i «tttmmmrimtiiiui»iiiu^fem» AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE owmmmmmmt •-iV-li rammmumi.iiimiinwm ISSUED MONDAY WEDNESlMt I-'KIDAY AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLjf ^ftftttp' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 43. Part II. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY APRIL 13th, 1927. LETO XXIX.—VOL. XXIX. Kaj bi ti, slovensko dekle, delalo, želelo, mislilo in upalo, ako bi bilo kraljeva prineezi-nja? Da, res je, še so v cvetju kraljevske princeze v Evropi, niti zadnja svetovna vojna, ki je obljubovala toliko demokracije, ni iztrebila kraljevih rodbin. Na švedskem vlada kralj, na španskem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Rumuniji, na Danskem, v Italiji, v Bolgariji, v Jugoslaviji itd. In baš sedaj cvete v Evropi po kraljevskih dvorih enajst cvetk kraljevskega rodu, ki se ravno tako željno ozirajo po ženinu, kot vsako drugo dekle. Saj je to vendar naravno. In prav radi verjamemo, da je težje dobiti ženina kraljevi princezi kot pa tebi, mlademu slovenskemu dekletu, in tudi rekli ne bi dvakrat, da imate ve več prilike dobiti boljšega fanta kot pa evropske kra ljevske princezinje. Niti pred vojno, niti tekom vojne ni bilo v Evropi toliko teh krasnih kraljevskih deklet, kot jih šteje danes. In v vrsto teh prjncezinj niso zapopade-ne današnje "državljanke", to je hčerke kraljevskih rodbin, katerih očetje niso več vladarji. Na slikah, kot jih prinašamo danes, vidite samo "polnokrvne princezinje". In dobite jih v vsaki starosti. Od 17 pa do 30 let. In raztresene so po vsej Evropi, od Balkana "U gori do Norveške in švedske. Naj jih naštejemo,nekaj, saj nlkoTfiur ifič tie~skocTu;fe ako ima včasih vpogled v tajnosti kraljevskih rodbin, ker skoro se nam zdi, da so to zadnje kraljevske cvetke, potomke nekdaj vsemogočnih absolutnih monarhov in vladarjev, katerih podložniki so Jim pomagali do slave, moči in bogastva. Hilda Luxembourg, stara 30 let, velika vojvodinja Lu- xemburška. Evdoksija, sestra bolgarskega kralja Borisa, ki je bila 29 let stara pretečenega januar-ja. Marie-Jose, ena najkrasnej-ših princezinj na svetu, stara komaj 20 let. Giovanna d'ltjalia, hči laškega kralja, 19 let stara, o kateri se je že pisalo, da ima že Pet.ženinov, toda nobenega videza, ki bi bil srčen dovolj, da jo povedel ,v zakon. Ileana Romunska, hčerka ronjunskega kralja, ki se je nedavno tega mudila v Ame-riki, stara 18 let, prijazno dekle, ki tudi ne ve, kaj ji prine-®e usoda v bodočnosti. Juliana iz Nizozemske, ki Postane 18 let stara meseca Septembra, hčerka nizozemske kraljice, ki zna dočakati 8e lepo bodočnost, kajti Nizozemci so počasni ljudje in bo-kraljevo vlado najbrže še d°lgo uživali. Beatrice je hčerka španske-kralja, ponosno dekle, dokler ponos gre, bo 18 let stara v Poletju. 1'igrid, hčerka švedskega kionprinca, je najmlajša kra-Jevska cvetka v Evropi. V po-,etju bo baš spolnila 17 let. Se ena princezinja je, ki pa danes nima svoje domovine, in J® J'e Irene, 23 letna sestra biv-grškega kralja Jurija II Najbrž bo ostali del svojega *lvljenja preživela kot pripro- ■iiv^illp • m k v M r i ' HL i ' "Ct'H • t^^HflHHfl Hiida Lukcemburška Švedska Martha Španska Beatrice Grška Irena sta državljanka. Grki ne bodo več klicali kraljev nazaj. Koliko izmed teh deklet, bo kraljic v bodočnosti? Danes so še vse mlade, vzgojujejo se v raznih zavodih, so pod strogim nadzorstvom, in večina njih se uči tudi kaj koristnega za življenje, ker bodočnost je tako nesigurna glede kraljic in kraljev! Skoro bi rekli, da so te zadnje evropske princezinje kot žive podobe onih, o katerih smo svoje dni čitali v pravljicah. Toda moderni čas je tudi nje prevzel. Nič več ne hodijo okoli po širokih dvoranah z dolgimi krili, z bisernimi paj-čolani in bajno nežnostjo. Te princezinje so kot njih ostale sestre po svetu, se oprijele "mode", imajo kratka krila, pristrižene lase, niso več tajin-stveno nepristopne, ne žalujejo za zamreženimi okni in čakajo ljubečega princa. Laška Giovanna je znana kot precej razposajeno dekle, ki jaha okoli po Campanji okoli Rima v družbi enako razposajenih moških jezdecev ter dela kraljevemu atetu mnogo skrbi. Princezinja Marie-Jose iz Belgije je poznana kot izvrstna atletka, je pa tudi sentimentalna in se zlasti zanima za godbo. Menda najbolj priljubljena med narodom je pa Beatrice iz Španije. Resnica je, da jo| narod nekako obožuje, ali iz neznanja ali pa ima res čarov-; niške zmožnosti, da upljiva na srca ljudi. V sebi ma angleško kri, ker njena mati je Angleži-j nja, je velika ljubiteljica športa in se prav nič ne zmeni, kaj j bo nekdga dne, ako Španija preneha biti monarhija. Ona! se bo vseeno veselila življenja v tem ali onem poklicu. Med žalostnimi je pa najbolj žalostna princezinja Evdoksija iz Bolgarske, kajti do-, bro pozna trpljenje svojega naroda. Napram ameriškim poročevalcem se je izjavila, da imajo tudi princezinje svoje tešite ure, in da je marsikateremu priprostemu dekletu bolje postlano kot pa njej. V glavnem se zanima za zgodovino, toda skoro vsak teden dvakrat ali trikrat jo lahko vidite v javnih bolnišnicah in sirotišnicah, kjer skuša lajšati gorje betežnim. Da, res. tudi med kraljevsko rodbino se dobijo mchkočutna in usmiljena srca. Precej živahna in bolje poznana Amerikancem je pa KRALJEVE EVROPSKE LEPOTICE ČAKAJO ŽENINOV Enajst mladih kraljevskih lepotic zre v neznano bodočnost v vedno bolj demokratični Evropi princezinja Ileana, hči romup- teljica," je odgovorila. In ra-ske kraljeve dvojice, ki se je njeni vojak se je začudil, po-lansko leto mudila s svojo ma-| ljubil roko in odvrnil: "Nisem terjo v Ameriki. Naj omenimo | vedel, da so princezinje ta-še, da je Ileana sestra jugoslo- ke." Mogoče se take zgodbe vanske kraljice Marije. Je to vitka, nežna balkanska cvetka, polna živahnosti in ljubezni do športa. Pripovedujo se o nji, da je nekoč tekom vojne dobila bogato denarno darilo. Mlado dekle bi si nabavilo Najbolj resna, obenem pa tudi najbolj energična med evropskimi princezinjami je pa princezinja Juliana iz Nizozemske. To je tudi jako važna oseba, ta Juliana, kajti ona je edina hčerka nizozemske kraljice, oziroma edini otrok, upanje kraljeve Orange hiše. Naj bo njena bodočnost ka-koršna že hoče, enkrat bo kraljica, ako prej ne umrje. Nizo- Belgijska Marie-Jose lišp in dragulje, toda Ileana se je spomnila ,da s tem denarjem lahko za en mesec zbolj-ša in poveča hrano ranjencev v neki bolnici, šla je torej tja, kjer je bila sprejeta z glasnimi pozdravnimi klici. Prince-zinji pa ni ušlo, da stoji v kotu molčeča oseba, ki se ni udeležila pozdrava. Stopi torej k njemu, stegne roko v pozdrav in vpraša, zakaj jo ne pozdravi? "Jaz sovražim princezinje!" se je glasil odgovor. "Toda saj nisem prišla kot princezinja, pač pa kot prija- Julijana Nizozemska pripovedujejo z n/imenom,. da se širi popularnost princezinje, mogoče so izmišljene, vseeno, romunska Ileana je kolikor ^toliko demokratična, j še bolj demokratična je pa princezinja Irena, katere sta-riši so pa izgubili kraljevsko krono in je danes takorekoč brez domovine. S svojo materjo Sofijo stanuje v precej zmerni vili blizu Florence, kjer jo vidite pri javnih plesih, kako pleše z mladimi fanti, sedi za navaidno mizo in vži-va večerjo in je videti, kot da j ji enaka zabava dobro prija Ileana Rumunska zemski narod je sicer skrajno demokratičen, toda zaenkrat je pri njih kraljeva oblast še dobro utrjena. Nizozemci ne ljubijo političnih izprememb, revolucij in prevratov. Veseli so, da lahko nemoteno sledijo svoji trgovini in svojemu ribištvu ter farmargtvu. Pa so tudi njih vladarji jako zmerni, nimajo dosti pravic in vedno gledajo, da ne dražijo po nepotrebnem naroda. Ako bi bi-ie druge kraljeve in cesarske rodbine enake kot je nizozemska, tedaj bi bila Evropa danes Danska Feodora Laška Giovanna BSK Bolgarska Eudoxie Švedska Ingrid še polna kronanih glav. Drugače je pa pri laški princezinji Giovanni. Njen oče kot zadnje čase Mussolini, ne vesta, kje bi ji dobila ženina. Govori se, da je Mussolini že sklepal nekako pogodbo z Ahmed Zogu, ki je danes vladar v Albaniji, na katero Italije gleda tako poželjivo. Ako bi ta Ahmed Zogu dobil roko laške princezinje Giovanne, tedaj bi Albanija kar tako. prešla pod italijanski protektorat. Govori se pa tudi, da Giovanna ni prav nič hotela slišati o taki zvezi, in je rekla, da gre raje v samostan kot v Albanske hribe med divjake. Sicer se je pa eni kot drugi princezinji v Evropi že teško ozirati za kraljevimi ženini. Fantov ni kraljevskega rodu na izbero, in še ti, ki so, ne vedo, ali bodo kdaj kralji ali nikoli. Romunski, bolgarski, španski, laški prestoli niso nič kaj posebno varni, in tekom 15 let se zgodovina mnogo preobrne v drugo smer kot je.tekla prej. Računa se, da je danes v Evropi vsega skupaj 116 kraljevskih princev in pricezinj. Nadalje so spretni štatistikar-ji izračunali, da ti mladi princi in princezinje veljajo evropske monarhije približno 60 milijonov dolarjev na leto. Pred sto leti bi menda veljali mnogo več, kajti tedaj nikomur niti v glavo ni padlo kritizirati potratno življenje kraljevskih dvorov. Danes pa živimo v času demokracije, in radovedni javni kritikarji, pisatelji, in radikal-ci vtikajo svoje nosove vsepovsod in obveščujejo javnost kako se godi na tem ali onem dvoru. To zaleže, da se marsi-kaka potratnost odpravi. Pripoveduje se, in ameriško časopisje je tiskalo to pripovedovanje kot' golo resnico, da ko se je romunska kraljica Marija vrnila v domovino da je silno zabavljala čez Ameri-kance. Vpričo svojih dvornih dam ,se je baje kraljica izjavila: "Moj sin je imel čisto prav, ko je rekel, da so oni (Amerikanci) čreda prascev." No, če je kraljica to res izjavila ali ne, mi ne moremo priseči, toda zanesljivi ameriški poročevalci časopisov v Evropi so natočili te besede kot čisto resnico. In da romunska kraljica še ne pozna demokratičnega duha, pričajo njene sledeče besede: "Kaj hočete pričakovati od ljudi, ki kličejo svojega predsednika s pr- vim, krstnim imenom? Ameriškemu narodu ni nič svetega. Oni mislijo, da so največji narod na svetu. Nihče jim ne ugovarja, da Amerikanci niso najbogatejši, toda veliki! Uf! Well, vsak po svoje! Ko smo mi prišli iz stare domovine v Ameriko, smo tudi mislili, da je treba poljubovati roke damam višjih krogov. Toda ameriška atmosfera vas prav kmalu prepriča, da je veliko bolj zdravo, če se poljubi dekleta, katerega se ljubi kot pa roko ženske prisiljeno in ne-hoteč. Ako bi Maria in njena hčerka Ileana se mudili par let v Ameriki, tedaj bi tudi prišle do istega prepričanja. Boljša je svobodna demokracija kot pa prisiljena aristokracija. In v Evropi bo s časom tudi tako, -o- Napredek v Clevelandu. (Piš? Miss Josq>hine Menart) Prav lepo 3e zahvalim uredništvu "Ameriške Domovine," ker mi je dalo priliko, da sporočim par vrstic javnosti glede našega življenja, delovanja in napredka v Clevelandu. Večkrat sem že čitala v listu, kako mnogi opisujejo dogodke bivših časov, ali spremembe v našem življenju. Tudi jaz se interesiram za take dogodke. Človek, ki je vsaj nekoliko pozoren, kuj se godi okoli njegr., pač sprevidi kako čas hiti in nikdar ne čaka na nas. Mi Slovenci in Slovenke v Clevelandu se pa zelo dobro potrudimo, da ne pustimo časa bežati mimo, ne da bi potegnili kaj koristi od tega. Tekopi zadnjih petnajst let je slovenski Cleveland sijajno napredoval. Saj imamo Slovence v vsakovrstnih uradih, imamo banke, posojilnice, naše profe3ijonelne mo2e, kulturne zavode, narodne domove. Za vse to je bilo potreba učenje in zanimanje. Mislim, da ni urada ali profesije v Clevelandu, kjer Slovenci ne bi bili zastopani. Vse to nam kaže, da se naš narod zanima za napredek in da misli na boljšo bodočnost, in je tudi dokaz, da smo bistrega uma, samo ako se potrudimo in se borimo za boljši obstanek. Približno tri leta je tega, odkar se je tudi mladina začela zanimati za naše življenje, zlasti na društvenem polju. Prišli so do spoznanja, da imamo v Clevelandu, in med ameriškimi Slovenci sploh ravno tako dobre in izvanredne organizacije glede podpore kot se dobijo med Amerikanci. Koliko stoti-sočev dolarjev slovenskega denarja se je zaneslo med ameriške bogate kompanije, dočim smo mi ponižno stali ob strahi. Naša mladina pa je le prišla za nami, čemur je dokaz, da naše matere in očetje so po veliki večini imeli dober, blaži-len upljiv na svoje otroke. Naj-prvo so pri mladini vspeli klubi, nato so pa že začela rasti mladinska slovenska društva. Nič za to, če imajo nekateri svoje seje in korespondenco samo v angleškem jeziku, pa imajo drugi zopet seje v obeh jezikih, torej je na svobodo dano, kako želi član izraziti svoje mišljenje. Glavna stvar je, da smo pri slovenski organizaciji, in da se mladina zaveda, da je njih oče in mati pošten Slovenec in poštena Slovenka. F. F. Legati HARDWARE STORE Slovenska trgovina z dobro železnino, izvrstnimi barvami, oljem. V zalogi imamo krasne radio aparate. Vsakovrstno koristno orodje za hišo in dom. Se priporočam rojakom in želim vsem Vesele Velikonočne Praznike! 711 E. 152nd St. Tel. Eddy 3914-M Anton Gubane, Slovenska trgovina Z MODNIM BLAGOM Zakaj bi hodili drugam, ko ste pri meni bolj pošteno in vedno z dobrim blagom postrežem po ja-ko zmernih cenah! Vsem rojakom želim vesele velikonočne praznike! 16725 Waterloo Rd. Valentin Habjan Dobro poznana SLOVENSKA PEKARIJA kjer dobite ob vsakem času najboljši domač kruh ter vsakovrstno okusno pecivo. 9 Vsem svojim odjemalcem kot znancem in prijateljem želim vesele velikonočne praznike! 17107 Grovewood Ave. 9i &j 9 9 i 01 9 9 9 9 9 01 9 9 s 9 9 9 9 95 9j | 9 95 95 95 g 95 95 9, 9 ~ Louis Lavtižar Slovenska trgovina Z GROCERIJO IN MESOM Izvrstne šunke, gnjati, plečeta, klobase in drugo fino domače meso za praznike Želim vsem rojakom veselo Velikonoč! 1193 E. 60th St. Tel. Florida 2379-R North Collinwood Garage Pooblaščena postaja Dodge Bros. za postrežbo in splošna popravila vsakovrstnih avtomobilov. V slučaju nezgode pokličite nas po dnevu ali ponoči. Prodajam tudi rabljene avtomobile v dobrem stanju. A. GERBIC, lastnik E. 161. cesta in Waterloo Rd. Eddy 6832 Voščim vesele velikonočne praznike! B fS fS B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B Velikonočni spomini. Spomini mi hite v rojstno domovino, v leta, ko smo malčki tako teško pričakovali tega zaželjenega praznika. Da se Velikanoč slovesno praznuje, zato so upeljani seveda posebni običaji. Bilo je še celih deset dni pred velikonočno nedeljo pa smo otroci že stikali po drač-ju za zelenjem, stariši so kupili oljko od moža, ki jo je prinesel iz daljnih Brdov. Vsa ostala skrb pa je prišla nad naše glave, namreč, kako tej oljki priložiti domačega zelenja, zlasti še, ako je za praznike narava še spala, tedaj nam je vsako brstje dobrodošlo, da okinčamo kot so nekateri imenovali "boganico", zopet drugi pa "butaro". Kako so nam dišala jabolka, ki so bila privezana na tej boganici, na vse načine ovita s pestrimi trakovi. Ta okrasek nam je služil na cvetno nedeljp, ko smo ponosno korakali v cerkev. Vsak je bil prepričan, da je njegova boganica najlepša, zraven smo se pa milo ozirali na jabolka in teško čakali, da smo pohiteli domov, nakar smo bili deležni prvega velikonočnega blagoslova v obliki jabolk. Skrbno so oče spravili blagoslovljen les, ki jim je služil za vsakovrstne lučaje tekom leta, n. pr. ako se je priprav-* ljalo k nevihti, so nekoliko tega lesa vrgli v ogenj. Učili so nas, da se s tem odvrne točo. Ob božičnih praznikih so s tem blagoslovljenim lesom kadili po hiši, kar se je ponavljalo tudi k Novemu letu in na večer pred sv. Tremi Kralji. Vedeli smo torej kakšne koristi je naša boganica. Torej obredi cvetne nedelje so bili z boganico končani, in treba je bilo začeti skrbeti za vse druge prij&Sv®, kfer napočil je veliki ted^nf V četrtek zvonovi utihnejo do velike sobote. Za nadomestilo zvone-nja smo imeli raglje in razne ropotače. Skrbno smo pregledali, če je naše "orodje" za ropotanje v zvoniku vse v redu, in ko je pri maši v četrtek se zapelo: Gloria in exselsis Deo, tedaj je vse xvonenje utihnilo, in za nas je nastopila ura . . . Nekako hudo nam je bilo, ker so zvonovi utihnili samo do sobote. Radi nas bi lahko molčali en mesec, kajti neizrečeno radi smo "ragljali" v zvoniku. Kako smo teško čakali trenutka, ura v zvoniku je šla vse prepočasi, ko je pa prišel trenutek, tedaj smo začeli ropotati, da nas je večkrat prišel cerkovnik opozoriti, naj vendar že nehamo, ker že pol ure ragljamo. No, v soboto zjutraj smo izgubili naše delo in velika žalost se je vselila v naša srca. Mislili smo, da je sveta konec. No, dolgo nismo imeli časa misliti na to, ker treba je bilo pripraviti blagoslovljen ogenj. Hej, koliko smo mi drv skupaj nanosili, kakor smo kurili na prostem pred cerkvijo, kot bi bilo treba pripraviti gromno grmado, ki naj sveti daleč po okolici in — kot v nekdanjih časih — naznanja ljudem, da se bliža strašni Turek. Seveda, slediti smo morali starim običajem. Ko je bil ogenj blagoslovljen, smo hitro bežali z njim na svoje domove. V ta namen nam je oče preskrbel posebno gobo. To so bile nekake lesne gobe, ki so se dale tako pripraviti, da so jih rabili s pomočjo kresilnega kamna in so potem vžigali tobak! v pipi bj-ez vžigalic. To je bilo edino sredstvo v starih časih, ko še vžigalic niso poznali, nam so pa te gobe služile, da smo nosili z njimi blagoslovljen ogenj domov. Ampak največji križ je bil s tem, ker na veliko soboto je navadno jako' rado deževalo.] Če se je goba zmočila, ni hotela goreti. Primeril se je tudi slučaj, da je goba sama vgas-nila, in to že blizu doma. Nekateri paglavci so bili poredni dovolj, da so ponujali vžigalice, da zopet prižgemo gobo, toda nam je bilo strogo zabičano, da prinesemo pristno blagoslovljen ogenj na gobi. S tem ognjem so potem mati doma zapalili v kuhinji in pristavili v velikanskem loncu gnjat za velikonočni obed. Hm, kako je lepo dišalo okoli ognjišča. V' duhu sem pospravil po grlu že vso gnjat, dasi je bil eden največjih postov isti dan. Da smo pa lahko skušnjave v gnatjo krotili, smo imeli dosti posla s piruhi. Prerekali smo se, katera barva je najlepša, koliko piruhov bo vsak imel. Kako me je pri srcu težilo, ko je kdo meril s krajcarjem na moj piruh, kajti vse bi bil rad imel: piruh cel in krajcar v žepu. Medtem so se pa dekleta začela praznično opravljati, skrbno so ozaljšale jerbase, naložile so velikonočni kolač in lepo dišečo gnjat, pridejale so nekoliko piruhov, par klobas, kos hrena, in vse lepo pregrnile z najlepšim prtom. Kako so se dekleta" postavila z jerbasom na glavi. Nečastno bi bilo, če bi katera jerbas z roko držala, ko so nosile v cerkev. Vse so bile na mestu ob določeni uri, ko se je vršil blagoslov velikonočnih dobrot. Doma so si pa fantje snažili visoke škornje, prinašali so na dan hlače iz irhovine, telovni l$e z debelimi, srebrnimi gumbi, vse se je svetilo kot srebro. Za kosmatimi klobuki pa so nosili krivce ruševca. Pri voščili so si tudi viržinke. Ob peti uri popoldne je bi lo vstajenje Mi ©tropi kot fantje in dekleta, vse je bilo skrajno zaposleno. Treba je bilo marsikaj odločiti, da bo šlo vse kot pri naviti uri. Zme nili smo se, kdo bo potrkaval, kdo bo nosil bandera. Kmalu je zagrmel iz topiča strel, ki je naznanjal vstajenje. Pri tem je pa zadonel največji zvon pri fari, ki je vabil vse skupaj, da se lepo uvrstijo v procesijo. Malčki smo bili prvi, ponižno jsftio korakali ob zvokih lepo ubranega potrka vanja. Res je lepo zvonilo, to da mislili smo, da je ragljanje še lepše. Velikonočna procesija se je vila na polje ob ubranem petju cerkvenega zbora in potem zopet nazaj v cerkev. Žarela so nam lica od veselja, vsi stanovi smo bili srečni, zadovoljni in veseli, kajti bila je — Velikanoč! (Primož Kogoj) Huzarji. Odkod ta naziv? Pravijo, da je madžarski kralj Matjaž iz dal povelje, da se vzame k vojakom vsak dvajseti mož ali po en mož iz vsakega kmetske-ga posestva, ali pa, da je se stavil telesno stražo, pri kateri je prejemal vsak mož dvajset arov (majhen novec tedanjega časa) mezde. Tako bi bilo soditi tudi po imenu "husz (dvajset). Vei-jetneje je, da so bili huzarji hrvatska milica, po katere vzorcu so se uredili madžarski jezdici-plemiči in kamor je moral pristopiti vsak dvajseti plemič. V zgodovini se omenjajo huzarji za kralja Žige, in sicer v njegovih vojnih pohodih proti Čehom. Kasneje se je na Madžarskem razširilo ime na vse konjenike v vojski. Nemčija je uzrla prve huzarje za Ferdinanda I., ki so mu mnogo pomagali v šmal-kandenski vojni. Proslavili so se po svoji okretnosti in hrab-roti, a i pridobili ime še bolj po svoji krutosti in divjosti. Oboroženi so bili s tenkimi sulicami, kiji in krivimi sablja- mi, nosili so oprsne oklepe in neprodirne šleme, dolge suknje, ozke hlače in nizke čevlje. Dasi so v kasnejših vojnah nastopali skoro po vseh bojiščih, se ime huzar rabi redko. V tridesetletni vojni so bili obo roženi s sabljo, karabinko in pištolo. Le najimenitnejši vodje so nosili oklepno srajco ali četverooglato kovinsko ploščo na prsih, često se imenujejo huzarji od 1. 1660, dasi so bili še vedno iregularna vojska, dokler ni bil 1. 1688 ustanovljen v Avstriji prvi huzarski polk redne vojske. Huzarji tedanjega časa so imeli razen dosedanjega orožja pet čevljev dolg palaš (meč), ki je bil pritrjen ob sedlu in ki so ga uporabljali kot kopje. Osovra-žili so se svojim sovražnikom, zlasti Francozom. Kmalu je maršal Luxembourg po vzorcu dveh ujetih huzarjev ustanovil francoski huzarski polk. Temu vzgledu so nato sledile! druge države. Na Poljskem so' poznali huzarje že izza 1. 1530 vendar so bili tam v popolnih oklepih. Ker je sledflo vsakemu huzarju najmanj pet do osem oborožencev, so bili podobni srednjeveškim oklopni-kom. Pozneje so se huzarji posebno proslavili v nasledstve-nih vojnah, število huzarskih polkov je zelo naraščalo. Friderik II. je ustanovil na Pruskem po vrsti kar pet huzarskih polkov. V Rusiji so izpre-menili četrtino vse konjenice v huzarje. Katarina II. je hotela preobraziti v huzarje celo Iflozake, a si je po uporu Pu-gačeva premislila. Sedaj imajo huzarje skoro vse evropske armade in tudi prekmorske države jih posnemajo, v kolikor pride v moderni vojski konjenica sploh še v poštev. -o- Iz zgodovine ! brk. Brade v splošnem in brki v posebnem so se morali pokoravati že tolikim odredbam in pravilom, da to lahko smatramo za enega vzrokov, ki so njih nosilce, kot vse ponižane in razžaljene, prikupile nežnim srcem. Seveda velja to za dobre stare čase. Moderno ženstvo ljubi goloto. Sedaj ko so krepki možati brki toliko kot poraženi, si oglejmo malo, kakšne boje so vse morali prestati. V prvi vrsti je nastopil proti njim mogočen zavod "Francoska banka", ki je svojim nameščencem prepovedal nositi brke. Ponosni in smeli izraz, ki so ga dajali brki mladostnim obličjem, se ni prile-gel resnemu in treznemu značaju te solidne ustanove. Vzgledu banke je sledila večina javnih uradov, radi česar je bila velikemu delu francoske mladeži prepovedana noš-nja brk. L. 1792 so dobili vojaki prepoved mazati in sukati si brke še isto leto pa je bilo le grenadirjem dovoljeno nositi brke. Deset let kasneje je izšla naredba, ki je priznala to dičenje edino le konjenici, a tudi pri tej dragonci niso smeli biti brkati. L. 1822 je bilo častnikom vseh vrst vojske zopet dopuščeno nositi brke, deset let pozneje pa so bili "brki v francoski vojski obvezno predpisani. Le mornarji se slej kot prej niso smeli dičiti z njimi. Vzrok temu so baje higi-jenski in zdravstveni razlogi. Odvetniki dolgo časa niso smeli nastopati pred sodišči z brki, nasprotno pa so smeli duhovniki vedno in povsod ponašati se z njimi, šele resni časi, ki so prišli nad Francijo koncem 18 stoletja, so napravili konec duhovniškim brkom. Da gledališki igralci niso nosili in ne nosijo brk, je splošno znano. Pri civilistih se je v Franciji noša brkov udomačila po padcu drugega cesarstva. Z dvajsetim stoletjem so se pojavili tako zvani angleški, t. j. pristriženi brki. Dandanes pa srečujemo večino moških obrazov brez brad in brez brkov. M M & M S. M M M M A M M & A M M ^ M M M M & & M M M M M M M M M M M M M M M >.£ Ji M & M £ £ A JI ^ M M \J& M & A ^ M & & M & d M d d -■•i »t-? A A £ 4 m NAŠI NOVI PROSTORI vam bodo gotovo ugajali, ker vam sedaj lahko še mnogo bolje in točneje postrežemo z najboljšimi jedili. Se priporočamo vsem starim odjemalcem kot prijazno vabimo tudi nove! Jennetta Restaurant 6009 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike! Matt Kobal GROCERIJA in MESNICA Se priporočamo starim in novim od-jemalcem zlasti za praznike! Pri nas se lahko zanesete na dobro postrežbo, blago in zmerne cene. Vesele velikonočne praznike! 1148 E. 71st St. Tel. Florida 385-J Louis Gregorič Slovenska GROCERIJA in MESNICA Slovenska trgovina, <5 kateri slovenske gospodinje dobro vedo, da dobijo vselej ob vsaki priliki sveže blago, po jako zmernih cenah. Se posebno toplo priporočam za Velikonoč in voščim vsem rojakom Vesele velikonočne praznike! 1171 E. 74thSt. Tel. Penn 1015-RX Slovencem zelo priljubljena BRIVNICA se nahaja v poslopju Grdinove dvorane. Tu se zanesete lahko, da dobite prav čisto in točno postrežbo. Zlasti se priporoča ženam in dekletom za striženje las. Otroci dobijo pri nas točno, prav prijazno postrežbo. Veselo Velikonoč vsem! Nick Bohar 6023 St. Clair Ave. Rand. 8141 John Rožanc Slovencem priljubljena trgovina Z MODNIM BLAGOM v Collinwoodu. Sveže blago, dobra postrežba, prijateljska beseda, nizke cene. Vsem Slovencem želim prav vesele Velikonočne praznike! 15721 Waterloo Rd. Tel. Eddy 3286 r r 1 r r m w w 9 w w I w w r I r 1 if r r w ' i? tr r šf r r r -r r ■ r 1 T0 r . ir r ET - i r - ■r r r 6T S r If ir r r r r r r i? r r ■ K £ r r S € K € K t 5 % r E r r K if g K € Z € € K K t t K K K K K K € € € K % K K K t 6 & k & & & & & £ & S 5 6 & «8 ' S £ £ M & M S. £ M £ £ M $ & $ $ -S £ & & & $ & & $ & -S & 5 6 >8 & & ^ & & & VICTOR BERNOT SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA Želi vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike! 16001 HOLMES AVE. 3 & r w r r r ANTON SVETE Grocerija in mehke pijače. Izvrsten sladoled. Raznovrstne potrebščine. Želim vsem rojakom vesele velikonočne praznike! 1184 E. 60th St. Rand. 7254 ANTON MARTINČIČ SLOVENSKA GROCERIJA Se uljudno priporoča gospodinjam za VELIKONOČ! Vsem svojim odjemalcem želim vesele velikonočne praznike! 5919 Prosser Ave. Rand, 0982 JOHN ASSEG SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA Za praznike smo še posebno dobro pripravljeni vam pošteno postreči z najboljšim blagom. Veselo Alelujo! 15638 Holmes Ave. Eddy 8139 LUDWJG BREZAR DOBRE MEHKE PIJAČE ZA VSE PRILIKE! GROCERIJSKO BLAGO Želim v jem rojakom vesele velikonočne praznike! 1142 E. 6Sih ST. EAST 6P ST. DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA NICK SPELIC, lastnik Vesele velikonočne praznike! 1007 E. 66th PLACE FRANK MOČNIK SLOVENSKI KROJAČ Želi vsem Slovencem vesele velikonočne praznike in se jim toplo priporoča za nabavo novih OBLEK 6911 ST. CLAIR AVE. Joseph Metlika SLOVENSKA GROCERIJA Se priporoča cenjenim gospodinjam za praznike v obilen poset in iz-bero svežega grocerijske-ga blago po zmernih cenah! Vesele velikonočne praznike! 1287 E. 55th St. Rand. 0923 r r r r r r r r r r r r r r r r r vr. r r r r r r r r w r r r r r r m r ^ r r ir r r Šf r r p* F št r r r r r r r r r r r r r r r r sr V & i? tr v tr r r p* r r ^ r r ^ r r r r r fiT gr čr r Moj oče. Moj oče je bil najboljši človek, ki sem ga v življenju poznal. Najboljši človek je gotovo tisti, ki ti največ da. Meni je največ dal moj oče. Cankar pravi, da na svetu ni darovanja, da je na svetu samo vračanje. Morda. Toda moj oče je meni le nesebično dajal. Dasi ni bil nikoli posebno imovit, mi je dal poleg navadnih živ-Ijenskih potrebščin tudi razne glasbene inštrumente, slovenske muzikalije, slovenske učne knjige, slovenske leposlovne liste, dela slovenskih pisatelje\ in pesnikov, dal mi je ljubezen do lepe prirode. Kako bi mogel našteti vse, kar mi je da) moj oče! Kaj sem jaz njemu dal, s čim sem mu povrnil? Ah. nič mu nisem dal. Morda komaj trohico ljubezni. Zakaj pišem o svojem očetu vprav sedaj o Veliki noči? Zato, ker se najbolj živo spomnim nanj takrat, ko v deželo zopet pridiha solnčna pomlad. Vsako pomlad sva z očetom prijetno kramljala o lepoti prirode, o lepoti slovenskih planin, gričav, livad in njiv. Tedaj je obujal spomine na svojo srečno mladost in na tiste blažene ure, ki sva jih midva skupaj preživela v podnožju slovenskih planin. Samo enkrat sem užival ž njim pomlad pod Grintovcem, a ta pomlad mi ne gre iz spomina. .. Leta 1893. je moj oče popeljal mojo mater in mene, štiriletnega otroka, čez ocean v novo domovino. Razmere v domovini so postajale čim dalje težje in neprijetne j še. Moj oče, tedaj mlad in navdušen godbenik in pevec, je čutil v sebi več zmožnosti nego jih je rabil za ubožno dolenjsko vas. Sklenil je torej poskusiti svojo srečo za morjem. To srečo je v precejšnji meri tudi našel. Kamor je prišel, je takoj ustanovil svoj pevski zbor in god.bo. Med rojaki je izklilo veselo življenje. Vendar so mu misli neprestano vhajale nazaj v domovino. Polaščalo se ga je domo-tožje. Kar ni mogel pozabiti na lepoto domačih pokrajin. Vrnili smo se v domovino leta 1898. V letih bivanja v Ameriki mi je oče neštetokrat govoril o lepoti domovine, o slovenski čudežni pomladi, tako da mi je s svojim živahnim čuv-stvenim pripovedovanjem vzbudil željo, prepričati se na svoje oči o vsej tej veliki lepoti. In glej, ko se znajdem nekega majskega jutra * Kranju, mi oče z vlaka pokaže na planine, ki so se kopale v toplem pomladanskem solncu. Ostrmel sem nad toliko krasoto. Tisti dan so se začeli zame srečni, brezskrbni dnevi, ki pa so po bliskovo minuli. Trajali so komaj eno leto. V tistih blaženih dneh sem s tovariši hodil po gozdovih, skakljal po travnikih in lokah, iskal studencev po gorovju in lazil po zvonikih. Do zvonikov, zvonov in zvonenja sem imel posebno nagnenje. Oblezel sem najmanj petdeset zvonikov in sem vedel za težo skoro vsakega zvona. Nisem se pa zanimal samo za zvonove, veselil sem se tudi razgleda z zvonika. To moje prijetno življenje pa ni bilo mojemu betežnemu dedu po volji. Pogosto me je karal radi teh izletov, češ, da samo hlače trgam in čas zapravljam in da bi bilo bolj koristno zame, če bi več molil. Kadar je moj oče slišal to pridigo, se je nasmehnil in pripomnil, da menda ni stvar tako huda. Dasi sta bila oče in sin, sta bila vendar čisto drugačna človeka. Ded ni razumel otroškega veselja, ni čutil z otrokom. Vse kaj drugega pa je bilo razmerje med mojim očetom in menoj. Moje veselje je bilo njegovo veselje, in moje čuvstvovanje njegovo čuvstvovanje. Moj oče se je rodil v Veleso-vem na Gorenjskem. Prekrasna okolica je to. Z gore od bele cerkvice štefanjske se odpira veličasten razgled po go- renjski strani: v ozadju snežna velikana Grintovec in Koč-na z zeleno Zaplato, na desno gologlavi Storžec, na levo kopi-časti Krvavec, na zapadu očak Triglav s svojimi sinovi in vnuki. Pod goro pa se razteza travnata dolinica, obrobljena s prijaznimi griči, med katerimi je najlepši, vsaj zame, Obla gorica. V podnožju Štefanje gore pa stoji župna cerkev vele-sovska z orjaškim samostanskim zidovjem. Tu so v prejšnjih stoletjih bivale nune do-minikanke. Že stara narodna pesem nam opeva velesovske prebivalke: Stoji, stoji tam pod goro en klošterček Velesovo, • v njem pa biva nun deset — V današnjih dneh slovi vele-sovska cerkev posebno radi znamenitih slik mojstra Kremser-Schmidta. V tej romantični okolici torej je preživel moj oče svoja mlada leta. V tej okolici sem tudi jaz preživel najlepše' dni življenja. To je bil rajski čas, čas pomladi, svetel in deviški. Vsenaokoli rosa in žarki, iskre in biseri, petje in cvetje. Kako bi pozabil na pomladansko nedeljsko jutro, ki sem ga v tistem davno minulem srečnem času preživel s svojim očetom! Stala sva na Obli gorici, ->dkoder se je odpiral razgled na vse strani: proti Ljubljani, proti Kamniku, proti Kranju. Kamor je neslo oko, morje samih rož, zelenja in trave, kot bi si postlalo dekle na livadi in bi dihalo in bi valovali njeni razpleteni lasje in plapolali v rosni sapi. Cvet je šepetal s cvetom in se klanjal in zibal, a kadar je zapihal veter, tedaj svojega moža." Enaki želji. Urša: "Moj prvi mož je bi! mnogo boljši kakor ti. Želela bi, da bi bil še pri življenju." Mož: "Jaz tudi." Slab izgovor. Odvetnikova žena pride nepričakovano v pisarno svojega moža in najde tam lepo strojepisko. "Saj si mi vendar rekel, da imaš starejšo in grdo žen-sko." pravi žena. Odvetnik: "Saj jo tudi imam, toda danes je slučajno bolna in je poslala svojo ne čakinjo." Njegova bolezen. Jožek: "Mama, danes ne morem v šolo." Mama: "Zakaj ne?" Jožek: "Ne počutim se dobro." Mama: "Kje se ne počutiš dobro?" Jožek: "V šoli." Snubec. Zora: "Vaše ponudbe, gospod profesor, za enkrat ne morem sprejeti, ker vas še premalo poznam." Profesor: "Potem pa pri dem čez eno uro zopet." Lepo življenje. Tonček: "Atek, stric pa živi s svojo ženo prav lepo." Oče: "Kako pa prideš na to?" Tonček: "Saj si baš rekel mami, da stric pleše, ona pa žvižga." Slabo znamenje. Neža: "Kako si upate prositi za mojo roko, vi ničvred-než, vi. . ." Miha (dostojanstveno): "Gospodična, opozoriti vas moram, da še nisva poroče >> na. & fe* 0 9] 0J 0 91 9i 9! a 9! 9! 9! 9! 9! 9 9! 9! 9! 91 9 9! 9J 9! 9 9 9 9! 9 9! 9 LOUIS OSWALD MEAT MARKET — SLOVENSKA MESNICA Poskusite pri nas za velikonočne dobrote. Mi smo prepričani, da se boste prihodnje leto zopet oglasili. Vesele Velikonočne Praznike! 17203 Grovewood Ave. JOS. P0ZELNIK SLOVENSKO NARODNO KEGLJIŠČE v Lauschetovih prostorih. 6125 ST. CLAIR AVE. Vesele praznike! Poderite nekaj kegljev za Velikonoč! CHARLES LESJAK SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA Vesele velikonočne praznike! t 15708 Saranac Rd. B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B 91 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M & M M M M M M & M M M 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 9 0 Jos. Likozar Priporoča svoje čedne prostore, kjer dobite vselej dobro pijačo. Na razpolago so tudi dvorane za društvene seje, zbirališča ali veselice. Vsem Slovencem želim vesele velikonočne praznike! 6006 St. Clair Ave. Rand. 7472 r w r John Strauss V zalogi vedno fine mehke pijače! ' Se priporočam vsem svojim prijateljem in znancem za prijazen obisk in jim želim prav vesele velikonočne praznike! 881 E. 79th St. Tel. Rancl. 7633 \ Joo1. Janez 830 E. 140th St. Slovencem priljubiiena grocerija in MESNICA ^ \ Za praznike boste pri nas pošteno, iskreno in z najboljšim blagom postrežem. Želim vsem cenjenim odjemalcem prav vesele veliko ločne praznike! \ 830 E. 140th St. i \ v FAAv 7QQ7-T 1 • B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B t? r r w w r r r w Matt s Gairage and Battery Service Sedaj je pomlad. Vaš avtomobil bo moral delati. In kadarkoli vas neče ubogati, tedaj ga pošljite meni. Mi ga pripravimo v najkrajšem času, da vas posluša in boste imeli veselje z njim. \ Vesele velikonočne praznike! \ . Matt's Garage & Battery Service 6013 St. Clair Ave. 4 \ MATT DEBELAK, lastnik \ B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B ^---g* M W * x1 FRANK ZABUKOVEC r " i 6620 St. Clair Ave. g! Trgovina z vsakovrstno kuhinjsko posodo »igračami. Jako lepe veliko-nočne košarice v zalogi. i X* VARIETY STORE \ Vsem rojakom želim vesele \ velikonočne praznike! MIKE VRANEŽA SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Trpežni čevlji za moške in otroke. Blago na jarde in spodnje perilo. \ Voščim vsem vesele velikonočne \ PRAZNIKE! 17105 Grove wood Ave. Tel. Kenmore 01 70 JOHN SMREKAR Slovenska VARIETY TRGOVINA Se priporoča rojakom v obilen poset in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike! 6112-6114 St. Clair Ave. JOHN PREŠERN Slovenska trgovina Z MEHKIMI PIJAČAMI, SLADOM IN HMELJEM Vsem svojim prijateljem prav vesele velikonočne praznike! 5512 Carry Ave. JOS GLAVAN SLOVENSKA MLEKARIJA Želi vsem svojim odjemalcem prav vesele velikonočne praznike! 1166 E. 60th St. JOS. GRBEC ZANESLJIVA POPRAVLJALNICA ČEVLJEV 6026 ST. CLAIR AVE. Želim vsem rojakom veselo Velikonoč! \ \ LOVKO BROS. \ * GASOLINE & OILS Slovensko podjetje, se priporoča rojakom Voščimo vesele velikonočne praznike! \ ANTHONY F. LOVKO, lastnik «• . \V ' * \ ■v- . > .v ^ E. 55th St. vogal Homer Ave. r r r r r r r r r p* r r r p* r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r f r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r r Iz kočevskih gozdov in poljan. Sekira ni samo razredčila in zmanjšala naših gozdov ter zapela zadnje pesmi zajetim gozdnim velikanom, ampak je tudi pregnala iz naših krajev živalske velikane, ki so se pred tisočletji pasli in životarili po ogromnih livadah in ne- ropajo med ostalo, miroljubno divjadjo. Okrog leta 1870. je bilo, ko so ljudje trdili, da je volkove pregnal vlak iz naših krajev. Omenjeni časi so izginili in do leta 1906 ni bilo več slišati o sivih klatežih. Nenadoma pa se je pojavil izredno prodirnih gozdovih, pokriva-' velik volk v okolici Starega jočih našo domovino. V pod- Loga. Naključje je hotelo, da zemeljskih jamah najdemo je prišel kmalu pred cev spret-okostja in rogovja bivola, nega lovca. Ustreljeni volk je jamskega medveda in losa, ki; tehtal 47 kg, visok je bil 80 gotovo niso bili posebno redki cm, dolg pa 1 m 40 cm. Nato tam, kjer se širijo danes rodovitna polja in blešče bela mesta. Pa tudi jelenjadi in srnja-di je vedno manj, odkar godejo nenasitljivi gatri in brenče žage samice tam, kjer je pred leti odmeval viteški lovski rog. Ali v primeri z mnogimi drugimi pokrajinami imamo vendar še nekaj živali iz davnih časov, za katere nas zavidajo mnogi drugi. Pri nas je še precej dobro zastopan prastari divji petelin in tudi medvedi ni posebno redki. Medvedje. Prava domovina medveda v Sloveniji je dokaj slabo obljudeno, prometu nekoliko oddaljeno Kočevje. Ta pokrajina je svet zase, nekak prehod med Alpami in Krasom. Obširne planjave z kraškimi kotlinami, pretrgane z nekaterimi daljšimi dolinami, pokrivajo pašniki, ki so polni leščevja. Okoli pašnikov se razprostirajo široke lože, porastle z jelšami, brezami, topoli, trnjem, praprotjo in razno drugo navlako. Vse je prepreženo z srobotom in robidovno, ki branita dostop v goščave. Med omenjenimi poljanami pa je je bil zopet mir do svetovne vojne. Med vojno, ko je prišlo marsikako zlo v slovenske pokrajine, so prišli tudi požeruš-ki volkovi. Priklatili so se preko Hrvatske iz bosanskih gozdov in se kar za stalno naselili v kočevskih šumah, kljub ropotu vlakov, tovarn in neprestanemu preganjanju lov-,cev. Ostali so radi velike mno-žics srnjadi, med katero neusmiljeno mesarijo. Pojavile so se kar cele tolpe, ki so se v kratkem času tako pomnožile, da jih ni mogoče pregnati. Ne bomo se čudi-dili temu pojavu, če pomislimo, kako ugodna skrivališča imajo volkovi v nedostopnih goščavah in kako hitro se mno-že. Volkulja vrže že v drugem letu, včasi kar po 8 mladičev, ki hitro dorastejo. Volkovi so srnjad tekom enega leta dodobra razredčili; imeli so prav lahek posel, ker je bila vsa divjad početkoma tako preplašena, da se sploh ni branila in ni bežala. Pa tudi lovci v prvih letih niso mogli novi zverjadi kaj posebno do živega. Toda srnjad se je s časom nekoliko orijentirala, lovci pa so se izurili v zasledovanju. Prvi pogoni na velkove so bi- Največje zasluge pri uniče- vanju volkov imata velika kočevska lovca brata Lozarja, ki ne štedita ne s časom in tudi ne z denarjem, samo da bi mo gla očistiti naša lovišča. Od le ta 1920 pa do sedaj so ustre lili in zastrupili v Kočevju nad 70 volkov, kljub temu jih ne morejo zatreti. Potrebno bo; da se zavzame za uničevanje volkov tudi oblast in priskoči na pomoč vsaj z denarnimi prispevki. Nagrade za ustrelje ne volkove ne zadostujejo Škoda, ki so jo povzročili vol kove v Sloveniji, je ogromna uničili so gotovo že več tisoč srn. Dokler ropajo posamezni niso posebno nevarni, toda ka dar jih je po več skupaj, ko eni gonijo, drugi pa čakajo jim uide le redko kaj. Volkovi so se razšli tudi po ostalih delih Slovenije, kjer pa navadno niso dolgo ostali, naj brže radi pomanjkanja hrane Sledili so jih tudi v gamsovih revirjih, ali naj brže niso pri šli do plena, ker so jim gamsi pobegnili v skalovje. Divji prašiči. Dokaj bolj prijazno pa so sprejeli slovenski lovci ščeti-narje, divje prašiče, ki so se znatno pojavili šele po vojni Pred leti se je le redko prikla til kak divji ščetinar v Slovenijo in je bila velika senzacija. če je lovec ustrelil divjega prašiča. Prve stalne divje prašiče je uvedel na Dolenjskem v okolici Novega mesta okrog 1. 1900 neki Schlesinger, ki se je prekrstil po svojem velikem posestvu na Gorjancih v Gori. ania. Iz Galicije si je nabavi brejo divjo krmačo, ki je vrgla precej ljubkih svetlo progastih mladičev. Ko so ti nekoliko odrasli, so slučajno ali ne slu čajno ušli iz ograde. Ker je po P* hribovje, kjer se ogromno posestvo kneza Au-ersperga, pokrito z izredno lepo urejenimi, po večini jelo-vimi in bukovimi gozdovi. Sredi obširnih gozdov so določili že dedje sedanjih gospodarjev velik del sveta, kjer naj po svoje gospodari narava sama. Flora in fauna sta prepuščeni sami sebi. V tem delu je prepovedano sekati, kositi, puliti, streljati, sploh vse, kar bi motilo in škodovalo materi naravi. Trava doraste in se posuši; drevo onemoglo od starosti pade in segnije, iz njegovih ostankov pa poženejo nove rastline. Živali, ptice in četve-ronožci, roparice in koristno, vse živi po svoji volji. Pazniki so postavljeni le za to, da bra- dem. V teh krajih je še precej medvedov, odtod pohajajo dokaj daleč, po vsej ribniški dolini in tja doli proti Hrvatski. Ker medvedje ne povzročajo posebne škode, hranijo pa se povečini z raznimi gozdnimi sadeži, mravljami in drugim mrčesjem ter ugonobe le kako* manjšo divjad, jih ljudje precej čuvajo in jih le malo pade pred puško. Volkovi. razprostira [ li neuspešni, največ radi pre-kesnega zasledovanja izsledenih volčjih tolp in pa, ker so bili lovci preveč nemirni. Kočevski gozdarji so tu pa tam kakega volka presenetili, vča-ci pa dočakali v svetlih mesečnih nočeh. Največkrat je zadelo volka svinčeno zrnje, ko se je ponovno vračal k plenu, ki ga je umoril in pustil ležati za hujše čase. Lovec, ki je našel umorjeno ali načeto srno, je čakal tako dolgo, da se je povrnil volk, katerega je dostojno pozdravil. V zadnjih letih pa so mnogo volkov postrelili tudi pri pogonih, največ s pomočjo okrpanja. Okrog goščave, v kateri so zasledili volkove, so potegnili in pritrdili 80 cm na nijo dostop škodljivcem-lju- j liad zem]jo do]ge vrvice( , katerih so visele raznovrstne j krpice, iva razdalji 1 m druga od druge. Na to so pognali ma-, lopridneže, ki so prišli do vr-| vic, se teh zbali in begali tako j dolgo, dokler niso prišli na , strel. Po strelu ostali so se kon-! čno le odločili in ušli iz smešne ograde. Na ta način so mnogo volkov uničili tudi v bližini Starega Trga in Loža, kjer so se nepridipravi pojavili prav tako v močnih tolpah. Večkrat so poskušali volkove zastrupiti V omenjenih pokrajinah pa ali prebrisanci niso nasedli. V imajo žal svoja skrivališča tu- letošnji zimi pa so di največji nepridipravi, vol-j iznašli zmes, ki je izredno vab-kovi, ki so se po dokaj dolgem ljiva in je že marsikakega si-razdobju kar za stalno naseli- vega roparja premotila, da ji li v Sloveniji in neusmiljeno) je podlegel. zakonu prepovedano uvažati in spuščati take živali, je posestnik pač moral reči, da so ušli slučajno. Ti so se le polagoma razširjali, dokler niso prišli med vojno divji prašiči iz Hrvatske, ki so osvežili k nam umetno uvedeno gališko pleme. Odsihdob pa so se divji prašiči v Sloveniji znatno pomnožili in sicer lovcem v veselje, kmetovalcem pa v jezo, ker povzročajo po poljih precejšnjo škodo. Razširili so se po vsej Sloveniji, ali tudi divji prašiči so dobili najboljša skrivališča v kočevskem okraju, odkoder imajo nepretrgano gozdno zvezo preko Hrvatske s svojo pravo domovino, gozdov bogato Bosno. POZOR!!! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Canadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen-tinktura, proti izpada nju in za rast moških in ženskih las. Brus-lin tinktura zoper sive lase od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper Reumatizem, trganje in kostibol v rokah nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozulca, solnčnate pike in drugo na koži, srbečico, liSaje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurje oči, bradovice, prašek za potne v Krtovi i, n0Re i,d' Pi5i,e takoi P° cenik 8a v ivutcvju pošlem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj bresplačni cenik, za svojo lastno korist. JACOB WAHCIC 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio, near Superior and Wade Park Ave. 0! 9 g 95 9 0! 01 03 ^ 01 a a 0! 9 9 a a 95 ^ 93 91 9? 91 9! 91 § 9! 91 9! ^ 9! 01 9! 0! ^ 9. 95 95 95 9! 9 9 9 95 93 ^ 9 9 95 9 9 ^ 9 9 9 9 9 9 9 95 91 95 95 91 | 91 03 ^ 9! 91 95 91 9 9 9 9 95 91 03 9! 93 95 9 9] 9 9 9 9 9 95 95 9 9 9 9 9 95 9! 95 9 9 9 ^ 9 9 9 01 0! 9 95 9 9 9 9 9 9 ANTON NOVAK SLOVENSKA PEKARIJA Za Velikonoč boste imeli najboljši kruh v hiši kakor tudi vse druge vrste pecivo, kolače, kekse in potice, ako naročite blago pri nas. Vesele velikonočne praznike! 6218 St. Clair Ave. ANTON PRIMC SLOVENSKA GROCERIJA Dobro blago za velikonočne praznike kar se tiče grocerije dobite prav gotovo pri nas. Želimo vsem rojakom prav vesele velikonočne praznike. 985 Addison Rd. FRANK KAPLA Imam polno zalogo čistega, okusnega CANDY ZA VELIKONOČ Se uljudno priporočam rojakom in želim vsem vesele velikonočne praznike! 1063 E. 61st St. SKOK'S GROCERY Polna izbera najboljšega grocerijske-ga blaga. Se priporočam gospodinjam za praznike in želim vsem skupaj Vesele Velikonočne Praznike! 17201 Grovewood Ave. JOS. FERLIN Slovenska trgovina Z MESOM IN GROCERIJO Naša želja je, da vam po vaši volji vselej postrežemo, zlasti pa sedaj za praznike. Zmotili se ne boste ako pri nas naročite. Se vam priporočamo in želimo vesele velikonočne praznike! 15416 Saranac Rd. Tel. Eddy 6846-W FRANK MULLEC SLOVENSKA MESNICA IN GROCERIJA Pripravljena vam v vseh ozirih najbolje postreči za praznike! Veselo Alelujo! 16801 WATERLOO RD. JOS. ŽELE SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Slovenska trgovina z dobrim pohištvom. Vsem rojakom želim vesele velikonočne praznike! ; 6502 St. Clair Ave. Tel. Penn 0583 B B 10 B B B B B B B B B B B B-B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B - B NORWOOD DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Želi vsem svojim odjemalcem in rojakom vesele velikonočne praznike! 1172 NORWOOD RD. KARL MRAMOR SLOVENSKA GROCERIJA Težko boste preživeli velikonočne praznike, če ne boste kupili dobrega grocerijskega blaga v naši trgovini. Želim vsem odjemalcem prav vesele velikonočne praznike! 1140 E. 67th St. Penn 0333 JOS. DEŽELAN SLOVENSKA PEKARIJA Priporoča zlasti za praznike polno zalogo svežega domačega kruha in vsakovrstnega dobrega peciva. Vesele velikonočne praznike želim vsem Slovencem! 6120 Glass Ave. SCHUPETZ& KRAMER 4034 St. Clair Ave. SLOVENSKA GROCERIJA Se priporoča zlasti za praznike rojakom za dobro, sveže grocerijsko blago po zmernih cenah. VESELO ALELUJO! MARTIN ANTONČIČ Na razpolago vedno dobra mehka pijača, pa tudi dober prigrizek se dobi pri nas. Vsem prijateljem in znancem želim vesele velikonočne praznike! 3332 St. Clair Ave. LUDVIK GUSTINČIČ SLOVENSKA GROCERIJA Voščim vesele velikonočne praznike vsem starim in novim odjemalcem in se jim priporočam. 4526 St. Clair Ave. FRANK J. MRAMOR Slovenska GROCERIJA in MESNICA V vseh ozirih smo pripravljeni vsem rojakom postreči z najboljšim mesom in grocerijo za praznike! Veselo A 1 e 1 u j o ! 1367 E. 43rd St. r w w w w r w w w r r r r r r r r r p* r w w iT r w w r w w w w w r r w r r tr r w w tf w r w t? r r r r tr r r r r i r & w p 6T r w w p r rr iT ir r ar V & Danes in pred 15 leti. (Piše Mr. A. Križmančič) Bilo je pri nekem podpornem društvu, kjer so se na društveni seji tako skregali kot bi se šle za Belo Ljubljano. Po seji so pa šle vse velike in male glave, od generala pa doli do "gmaj-nerja" v saloon, kot je bila pač v tistih časih navada. V kotu je rohnela harmonika, kričali so vsi križem, tako da se je teš-ko razumelo, kaj kdo govori. Na eni strani bare se je slišal glas: "pijače sem!" in od druge strani je zopet odmevalo: "pijte, bom jaz tretal!" Tako sta bila dva tabora in takoj je bilo novo društvo v povojih! Vino, pivo, žganje, vse je teklo po tleh kot bi bilo zastonj, padali so 'finfarji" na baro kot bi se jih pod grmom nabiralo. Tiste dni je bila "šarža" pri društvu nekaj imenitnega, kot v starem kraju major pri vojakih. Včasih se mi je zdelo: kot da sem v kaki starokrajski gostilni, kejr so barantali meše-tarji za vole in krave. Društva so rastla kot gobe po dežju, ustanavljale so se zveze, jedno-te, inkorporirale so se po vseli mogočih državah in postavah. Vsaka novo ustanovljena podporna ustanova je dajala čim največ svojemu članstvu za najmanjši denar, samo da je konkurirala drugi, že prej obstoječi. In to je bila strašno nepremišljena taktika od strani našega naroda, za katero še danes tisoče in tisoče Slovencev, ki so že ostareli prav drago plačuje. Sevkeda so se pokazale posledice takega nastopanja. Bolniške blagajne pri Jednotah so se spraznile, prišle so silne naklade. In da bi se temu izognilo, so v Chicagu začeli delovati za združenje jednot in zvez, češ, potem smo pa odvezam vseh bremen. To združenje je bilo silen fiasko na našem društvenem polju, kajti po združenju šele so začele rasti naklade in stroški, tako da ima na primer neka Jednota skoro $40,000 primanjkljaja v bolniški blagajni kljub dvesto pro-centno zvišanim asesmentom. Vzemimo svinčnik in začnimo računati, koliko so stale naše rojake, ki so pri organizacijah, naše konvencije! Izračunali bomo, da so se konvencije vršile mnogokrat le iz vzroka, ker so namišljeni prvaki hoteli ostati prvaki pri organizacijah, ne glede na to, kako narod krvavi pri tem. Danes imajo tri jed-note svoja glasila, ostale se pa poslužujejo drugih listov za svoje uradne priobčitve. Tupa-tam se od slovenske strani agi-tira tudi za angleške zavarovalne družbe, in tako se nateguje vijak na vseh konceh in krajih, za novo članstvo, za napredek podpornih ustanov. Ker je pa naseljevanje našega naroda, in tudi drugih narodov iz stare domovine, ustavljeno, je vijak s svojim delom kmalu pri kraju. Treba bo torej iskati novih pripomočkov pri naši mladini. Kaj bomo dosegli pri mladini? Ta naša slovenska mladina je do dobrega prepojena z ameriškim duhom, morda ji je več za sport kot pa da bi • sledila našim bojem v podpornih organizacijah. Well, v mislih imam sedaj Slovensko Dobrodelno Zvezo, ki je bila ustanovljena s pravim geslom. Slovenci v Clevelandu in sploh v državi Ohio, preskrbimo najprvo sami za sebe, potem šele za druge izven Ohio. To geslo ustanoviteljev je bilo zelo na mestu, kajti finančni izkaz Slovenske Dobrodelne Zveze kaže, da je Zveza najbogatejša proporcielno izmed vseh slovenskih organizacij v Ameriki. Kljub temu, da je to resnica, pa ni v našem glasilu Zveze toliko prave hrane, da bi se vse ljudi prepričalo o resničnosti te trditve, da bi v toliko večjem žtevilu pristopali k njej. Pri Slovenski Dobrodelni Zvezi imamo mnogo sposobnih bratov in sester, katerih glas bi nekaj zalegel za boljši napredek Zveze. Naj povdarim, da je prva dolžnost vsakega Slovenca in vsake Slovenke v Clevelandu, da priporoča in agitira za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Ne pustimo, da drugi odnašajo iz našega ognjišča, kar je najboljšega med nami. To je naš cvet, naša mladina. Neki bau bau, ki tako straši pri naših ljudeh, je vzrok, da je večina naše mladine danes pri zavarovalnih družbah. Kdo je temu kriv? Po večini naši generali, ki so vpeljali v podporne ustanove zadeve in stvari ter afere, katerih toliko potrebujemo kot en konj dva ogromna tovora. Slučajno mi je neki prijatelj zalučal v obraz, da svojih otrok ne da v 'kranjska društva," ker ima prebridke skušnje z njimi. Pri enih silijo člane v to, pri drugih zopet v to, kadar pa pride za podporo, tedaj je pa joj in hoj! Častna izjema piv tem je Slovenska Dobrodelna Zveza. Tu se ne vsiljuje nobenega prepričanja, nobene politike, nobene verske zadeve. V tem oziru je Zveza strogo nevtralna, čisto ameriška. Politiko je naš narod pri raznih organizacijah drago plačal in jo še plačuje. Želim vsem članom Zveze, kot tudi članicam in Slovencem sploh prav vesele velikonočne praznike! -o- Ona zna. Branko: "Strašno vas ljubim, Zora! Ne morem vam povedati z besedami. Pa saj veste, da je ljubezen nema." Zora: "Ne, drugi Branko, prava ljubezen govori z materjo. . ." M & M M 5 M M M M S. M M M M A M M M M A M $ M 6 5 d A 6 s M £ m Za okusna jedila [xxi?:xxxxirrTTTr:i:ftYr-rTTTYTy> najsibo zjutraj, opoldne ali zvečer, bo ste gotovo radi prišli v naše prenovljene prostore, kjer boste vselej postreže-ni pri čistih mizah s pristnim, domačim jedilom. Se priporočam. SORN'S Restaurant, MARTIN SORN, lastnik 6034 St. Clair Ave. Vesele Velikonočne Praznike! SLAPNIK & CO. PRVA SN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU Ob vsaki priliki, za krste, poroke, pogrebe, društvene prireditve, dobite pri nas najboljšo postrežbo s svežimi in umetnimi cvetlicami. ZA VELIKONOČ pač ne morete napraviti večjega veselja v hiši, kakor če jo okrasite z lepimi, dišečimi cvetlicami, nad katerimi ima veselje vsa vaša družina. Posebno lepa izbera najlepših cvetlic, trganih in v posodah za velikonočne praznike. Se vsem rojakom prav uljudno priporočam in jim želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 6120 ST. CLAIR AVE. Tel. Penn 1741 r w w r w w 95 9! 95 9, 91 93 95 91 93 01 03 9 If 9 95 93 91 93 91 95 95 95 I 95 a 91 95 9! 95 W 95 W ' W IT r sr w r w w w w w w w w r w w r w w w w w w w w r w w 9i 91 95 a 91 91 95 93 9, 95 93 93 93 9! 91 93 9! 93 95 9! 91 9! 0J 91 91 91 91 Qj 91 91 9] 91 91 9! Q 9! 9; CLEVELAND DRY CLEANING CO. 3946 St. Clair Ave. JOS. FAB JAN, lastnik ' čiščenje in likanje oblek. Ji -i t _ Veselo Alelujo! K A... ■ ■ MIKE PIKŠ SLOVENSKA GROCERIJA Se priporoča cenjenim gospodinjam za obila naročila za praznike! VESELO ALELUJO! 1383 E. 53rd St. JOSEPH MLAKAR Slovenska trgovina Z MESOM IN GROCERIJO Se uljudno priporoča slovenskim gospodinjam. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem. 14516 Sylvia Ave. Eddy 3989 MIKE UDOVICH Slovenska trgovina z MESOM IN GROCERIJO Za praznike želim vsem izvanredno dobro postreči »oglasite se torej pri nas! Veselo Alelujo! 16016 Parkgrove Ave. Eddy 0334-R C0LLINW00D BOTTLING CO. A. LAURICH in J. MENART, lastnika Se priporočata rojakom in posameznim društvom za najfinejšo mehko pijačo po zmernih cenah. 14903 Sylvia Ave. Tel. Eddy 2029 VESELO ALELUJO! FRAK PETROVČIČ SLOVENSKA MLEKARIJA Se uljudno priporoča rojakom in jim želi vesele velikonočne praznike! 682 E. 162nd St. Eddy 1105-R MIKE ZEVNIK SLOVENSKA UNIJSKA PEKARIJA Za dobro pecivo in kruh, se oglasite pri nas. Vesele velikonočne praznike! 4504 ST. CLAIR AVE. B 10 S3 53 S3 53 53 53 [0 B 53 53 53 53 53 53 S3 53 53 53 53 53 53 B 53 53 53 53 53 53 53 53 53 10 53 53 10 53 53 53 53 53 10 53 53 53 63 53 53 53 53 10 53 10 53 53 10 53 53 53 53 53 53 10 53 53 53 53 53 53 53 53 P 53 50 53- 53 53 53' 53 53 53 53 53 53 53 53 0 53 53 53 53 53 53 53 53 53 53 6 53 50 53 '53 B 53 ti 53 53 53 m (Piše M. Lah) Izlet v Niagara Falls. Vedno me je zanimalo citati potopisne povesti, katerih naši časopisi zelo malo prinašajo. Resnica je, da naš narod v primeri z drugimi zelo malo potuje, a na drugi strani mi je zopet znano, da tekom zadnjih par let se je potovanje nekako bolj razširilo, rojaki se vozijo v te ali one kraje. Zakaj bi taki ljudje svojim rojakom ne opisali, kaj so doživeli na potu? Saj je potovanje zabavno in poučno. Ker imam ravno nekaj časa, želim opisati prav po domače, kako sem se vozil v Niagara Falls. Napisal bom tako, da ne bom nikogar bralcev trpinčil. Predstavil bom kar na kratko osebe, ki so bile deležne tega potovanja: Mihael Nahtigal, ki prodaja hiše na St. Clair Ave. je dobil tiste dni lep nov Nash avtomobil, in zmenila sta se z bratrancem Josephom, ki živi na 91. cesti, da bi jo popihali tja skozi. Ta govorica je prišla tudi do mene, in sklenil sem, da grem tudi jaz. Po daljši debati smo zaključili, da Ford ni za taka pota. Joe je bil mnenja, da mu lahko kosti odpadejo, predno pridemo tja. Jaz, ki sem popravljal Oldsmo-bile kot Noe barko, sem pospešil delo na overtime, da bi bile vse pravočasno gotovo. Dogovorili smo se, da odpotujemo 2. julija, to je, v soboto zjutraj (1926), ob 2. uri. Koliko priprav, nervoznosti, skrbi si človek napravi samo za kratek čas, to ve le oni, ki je to poskusil. Vse to je pa odveč. Mene je res skrbelo, kako bo moja "kangla" delala, ker sem ravno končal s popravili. Žena je nosila odeje, jedila, piskre, kozarce, zdravila. Celo noč ni bilo miru, in iskreno sem želel, da pride ura in odrinemo. In res, kmalu pride Majk s sinom in Joe z ženo in dvema hčerkama. Bila je krasna noč. Vse zvezde so bile na nebu, gorko ozračje, jutranji zrak, blažen mir — to je bilo naše jutro, ir tako smo vsi čutili, ko smo odšli. Bili smo najbolje razpoloženi kajti na "zdravila" nismo pozabili, naj bo že kar hoče. Vre-zali smo jo proti vzhodu, in dasi je bilo še jako, jako zgodaj zjutraj, pa človek ne bi vrjel. koliko avtomobilov smo že srečali. Mislil sem, da se bom postavil, ko sem jo vrezal 30 milj na uro in pri tem še v neko stransko pot zavozil. Pa pride Mike za menoj in pripomni, da tako ne bo šlo. On da bo vozil naprej, jaz za njim. Godrnjal je nekaj, da se že dan dela, pa smo prišli šele 32 milj iz Cleve landa. "Al right," sem deja1 "pa ti vozi naprej." In sedaj je šlo hitreje naprej. Včasih se mi je zdelo, da brzojavni drogi in drevesa ob cesti kar bežijo nazaj, tako sme podili naprej. Kmalu se je na vzhodu začelo svitati, po farmah so odpirale cvetke svoje glavice, mehko jutranje ozračje je mamljivo puhtelo okoli nas rdečkasto obzorje je naznanjalo prihod dneva — bil je krasen prizor, ki mi vedno ostane ^ spominu. Saj se tudi jaz spominjam domovine in mladinskih dni \ rojstnem kraju, in enako se bodo moji otroci spominjali zlatih otroških dni. Nihče ni bi) truden ali zaspan. Vsi smo zrli ven in se čudili prelepi naravi. Tako smo se približali slavni Ashtabuli, kjer smo ustavili, da naš mehanik Joe pregleda motorje. Našel je vse o. k. Rekel je, vidiš, to so "mašine,' le brez vseh skrbi naprej! Kdo bi opisal vse posamezne dogodke, vsa različna mesta in vasi. Menda smo se ustavili v Freedoniji, okoli 9. ure dopoldne, da smo pregledali našo zalogo živil. Zabave nam ni manjkalo. Zlasti smo se smejali v Erie, Pa., kjer nismo mogli naprej, kajti oblastna kra-va je mogočno stala na cesti. V omenjenem mestu tudi nimajo postav za voznike. Vsak vozi za sebe, kot se mu bolje zdi. vsaj nam se je tako zdelo. V Silver Creek, Pa., smu videli smrekove gozde in tudi nekaj dobrih klancev smo prevozili. V državi New York so se nam pa ceste zdele veliko lepše in srečavali smo čimdalje več avtomobilov, ki so nosili licence menda vseh držav naše Unije. Prišli smo do nekega "detour," ki nam je ukradel eno uro časa, in smo se šele ob 11. uri dopoldne približali mestu Buffalo, N. Y. V veliki gnječi smo se prerinili skozi živahne mestne ulice. Kar smo tu pogrešali so lepe poulične kare. Tudi policajem smo se smejali, ker nisp bili kos ogromni gnječi po ulicah. Šli smo naprej vsak po svoje. "Step on it!" je dejal policist, kar smo prav radi ubogali. Otroci so postali žejni, trudni, lačni in enako tudi mi odrastli, vsi zakajeni in zmučeni. Vstavili smo v nekem zatišju drevja, da se vsaj za silo poživimo. Eden je dejal: "malo ga je dobro," in prav nič se ni zlagal. Nekoliko pokrepčani smo z novimi močmi pognali. Vsepovsod lepa ravan, proti zapadu pa je blestelo Erie jezero, katerega bregovi se tu zožujejo. Človeka kar nekako prevzame, ko pomisli, da more priti v tako daljavo v tako kratkem času. Ni trajalo dolgo, pa smo prišli do parka nad vodopadom, kjer smo zazrli vso lepoto gigantskega slapa. Vsi smo strmeli. Da si prihranimo pot, smo se peljali preko Goats Island, Three Sisters Island, itd. Videli smo vso krasoto od ameriške strani. Takoj sem se spomnil na pesem našega pesnika Ivana Zormana, ki poje: i NJAGARA Mogočni slap, sijajni kras dežele, svobodne zemlje živi si simbol. Ovire vse odbijaš v silnem teku — v tvoj grob zamikata se breg in dol. Podoba srcem si moči titanske, mladosti slikaš vekoviti up. Ti kruta si kot plan ljubezni prve, in strast'na kakor prvi njen poljub. In> v neprestanem gromovitem padu Zemljanom vzor si nevtrudljivosti tekoč po zmagi v reki jasnomirni odsev daru si smele vztrajnosti. Pogled na te pomlaja trudna srca, užiga nove, silnejše moči, v prihodnje dni jim kaže solnčna pota pogum v življenja delo poživi. V teh kiticah se je pesniku posrečilo vse opisati, kar človek hipoma začuti, ko gleda prizor vodopada. Treba ga je videti in slišati, in bili smo dovolj blizu, da smo ga tudi čutili. Bili smo namreč ob vznožju slapov, ko naenkrat potegne sapa proti nam, in voda ogromnih slapov nas je objela in polila. Vsak je bil deležen najmanj er škaf niagarske vode. Mr. Nachtigal je v nagli de-fenzivi pozabil očala na neki skali, skozi katere ni mogel več gledati. Kdor hoče videti mnogo turistov, jih bo gotove videl v tem kraju. Na stotiso-če jih prihaja sem. Tu vidiš, revne in bogate. Vsedejo se na avomobil, navežejo nanj vso opremo za prenočišče, celo kuhinjo imajo naloženo, in vse to vleče mala "Lizzy." Kdor si hoče temeljito ogledati niagarske slapove, naj vzame "Niagara Falls Belt line" karo. Kar mi ni ugajalo, je pa draginja. Zdi se, kot bi hoteli nekateri odirati. Tudi v teh krajih nekako po evropsko diši. Ko smo si vso stvar temeljito ogledali, smo prekoračili ve- liki most in prišli v Canado. Seveda nas je zanimalo, kako pregledujejo prtljago. Naših ne bodo dobili, smo rekli, že veste zakaj, zato smo jih pustili raje v garaži na ameriški strani. Poleg vsega naj obiskovalci teh krajev ne pozabijo ogledati si večerne razsvetljave slapov, ki je bila lansko leto imenitno popravljena. Vidi se tudi mnogo spomenikov, in pisati bi se dalo precej obširno, kar nas pa natančneje ne zanima. Joe in Mike sta mi dejala: "Oh, ti moraš pa tudi vse prebrati. Poglej raje naravo, poglej veverico, kako nemoteno skaklja po tleh! Tam v Cleve-landu jo pa komaj strel vjame! To se pravi, da so tukaj pošteni ljudje, tam smo pa sami divjaki. No, kaj ni res?" Da, res, mnogo različnih do-godljajev človek doživi, ako potuje. So pa tudi ljudje, ki se za nobeno stvar ne zanimajo, zdi se jim vse enako, tako si vsaj človek misli, ako se s takimi pogovarja, toda med nami ni bilo tega. Kar smo videli novega, smo vsak po svoje precenili. Mike bi najraje lote prodajal tam okrog Niagarskih slapov. Tudi trgovina je sta-rokopitna, je dejal. Joe pa nikakor ni mogel videti tistih starih uličnih kar. Cleveland se mu je zdel v tem oziru mnogo bolj napreden. Samo park mu je ugajal (menda ker so veverice tako nežno skakljale okoli njega (. Po dvadnevnem bivanju v Tower hotelu, kjer smo se vsi zgubili radi čudnih zavitih koridorjev, smo se odločili, da jo mahnemo prihodnjega jutra domov. Še enkrat si- ogledamo veličastne bisere-pene, ki so se spreminjale v vseh barvah ob svitu vzhajajočega solnca. Gro-menje slapov je tako prijazno odmevalo, menda nam v zadnji pozdrav. Mislil sem si, da bi le še kdaj mogel priti zdrav in čil s svojo družino zopet na ogled tako kot danes. To tiho željo sem potem izrazil tudi drugim, in vsi so bili enih misli. Vsi zadovoljni smo se napotili proti avtomobilom. Počasi smo odpeljali proti Tona-vvandi in naprej proti Buffalo. Ceste so bile polne izletnikov. Držali smo se glavnih cest in v Lackawanna, N. Y., smo prišli do zajtrka. Tudi vodo smo tam pili, toda je tako po plinu dišala, da sem se bal smodko prižgati. Nato smo se pa odločili, da ne ustavimo več do doma, in res, po prijazni avtomobilski vožnji, ki je trajala sedem ur, smo zopet dospeli v naš prijazni in domači Cleveland, sicer vsi prašni, nekako belo rjavi, in dasi se nam je prah vsipal iz oči, pa smo bili vseeno veseli našega Clevelanda. Iz Clevelanda do Niagara Falls je 230 milj. Jako prijet- no potovanje za dva dni tja in nazaj. Mnogo je naših Slovencev, ki še niso videli tega krasnega kraja. Ljudje iz vsega sveta prihajajo gledat te čudeže narave, lepota je sijajna — torej zakaj ne bi je uživali. Priporočal bi tudi, da bi naš St. Clair Merchants Association priredil prihodnji izlet v te kraje. No, saj canadska provinca Ontario je tudi vabljiva moč. Kdor bere časopise ve, kaj so ljudje tam odločili, da se ne bodo zdravili več s samo vodo Let's go! Njene skrivnosti. Pesnica uredniku: "Prinesla sem vam celo vrsto pesmi, ki vsebujejo največje skrivnosti mojega srca." Urednik: "Bodite brez skrbi, gospodična, razen mene ne bo nihče vedel zanje." B B B B B B 01 03 03 01 01 01 03 01 03 03 01 01 01 03 03 03 0! 03 0! John Žnidaršič & Son SLOVENSKA KROJAČNICA Ako ste naročili novo obleko za Velikonoč pri nas, se boste bolj postavili kot kdo drugi. Ako je niste naročili pri nas, se uljud-no priporočamo za prihodnje. Vsem rojakom želimo zelo vesele Velikonočne praznike! 1134 E. 60th St. i 9 9! 9! 0! &> 01 g' 16 B 0 8 (3 B 0 '6 'S 53 10 '6