Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 12.
VII. leto,
V Ljubljani, dne 20. junija 1927.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma
se ne sprejemajo. — Uredništvo ih upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
Iz kongresa.
Naše edinstveno udruženje je imelo letos svoj VII. invalidski kongres v srou slavne Sümadije ponosnem Kragujevcu. Šumadija, ki nam je dala največje srbske može, najza= služnejše sinove naroda, tam kjer se je pri# čela prva vstaja za osvobojenje izpod turške# ga jarma, ki so bile početek našega narodne# ga osvobojenja, je bila letos zatočišče inva# lidskih funkcijonarjev.
Delegati iz vseh naših pokrajin šo prišli tja z nado, da bo naša invalidska stvar pod# prta od hrabrih Šumadijcev na zgodovinski zemlji s tradicijami zadubila svoje prerojenje in zboljšanje.
Zato je bil näs kongres tudi velika mani# festacija v tem smislu. Že sprejem delegatov je pokazal vso naklonjenost,'čast in mUöbo, ki jo izkazuje hrabri šumadijski närod inva# lidom borcem.
Že v Lapovem^ kjer se odcepi kratka stranska proga proti Kragujevcu, so se zbrali dne It), junija popoldne vsi delegatk ki so se pripeljali iz severne in južne strani.
Ob navdušenem pozdravljanju je privo# zil vlak na kragujevško postajo. Godba šu# madijske divizijske oblasti je zaigrala »Na Adrijo« in ljudstvo je prožilo roke v po# zdrav. Pri sprejemu je bilo zbrano celokup# no kragujevško Sokolstvo -v krojih, in sicer članice, naraščaj in člahi.
Mestni župan Kragujevca g. dr. Vojä Calanovič je imel pozdravni govor in v iriie# nu vsega meščanstva sporočil pozdrave, že# bč, da bi se v središču Šumadije počutili do# >ro ter odnesli najboljše vtise. Kragujevac je vOsel, da sprejme invalide heroje, brate Vseh treh plemen. Želel je, da bi kongres hä šu# madijskih tleh rodil najlepše uspehe.
Predsednik Središnega odbora tov. pol# kovnik Pero Lazarevič se je zahvalil g. župa? nu v imenu vseh vojnih žrtev in vsemu ob# činstvu za tako prisrčni sprejem. Kot rojak Kragujevčan je toliko bolj vesel, da so prišli ž njim v rodno mesto troimeni bratje k se# stanku in želi, da bi bil uspeh na teh tleh najpovoljnejši.
Deloma peš; deloma na vozeh se je po# mikala vrsta v mesto povsod z veseljem po# zdravljena in sprejeta.
V oficirskem domu, lepi novi stavbi tik za dvorcem nekdanjega kneza Miloša še je povorka ustavila in odpočila, potem pä so sie delegati podali na odkazana jim stanovanja.
Zvečer je bila skupna večerja V oficir# skem domu, v katerem so naši invalidi do# bili cel čas kongresa najpresrčnejše zatoči# šče in kjer se je tudi v zgornji dvorani vr# šilo zborovanje.
Drugi dan 11. junija so se zbrali delegati ob 9. Uri, k predkonferenci, katero je otVoril predsednik tov. Lazarevič. Konstatira! je za# dostno število navzočih in pozdravil še one delegate, ki so naknadno dospeli v Krägu# jevac. Povdarjal je potrebo predkonference, da se lahko naše stvari pripravijo v detajlu, ker kongres naj bo v prvi vrsti naša združe# oä manifestacija. Prosil je navzoče* da to po# kažejo, da nastopajo drug za drugega, da se spoštujemo in pokažemo na kongresu pred javnimi predstavniki in pred zastopniki ti# ska, da znamo ceniti svečan moment manife# stacije našega dela, ki smo ga izvršili in ža n as o bodočnost.
Vsa naša notranja vprašanja, ki bi rodila nasprotujoča si mnenja pa naj se urede na Predkonferenci.
Tov. predsednik je nato razlagal naš po# loža j in storjeno delo.
Konštatiral je najprvo, da je zakon slab. Celo sam minister, ki ga je napravil to pri# znava. Naše udruženje je na tem zainteresi# ralo tudi druge ministre in deluje splošno na to, da je treba zboljšanja, oziroma novega zakona. Nekoliko se nam je posrečilo z amandmani v finančnem zakonu, toda tudi tukaj se hišo upoštevali naši predlogi; da bi se zboljšale vsaj najbolj pereče stvari. Naj# slabše so situirani starši padlih in vojne si# rote. Poskusili smo pri sedanjem g. ministru socijalne politike, da bi se zboljšale njihove pozicije. Ministrstvo uvideva; akt je poslan v izjavo in pričakujemo uspeha. Opozarjali smo tudi finančnega ministra na one ogromne svo# te, ki so bile prejete kot osebna odškodnina za vojne žrtve in ne porabljene za nje, kar se nam zanika. Invalidnina, ki je na dolgü v velikem številu, naj bi se iz takih sredstev popolnoma izplačala.
Drugo vprašanje je izenačenje prejem# kov rezervnih oficirjev invalidov. Prejšnje zakonodajstvo jim je priznavalo popolrio enakost z aktivnimi, sedanji invalidski zakon pa jim je pustil zgolj malo invalidnino. In vendar so se rez. oficirji izkazali kot aktivni.
Tretje vprašanje, ki je zelo nepovoljno, je zdravljenje invalidov ih drugih Upravičen# cev. Nikjer se ne hudi žadosthe pomoči za zdravljenje. Najslabše pä je, da se ne nttdi invalidom prevoza V bolnico in ortopedira# hje. Vse to je prevaljerio na občine, ki pa nočejo vršiti. Vzemimo invalide iz Črne gore, kjer ni prevoznih sredstev. Z eno nogo se mora sam potruditi stotine kilometrov v or# topedski zavod.
Nadaljno vprašanje so prevedbe na nov zakon. Sodišča delajo tako šlabb, da imamo v državi komaj 50% prevedenih. To pa pride prav finančnim upraVam, ki nä ta način ne izplačujejo invalidnih. Minister socijalne po* litike je stavil v bodočem proračunu 50 mili# jonov za zaostanke, toda istih finančne Upra# Ve ne izplačujejo.
Kako izgleda ortopediranje? Protezne delavnice imamo samo v Beogradu in še v dveh mestih. Koliko pota in muke mora stö# riti naš invalid predno pride do ortopedskega zavoda? Tudi drugih invalidskih dohiov ni# mamb. Primerjal je v tem ožini Italijo kjer imajo 35 invalidskih domov. Pregledal je ita# lijanske knjige ih slike, kako je V tem ožitu preskrbljeno. Pri nas pa nimamo niti enega invalidskega doma. Vzemimo slučaj nekega invalida brez obeh rok Jänka Ljubiča, ki ga nimamo kam spräviti. In takih Ljubičev ima# mo še dbsti.
Člen 108. inv. žak., ki ham predpisuje cenzuro pb davku zä izplačilo invalidnih, se vedno menjava v našo škodo. Danes je bud# žet zä invalidska izplačila manjši nego poprej pb starem zakonu. Ža čaša ministra g. dr. Gosarja smo zahtevali, da se Vp o stavi eehžus ha starih 30 Dih neposred. davka, da se ne vpošteva dävka nä, teleshb delo ih na plačo. Dobili smo obvestilo, da je amandman spre# jet toda uspela je le neka malenkost.
Na to je tov. Lazarevič povdarjal neka# tera vprašanja organizacijskega značaja.
V dvorani sv. bžordža v Beogradu so bile novembra 1.1. razdeljene diplome častnim članom in dobrotvorcem. Udruženje vzdržU? je siročad s posebnim fondom, ki je bil zbran ih ‘ naložen deloma pri sred. odboru deloma
pri šolski matici. V blagajniškem poročilu je razvidna uporaba, kako se deca vzdržuje.
Veliko vprašanje je Beogradski invalid# ski dom, ki ga pripravlja udruženje. Od mest# ne občine smo dobili svet. Zbira se fond, ki je pod upravo posebnega odbora pri ministr# stvu socijalne politike. Nadejamo se, da bo# mo imeli prihodnje leto možnost začeti.
Končno je podal še poročilo o dveh za# puščinah hiš, ki bodo pripadale po smrti last# nikov našemu udruženju.
Treba je priznati, da je med nami hrvali# di težko delati. Naj delegati ne zamerijo, da je tudi od 28 oblastnih odborov samo 1? iz# polnilo obveze napram Sred. odboru. Središni odbor je imel polno dela in sicer je med letom izvršil okoli 6Ö0 intervencij, tako da prihaja povprečno na dan po 12 intervencij na raz# ličnih mestih.
Končno predlaga naj bi kongres usvojil mnenje, da se vrši prihodnji kongres v Bito# lju kot spomin na l0#letnico bitke na Kajmak# čalanu. Delegati naj bi obhodili Kajmakčalan, in se podali tudi preko Soluna na Krf. Vse to naj bi bilo združeno z drugimi tudi uradnimi predstavniki in drugimi udeleženci. Zbiral naj bi se fond v ta namen.
Po tem izvestju je predsednik otvoril de# bato.
Delegat iz Šabca je povdarjal potrebo, da se kongresi vrše v Beogradu, kjer lahko apeliramo na predstavnike.
Tov. Dovezenski je izrazil nado, da reši# mo lahko vseeno na kongresu vse potrebno.
Tov. Lazarevič je izjavil, da se vidi, oft med došlimi delegati ni opažati kritike, da bi ne bilo delo Sred. odbora v redu, Da ne bo dolge debate naj vsak do jutri premisli. Če bodo delegati podali pri glasovanju razrešitev je Sred. odbor niti ne sprejme, pač pa po svoji vesti stoji na razpolago, da se ga more vsikdar kontrolirati za storjeno delo. Mogoče obstoja kaj jeze, če pa smo danes v kontaktu, lahko v bodoče vsak zavzame drugo stališče, on kot predsednik more izjaviti, da že 3 leta dela popolnoma vestno na čelu udruženja.
Tov. Jovanovič iz Podgorice povdarja, da smo delo Sred. odbora itak spoznali nä plenarnih sejah, tiskano je pa tudi v poročilu. Danes ni treba, da govorimo o njem pač pa predvidimp program, da bomo mogli na kon# gresu čim bolj zainteresirati predstavnike za zboljšanje vprašanja. Pokažimo potom tiska kaj smo naredili. Pripravimo se kako bomo govorili in kakšne referate bomo imeli.
Tov. Baltič iz Kragujevca izjavlja, da naj vsak delegat danes pove kar želi, da bo naša stvar jutri na kongresu čista in ne bo na# sprotstev.
K referatu o invalidskem vprašanju ni bilo predlogov, ker je vse pripravil že Sred. odbor, drugi odbori pa so jih stavili pismeno, imajo pa se itak sestaviti posebni odseki. Za tem je bilo nekoliko debate k proračunu. De# legat iz Šabca je izrazil mnenje, da je preveč izdatkov za osobje.
Tov. Lazarevič je konštatiral, da je bilo prej več psobja in proračun večji. Danes pa, ko je toliko novih Obl. odborov in delo tako naraslo, ni misliti na zmanjšanje osobja, ako se noče točno funkcijoniranje.
Tov. Madžarac je pojasnjeval posamezne funkcije osobja.
Tov. Popovič izjavlja, da se ne smemo pečati s takimi melenkostmi, ko imamo pred seboj važno vprašanje. Osobje svojo dolž# nost izpolnjuje, kakor zahtevajo potrebe.
Temu mnenju so se pridružili delegati iz Os jeka, Novega Sada in iz Bosne.
Delegat iz Mostara izjavlja, da je glaso* vanje o budžetu nepotrebno, ker ga je usvojil plenum. Kritizira posamezne nedostatke po* stopanja z invalidi, pred vsem, ker jih ne sprejemajo v drž. službe ter jih celo reduci* rajo.
H koncu so bili predlagani funkcijonarji kongresa in sicer za predsednika kongresa prof. Stevo Jovanovič iz Kragujevca.
Določi se še dva podpredsednika med katerima je bil naš delegat tov. Geč iz Ma* ribora, zapisnikarja tov. Madžarca, dva ove« rovatelja, verifikacijski odbor, v katerem je bil naš delegat tov. Osana, kandidacijski od* bor, v katerem je bil naš delegat tov. Rus, odbor za prošnje in pritožbe, v katerem sta bila naša tov. Štefe in Rus, in odbor za reso? lucijo, v katerem sta bila ista dva naša de? legata.
Nato pa je bila predkonferenca zaklju? čena ob 1I213. uri.
Kongres.
Drugi dan 12. junija so se okoli 9. ure pričeli zbirati v verandi oficirskega doma od? lični predstavniki naše javnosti med njimi tudi g. minister za socijalno politiko.
Posebna deputacija se je med temi odpe? Ijala na grob čehoslovaških junakov, ki so bili za časa avstrijske okupacije tamkaj ustre? Ijeni. Pri tem naj omenimo, da stoji na voja? škem vežbališču krasen spomenik ob lepo urejenih grobovih junakov, v katerem je vklesanih 44 imen. To so bili oni, katere je dala avstrijska soldateska ustreliti kot upor? nike, s tem da so se ponašali za slovansko stvar. Tamkaj je položila naša deputacija krasen venec z nagovorom tov. Lazareviča.
Po povratku deputacije so se delegati z vsemi gosti podali v dvorano oficirskega do? ma, kjer je predsednik tov. Lazarevič otvoril kongres ob 10. uri. Izrazil je najprvo veliko zahvalo borcu za svobodo, našemu Velikemu vojskovodji in pokrovitelju Njegovemu Veli? čanstvu kralju Aleksandru, ki je poslal na kongres svojega zastopnika gospoda generala Jovanoviča. Pozdravil je kraljevsko vlado in njenega predstavnika, ki je posetil kongres, dalje ministra za socijalno politiko g. Mijo? viča, na katerega je apeliral, da se bo odzval našim upravičenim zahtevam. Dalje je po? zdravil zastopnika tamkajšnje vojaške ob? lasti in posadke g. polkovnika Antonijeviča, predstavnike Narodne Odbrane, naše mor? narice, ruskih invalidov, Kola jugosl. sester, Ženskega pokreta, Ženskega društva kragu? jevškega in beogradskega z gospo Markovi? čevo kot najstarejšo članico na čelu, velikega župana kragujevškega in sarajevskega, naše Sokole z zadovoljstvom, da so združili svoj župni izlet z invalidskim kongresom, da skupno manifestiramo za bodočnost države. Pozdravil je še g. dr. Kuka kot poslanika če? hoslovaškega naroda, is katerim je vezana naša historija in predstavnika mesta Kragu? jevca g. dr. Kalanoviča, preko katerega po? zdravi celo mesto in občino.	/
Tov. Lazarevič je pričel govoriti: Šumadija, naša zgodovina, stvar jala si ge? neracijo in temelj naši bodočnosti. Ljubiš na? rod, ljubiš nekdanje borce. Slišal sem malo deklico šolarico, ki je včeraj prepevala pesem, da je edini naš spas v zajednici SHS in kako so segale besede v srce iz mladih ust. Uver? jen sem, da nas Šumadija noče zapustiti v naših težnjah. Kaj naj dobimo1 in preskrbimo za one, ki so tako zvesto čuvali zemljo? Naj? bolje naj bi živeli oni, ki so največ za njo žrtvovali. Zahvaljujem se vsakemu, ki je pri? šel, da z nami sočustvuje in nam posveti paž? njo. Ogromne so nevolje vojnih žrtev. Naš nesrečni zakon je nepovoljen, vprašanje je javnosti znano, izzvalo je zainteresiran je. Naj omenim najgrše točke.
Stari zakon je bil boljši od novega. Da se vojnim žrtvam odpomore, je treba nov za? kon. Poglejmo uboge matere padlih? Po sta? rem so prejemale do 500 Din, a sedaj le po 40 Din, pa še to le, če so stare in nesposobne! Istotako siročad, ki ima danes borih 100 Din pa nobene oskrbe. Nimamo invalidskih do? mov. Vzemimo Italijo, ki jih ima 35. Nato omeni tov. Lazarevič primer Janka Ljubiča kakor na predkonferenci in nadaljuje isti re? ferat kakor na predkonferenci in sicer vpra? šanje rezervnih oficirjev, ki niso enaki z ak? tivnimi, zdravljenje, kako je slabo, posebno prevoz in očrta primere v Črni gori ter Dal? maciji, ki sta oddaljeni, delo sodišč pri pre? vedbah, ki zadržuje izplačila pri čemur orne? ni, da je narastel dolg na 180 milijonov, da pa je 50 milijonov votiranih, ki se vsled zastan? kov pri sodiščih ne izplačujejo. Pri izplačilih omeni velike nedostatke, ki se vrše po obči? nah. Dobijo se ljudje, ki se vlečejo za občin? ske stolce samo radi izplačil invalidnin. Celo taki so med njimi, ki so bili v vojski med ne?
prijatelji, na primer eden je bil v bolgarski vojski, danes je predstavnik občine. Pomoč? nik ministra je obljubil, da se bo izplačevalo preko poštne hranilnice. Kjer je to mogoče naj se uredi, drugače pa po občinah v pričo načelnika, svečenika in učitelja.
Nesrečni cenzus davka, ki uravnava pre? jemke ne po poškodbah, ampak finančni možnosti. Pri nas plača vsak toliko davka, ako po izračunani kvoti zasluži le 1 Din 60 p na dan. Minister g. dr. Gosar je stavil tri spreminjevalne predloge, ali je le z enim ma? lenkostno uspel.
Upamo in nadejamo se, da bomo imeli vsaj v bodoče kaj uspeha.
Priznati je treba, da se privatna društva in osebe brigajo za našo usodo in nas pod? pirajo.
Dobili smo dve novi zadužbini (zapuščin? ska volila) in sicer g. Dj. Kanara, ki je volil vse premoženje po smrti udruženju in g. Rade Miljutinoviča, ki je istotako volil dve hiši, da imajo po njegovi smrti vojne žrtve brezplač? no stanovanje. Gladni Hercegovini smo po? slali dva vagona koruze. V bodoče bo udruže? nje delalo z vso močjo, da se žrtvuje za našo stvar. Invalidi ostanejo kljub vsem zaprekam zvesti patrijoti.
Cele knjige bi lahko napisali o bedi naše raje. Kljub temu ugotavljam, eno dobro stvar, da se cel povojni čas drži moralni ugled vojnih žrtev po njih samih. Nočejo biti prosjaki kljub temu, da se jih ne oško? duje za življenje in kar bi moralo biti, šči? titi jim ugled napram bodočim mladim gene? racijam. Do danes jih je 30% pomrlo, nade? jamo se, da bo enkrat vendar boljše, kar bo pokazala bodočnost.
Minister soc. pol. g. Mijovič je odgovo? ril sledeče: Država je takoj v prvih letih po vojni smatrala za svojo največjo dolžnost, da se oddolži napram invalidom. Dala je ko? Ukor so ji moči dopuščle za ekonomsko in socijalno pomoč in materijelni obstanek. To? da sredstva niso dovolj dopuščala, prišli smo v težko materijelno stanje. Nekaj je treba omeniti. Komisije niso pravilno ocenjevale invalidov in se točno držale predpisov. Ve? liko število nima pravice da pada na breme in škodo drugih. Temu je bila posvečena pažnja toda priznati je treba, da se naprav? Ijene pogreške popravijo. Prvi zakon ni za? dovoljeval pa tudi ta ne zadovoljuje. Kar se tiče mater siročadi, rez. oficirjev se potni? dim, da se v mejah možnosti popravi. Za po? ravnavo zaostankov sem v bodoči proračun stavil že 50 milijonov in poskrbel, da se bo dajalo najprvo najpotrebnejšim. Središnemu odboru, kot zakonito priznani ustanovi sem naklonil 1I2 milijona pomoči, iz česar je tre? ba, da se v prvi vrsti pomaga deci, ki se šola, 250.000 Din sem dal v zadružno pomoč, iz česar naj bi se postavljale trafike in podob? no po različnih krajih. Položena je osnova za početek takega zadružništva s tem, da sem odobril zadružna pravila. Ne more se vsega pričakovati od države, privatna inici? jativa naj pomaga. Ne ostati neorganiziran, udruženje je moralna inštitucija, ki invalide podpira, zadružništvo pa ekonomsko jača. To je najboljša osnova za napredek. Iz svoje strani hočem paziti, da se vse izvede. Ne morem nič obetati, toda skrbeti hočem, da država kolikor mogoče žrtvuje za svoj dolg. Pomagati hočem Središnemu odboru za zi? danje doma, da se za zdravljenje otvorijo kopališča in druga zdravilišča. Prišli ste, da delate, zato vam želim mnogo plodonosnega dela in vas pozdravljam.
Nato se je čehoslovaški zastopnik za? hvalil za pozdrave rekoč, da so ponosni, ker morejo delati v tako lepi zajednici z državo SHS. Nismo s svojim praporom samo zavez? niki, temveč kot brat z bratom. V imenu po? slanstva pozdravlja in želi uspehov.
Zatem prosi tov. Lazarevič, da prevzame predsedstvo kongresa drugi in si dovoli sta? viti predlog za tov. prof. Jovanoviča, ker je običaj, da predseduje vedno predstavnik do? tičnega kraja. Isti zasede mesto, se zahvali za čast in obljubi, da bo opravljal funkcijo kolikor bo mogel. V imenu voj. žrtev kragu? jevškega obl. odbora, ki z veseljem sprejme? jo svoje bratske tovariše v sredino, pozdrav? Ija vse navzoče. Mila deca Šumadije, ki je no? silka idej in križa na Golgoto sprejema z od? prtimi rokami svoje brate tovariše.
Postavijo še zapisnikarja, overovatelja, verif. odbor, kandidacijski odbor, odbor za prošnje in predloge ter odbor za resolucijo po predlogih predkonference.
Predsednik tov. Jovanovič prosi navzo? če, da poslušajo zastopnike društev, ki so se prijavili. Beogradsko žen. društvo izjavi po zastopnici, da je srečno, ker more prisostvo? vati skulpščini najzaslužnejših. Društvo je bilo v pomoč borcem za časa vojne in to ho?
če še ostati. Zahvaljuje se za doprinešene žrtve in kliče: »Živeli!«
Zastopnik ruskih invalidov si šteje v čast, da more v tem slavnem mestu v pleme? niti Šumadiji pozdraviti in izraziti dobro? došlico kongresu, dičnih, s slavo venčanih invalidov, ki so vedno služili za srečo, slavo in napredek domovine. Ruski invalidi se vro? če zahvalijo za gostoljubnost in dostojno živ? ljenje tako daleč od domovine. Srečni pa so, da so v ujedinjeni SHS državi, ki je kakor njih druga otadžbina. Vaši uspehi so naši Uspehi. Prislovica pravi: Tovariši so tovariši v sreči in nesreči. Nikdar vas ne pozabimo bratov Slovanov. Živijo plemeniti, dragi ju? goslovenski invalidi.
Gostje z g. ministrom so nato odhajali.
Tov. Madžarac je nato čital brzojavke, ki jih je kongres sprejel in odposlal, in sicer: Njegovemu Veličanstvu kralju, vojvodi Stepi Stepanoviču, četniškemu udruženju. Fondu sv. Djordja, g. Milojeviču, g. Spasički, g. Vaj? fertu, Kolu srbskih sester, Ženskemu društvu Beograd, Rdečemu križu, borcu Soluna Ko? sti Pečancu, g. dr. Kabinoviću, Beogradski trg. omladini.
Končno je predsednik pozdravil došlega čast. člana g. dr. Ježa. Na to so bili pročitani kongresu došli brzojavni pozdravi in sicer od: dr. Reisa, invalidov cetinjskih. Mesnega udruženja topolskega. Krajevnega udruženja v Celju, Oblastnega odbora Karlovac, kape? tana Lapovića, Udruženja ruskih rat. invalida, Črnega Krsta, dr. Ačimoviča, Božidarja Ne? diča, šumadijskega Sokola in dveh invalid? skih organizacij iz inozemstva.
Na vse brzojavke se je sklenilo odgovo?
riti.
Verifikacijski odbor je med tem pregle? dal pooblastila. Sporni sta bili pooblastili iz Niša in Dubrovnika, nekateri delegati pa ni? so bili izvoljeni. Neizvoljenih se ne prizna. Nato se prečita imena delegatov. Kongres se nato prekine.
Popoldne ob 3. uri je sledilo nadaljeva? nje. Prečitajo se še nekateri pozdravi in si? cer iz Čačka, Kola srp. sestara Beograd, glav? ni odbor četnika in O. O. Crv; Krsta.
Debata o poročilu S. O.
Tov. Vukanovič zahteva izmenjavo, da bodo invalidi, ki dobe od agr. reforme zemljo tudi prejemali invalidnino. Kritizira, da žu? panija kosovska nima »Službenih Novin« in pravilnika o zaposlovanju ter postopanje pri slučaju Stefanoviča Miodraga.
Tov. Štefe. Na plenumu sem si pridržal odvojeno mišljenje glede zadrugarstva in si? čer radi pravil, zato nisem glasoval za izve? štaj. Cetinjski kongres je naročil sprovesti go? spodarski sistem zadrugi A. D. V izveštaju čitam drugo. Nalog kongresa je Zadruga a. d. skupno s širšim sred. odborom in s pomočjo vseh že obstoječih inval. zadrug izvedla na ta način, da je bil na predzadnji plenarni seji sprejet načrt pravil in s tem že določen sistem zadružništva s svojim Savezom inval. zadrug v Beogradu. V izveštaju so pa čisto nova pravila, ki jih je napravil ožji S. O. Zakaj se prejšna sestavljena in sprejeta pravila od ple? numa ne uvažujejo? Tak način je nepravilen. Pri nas se zakonsko tako zadrugarstvo kakor ga predvidevajo ta pravila ne more sprove? sti. Prosim, da o tem govorimo in resno pre? mislimo, ako kongres ne pride do drugega zaključka, ne bo mogla Slovenija pristopiti k taki gospodarski zajednici.
Tov. Rus želi dodatno, da se razloži, ka? ko je došlo do teh pravil, ker je plenum sprejel potrebna pravila za zadruge v celi državi to je za Savez. Pravila, ki jih je na? pravil S. O. so potrjena od ministrstva, za? kaj je potem še točka i»Zadružništvo« na dnevnem redu? Ne napadam S. O., vendar mogoče je imel motive za to, ki jih želim ve? deti. Prosim delegate, da v zadrugarstvu sprejmejo tako odločbo, ki bo za vse izved? Ijiva. Razlaga kako smo vezani v Sloveniji na naš zadružni zakon.
Tov. Jovovič se kot predstavnik Črne gore najprvo zahvali meščanstvu Kragujevca in Šumadije, da so nam pri vsakem koraku bratje. Kakor je bila v Topoli 1804. upaljena prva puška srečna, tako naj bo naš kongres v Šumadiji. Govorimo torej o delu kaj bo vlada z nami naredila, šele v drugi točki pa o uspehih. Ker je prisoten delegat vlade, ga je treba informirati. Imejmo borbo in zopet borbo. Oni, ki so s krvjo osvobodili zemljo se morajo boriti za skorjico kruha, proti onim, ki so se obesili na hrbet domovini. G. minister je povedal, da smo invalidi upropa? ščeni in dJ ni vseh možnosti za pomoč. Toda rešile so se pa ministrske plače in poslanske dnevnice, zato bi se lahko tudi naše. Rekel je, da je bilo dosti lažiinvalidov? Izmed 30.000 ali še več, je pač nekaj lahko takih, toda že zdavnaj je bilo mogoče vse izčistiti-
Kar zamislimo se na ono specijalno sodišče. Vagone invalidskih aktov so pošiljali sem in tja. Mesto podpor so napravili inšpektorje in 20 komisij. Skoro priznajo, da je nekaj po* manjkljajev v inval. zakonu. Vem, da se je vlada dobro zavedala kaj je naredil n. pr. re* zervnim oficirjem, činovnikom itd. Dobili smo zakon pri katerega glasovanju bi lahko vest pekla. Zakaj pa nihče ne zahteva od poslancev, da se popravi?
Vprašanje je bilo že od početka slabo. Kaj imamo v zakonu? Pogoršano stanje. Da= našnja razlika pri roditeljih, deca dobiva le do 16. leta, kaj je to? Kakšno favoriziranje je pri oficirjih in činovnikih? Ako dobi zemljo ne dobi invalidnine. Saj gre človeku na svetu pravo uživati zemljo. Kako je z or* topedskimi zavodi. Še ta v Beogradu je vide* ti, da ne bo dolgo životaril. Kredite brišejo, invalidskih domov ni. V Beogradu nima niti pred smrtjo invalid kam položiti glave ali se odmoriti. Ali za drugo so sredstva. Naredili smo v Beogradu oder, najmodernejši v Evro* pi. Kaj nam koristi zakon za službe. Za od* puščanje. Rad bi videl sliko enega invalida, ki uživa v tem oziru zaščito. Nadejali smo se, da bo vlada sedaj s finančnim zakonom kaj popravila, ali niso spremenili nobene točke. Naša država bi mogla pol miljarde, to je 26. del žrtvovati za voj. žrtve.
Za me so naši organizacijski budžeti malenkost, ampak dajatve države.
Tov. Pavlovič se zahvaljuje za podpore deci in se zahvaljuje S. O., da se ie trudil zboljšati položaj pa ga vendar ni mogel. Pro* si, da bi se izposlovalo, da se invalidi pošljejo k pregledu vedno najbližjim komandam.
Tov. Dušan Ilič odgovarja kot član S. O. na prejšnja izvajanja.
Glede procesa Stefanovič omenja, da je še v teku.
Kot predstavnik v višjem sudu ne more nič ukreniti, da bi dobili oni, ki dobe zemlji* šče tudi invalidnino. Glede zadrug pa je mnenja, da s pravne strani ni zadržka glede osnivanja v celi državi.
' Tov. Štefe pripominja, da samo na teme* lju inv. zakona ni mogoče stvarjati zadrug.
Tov. Lazarevič omenja, da pravila za* drug itak še niso sprejeta, delegati pa naj store kar hočejo, ali jih sprejmejo, ali odba* cijo. Podpisal jih je minister, ki daje denar le pod moralno garancijo. Zato nam ie pred* pisal taka pravila. Denar je rezerviran in se ga bo dalo po teh pravilih organiziranim za* drugam.
Tov. Baltič: Večina se strinja z delom
S.	O. Res je, da je delal nek pripravljalni odbor Središno zadrugo. Toda vlada hoče moralno garancijo Sred. odbora, nad katerim ima svojo kontrolo.
Tov. Rus citira po členu 90 inv. zakona, da je smatrati samo materijelno ne pa tudi pravno pomoč inval. združbam. Saj smo sa* mostojni sicer pa pod kontrolo sodišča, ima* mo tudi obrtni zakon.
Tov. Ješa Popovič je mnenja, da s celim zadružništvom ne bo nič, če ne bo država pomogla. Država mora rešiti invalidsko vpra* sanje in s tem bo tudi zadružništvo mogoče.
Tov. Majstorovič je za to, da se vse tež* koče invalidov in današnjo resolucijo objavi v listih.
Tov. Stepanovič prečita za skopljansko oblast ekspoze invalidov, da ne prejemajo invalidnin oni, ki dobe zemljo, radi invalid* nin onih, ki dobe zemljo, radi invalidnin či* novnikov in oficirjev, radi prevedb, radi davčnega cenzusa, radi premalih odkupnin (nekateri dobe komaj 2000 Din) in željo da naj se deca iz Južne Srbije pošilja šolat v Šumadijo.
Nato je bil izglasovan absolutorij Središ* nemu odboru in je predsednik dal odmor radi kandidatnih list. Za predsednika je bil takoj burno aklamiran zopet tov. polkovnik Pero Lazarevič.
Kandidacijski odbor se je takoj povrnil m stavil predlog za stari Središni odbor. Isti je bil tudi izvoljen. V odbor sta prišla le 2 nova člana, med njima zopet j^aš stari zna* nep tov. Aca Ilič.
Nato je bil kongres ob 19. uri zopet pre* «mjen. K besedi se je oglasil še g. dr. Jež, ki mu je pa predsednik po pravilih ni hotel aati, temveč mu jo dal predsednik tov. La* zarevič po prekinjenju kongresa. G. dr] Jež Je izjavil, da je čul, da ni delal. Zato smatra, a s tako obtožbo ni treba, da bi bil častni elan in odlaga to častno mesto. Tov. Laza* vic oporeka, da ni bilo nič govorjeno o lem, ali g. (jr jeg vztraja.
n; ISu ^ian zvečer so bili delegati povablje* v ?a ,ba. ct mestne občine, ki ga je priredila invaPdom in Sokolstvu, ki je imelo časno v Kragujevcu svoj župni zlet.
Naslednji dan 13. junija dopoldne šo si delegati na povabilo ogledali artilerijski teh* nični arzenal v Kragujevcu.
Popoldne pa se je zopet nadaljeval kon* greš ob 14. uri.
Kot prvi govornik je nastopil tov. Štele. Oprostil se je, da ni treba zameriti, ako poda izraz nezadovoljstva. Kakor se je postopalo z g. dr. Ježem, tako ne sme biti. Proti temu slovenska delegacija protestira, g. dr. Jež je postal na predlog iz Slovenije častni član in dobiti bi moral besedo, sicer smo Slovenci ž njim vred užaljeni.
Nato pa je podal pojasnilo, tikajoče se nastopa Slovencev v udruženju. Poznate naše delo in našo voljo. Mi hočemo stvarnega dela. Mi smo organizacijsko delavni, nočemo le manifestirati, ampak tudi stvarno kritizi* rati. Mi imamo program, ki je realističen, gospodarski. Imamo 2 vzgoji, ki si naspro* tujeta, toda to ni tragično. Vaš mentalitet je drugače vzgojen, a naš zopet drugače. Mi smo strogo stvarni in delamo v organizaciji le na realistični podlagi. Vse drugo nam je v tem oziru postransko. Zato se pobrigamo za vsako malenkostno vprašanje, ki ga raz* pravljamo in kritikujemo, če je treba. Zato pa tudi hočemo, da se vpošteva vsak naš glas. Zato smo tu, da se pomenim'), kar je dobrega naj se sprejme, kar pa slabega, naj se zavrne. To povem radi tega, da se ne bo mislilo slabo o našem edinstvu, ako nasto* parno s kritiko in da ne bo zamere.
Tov. Lazarevič odgovarja, da smatra na* čin, kakor ga je zavzel kongres za jačji. Z besedami, frazami in' zgolj resolucijami se malo doseže, pa naj še tako hvalimo orga* nizacijško moč. Radi g. dr. Ježa pa, da po rešenju plenarne seje nima nihče govoriti, kdor ni delegat. On pa je sicer dobil be* sedo, zato smatra nadaljni slovenski protest odveč.
K temu pristavlja še predsednik kon* gresa tov. Jovanovič, da ga to tangira, ne more pa drugače postopati kot po pravilih in sklepih, kar misli, da se mu ne more zame* riti, ker ni dal besede g. dr. Ježu.
Tov. Dušan Ilič izjavlja, da dobro poj* muje, kako Slovenci mislijo. Oni imajo so* cijalni problem, mi pa nacijonalni problem reševanja. Za naše razmere bo boljši po na* činu, kakor smo ga zavzeli.
Nato je odbor za prošnje in pritožbe podal z razpravo posamezne predloge. Oblastni odbor v Ljubljani je stavil:
1.	da se da sodiščem rok za rešitev vseh invalidskih zadev;
2.	da se cenzus popravi in odbije iz nje* ga davek na ročno delo;
3.	da se zakon spremeni ali sprejme po* polnoma nov;
4.	da se gažiste brez čina prevede na nižje oficirske prejemke;
5.	da se trafike nezaščitenim odvzemajo in omeje za vojne žrtve;
6.	da se uverenja za vožnjo dele pri udruženju, ne v želez, direkcijah;
7.	da se vsi zaostanki invalidnin izpla* čaj o;
8.	da se prenese vse invalidsko vpraša* nje s pripadajočimi sredstvi na oblastne skupščine;
9.	da se izključi za dobo 1 leta nekaj članov, ki niso preklicali svojih obdolžitev.
Vse te predloge je kongres naložil Sre* dišnemu odboru v izgotovitev.
Kot posebni predlog za sprejem g. dr. Ogrina za častnega člana je bil sprejet.
Sledila je debata o nadaljnih predlogih drugih odborov, ki so bili po večini sprejeti ali naloženi SO v postopanje. Končno se je otvorila debata o pravilih zadruge. Večina je bila za to, da so dobra, zato so bila tudi z večino sprejeta.
Po predlogu tov. Iliča, da resolucija ni* ma pomena, pač pa naj deluje Središni od* bor od točke do točke po referatih, se je to mnenje usvojilo. Nato je bil kongres za* ključen.
Delegati so se še isti dan ob pol 17. uri odpeljali na svoje domove.
Slovenska delegacija mora izjaviti, da je občutila izredno naklonjenost Šumadijcev. Povsod prijazen , sprejem, ljubeznivost in spoštovanje, kar zna izkazati nekdanjim borcem le šumadijski rojak. Da so častno pripomogli invalidom in njihovem kongresu, jim gre vsa hvala.
Sodbo o delu pa smo na kongresu sa* mem izjavili. So momenti, v katerih smo naj* bolj mi poklicani, da manifestiramo, ali ka* dar gre izključno za naše stanovsko Vpraša* nje, se nam zdi uspešnejše omejiti se na predmet sam in se temeljito pripraviti na stanovsko borbo.
Oba načina smo seveda dolžni vršiti, toda naj bi bila pri nas ločena. Stanovski na* predek vidimo v delu, ki spričo našega sta* nja ne more biti manifestativno.
Politične beležke.
Volitve so razpisane. Zgodilo se je naposled to, kar se je toliko govorilo, pisalo, de-mentiralo in zopet potrjevalo. Narodna skupščina je bila 15. junija t. 1. razpuščena. Nove volitve so razpisane za nedeljo, dne 11. septembra t. 1. Novoizvoljena Narodna skupščina je sklicana k razrednemu zasedanju dne 5. oktobra, da reši vse formalnosti tako, da bi bilo v smislu ustavnih določb dne 20. oktobra otvorjeno redno zasedanje.
Rekonstrukcija vlade se bo izvršila po medsebojnem sporazumu med Vukičevićem in dr. Marinkovičem. Poleg dosedanjih ministrov, ki obdrže svoje resore, vstopijo v vlado štirje radikali in 1 demokrat. Vendar še to ni definitivno rešeno in se vrše posvetovanja.
Novi veliki župani. Dosedaj je imenovanih 12 novih velikih županov, ki so pristaši vladnih radikalov, odnosno demokratske zajednice. Glede Slovenije še odločitev ni padla.
Homogena demokratska vlada. Govori se, da v slučaju izključitve radikalskih ministrov korporativno vstopijo v demokratsko zajednico. To store tudi oni poslanci radikalne stranke, ki so pristaši sedanje vlade, ako se jih izključi iz radikalne stranke. Na tak način bi bila sedanja vlada naenkrat popolnoma demokratska.
Definitiven prelom z Albanijo. Albanski poslanik je odpotoval iz Beograda. Albanska vlada je popolnoma pod italijanskim vplivom in na ultimativno zahtevo naše vlade, da se izpusti aretirani dragoman, ni niti odgovorila. Naši konzuli morajo zapustiti Albanijo. Albansko prebivalstvo je proti italijanski orijentaciji. Ves promet je z Albanijo ustavljen. Mussolini bi rad na vsak način izzval konflikte z Albanijo. Albanci se pa energično pripravljajo na odpor proti italijanski politiki, ker bo Albanija vsled prekinjenja odnošajev gospodarsko občutno oškodovana. V Puki je prebivalstvo dejansko napadlo italijanske ofi-cirje-inženirje, ki grade ceste ob albanski meji. Štirje oficirje so bili ubiti. Vse kaže, da stoji Albanija pred krvavo revolucijo, ki jo v gotovi meri podpira Italija sama, da bi na ta način dobila povod tudi za dejansko vojaško okupacijo Albanije in s tein direktno ustvarila fronto proti Jugoslaviji.
Atentat v Varšavi. Na sovjetskega poslanika Vojkova je bil izvršen atentat. Streljal je nanj gimnazijec — beloruske narodnosti Ko-verda. Poslanik Vojkov je bil takoj mrtev, atentator pa aretiran.
Napeto razmerje med Poljsko in Rusijo. Rusija zahteva izgon emigrantov in udeležbo pri preiskavi umora poslanika Vbjkova, Poljska na to ne more pristati. Izrekla je svoje sožalje ruski vladi in postavila atentatorja pred prekit sod. Razmerje se vsled tega še poostruje, ker je ruska vlada mnenja, da je to vse urejeno vsled prekinitve diplomatskih odnošajev z Anglijo in so ruski kontrarevö-lucionarji s tem dobili zopet korajžo.
Volilna vlada v Rumuniji. Proti sedanjemu rumunskemu kabinetu Averescu je nastal v vodilnih političnih krogih velik odpor. Strankini načelniki so bili povabljeni, da vstopjc- v koncentracijsko vlado, kateri bi še nadalje načeloval Averescu. Vse stranke so pa odklonile sodelovanje z Averesccm. Sledila je demisija vlade. Novo vlado je sestavil Princ Barbu Stirbey. Na binkoštni ponedeljek je bil objavljen dekret, s katerim se razpuščata zbornica in senat ter se določajo nove volitve na dan 7. julija, medtem ko se bedo vršile volitve. v senat v dneh 10.. 12. in 14. julija. Parlament je sklican za 15. julija.
Dobro se oborožujejo. O priliki debate o reformi francoske vojske v francoski zbornici se je govorilo, da se treba tudi Franciji postaviti, ker je Italija in Nemčija pripravljena. Radi tega je potrebno, da je Francija v stanju že prvi dan mobilizacije postaviti na ogroženo mejo 1 milijon izvežbanega moštva. Tako Italija, kakor Nemčija razpolagata že danes s silo, ki bi lahko omogočila dogodke iz leta 1914. Italija vzdržuje na francoski meji 12 popolnoma opremljenih divizij in zato je potrebno, da podvzame tudi Francija primerne varnostne mere. Lepa bodočnost.
Dunaj naj postane vzhodno tržišče združene Nemčije. Predsednik nemškega državnega zavarovalnega urada n. r., dr. Kaufmann, ki se mudi te dni na Dunaju in ki je obenem predsednik renske zveze, koje naloga je vzdrževanje stikov med Nemčijo in izven njenih mej živečimi Nemci, je podal novinarjem daljšo izjavo o vprašanju priključitve Avstrije k' Nemčiji. V svoji izjavi naglaša, da ni le v interesu nemškega naroda, ampak tudi v živ-
Stran 4.
Ijensfćem interesu obeh držav, da se čim prej združita. Dunaj bo postal važno Vzhodno tržišče združene Nemčije. Če so zapadne držaVe ob priliki sklepanja mirovnih pogodb šle tako daleč, da so pogazile jasno izraženo voljo Avstrijcev za priključitev k Nemčiji, je s tem ta priključitev samo odgođena, ne pa za vselej preprečena, ,
Francoski parlament odklonil oddajo monopola vžigalic v zakup. Francoska zbornica je odklonila vladni predlog, da se da v zakup monopol vžigalic privatnikom, z 281 glasovi proti 243. Ker povodom tega glasovanja ni bila stavljena zaupnica, vlada ni demisioni-raia._	1 ,j
Šieif laške mornarice na Reki. Te dni je prišel na Reko šef vrhovne komande italijanskega brodovja, admiral Acton. Inspiciral je reško luko in ostale pomorske vojne naprave, nato se pa odpeljal v Pulj.
Zasedanje Društva narodov. Dne 13. junija t. 1. se je pričelo 45. zasedanje sveta Društva narodov, Zasedanje je otvoril angleški zunanji minister Chamberlain. Kakor se govori, je Mussolini italijanskemu zastopniku dal nalog, da v slučaju, če pride albanska zadeva v razpravo, zapusti sejo.
Predsednik Hindenburg namerava odstopiti, pišejo nekateri listi in se v parlamentnih krogih kolportira govorica, da namerava to storiti za svoj 80. letni rojstni dan. Izdati hoče proglas, v katerem bo utemeljil svoj odstop.
Justifikacije v Rusiji. V Rusiji > so zopet na dnevnem redu smrtne obsodbe in justifikacije. PoVsod streljajo' protirevolucionarje v odgovor ria rovarenje proti sovjetski Rusiji in priprävljänje na napad na sovjetsko Rusijo. V Moskvi so ustrelili te dni 20 oseb, bivših knezov, generalov in visokih uradnikov iz dobe carske Rusije radi špijonaže.
Odkritje nove zarote v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da je policija odkrila novo- zaroto z tiäffienom. da se napade zapore in osvobodi zaprte politične osebnosti. Sodi se, da je zarota bila dobro organizirana in da so bili podkupljeni vsi, kazniiniški pazniki. Izpodkopali so pod zemljo tudi hodnik v dolžini 30 m, pb katerem naj bi aretiranci ubežali.
Položaj na Kitajskem. Kantonska armada prodira napr,ej. čete so v stiku z Ankuočunom na raznih točkah in reorganizirajo' svoje čete za nadaljnji pohod. Vojaški guverner pokrajine Šansi, Jenšišan je prestopil h kantonskim Četam. V okolici Hänköva je vojaška situäcija nespremenjena.
Motivacija vlade za razpust skupščine. Ministrski predsednik Vukičevič je motiviral Svoj predlog ža razpust skupščine, da je vldda ugotovila, da dosedanja zakonodajna delav-Host ni zadovbijila stvarnih potreb države ih narodnega življenja in da Se cela vrsta državnih uredb stvarno do danes ni izvedla. Poleg raznih zakonov, ki se imajo sprejeti sb Še potrebni zakoni, potrebni za končnoveljavma konsolidiranje in ozdravitev državnih financ iri zakoni, s katerimi se bo ozdravila gospodarska križa ih zagdtovil intenziveri gospodarski razvoj države. Potrebrib je, da še sprejmejo zakoni b državnem računovodstvu, o organizaciji finančne oblasti, o neposrednih davkih. Ta program je tako ogromen in obsega vprašanja velike važnosti, da ga ni mogoče izvesti s sedanjo narodno skupščino. Za veliko zakonodajno, delo, ki čaka vlado, je nujno potrebna narodna Skupščina, ki bo imela pred seboj polno delovno perijodo in ki se bo izvolila za to delo.
Angljja feb posredovala v albansko-jugo-slovenskem konfliktu, kakor se zatrjuje, v tem smislu, da bb poskušala doseči pri albanski Vladi, da izpusti na presto dragomana. pri ju-goslovenski vladi pa bo posredovala, da ta omili svoje stališče.
Obsodba atentatorja na ruskega poslanika Vojkova. Atentator Koverda je bil' od pre-kega soda obsojen na dosmrtno ječo in na izgubo vseh državljanskih pravic. Sodišče je obenem sklenilo naprositi predsednika republike, naj izpremeni kazen v 15-letno težko ječo.
UtitiOr varšavskega policijskega Šefa. Po
poročilih iz Varšave je bil na tamošnjem glavnem kolodvoru Umorjen šef varšavske kriminalne policije. Atentator je skušal izvršiti samomor.
Naše gibanje.
DANAŠNJA ŠTEVILKA se je.za nekoliko dni zakasnila radi poročila s kongresa.
Loterija trboveljskega InvalUdsketea, )llo-
ma bo imela za one, ki kupijo srečke mnogo sreče in uspeha. Dobitki so zelo lepi in jih je mnogo. , Naša dolžnost je, da podpiramo to akcijo. Agitirajte za pridno razprodajo srečk. Tovariši in tjovarišice trafikantke razširite prodajo. Naročite srečke.
V Ö J 1 IN VALID______________________
t kurat tov. Leopold Turšič. Komaj so utihnili zvonovi za preminulim tov. Francem Salmičem, pa že so se zopet oglasili turobno v srce segajoče. Dne 30. majnika t. 1. je umrl tovariš g. Leopold Turšič, mestni župnik v Krškem. Mnogi vojni tovariši se ga gotovo dobro spominjajo iz svetovne vojne, osobito oni, ki so služili pri 27. p. p., kjer je bil on vojni kurat. Nakopal si je zavratno bolezen — jetiko, katera ga je v najlepši življenski dobi položila v grob. Bil je 100% invalid in vzoren član našega udruženja. Številna udeležba pri pogrebu je živo pričala, da ni bil samo priljubljen med svojimi duhovnimi tovariši, temveč tudi med ljudstvom. V znak spoštovanja mu je Kraj. odbor v Krškem poklonil lep venec in odbor se je udeležil pogreba. Splošno priljubljeni vojni kurat gospod Bonač pa se je kot njegov stanovski tovariš in prijatelj ter tudi obenem v imenu našega udruženja v gin-Ijivem govoru poslovil od njega. Naj v miru počiva.	I
Zopet eden. Dne 25. maja t. 1. je v brežiški javni bolnici umrl tovariš Rangeršič Andrej iz Ponikve občina Vel. Dolina. V vojni zadobljena trebušna rana se mu je poslabšala in moral se je podvreči operaciji, kateri je pa podlegel. Tako umirajo tovariši drug za drugim in naše vrste se rapidno redčijo. Še nekaj let in smrt bo popolnoma likvidirala invalidsko vprašanje.
Maribor. Ker se prostori mestnega knjigovodstva mariborskega preuregujelo, 1 soj uradne ure za Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru v času od 7. do 20. jünija t. 1. preložene na popoldan, to je vsako sredo In soboto od 3.-5. ure. Ob praznikih pa so uradne -ure kakor običajno od 9.—11. ure.
Razpis trafike. Tobačna trafika v Gotov-Ijah hiš. štev. 18, katero je dösedäj izvrševal Anton Antlcga, je postala prosta, Kosmati do^ nos 'te trafike je znašal letno 2561 Din 25 p. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in se za podelitev razpisane trafike zanimajo, se poživljajo-, da se zglasijo najkasneje do 25. t. m. v pisarni Krajevnega odbora U. V. L v Celju ali pa pri oddelku finančne - kontrole v Žalcu, kjer dobijo vsa nadaljnja pojasnila.
Smrtna kosa. Umrl je dne 31. maja t. 1. v Invalidskem domu Celje 100% vojni invalid tovariš Oter Franjo, rodom iz Zagreba. Pokojni je bolehal na težki kostni jetiki, katera ga je položila v prezge-dnji grob. Dne 4. t. m. je istotam urhrl 80% vojni invalid Irgl Ivan, rodom iz Trbovelj, star 46 let. Podlegel je zavratni pljučni bolezni, katero Si je nakopal v bivši vojni. Pokojnima tovarišema obrabimo časten spomin, njihovim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
Tombola Ü. V. I, Celje, ki se je vršila dne
6.	t. m. je bila kljub nestanovitnemu vremenu precej dobro obiskana. Glavne dobitke tombole so dobili: 1 glavni dobitek (šivalni stroj) Pleskovič Emil,! davčni nadhpravitelj ¥ Laškem. 2 glavni dobitek (moško kolo) Ograjen-šek Franc, rudar v Laškem. 3 glavni dobitek (kuhinjsko opremo) Pader Jožef, rudar Liboje,
4 glavni dobitek (otomano) Špur Alojzij, krojač Celje, Na okopih Štev. 1 in 5 glavni dobitek (vrečo bele moke) je dobila Pre.sker Marija. žena 70% vojnega invalida iz Planine pri Brežicah. — Krajevni odbor Izreka tem potom najiskrenejšo 'zahvalo vsem članom lini članicam, ki so na katerikoli način sodelovali pri Omenjeni prireditvi.
Društvo »Invalidski doni!« v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 3. julija v prostorih ge. Ane Fortejeve predstavo z öpereto in raznimi kupleti, notem veselico z godbo priznanega trboveljskega šramlja. Ker bo vstopnina zmerna, čisti dobiček pa namenjen za gradbo doma, opozarja društvo že danes cenjeno občinstvo, da se sigurno udeleži.
Trafika se odda v Podlipoglavu, občina Dobrunje. Vojni invalidi, vdove in sirote, ki ha njo reflektirajo, naj se zglasijb takoj pri uodružnici Udruženja Voj. invalidov v Ljubljani, Šentpeterška vojašnica.
Ogroženi obstoj trafikantov! Monopolska uprava je iz čudnega razloga zavrgla staro stališče glede trafik, da je bil V veljavi »nume-rus clausus« (omejeno, število) ter se oprijela načela: »Cim več trafik, tem boljše!« Vsaka novina na ni dobrina! Tudi o tej lahko trdimo, da je slaba, tako ža monopolsko upravo, kakor tudi za trafikante. Gotovo se je odločila monopolska uprava za ta korak v nadi, da bo na ta način mogoče razpečati čim več töbäc-nih izdelkov. To Stališče je napačno. Ne množina trafik, ampak kvaliteta blaga in višina cen ima ta odličilen vpliv na konznm. Z dot brim blagom in hizkimi cehami bo prodaja naraščala, s povišanim številchi trafik pa prav nič. O resničnosti te naše trditve hi mogoče dvomiti ih jo bo potrdil vsak praktičen trgovec. Ako povečano število trafik mortc-
polski upravi nič ne koristi, vendar pa trafikantom škodil Oni trpe zbog močnega naraščanja števila trafik. Zaslužek, s kakofršnim je eden za silo živel, izgubi pomen, ako je razdeljen med dva, tri, štiri in več. Mesto da bi eden živel, jih pet, šest propada! To je efekt pomnoževanja trafik! Deloma pa ima tudi monopolska uprava sama školao! Kler trafikantje ne bodo zmogli najemnin, bodo trafike stlačene v neprikladne prostore, kar gotovo ne bo dobro za tobačne izdelke. Odij odjemalcev bo naperjen le proti monopolski upravi. In še to! Ker trafikant od dohodkov trafike ne bo mogel živeti, bo prisiljen iskati si drugega zaslužka, ki ga bo našel najlažje in najhitreje pri raznih temnih, na verižništvo spominjajočih poslih. Krivec ne bo sam, ampak betda ter tisti, ki jo je povzročil, Prepričani smo, da monopolska uprava ne želi tega. Zato nobene nepotrebne trafike več! S tem se uničuje že itak bedne prcldajalce. Kar je namenjeno' invalidom in vojnim vdovam, naj ostane njim to pa v taki obliki, da jim bo res v pomoč. ^ Pričakujemo, da bo monopolska uprava naše odkrite in iskreno mišljene besede upoštevala in takoj prenehala z ustanavljanjem novih trafik. — Tajništvo Udr. tob. trafikantov, Sv. Petra cesta štev. 62.
Druge novice.
Nove železniške tarife. Določile so se nove vozne cene za osebni promet. Ali za prebivalstvo .iimajo nobenih olajšav. Zä III. in II. razred ostanejo vozne cene, kakor so bile. Znižajo se samo voznine za I. razred in to približno za Osebne vlake 20%, za brzo vlake pa približno 15%.
Dvig nemške križarke. V soboto se je posrečilo dvigniti nemško križarko »Moltke« od 23.000 ton, ki je ležala osem let v zalivu Scapaflow.
Podržavljenje bivše južne železnice na Madžarskem. Kakor se izve, je v kratkem pričakovati podržavljenja madžarskih prog dunavsko-savsko-jadranske železnice. Generalni direktor Gordon bo najbrže imenovan za generalnega direktorja teh železnic.
Fašistični kazenski zakonik. Te dni je bil dokončan osnutek novega kazenskega zakonika, ki sloni na principih fašističnega režima in v veliki meri povečava pojem avtoritete. Vse zaporne in denarne kazni so zelb' zvišane. Novi zakonik predvideva tudi celo vrsto novih deliktov v smislu današnjega juridičnega pojmovanja fašistične Italije ter predvideva kot hajvišjo kazen smrt na Vešalih.
Delavska olimpijada. Listi poročajo, da bo na delavski olimpijadi, ki se bo vršila 28. junija v Pragi, zastopanih 14 narodnosti. Samo iz Nemčije pride 1500 udeležencev. Računajo, da se bosta zleta udeležila tudi Albert Thomas in Mac Donald.
Vsedelavski zlet, ki se je vršil v Ljubljani 5. junija t. 1. je bila velika prireditev. Sprevoda in mitinga na Kongresnem trgu se je udeležilo nad 10.000 delavcev iz cele Jugoslavije. Bilo je tudi mnogo inozemskih gostov, posebno iz Avstrije. Igralo je 8 delavskih godb. 4. junija t. I. zvečer je bil v dvorani »Uniona« koncert, delavskih pevskih društev, ki je bil dobro obiskan.
Celile tujemu denarju. 100 avstrijskih šilingov gob do 803 Din. 100 nemških mark 1348 do 1351 Din; ItfO madžarskih pengov 989 Din 50 p do 982 Din 50 p; 100 italijanskih lir 313 Din 14 p do 315 Din 14 p; 1 dolaf 56 Din 70 p do 56 Din 90 p; 100 francoskih frankov 222 Dih 75 p do 224 Din 75 p; 100 češkoslovaških kron 168 Dih 20 p do 169 Din; 100 švicarskih frankov 1093 Din 50 p do 1096 Din 50 p.
Desetletnica zarote v Boki Kotorski. Organizirani češkosldvaški mornarji revolucijonarji, ki so se v dobi svetovne vojne udeležili zarote v Boki Kotorski, bodo prihodnje leto na svečan način proslavili desetletnicb osvobojenja Pri tej priliki bodo obiskali vse kraje, kjer so bili sproženi prvi streli proti avstrijskemu vojnemu brodovjh.
Sodne počitnice. Na Vidov dan 28. t. m. se bodo za vsa Sodišča v državi pričele sodne počitnice, ki bodo trajale do 14. avgusta t. I.
Pomoven potres v Beogradu. V noči od 31. maja na 1. t. m. so čiili baš ob polnoči v Beogradu in okolici žbpet močen potresni sunek, ki mu je nekaj minut kasneje sledil še drug sunek. Kakor poročajo iz notranjosti Srbije, so čutili potres tudi v vseh drugih krajih, ki so bili prizadeti po nedavnem mnogo močnejšem potresu. Prebivalstva se je polotila panika in vse je zbežalo na prosto. Ko pa se šunki niso več ponavljali, so se ljudje počasi vrnili v domove. Škode potres ni naredil. — Tudi v Splitu so čutili te dni lažji potresni sunek.
'Nove lokomotive. Prometno ministrstvo je naročilo v tovarni lokomotiv Figi v Dunajskem Novem mestu 25 lokomotiv.
Priklopitev Trojan, Motnika in Špitaliča ljubljanski bblašti. »Službene Novine« objavljajo uredbo, glasbrn katere se ha podlagi čl. 4. uredbe o 'razdelitvi države ha oblasti, izločijo občine Trojane, Motnik in Špitalič v srezu Celje Iž mariborske oblasti iri priključijo srezu Kani-hik v ljubljanski oblasti.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. ZanjD odgovarja: France Štrukefl.