ČIGAVI SO PRAKTIKANTI IN PRIPRAVMKI PRI OBRTNIKIH
Ko breme naprtimo drugemu
Z obrtništvom scm se v preteldih tednih zavest-no ali hote srečal dvakrat. Najprej na seji skupšči-ne Medobčinskega sklada za izobraževanje dela-cev na področju samostojnega osebnega dela I.jubljana in nato še v Vnanjih Goricah 103 v delavnici »MONTAŽA in OBDELAVA KO-VIN« Slavka in Zvoneta Marina.
V obeh primerih je bila rdeča nit pogovora, kako dobiti v storitvene ali proizvodne obrtne delavnice usposobljene delavce.
Pa se najprej pomudimo v sejni dvorani Kluba delegatov na Puharjevi cesti. Delegatka Obrtnega združenja Ljubljana - Vič Rudnik Marija Marolt je izpostavila nejasnosti, ki nastopajo pri praktič-nem in pripravniškem usposabljanju dijakov šol srednjega usmerjenega izobraževanja v obrtnih delavnicah. Opozorila je, da v obratovalnicah ni na razpolago človek - tako kot v organizacijah združenega dela - ki bi namenil večino časa praktikantu posameznega letnika, še teže pa je to pri pripravniškem usposabljanju. Pri slednjem ima nosilec obrti ali pa od njega pooblaščeni delavec, celo veliko odgovornost za to, da bo pripravnik opravil izpit in si tako pridobil pravico do zaposlitve in status delavca. Menila je, da bj morali obrtnikom, ki opravljajo mentorsko delo, v določeni obliki priznati ta trud s praktikantom ali pripravnikom. Vprašala je tudi, ali je možno, da del tch stroškov pokrije sklad, tako za prakso, kot za izpit.
Delegati skupščine Medobčinskega sklada za izobražcvanje delavcev na področju samostojncga osebnega dela Ljubljana so menili, da je do plačila stroškov izobražcvanja ob delu opravičena dolo-čena oscba šele, ko ima položaj delavca pri obrt-niku, prej pa je skrb za kader strošek obrtncga združenja.
O tem vprašanju so govorili tudi na skupščini gorenjskega sklada, na kateri pa so prisluhnili predlogu obrtnikov oziroma Obrtnega združcnja Kranj, da naj bi dcl srcdstev, ki jih dajejo obrtne delavnice občinskim štipendijskim skladom (na ljubljanskem območju je bilo to lani tretjino sred-stev sklada ali 60,5 milijonov od skupno 181, v viški občini pa 12,4 milijona od skupno 37,2 mili-jona dinarjev) vračali v zasebni del drobnega go-
Kljub dobremu plačilu je za nekatere strokov-ne poklice tudi v obrtnih delavnicah tezko dobili delavce
spodarstva prav za kntje takih in podobnih stro-škov, kot smo jih navedli preje.
Da je skrb za kader v obrtništvu velikega pome-na, prcdvsem za storitvene obratovalnice, pa kaže primer, ki smo ga srečali v Vnanjih Goricah. Če večina delovnih organizacij pokrije določene po-klicc z ljudmi ozkega profila ali priučenimi delav-ci, pa tega pri obrtniku ni mogoče. Delavec v delavnici s tako široko ponudbo, kot jo imata Slavko in Zvone Marinko, mora res temeljito poznati ključavničarska, monterska in druga dela. Pa ne le poznati, ampak jih mora obvladati. To bi prav gotovo potrdila njuna delavca Marjan Japelj in Stane Marinko. Žal pa zaradi številnih napak v dolgoročrtem vrednotenju takih del v naši družbi, ni mogoče dobiti dobrih delavcev, niti proti do-bremu plačilu. Dela pa je veliko, seveda zahtev-nega, izvirnega in dobro opravljenega. Prav goto-vo bi sc veljalo, še bolj kot smo sc že, zamisliti nad našo dolgoročno izobraževalno in kadrovsko poli-tiko, ki nam je prav v proizvodnih in strokovnih poklicih zadala težko popravljive bele lise.
-sj