Danes je v svetu vse preveč zlobe. Kot deroča reka preplavlja celine, ljudi, da pozabljajo nase. Krivi so, da obstaja na svetu marsikje bratomorni pokol. Koliko je še na svetu nerešenih vprašanj o človekovi svobodi? Naše osebne izkušnje in vsakdanja dejstva govore, da na svetu divja moralna zmeda. Takšne misli me obhajajo, ko stopamo v leto 1991. Boječe se v človeku budi vprašanje, kakšno bo. Bo leto za prizadevanje, za lepši jutrišnji dan med narodi. Viktor Levovnik ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage ANICE RADER roj. Jeromel se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili ustno ali pisno sožalje in z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govorniku Marjanu Križaju, pevcem družine Breznik in pevkam pevskega zbora »JELKA« društva upokojencev Slovenj Gradec za občuteno zapete žalostinke ob slovesu. Iskrena hvala č.g. dekanu za opravljen pogrebni obred. Vsi njeni! Ob smrti drage mame MARIJE PANDEV se lepo zahvaljujemo sodelavcem K KZ TOZD MESNINA za izkazano pomoč, darovano cvetje in spremstvo k zadnjem počitku. Žalujoči: sin Adi. Pričakovanja ob Novem letu Simbol novega leta je predvsem jelka in pa darila, ki jih prinese dedek Mraz. Otroci se trudijo, okrašujejo svojo jelko, pomagajo mami, samo da bi jim dedek Mraz prinesel zaželeno darilo. Tudi jaz sem bila takšna, ko sem bila še majhna, vse tja do 2. razreda. Teden dni pred novim letom sem z okornimi črkami pisala dedku Mrazu: »Dragi dedek Mraz! Leto je naokoli, zopet ti pišem. Letos si želim nove smuči, saj je zapadlo že veliko snega. Tako rada bi se smučala kot drugi otroci. Upam, da boš moji želji zmogel ustreči.« Kako srečna sem bila, ko sem naslednji dan opazila, da pisma ni bilo več ... »Dedek Mraz mi bo prinesel smuči...« tako sem veselo prepevala, z mislimi sem se že smučala po belih bregovih. Tisto leto pa dedek Mraz darila ni pravočasno prinesel. Mama me je tolažila, da je verjetno zbolel, a potolažiti me ni mogla. Jokala sem, saj sem mislila, da nisem bila dovolj pridna in si darila nisem zaslužila, ali pa sem morda preveč zahtevala. Ne to ne more biti res, saj je prijateljica pisala za sani in tople rokavice, to pa je veliko več kot samo smuči. Naslednji večer pa je bilo darilo pod jelko. Z velikim veseljem in pričakovanjem hkrati sem odvijala paket. Smuči! Kapa. Rokavice in šal! Vse, kar sem potrebovala. Ta dedek Mraz pa je res priden, saj me vsako leto tako lepo razveseli. Sklenila sem, da bom odslej še bolj pomagala mami, saj dedek Mraz vse vidi in si zapisuje, če so otroci poredni ali pridni. Polna pričakovanja sem bila vse do takrat, ko sem zvedela resnico o dedku Mrazu. Tudi sedaj, ko odraščam, sem polna pričakovanj, Razmišljam, kaj bo novo leto prineslo novega. Morda lepše življenje? Slabšega si nihče ne želi. Želim pa, da bi v svetu zavladal mir in da bi vsi otroci sveta imeli tako lepo in brezskrbno mladost kot mi. Pavlina Rat ZLATI PREGOVORI Bolje je malo po pravici kot veliko po krivici. Poseduj malo ali veliko, vse boš zapustil. Le tvoje delo gre za teboj. Kdor vedno kupuje, se kmalu sezuje. Obljuba je trdna zaveza pri bogu. Predno kaj obljubiš, trdno premisli, če si v stanju obljubo izpolniti. Obljuba mora biti prostovoljna in ne primorana. Vsak sme obljubiti, kar je prav. Ljubezen je polna nemirnega strahu. Dosti družin bi bilo srečnih, če ne bi poznali vina in ženskih solz. Prijaznost je varljiva, lepota pa minljiva. Obljuba je zapoved, ki jo človek sam sebi naloži in je ne sme prelomiti. Prej skrbno premisli, preden kaj obljubiš. Velikih in težkih reči naglo ne obljubljaj. Matevž Čarf IZ STARIH BUKEV Se zakopal je v bukve stare, da našel bi v njih nasvet, kako in kje srečo najti, kako za večno mlad ostati in kako obogatet’. Omamljen nad močjo dobljeno, kot čarodeji svoje dni, sredi osamelega križišča ponoči krog iz šib naredi. Izreče besede skrivnostne, čarodejne, iz teme se prikrade škrat, on, gospodar mu sedaj ukaže, 'naj da mu skriti svoj zaklad. A prevzeten in nepazljiv v krogu križa ne naredi, škrat s kopitom ga udari in ga v sončni prah zdrobi. Popotnik, če pot te sem zanese, še dandanašnji vidiš sled kopit. Zmoli kak očenaš za rajnko dušo, ki umrla je v pohlepu svojem, ko hotela je zaklad dobit’. Štefan Šumah ZIMI Na vrh gore zima se priplazi, prijatelj veter jo opazi; prav prijazen sprejme jo, mu veliko dela dala bo. Ko začne snežiti veter začne sneg nositi, poje, tuli sem in tja, vsem pokaže, kaj on zna. Ko delo svoje je opravil, nazaj v goro se je spravil. Zimo je v naročje vzel, lepo uspavanko zapel. Zima bila je utrujena, zaspala vetru je v objemu. Sta oba si odpočila, na sneženje pozabila. Že pomlad je čisto blizu sonce ju poboža nežno. Zima se tako razjoče, da se vsa v solze stoči. Zofija Verko ODKUPNI CENIK ZA GOZDNE SORTIMENTE od 1. 1. 1991 dalje Sortiment Odkupna cena Hlodovina smr./Jelka F 1.900,00 L 1.500,00 A 1.200,00 B 950,00 C 650.00 Hlodovina bor F 2.500,00 L 1.900,00 A 1.300,00 B 1.000,00 C 650,00 Hlodovina macesen F 2.500,00 L 2.000,00 A 1.300,00 B 1.000,00 C 650,00 Drogi 6—7 m 800,00 8 m 1.000,00 9—12 m 1.200,00 Ostali tehn. les 600,00 Celulozni les smr. I. klasa 450,00 II. klasa 300,00 Cel. les bor 200,00 LISTAVCI Hlodi bukev F 1.410,00 L 1.100,00 I. 900,00 11. 800,00 III. 450,00 Gornje odkupne cene veljajo le v kolikor bodo gozdni posestniki prodali vse napadle količine. V kolikor bodo Gozdnemu gospodarstvu namenili le manjvredne sortimente, se cena le tem zniža za 15 %. KOLINE Okoli božiča pa novega leta je na naših kmetijah še vedno čas kolin. Ko na kmetih koljejo prašiče, je to tudi domači praznik, na katerega pride rado staro in mlado. Koline ali »furež« kot jih mnogi radi imenujejo pa je tudi nekakšen zaključek dela in truda na kmetiji. Tale posnetek pa smo napravili na kolinah pri kmetu Kanovniku na Paki pri Mislinji, ko so delali salame. In če se bomo kdaj oglasili na kmetiji bomo gotovo deležni teh dobrot. poto. p jurač r ZLATI PREGO- VORI Nevoščljivost rodi krivo sodbo. Kjer je nevoščljivost, ni ljubezni. Če rad verjameš hudo, boš tudi govoril hudo. Iz obilnosti srca usta govore. Da resnico prav spoznaš, je treba čuti dva zvona. Srečen si, če si ne želiš, česar imeti ne moreš. Trudi se s pametnim in poštenim delom ter ne spuščaj se v lenobo. Lenega njiva je polna kopriv in trnja. Roka roko umije, noga nogo spodbije. Če zaupaš komu svojo skrivnost, ti postane gospodar. Kdor hoče veliko znati, ne sme veliko spati. Varuj se posvetne visokosti. Matevž Čarf KADROVSKE VESTI PRIŠLI: v mesecu novembru 1990 Priimek in ime, datum prihoda, dela, ki jih bo opravljal, DO iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO RADLJE Ladra Suzana, 19. II. 1990, dipl. gozd.-pripravnik, prva zaposlitev Palko Miran, 19. II. 1990, gozdar-pripravnik, prva zaposlitev TOK GOZDARSTVO RADLJE Golob Srečko, 1.11. 1990, cestarska dela, Golob Ivan-privatnik Prasnic Dušan, 1. 11. 1990, cestarska dela. Golob Ivan-privatnik TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Lužnik Igor, 22. II. 1990, strojni tehnik-pripravnik, prva zaposlitev DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SLOVENJ GRADEC Napečnik Tatjana, I. I. 1990, ekonomski tehnik-pripravnik, prva zaposlitev Kanovnik Darja, 1. 10. 1990, ekonomski tehnik-pripravnik, prva zaposlitev Staleker Januša, I. 10. 1990, ekonomist-pripravnik, prva zaposlitev ODŠLI: v mesecu novembru 1990 Priimek in ime, datum odhoda, dela, ki je opravljal, DO v katero odhaja TOZD GOSPODARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Napečnik Mirko, 31. 10. 1990, cestar, invalidska upokojitev Krajnc Ivan, 2. 11. 1990, skladiščni delavec, redna upokojitev Gorza Bojan, 21. II. 1990, cestar, disciplinski ukrep Čepin Joža, 30. II. 190, blagajnik, redna upokojitev, TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Grager Srečko, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Smrečnik Anton, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Hren Alfonz, 4. I I. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Uran Andrej, 4. II. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Klemenc Vinko, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Čeru Marjan, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Osrajnik Marjan, .4. II. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Vrhovnik Adi, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Glazer Ferdo 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Helbl Ivan, 4. II. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Karničnik Vera, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Pečoler Franc, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Stražišnik Stanko, 4. 11. 1990, \?odja predelave, Stanles Radlje Namestnik Jako, 4. I I. 1990, vodja in izvajalec vzdrževanja, Stanles Radlje Mesarič Janez, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Ajtnik Branko, 4. 11. 1990, vzdrževalec, Stanles Radlje Resnik Alfonz, 4. 11. 1990, delavec pri predelavi, Stanles Radlje Praprotnik Mirko, 4. 11. 1990, prevzemalec lesa, Stanles Radlje Vaukman Jože, 4. 11. 1990, gozdar, Stanles Radlje TOK GOZDRASTVO RAVNE NA KOROŠKEM Logar Jože, 19. 10. 1990, direktor TOK-a, invalidska upokojitev TOK GOZDARSTVA RADLJE Čoderl Jerneja, 12. 11. 1990, dipl. inž. gozd. pripravnik TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Slemenik Ivan, 9. 11. 1990, strojnik na LS, predčasna upokojitev Paradiž Ivan, 30. II. 1990, skladiščni delavec, invalidska upokojitev TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Bricman Janez, 8. 11. 1990, avtomehanik-pripravnik, TUS Slov. Gradec Jug Iztok, 9. 11. 1990, voznik kamiona, umrl Gradišnik Zoran, 27. II. 1990, avtomehanik, — TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Topič Matija, 31. 10. 1990, kuharica, privatnik Salčnik Anton, 2. 11. 1990, strojnik TGM, C'P Maribor Darinka Cerjak PLEBISCIT USPEL TUDI NA KOROŠKEM Dozorel je čas za skupno odločitev o nadaljnji usodi naše narodne skupnosti, o prihodnosti nas vseh, predvsem pa naših otrok ih vnukov. »Plebiscit je in mora biti dejanje srca in razuma ...,« tako je dejal tudi Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije. Nedelja 23. novembra 1990 je bila za nas vse zgodovinski dan, ko smo odšli na volišča in tam glasovali za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Vsem nam bo ta dan ostal za vedno v spominu, saj smo se o tem usodnem vprašanju odločali v razmerah, ki so drugačne, kot so bile pri prvem in drugem odločanju. Odločili smo in postali smo samostojni. Kakšna bb, prihodnost Slovenije in nas vseh, to pa je vprašanje, ki stoji pred nami. O uspelem plebiscitu pa so nam dejali: MARTIN ŠURC, kmet iz Podgorja: »Mislim, da je bil zadnji čas, ko smo se lahko odločali za samostojno slovensko pot. Smo na veliki prelomnici in na poti v boljše življenje. Vesel pa sem, da je plebiscit uspel.« IVANKA KOTNIK, gospodinja iz Doliča: »Kaj naj rečem. Z velikim veseljem sem šla na volišče, kjer smo Slovenci dokazovali svojo zrelost za prihodnost. Mnogi pravijo, da smo iz ljudstva postali narod. Mislim, da bomo v samostojni državi lažje živeli.« JOŽE KRAJNC, kmet iz Mislinje: »Vsekakor pozdravljam to odločitev slovenskega naroda. Veliko pa razmišljam o tem, ali bodo druge države priznale našo neodvisnost. Do tega je moralo priti, ker smo pač deloven narod in tudi kulture nam ne manjka.« Člani volilnega odbora iz Doliča MAKS JESENIČNIK, delavec iz Mislinje: »Veliko sem slišal o prvem plebiscitu iz leta 1918, danes pa sem to sam doživel. To je za nas vse velika prelomnica, zato moramo zaupati svoji sposobnosti. To je naš zgodovinski trenutek.« F. JURAC Ob plebiscitu so imeli gotovo na voliščih najbolj odgovorno delo volilni odbori. Delo, ki so ga opravili jim bo ostalo dolgo v spominu. — Foto: F. Jurač