St. 18. &' V (Uorici, due 3. maja 1895. „So6a" izhaja vsak petek o poldne in velji s prilogo „Git|iiiarik! Lilt' vred po poSti pr<.jemana ali v Gorici na dom poSiljana: v.se lelo.....gld. 440, pol leta...... , 2-20, Cetrt leta .... , MO. Za tuje defcete toliko veC, kolikor je vecja poJinina. Delavcem ia drugim manj pvemoznim novim naroi'nikom uai'oiniuo znii»m», ako se ojdase pri tipravnfclvu. „friMtrec" izhaja vsakih 14 dnij v.sik j zeleznici. -- Proj oriifr-ujena razprava jo priMa zares ob najprimor-itcjAerii fasu, kajti prav v tislih tlncli so «t> vrSila usodepolua pogajanja za podrzavljenjo juzue zeleznico, za katoro straSno sili trgo-vinski minister grof W 11 r in b r a (i loti predlo/.ilu drzavnomu zborn narrte in proraCiuic predelsko zeleznice v odonronje. Toda zastopniki trzaSke^a nie^ta ?o skusali prepreCiti tak sklep s ten*, da so zapustili zbornico. Pri tern einu, pravi pisatelj. jib je vodilo sovrastvo proli Sloveiieem v .So.iki dolini, in to je podpirala velika ljubezen di> zahortne drzave (Ualije). a bla^or Trsta jim ni prisel na misel. Alt s<» dandane^ niso pametiH'jsi; tti.tr ilanes jilt Vddijo i>ti raz-lo^'i, da povsud rujejo pn»ti predel-ki ze-l-'zuici, ki je viiidar pni po;.'oj bi.i^iisianjn in razvitku Trsta. Na to /.trrahi pisatelj zu^lopuik.i kranj- P o d 1 i s t e k, SlovensM Lisabon*) I sam.i zar se zaklela nebesa, ^lovenCe, protiv lebebe sirotana; Pod toboni zonilja drma se i stress; Kutl bjozis? Groza, strah si sviju strana: Strop puca, stiena u kuci st. ru;i, t"lje zaklona t':es naei u nocnoj linusiV -(Mi "staj brzo, otCe, {tie uzasa! Ponrsi bolnn inajku na ratnciiib: Pod iniliin neboni trazit valja spasa . . . Ti, dietf, 0 vral ulivati se nipni!* ,.Joj! Sudnji ean je. zar ne, niajko nioja?** ."j. >iho, majka lobe Cuva tvoja". T sreenom Casu velike sred not'-l, Slo vest'lo ju rovjek. svaki vodi: To eielim krajetn'jauk ti se loci, Vw. sniiluvanja nesreOa jrospodi. ^]ovi>nac noma blaposlova. sre«?e, l-a njegva djo!a nebo rosit ne «'e* bjubljano. svietu prije nialo znana, aim uarodima riedak spoincn na te, Upusljeia sad sva i pobarana! I te ftezgode «5e posvod Cuti za te, awvensVmi t5e te Lisabonom zvati, I rodovi te pozni milovati! Pod ttiitim nebom stuxbe Bogu nose. An nfibom nt'inilim! Sve kleCeC sbori: .Nebeski otte, Cuj, §to srea prose, »,, z.e?Jl* niiruje, ti progovori! I upokoji harajuec sile! Rodoljublje sto kroz ijeta nabralo, ?.°.V^lca lvako? Ponos, radost dusi, «( -i -^ 1 *'>r'niufcu* smo priobiili izvimik prof. pe"raTJa' "eS priobi!'yem,> Pa krvaSki prevod istv* skega veleposcstva barona Kcwe^el-a, ki dela na vso nioe in 7. ,labko uinljivo" ^'0-ivfnostjo za bobinjsko '.'leznico. Ali zakaj? Oh je skoro jedini lastu.k bojjjjjj^skib iwzdnv, ki bi prisli potem v oblizje zelezni^keinu prnnietit. Liberalna slranka, pravi pisatelj, je sprejela Sibwejielnov naerl kol svoje slran-kino uprasanje in skrbi tako neprestano za „nove studije". Iioliinjski zeleznici so pri-dali 0110 fez Karavnnke, za zeleznico fez Tine so pa n.isli nadomeslilo skozi LaiiRaii. Tako pa se bo mo/el minister fie dolgo casa izjjovarjiili z .in- fti> dokonfaniini Miidijaini*. Na to pravi, (ia bi predelska zelezniea veljala po rafiinu e, kr. vrliovnena nadzor-stva i'ti.lltWMXW) "Id.; zelezniea fez Tore bi veljala okrotflili :!»» milijonov. Te svote pa bi ule^uila drzava pribranili, ako poCaka se uekaj (asa )¦• "odrzavljenjeiu llekaterili zasebuili zelez:... . S teui priiil'aniloni pa mora v prvi vrsti izj,'olovili • predelsko zeleznico. V driitfeni flaiiku se obsirno bavi s preduostimi predelskc Zelezniee pred vsako tlmi?i», zlasli pa pred bobinjsko. S predelsko zeleznico bi he siliio jiovzdijtnihi liyovina s Trstom, kali ri bi se tako pri-blizal juzni fi-infiji in jediieinu delu Avice. Doslej so lisle dezele v zvezi 8 lliiinliliivom ill Hieiiienoiu, a po piedelski zeleznici bi vso kilpcijo prev/el Tl'sl. A bobinJMko zeleznico pa bi se to lie doset(lo, kel' ta bi bila 11 km. dalj&a in bi jednako sln/.ila It e k i in T r s t u. Nevarna konkurenca Ueke bi pa bila popolnoma odslranjelia h predelsko Zeleznico. Pisatelj nut-lasa naposled, da bi se predelska zelezniea veliko loze zjrradila nejjo bobiujska. kajti svet jio St»ski dolini je Ird, dofini je fez liobinj ilnal in iz lahkega do-loinilove^a apnenca. Sploh ima predelska zelezniea v vsakem poj,'ledu vi-liko preduosli pred bobinjsko. Zadnjo pa za^'ovarjajo le listi Skodljivi zivlji, ki ne marajo tesneje zveze Priniorja z avstrijskim o/.adjem, in listi, ki iSfojo pri tem le svoje koristi. Konefno zagovarja predelsko zeleznico lndi z vojaftkejja stalisCa in pravi. da je za sUifaj ofenzive cdo veliko vaznosli, kakorsne pa bobiujska zelezniea niiua. Sovraznik bi mojrel Skodovati tej Zeleznici ie , Na pumoe, braco, prekastui da nije! ITccxii- 'lid m Za^rebu ali -S Trl dni tuge in nevolje. Spiral Sonoa, piovel i. V. No, Abasver se je vsukako prevaril. Antipalija vsoga zive^a stvora nasproli na-predujoCi prosve'i je bila §e velika, in ne-dolzna gosftad, gotova tudi ona vsled muni-cipalnega gospodarslva, psikala je polem Se bolj, kakor prej nekaj let na oni novi uzor civilif.acije; 2abe so kveketajoil poskakovale v svoje nilake, ko se ugledalu Slida; in precoma va§ka deca zaCela so nm rogali, ka':or slamnalomu ciiindrasu v koruzi. In ko je Z\A to prebil vse te neprijetnosti in se po-mikul proti Zagrcbu, se nebo pooblaCi s temnimi oblaki in kmalu da ni grozna tcCa pobila civilizovani Bbal - pere* veCnega posto-pafa. Zdelo se ,je, da so nebo, zemlja, ljudje, iivali takj, navduSeni celokupni deli trojedne kroljevine, kakor je vojniska krajina, zenslvo, mostvo in vse kar ?.ivi, celekupni del vojsk;. Ti fliuiki v ,11 e i c b s p 0 s I i* in v ,11 a ;> d e 1 s - M u s e 11 in - u* so bili spisani v r,amen, da bi odprb morodajnini krogom ofi nasjiroti fuduiin prizadevanjam trgovin-iskega niinislra Wiinnbranda. Mogofce je, da so iudi ti flanki pripomogli k leniii, da je grot' Wurnibrand za zdaj korenilo pojtorel s svojimi velikimi nncrli 0 podrzavljenju razuib zasebnib Zeleznic. ('.ujejo se celo glasnvi, da ()(|sloj)i. * * * V dodalek lega flanka porofnli nam je, da je odgovoril Irgovinski minisler v seji .'10. aprila na iuterpolucijo pnslaneev (iregorfif, Coronini in tov, zaslran druge zveze nolra-njili dezel s Trstom. Hekel je, da so so dehile Studije za obe progi, kaleri prideta v postev; za progo iz (Jelovca fez Karavauke in za progo fez Ture. Pri prvi jirogi s;> je inislilo jia lako fiio vrfte, V zvezi s sliidijiiini glede bobinjske proge se preglediijejo tudi slnrojfti nafrli ze-I ez 11 ice fez Pre do I, zlasti z ozirom na troske. (ilnde na zeleznico fez Ture prideta v pofilov le dve progi. Delajo se obsezne Mu-dije, a konfne sodbe se yl mofi izrefi, ker bo izdaluo uplivala 1111 ujo tudi morebilua prememba obralnib razmer. (ilede proge fJorica-Ajdo vsf iua pa se vrse mej prizadeliini ministers! vi pogajanja, od katerib izida je odvisuo, ali se bo ta zelezniea ziilala. Tudi iz drugega vira smo dozuali, da niiuislerslvo resno misli na vipavsko zeleznico. Mogoii(> je, da pride s torn uprasaujeiu ze letos pred drtavni zbor. — Oast nasini poslancem, da ne mirujejo, dokler ne dose- y.ejo tega namena! * _ * Deputacija, o katori smo ^ovorili, jo opravila svojo lining) ucoraj. Iz ob-sirneK-'i btv.ojiii'iieKfi pot'ef, krc.inarica, mize, stoli in sama Malfika; ali goslje, to so biH drugi ljudje; dobili smo nslavo, in pod * ustavo vsakdo upije, tudi, kdor bi iine! drzati jezik za zobmi. Zdelo so je, da je v celi IlrvaSki poinrla zadruga brivcev, in da v celi Iroje-dini kraljevini ni niti britve, ker so vsem Ijudcm bile brade zrasle do pasu, bas kakor jib je dal gospod Bog. Ze pri lej slrasni razliki mej njegovim licem in mej gosti surkasi zazebe Abasvera dusa; slutil je, da nm pojde slabo. ,Da bi te lofa ubila, li Crna repalica, has kakor da nam je padla erna vrana v biso", zagrmi neki majlien juratus (jurist). „Pnsti ga, za bozjo voljo!", odgovori nm drug, ta ga je tako odvef pobila; Bkaj ne vidis, kakoSen cilindtr mu jo naredil bit bozjiV dusa mu je tako ze vsa prenioCena". J)a, pri moji veriP, doslavi neki za-fasni jnrasor,. „voda se mu cedi s te crb-landske uniforme, kakor z Noetove ladije!" ,Vc§, kaj je!", se zasmeje neki „hono-rarius vicenolarius incliti comitatus Zagra-biensis", — gotovo je pri kakcm „Vcr-fassungs - feieru' v kakeni Erblandu razsajal silon vibar, pa je iztreso\ to civilizovano 2abo skozi erne o'blake v nas boli Zagreb!" In vsi za njim »ba, ha, ha, ha!" — Ahasver hvaleft z globinc svojega srea — Boga, da se je cola stvar obrnila na salo, se pokloni ustavni gospodi, zasepctaje: aSljuka poIizenP No nasi stirji mladi stobri domovine niso veC niarali za Abasve-rove poklone, 2e so pri vincu' razpravljali neko zamotano drtavno praSanje, katerib je pri nas, kolikor zvezd, je na ncbu. Minislorski predscdnik WindischgrUtz je obljubil vso svojo pomoft. — Niy-voc.jo niuli' je p,i obudil Irgovinski minisler grol' Wurnibrand, ki se jo i/Javil l«ot otlloeen prlstaS prc-delske zele/nie.e, knlero jo oztiafiil kol. lmjboljSo in imjkorislniSo. Ako iloliiino kak vofiji opis 0 ko-rakih U\ depiilacije, ga nidi priobCimo. - Depulaeija jo dobila pol paC ?.o. pri-pravljeno : kajti vsi inerodnjni krogi du-liiijski so se prav /.adnje dni bavili s li'iii nprasanjem. Depulneije uspeh ho la, da se na Dmiaju uverijo, da lndi Ijudslvo lireponi po tej ^ele/niiti. - Vse dnigo je naloga nasih posluncev, ki jo lui'i /veslo in veslno i/.vrSujejo, Hvala jim! I'pi'iisiuije Ju>,ne XttlKKiilco. — Pisuln se je, da si» dela z ogerske in avslrijfike si rani kako podr/.aviti, ju^iio zeleznico, Do llanos se ne ve nif. gotove^a. .Iu;,na zelezniea se razleza od "Vsi 11 do Dnnaja, od Slsku do Zidanega mosi.i( od Maribora uiiiuo (lelovca in luoniosla ter do obniejne poslaji! Ala nil juznem Tirolskeni, polem dalje odNabrezine do Ivormina ter v llaliji naju'ej do Tiiriim pod imenom BSlrada Terrain doU'alla Ilaiiii"; jedeu del prehaja v Ogoi'rtko pri Pragei'liol'ii in Veliki Kani/.i do Dunajskega Novega MokIh, Ker to lelo konfa ttMeliia koneesijn drnMio, je sedaj upr.iAiinje, kaj se ima slorili Y Oger-ska tiima posebne gospodarske korisli zu odkup te zeleznico, ker se je popolnoma oproslila ujenega npliva, kajti zgradila je 110-odvisuo drzavno progo od Budimposle do P. ke in od Pefulia (I'Tiufkircben) do Ibidim-lieSt(>, zatein od Zapre&ifa preko Cakovcii na (•jur in Diniaj. S lemi progami si je zavaro-vala povsem svojo larifalno mof. Ogerska more brezskrbuo prifakovali, da se Avslrija odlofi na ozbiljen korak. Nasprolno pa je za Avslrijo stvar zelo vazna, a tudi zelo zme-dena. Ona ima sicer nekaj drfcivnih prog, ki jo doloma varujejo proli juzni zeleznici. No povod in polreba odkupa tifi v drngi okolisfiiii. Veliko obrtnib ])odjelij, ki so se sfasoma razvila ob Zeleznici od Dnnaja do (iradca, potem do Maribora, Celja in Ljub-Ijane, slojijn brezpogojno pod uplivom ta~ tarifalnib odredb juZue zeleznico, in vsa la mnogoSlevilna podjetja zelijo, da bi drzava odkupila juzno Zeleznico, ker po praviei upajo na ugnduiso vozue pogoje. Vse to bi se dalo uredili, da ni nines tudi zelezniea v goronji Italiji, kajti avstrijska drzava tic more bili lastuik proge, ki sega fez ujene moje. Stvar je v resnici zinedena in le?.ko jo bode raz-niolali. Tudi trzaska trgovinska zbornica je proti odkupii, ker bi za Trsl nastali na vsak nafin se slabojsi tarit'alui odnosuji, ko bi prisle proge juzne zeleznico v ogerski polo-vic.i popolnoma v last Ogerske in s loin tudi Kid sede za niizo mej dva bradata surkasa, katera sta se, dasi na pogled dvoj-feka, srpo gledala in srjio zrla v svojo faSo. Malfika se koj predstavi Abasveru, in po-rogljivim smeliom, molroi! ueuslavno obna-sanje doSleca, ga prasa nekaj v kajkavskcm ni'kaj v ptokavskem naglasu: BKaj zapovedu, gos])»d V O! tudi Malfika jo postala vrla rodo* ljubkinja, in zamenila zagrebsko - grmansko narefje z zagorsko - stokavskim, in mora se refi, da je bolje razumela pismeni lirvaSki jezik, kakor mnogo vclikib, zelo vclikib go-spodov. Abasver je vcdel vrlo dobro, kako 110-prijelna stvar je izbirati si jelo v Urvaski; nesrefna zelena salala pred 1848. lotom, in usodna francoska brzolica za francosko vojne bili ste mu se dobro v spominu. Iz tega nesrecnega rasloga ni hotel izrazili Malciki svoje zolje, ampak samo nekaj nirmral. Videlo se mu je, da se mu note refi, ali vendar je nekaj, kar ga sili, I. j. prazen zolodec. ,Zapovedo svinine, sveza jo?", prasa Malfika liudnniiism'm smeliom. Abasver, dasi je Mvoval svojo staro-davno podobo takozvanini razlogom oporln-nitete, vendar ni hotel v tern' posln p.alit.i starega zakona, t. j. okusiti nofisle zivali, tor refc odlofno: „Ne!" Ali kakor grom iz vedrega neba treSei dlan desnega soscda na- eilindcr in bradati mob zaSkripne: r BProkleti neumne?. „ne" -kavski!" Nje-gov desni sosed je bil »da* - kovec, t. j. v saboru je bil za Pricin pi'edlpg. Nasprotuo mu njegov levi sosed poda roko, govorpC: „Tako velja, gospod, vi stc pravi ro-doljub!" pod ogersko tarifalno politiko; isgradba dr-zavne proge Coz Turo poalala bi tedaj lndi zelo problomaticna. Zmvon toga ima juzna zelezniea 500 milijonov piuoritoto. Minuli mosec so so nadaljovnli dogovorl mej avstrijsko in ogorslto vlado glocW na odkup juzno ?.oloznice, all Rplnvali so sreftno v Jadransko morjo. Avstrijska vlndn jo misliln, odkupiti juzno zoleznico tako, da bo ji vrofti protiveljava v brezdavCni ronli, Ogorska vlnda ni hotelu 0 torn sliSati, ampak jo zalitovala, da so nji, kot v toj zudevi tnmoatojnl drtavl, prepiisti imraviiost nrodltt uprnlinije 0 od-kupu ogcrskili prog ju?,iio zoloanlco brox umo§ovai\ja avslrijako vludo, V poglodn progo Bare-Pakrac, katoro upravlja jnzua zolozniea, imol bi so tudi dosoci gotov in odlocon spo-raze.ni oboh vlad, Ta proga stano na loto veC nogo prinaSa. Ogerska vlada bi so lndi koneCno po-godila z avslrijsko pod pogojem, nko so ji zagotovi neravnostni izvoz foz nvslviJBko poslajo v inoznmslvo po dosadanjoni, to jo nespremonjonom emillm, o/Jromu po oMilkn, ki bi so Hprominlni x njoniin nrlvoljonjoin. To je bila monda ona (ofika, pri kalevi m jo dogovor nv/.bil. Trgovinski minister grnf \V u r in b v a n d Jo imol vkIoiI tega v dr-zuvni zbornici gronko case, kajti ohdolzovnll so ga sokrlveem borznili Bp-jknlnoli tor mu vrgli v tibruz tudi, 'u je skiivnl dolnifur druzhe .der Cnrstrolijoroi", Opozlelja Je coin predlagala, nnj mu zbonilea l«ro:i8.(i00 km. JSoloznic, Odlega odpuda na NninAko 4I.Si>7, Krancozko :itt.:i57v lbi-sijo 'IlLini, Anglesko :i!).l70, Avulro-Ogorsko 29.HW, Italijo 11.181, ftpausko tl.l:)r.,ftvedHko 8."Ha, lM-ilo ,?47:i,Slvtcoa.rt:ia,NlzoznmHko :!.()*i(l i.- „u oslalc zeiuljc 13.1 IV.) km. K polog^ju v IjubUani. Ljiililjtiuii, 2, mttfa, Zivljenje v Ljubljani jo scdaj jako Jsa-lostno in dolgofasno. Kar je promoznojsih ljudij odsji so iz Ljubljane, ali pa vsaj od-poslali svoje rodbine. Najmanj za pet lisoC ljudij se je prebivalslvo pomanjsalo od po-Iresa semkaj. Revsfina je sedaj volika. Ker je odslo toliko premoznejsih ljudij, prcnehala je vsaka trgovina in obrtniki: razun stavbo-nili, nimajo nikakega dela. Nad 10.000 ljudij nil) ne more bivati v hisalt, tomvec prono-fujo v bavakah in sotorili ali pod miliin neboni. Dosodaj se bolezni niso posebno poka-zale, a vsokako so mnogo ljudi prehladi in smrt po?.enje obilo njih prod pravim fasom. — Ko)nisije §e niso preiskale vsoh his in imajo dela fie kaksnili sUrnajst dnij. Zaradi toga ne ninrem porocati, koliko jo skodc, a p o v r s n 0 s e s c.•¦} a j c e n i d a j 0 p r i poslopjih skodc kacih 7 do 8 mi- Ali Kid se malo zmoni za lako rodo-Ijubno pohvalo, katere cona so krvavi zutji; strah ga jo lovil! „No gospod, kaj ukatejo, koj zapovedti, ali povent jim, franknirlskih uimamo, in jaz niinam loliko Casa, da bi se zabavala ?. njimi; kaj hoeejo? malo teletinc, tudi ta je sveza?" Tako Malfika. A Zid ~ kdo bi verno opisal njegove gorkc vzdihe, Zid za-inrmra v globini svojega srea; Q lelotina! ti moja mast in'slast, resi moj hrbet 1 in konefne pofiepne; „Da!" Blzdajica „da*-kavska, torejlako!",--zagrmi njegov levi sosed, in za gromom Iresei slrela, dlan sosedov, uzviSeno kulo zapadne prosvele, Levi sosed je bil Hnc*-lavec, t. j. v saboru je bil za Stojanovicov prbdlojr. ,NiC zato, gospod'/, popravlja sedaj dakavec ponudivSi mu roko, ^prevaril sem se, vi ste razboren clQvok!" Ali Abasver, katoromu je bila zadala politieria plima in oseka itojedno kraljevine toliko grdih ran, ni hotel vedeti ni ^n nda-; kayca", ni za BneKavca", lit za svinjsko ni za telecjo pefenko. BojcC se, da so no opoto se enkrat na tern groznein prijaleljstyu des-nice in levice, kakor ognjena ZenoVa ljubezen do tebanskc princezinje Semele t skoci pa bezi brez — cilindra na prosto. Temni oblaki so so razprbnili, boJSjo nebo se je razvedrilo, po modrem nobnem oboku jb plaval tuzni |J|edi,_ srisbrni niesec, ¦a star! paslir v neboskih visayab; in okolo njega bliSCale so redke iskrice, jasne kakor zvezdice, ovclce ncbesko; t«?,na mesofina, kakor Iloin, ko vidi pred Solontorom rodke zvezde, lako redke, da se ne more zakljufiili ni najva?.nejsi sklep< Tab- jo bila ona ro-mantifna nofi, ko jc Abasver izSel iz kremo v Ilici. (Dalje sledi). I i j o a o v, Skoda je gotovo mnogo vecja. Za denar, kolikor so bile vredne stare hiSe, ne raorenikdo zgradiii nove, potreboval bo veC, in kjer ga dobi ? Grootno stanje ljubljanskih gospodarjev je bflo Ze dosedaj pri mnogih slabo, v bodoce pa oslabi se veC. Kdor je Ze dosedaj bil moCno zadolZen, kje naj dob; denar, da novo hi§o zgradi? Veliko hi§ se zatorej ne zgradi na novo, ali vsaj sedanji posestniki ne bodo zidali. Po ceni se bodo prudajali stavbeni prostori, ki so Se nedavno i)ili jako dragi. Bati se je, da se naSe ne-zgode naposled posluZi Spekulacija. Govori se, da se mora podreti blizu 200 his. Preide veC let, predno se zgradi zo-pet toliko his. Ze tako draga stanovanja po-draZijo se gotovo. Do zime pa ne spzidajo niti Cetrtine podrtih his. Ljudstvo bode morale v barakah ozebati. Poprave manj poSkodovanih his so Ze i,aCele, a raanjlca zidarjev in zato vse jako po Ca3i napredujc. Jedino domaci moj-stri delo ne zmagajo, a tujih se dosedaj je le malo prtglasilo. Vecino dela se pa tudi ne more poprej zaCeti, dokler ne dovoli pomoc drZava, in vsied tega tudi ustanavljajoea tnestna stavbena banka ne more dela priceti. PrZavna pomoc pa pri znani pocasnosti nase birokrncije najbrZ ne bode dovoljena pred junijem, In predno pride delo v tir, mine Ze polovica leto§nje stavbone dobe. Odvisokosti drZavnn pomoCi je odvisno, ako sploh bode mogoca obnoviti Ljubh>no. Preveliki opti-misti ne smemo biti. Govori se 2c, da Ljubljana no dobi niti toliko brezobrestnega po-aojila, kolikor ga je dobil Zagreb, ce tudi jc Skoda dvakrat vecja. Slisijo so pogoste to-lazbe, da se iz razvalin povzdigne lepSo Ljubljano, ravno kakor je sedaj Zagreb. Pri-mera z Zagrebom ni prav umestna. Zagreb je sedeZ hrvaske avtonomne vlade in se zatorej mnogi viri stekajo v n5:ja, kar se pa ne godi v Ljubb>ni. Hrvatje so si na marsi-kak, nacin sami pomogli, kar nam Slovencem ni mogoCe. — Pomisliti se mora, da so po-Skudovanja tudi po deZeli jako velika, torej ona ne bode niogla mnogo pomagati Ljubljani. PoloZaj je sploh Zalosten in se je tudi bati, da bode imel tudi Se slab3e politiCne nasledke. Ze sedaj se r^ Ljubljani Siri mi-sol, da moramo v vsem vlado podpirati, da le izposlujemo njeno n..klonjonost. Ker bode naj-brZ proraCunska razprava na dnenem redu pred predlogo o pomoCi za potresom poSkodo-vane.bojimo se, da se mnogi nasih poslan-cev ne potegnejo z odloCnostjo za eeljsH slovensko gimnazijo. »•* NJeg. VeliCanstvo cesar se baje ustavi v ljubljani o priliki, ko se popelje v Pulj h krstu nove ladije .Monarch". %* Novi sunki so se obeutili v noci 30. in. m. Bila sta dva in sicer o* 7*2. uri in 5. zjutraj. Prri je bil precej moCnn ter ljudstvo splasil, da so nekateri zbeZalt na ulice. Drugi je bil dosti rahol. Tretjega so ohCntili ob 7. zvcCer. Isto tako sta bila dva rahla sunka po noci od 30. m. m. na 1. maja. Pomoc prihaja, Dalje so darovali: Nadvojvoda Ferdinand gld. 400, knezo-nadSkof Gruseha gld., 300., obc. svet v Olomucn 100 gld., obc. svet v Znojrau 250 gld., pespolk Kuhn v Celovcu 130 gld., obc. svet v St P6ltenu 200 gld., grofinja Butter v Gradcu 100 gld., grof Stubenberg v Gradcu 100 gld., Gospa Wiener pi. Welten na Dunaju 200 gld., tvrdka Herman G. Doktor na Dunaju 200 gld., Z3nsko pomoZno drustvo rdeCega kriZa v Celovcu 200 gld., upr».vni svet avstro-ogerske banke na Dunaju 300 gld., Kranjska obrtna druzba v Ljnbljani 5000 gld., du-najsfci mestni svet je odloCil na predlog dra. Gesamanna 10.000 gld., nove podpore, de-Zelni odbor galfeki 1000 gld., obcinski svet v Brnu 500 gld., urednistvo ,Obzora« daljnih 218 gld., Karol Neureutter, c. kr. voj. in-tendant v Pragi 100 g!d„ elektriska draZba v Norimbergu 200 gld., obcinski svet sol-nograSki 500 gld., Vinko MajdiC v kranju 1000 gld., Ivan vitez Licbtenstein 5000 gld., zavarovalnica „Ph6nix" 1000 gld., Marija Pongrae 1000 gld., vitez Preschern 500 gld., baron Aplaltaern v Kropi 100 gld., fara Planina v logaSkem okraju 100 gld., poijski Hub je nabral 1165 gld., avstrijsko urad-nisko drastvo je darovalo 1000 gld, pomoZni odbor na Dunaju izkazuje do 1. t m. na-branih 54.879 gld., ,N. f. Presse* pa 14.000 gld. Prva slovenska pcrotna ohravnava. NaSa borba za slovensko poroto je tak6 naravna, da paC ni mogoce zahtevali pravifinejsega postopanja, kakorgno je to: d a se slovenski zatoZenci postavijo pred slovenske ljudske sodnike, vsled Cesar se morajo vrsiti seveda vse ob-ravnave od poCetka do konca v slovenskem jeziku. Tej naravni pravici ne more ugovar-jati pac nikdo, ako nima— nepo§tenih, nenaravnih, zlobnih namenov in naklepov. Da smo se morali za to na-ravm pravico se le boriti, je pac zalostno znamenje, kako nenaravni, nezdravi odnoSaji vladajo tamkaj, kjer bi ne smelo biti nikdar le najmanjsega povoda sumnjam o prislra-nosti v korist ali gkodo jedne all druge na-rodnosti. Ali led je zdaj prebit. V letnem ime-niku porotnikov je letos 175 Kalijanov in 1G3 Slovencev. Zrebanje slu2bene liste je bilo blovencem precej naklonjeno, kajti dalo je SI Slovencev in 15 Italijanov; takrat se je vrSilo zrebanje gotovo pravilno! ... ,vus'ea *«*eg« razmerja porotnikov je bila lanko mogoca cisto sluvenska porotna klop, ako le to hoceta obtoienec in n^egov zagovornik. Ako ona odklanjata IU',ijane, ostane gotovo toliko Slovencev, da je vsa porotna klop Cisto slovenska —• na kar se mora seveda vsa obravnava vrsiti v sloven-jskem jeziku. Ali pri sedanjem zasedanju je bil en sam tak slu«aj. Zakaj? Zato, ker je edino 22-letna FranciSka Pajner iz Porezna na Tolminskem imela slovenskega zagovornika dr. Josipa S t a n i C a, ki je odkljanal itali-janske porotnike. Pet drugih nasih zatoiencev je imelo laSke uradne zagovornike, kt so .seveda poskrbeli za to, da so ostali na porotni klopi taki mozje, ki znajo vsi dobro italijanski. Ostalo je vselej tudi nekaj Slovencev, ali takih, ki dobro poznajo laSki jezik, da je bil cel6 tolmac nepotreben. To je dokaz, da je treba paziti na to, da bodo imeli zanaprej vsi slovenski obtozenci slovenske zagovornike, ako hbcemo, da bodo vse take obravnave tudi zares slovenske. — Ali ker je veliko Slovencev, kt so tsk6 nes-reCni, da pridejo na, zalozno klop, take revnih, da prosijo uradne zagovornike, treba se bo ogniti tudi tej nepriliki z druSt-vom, kakorsno imajo tudi marsikje drugod po svetu, namrec z drustvom, ki bo brez-piaCno oskrbovalo revnim Slovene e m z a ronroriri ke. Temu druStvu dajo nasi odveiniki gotovo izdatne olajsave, a revnim naSim rojakombo to velika pomoc ir. _ tolaaba, velikokrat tudi korist. To se ja sijajno pokazalo v soboto. Porotniki so oprostili zatozeno Pajner. Zakaj? — Zatd, ker so vse dokaze za njo in proti nji slisali neposredno, na svoje who, in jih niso gledali po bledi, slabi sliki ne-toCnih, Cesto slabih ali cel6 naravnost na-paCnih prevodov, Porotniki so naravnost sli-Sali njen zagovor in njeno poja9njevanje okoliscin, ki so na prvi pogled ocilno govo-rile proti nji, — in zat6 je prisla sedmori a njih do prepricanja, da tu nikakor ni polne gotovosti, da je zatoSenka kriva; ker pa go-tovosti ni, glaaovali so za oprosCenje. — Ako bi bill sedels na porotnih klopeh Itali-jani, ulegnil bi biti izid Cisto dmgaCen. Zakaj? Zat6, ker bi vse dokaze proti nji do-bili v mnogo zgovornisih besedah, njen zagovor bi se pa bil tolmacil. Ali kakoSni so taki provodi! Pr'vede se navadno komaj cetrtina tep, kar je bilo povedano, a Se to najveCkrat netocno, nejasno, slabo. Ziv go-vor deluje na porotnika paC vse drugafie nego povrsen, slab posnetek v tujem jeziku! Ali slovenski porotniki so sliSali vse naravnost; oni pafi liolje umejo Sege in na-vade, prednosti in napake naSega ljudstva nego Lahi, zatd so si mogti narediti jasnejSo sliko o tem, kar jim je biio sodili. In sodili so po svojem postenem preprifianju, ki paC povscm odgovarja uspehom, katere je dog-nala obravnava. Pisatelj toh vrstic je bil navzoc pri obravnavi od zaCetka do konca in je vsemu sledil z najveCjo pozornostjo; reCe pa, da bi tudi on bil glasoval s sed-morico, ako bi bil porotnik. Iz tega je pac jasno razvidno, da nasi obtozenci si morajo odslej poiskati vsele.i le slovenske zagovornike, da pridejo le pred slovenske porotnike. Slovenci bodo vselej na-lancno razumeli njiliovo opraviCevanje all dokazovanje o nedolZnosti, in ako je slo-ve'-iikemu obto?.encu iskati v takih okolisci-nah pravice, dobi jo p"ac najpoprej pred slovenskimi porotniki! Onih 5 Podgorcev je dobilo pred dvema Ietorna hudo jeco do 2% let. Zakaj? Sodili so jih laSki porotniki! Ako bi na njih mestih sedeli Slovenci, ki bi biii vse slisali in natancno razumeli, za kaj je »>rav za prav §lo, — uverjeni smo — bill bi jih soglasno oprostili. Ljubi rojaki! Tu imate dokaz, kolike raznosti je ta pridobitev, da sodi Slovenca le Slovener - a Italijani naj sodijo zopet svoje ljudi. Zategadel bodi skrb slehernega rojaka, da nikdo naSih obto2encev ne dobi vec ita-lijanskega zagovornika! Obravnava se je vrSila zelo gladko, do-siojno, v vsakem pogledu pravilno. Porotniki so vse toCno razumeli: poleg zagovornika je govoril zeld dobro tudi zastopnikdrZ. pravd-nistva dr. Sanzin, a predsednik Flegar je pokazal pri tej priliki, da lahko vodi slovenske obravnave, ako le hoce; njegov ko-neCni govor so porotniki dobro razumeli. — Pri obravnavi so bili navzoci nekateri ju-risti, ki so zatrjevali, da je bilo vse vzgleJno, vse tako pravilno, lep6 in gladko, da ni mogoCe zahtevali lepSe obravnave nego je bila ta. Ta dogodek naszelo veseli, kajti doka-zal nam je, kako lahko so mogoCe Cisto slovenske obra.nave tudi pri sedanjih odnoSajih, ako je samo nekoliko — dobre volje. Dobre volje prosimo torej in nic dru-gega! Nasprotnica slovenskim porotnim obrav-navani je zategadel paC edino le — s 1 a b a volja, a proti tej se bomo Slovenci borili z vso odloCnostjo.Kdorima slabo voljo, naj ne r-iLakuje, da ga bomo Slovenci hva-lili, pat y\ sme pricakovati najodloCniSi od-por! Toda v Avstriji je zapisano na perga-menu zlato naCelo: enakopravnosti in pravice. Nad uhodom v cesarski dom na Dunaju pa stoji ponosen napis: Justitia regnorum fundamentum. Da, jus-ticije, pravice iSCemo tudi mi doslej povsod prezirani Slovenci, — pravico zahteva-mo na svojlh tleh, in za pravico se bom o borili do poslednje kaplje krvi. Dobra volja nam daje pravico, slaba volja dela krivico! Cast in slava vsem tistim, ki so dobre volje. Cast in slava tistim, ki so pripomogli, da je tudi goriSkim Slovencem zasijalo solnce pravice; a naSa skrb pa bodi, da to solnce pravice nikdar vec ne zatone, nikdar ne ugasne! DO PI SI. T Gorlcl. 29. aprila. (L a § k i p o b a-lini). — Na obljudeni cesti ni Clovek veC varen pred surovostjo laSkih pobalinov. Ko sem §el v nedeljo zveCer mirnim potom iz neke kavarne domov, napade me na lepem in dobrem v Trzni ulici (via del Mercato) cela drhal laSkih potepinov, ki slufcijo kot pomagaci v raznih goriskih prodajalnicahs Ze v kavarni, kjer smo sedeli Stirje Slovenci pri eni mizi, so poCenjali U razposajencl, ki so igrali biljar razne burke ter je eden precej obCutno sunil enega iz nase druibe. Ta vstane, seveda, ter jim reCe, naj si kaj takega ne dovoljujejo drugic. Ko jih tudi nutakar nekoliko oSteje, CeS. on ne t'm le od njih, potihnejo in daj:yo duska svoji prikriti jezici le s stereotipr.o psovkor .porki di s^avi*, ki je vredna paft govornikov samih. Mi plaCamo na t6 in odrinemo. Hitro za nami pridejo tudi oni potepini. Jaz sc loChn od tovarisev, ki so Sli tudi vsak na svoj don* in jo maham po Tr2ni ulici. Kar zaslisim za seboj mrmranje in ropotanje; ozrem se, in ze se vidim ob-koljenega od nadepolnih malopridnciev. Eden me zagrabi ter zarezi nad nienoj, hotec izve-deti, kako st klifiejo moji tovarisi. Jaz odgo-voriin, da to jih malo briga, in naj me puste pri miru. Na moje besede se zakrohotajo in dva zamahneta cbSnike nad menoj. PriCakoval sem-ze,-da jim-odnesem Iepo-porcijo,^kar prideta mimo dva topniCarska narednika. Prosiro ju, naj me reSita nesramnih lahouC-kov; hitro pripravljena skoCita med zagrizence, ki so se kmali razprsli, Toda eden je dobil par prav gorkih zauSnic Jaz se aarednikoma za uslugo zahvalini in prilihotapim po stran-ski ulici med upom in strahom sreCno do svojega stanovanja^ Eden onih bojevitih strahopetnefcev slu2buje pri nekem Zolli-u v Riva Corno. Ta sluCaj priobCujein zat6, ker sem slisal, da so bili tudi drugi Slovenci Ze v takih poloZajih. Lahi postajajo v Gorici vedno bolj predrzni in so za pretep nekako organizovani. Ce pojde tako dalje, bodemo morali bili Slovenci v Gorici vedno oborozeni, da se ubranimo takih predrznezev. Mlad Slovenec. Ik goriSke okoliee, 30. aprila. — Zel6 nam je ugajal dopis iz uCiteljskih kro-gov tolrninskih. /fako more pisati le moz', vskliknil sem, „ki je v resnici nauduSen ne le za vzviseni svoj stan, ampak tudi za svoj narod, kateremu je blagor naroda veC, kot blagor lastnega slanu, korist narodova veC, kot lastna oseba". Rnzgovarjalo se je nas o tem v«c prijateljev uCiteljskemu stanu in vsi smo bili edini v pohvali mozke besede toliko g. dopisnika, kolikor velecenjenega ured-niSiva. Koristila je stokral veC, kot Se toliko kriCeCih govorov in odloCnih resolucij »radi popolne stilizacije". („NajodloCnejsa# resolu-cija vsprejela seje lako .odloCno" samo radi tega, da se ne pokvari - stavek, ki bi bil nepopoln, ko bi se resolucija ublafcila). Ve» deli smo sicer ze prej, kaj da nekateri „zen — jal— nezi", zapeljani agitatorji, na-meravajo, oziroma, kaj da r.ameravajo oni, ki jih zapeljujejo, in hvaleZni inoramo biti neustraSeni ..SoCi", da je odkrito pove-dala, odkod da pridejo in kam merijo „bla-gohotne'', narodnemu in posebno se uCiteljskemu blagoni .prekoristne" inspiracije. Kak hrup bi nastal, ko bi kdo rekel znanim agi-tatorjem: Vi niste narodni, vi Skodujete slo-venskemu narodu, nimale zanj srea. To bi jih moral sliSali, ali pa tudi Cutiti, zakaj pri takih ljudeh je vse mogoCe! Kdor ima za „svoje" mnenje le podlago: »Vara ne ver-jamem, vam ne verjameni niti besede* - in s tem misli podreti vse ?ux.loge nasprotnikove, s takim Clovekom se ne moremo razgovarjati, nevaren pa je, ker kot z Aresovirii glasom obdarovan kriCaC prevpije panietne razloge in zapeljuje tako Se svoje tovariSe na kriva pota, ki peljejo le v pogubljenje narodovo in stanovsko. Zalostni smo takih pejavov, veseli nas pa, da so le pojavi. V Sempasu je bilo y.branih le 22 udov uCiteljskega dru-Stva; „radika!ci" dobili so za svojo resolu-cijo le kakih 15 glasov. Kje so ostali gg. ufiiteiji ? NajbrZe so enih in istih mislij z g. dopisnikom s Tolminskega in uCitelji iz okraja sezanskega. Gotovo pa bi najbolje storiii, ko bi dali 'slovo vsakemu kriCaCu ter mu po njegovo(odioCno povedali: Mnogo si nam ze Skodoval: vzel si nam draginjske osobne doklade, sedaj hoCcS odstraniti od nas za ueiteljski blagor najbolj vnete po-slance; ti nisi za nas,, mi ne za te, loCimo se torej v prijateljstva, predno pod ivojim vodstvom zagazimo Se v hujSe nesreCe. Z dcielc. - Pravijo, da se jih je pre-malo oglasilo za romanje L o r e t o-R i m, vsled Cesar se mora odloZiti.*) PreCitavSi to vest v razliCnih slovenskih listih, mislil sem si marsikaj. NaSe katoliSko druSlvo v Gorici razvija zeI6 jednostransko delovanje. Proce-sije na Sv. Goro, romanje v Rim, bratov-SCine ltd., vse to prireja in na to vazteguje svoje delovanje. UpraSamo: Kedaj pa kato-toliska druzba* postavi kandidate za mestno zbornico in bo praviCue sta-resine volila v njo? Kedaj pozene iz nje Ci-fute in zagrizene liberalce**) Gorica je ven-dar katoliSko mesto, torej voditi bi jo morali katoliCani in ne Zidje. Svetujemo naSi katoliski druzbi, naj raje nekoliko popustiod svojih procesij ltd. ter naj dela na to, da pridejo v goriSki magistrat druge osebe. S . •) Ciltytc naznnnilo niie. Ur. *•) V to so imeli gospoc(je razne prilike; ali zveze b Slovenci na raarajo — raje paste Hberalcom rso obtest, nego da bl tudi mi Slovenci doeegli v Go-rid le mrvico pra'-'-i. Uredn. tem, da prireja procesije, zida nove cerkve itd., pokaZe, da ne razunie znamenj Casa***) Dokler so na Dunaju govorili le o bratov-SCinah, procesijah itd., so tudi le Cifuti vka-zovali in Sirili brezverstvo, ker so r.""I; oblast v rokah. Le z materijalniini reCmi, z volitvami so krSSanski socijalisti dosegli toliko uspehov. Ali nas n.zuniete? Pomag^Jmo LJubijani! Prvi dve zbirki darov v nasi tiskarni 314 gld. in 125 gld. 70 kr., skupaj 439 gld. 70 kr. smo ze oddali na pristojno mesto. — Evo tretjo zbirko: Gosp. Konjedic Andrej, velep. in gld. Zup. v Plavah...... 10.— ,, Usaj Mar. in Toinasin Mar., sluzabnici....... 5.— MarzidovSek Rade, c. kr. voj. kapel........ 5.— __ »„ Brajnik Alojzij pri _Barki_. _ _ 1.— „ Ucenei slov. kmet. Sole v G. 2-50 , Seppenhofer Luigi star, v G. 5.— , Pignatari Ivan, podZup. v Grnieah........ 5*— . KersiC Stefan v G. ... 5,— , Rojic Ivan v G..... 1.— , BadaliC Iv., mizar ... 1.— » Cigoj Fran, strojar . , . 0.50 , GlSCiC Fran, strojar . . , 0.50 G.Cna A-tta M........ 1.— Gospa Seppenhofer Eliza mesto vstopnine k »Sokolovi* ve- selici ......... *•— Gosp. J.K-c mesto vstopnine »So- kolovi* veselici..... 0.50 » Strancar Josip, kapelan v Kamnjah...... • t%-— „ Slrancar Josipina v Kamnjah ......... 2.— , Strancar Krista v Kamnjah 1.— „ Anton BerbtiC iz Sela . . 1.50 , Zupanstvo v Crn'Cah . . 100.— , Strnad Fran, naduc, v Cr- niCah......... 1°-™ » Od dohodka .Sokolove" ve- selice......... 70.— ObCina Podgora ... 70 ObCina Pevma .... 50 Oddelek St. Maver . . 25 Oddelek Podsabotin . . 25 Skupaj 170.— Dalje je darovalo vseh 24 staraSin vsak po 1 gld. ka- teri prijemajo kot nagrado pri pregkdovanju letnih ra- Cunov......... 24.— « Al. Fogar iz Pevme daroval 50.— „ And. Kocjar.CiC iz Podgore 0. - » J. Fonzari iz St. Mavra . 5. — „ BlaZon Fran., Zel, iirad.vG. '>).— „ Faganel Karol v Mirnu . . 5.— „ PeCenko ign., krCinnr v G. 5.— » Dovgan Ivan, posestn. v G. 5.— n Cigoj Jos. v G.. . . . . 1.— „ RepenSek Marija, sobarica 1. - Oseba z deZele..... 2.— s Novak Gustav, c. kr. prof. v Gorici........ 3.— „ Jakil Andrej, tovarnar usnja v Rupi in trgov. v Gorici 5. » StermoIeFran.,c.kr.po5tni denarniCar v G...... 5.— „ Kavs Ferd, uCitelj v Lju- binju, nabral...... 20.— Gospa Josipina Fonova na Sol- kans: i cesti nabrala v nialem krogu......... 3.50 » KocjanCiC Alojzija, Magi- stratna ulica v G..... 5.— Gosp. BavCar Fran, mizar v Selu 1.— Skupaj . . . gld. 563.— Skupaj s prejSriima dvema zbirkama smo prejeli in odposlaii 1002 gld. 70 kr. Radodarnost Slovencev na GoriSkem je precej ziva. Od vseh stranij poSiljajo darove naravnost v Ljubljano. — Darove bomo spre-jemali tudi mi se nadalje, objavljali jih v ,SoCi" in „Primorcu* ter v veCjih zneskih odpoSiljali v Ljubljano. Zato nabiralci alida-rovalci lahko poSiljali darove naSetnu ured-nistvu. Od drugod z Goriskega So poslali naravnost: Zupanstvo St. Peler pri Gorici 100 gld. — „GoriSka ljudska posojilnica" vsled sklepa ravnateljske seje v ponedeljek 100 gld. — Zupanstvo Medana 100 gld. — Trzani in uradniki v Tolminu 102 gld. — Zupanstvo v Rihembergu 100 gld. Zupanstvo Sempas 100 gld. Vikar Franc KodriC na Trnovem pri Gorici nabral in poslal gld. 32.31, katere so darovali po 5 gld.: rodbina c. kr. gozdnega oskrbnika Pirkerja in vikarij Franc KodriC; gld. 2.50 rodbina Winkler od Nemcev; 2 gld. rodbina uCitelja Lt-bana; gld. 1.50 uCitelj Josip BiteZnik; po 1 gld.: Ivan Rijavec, Andrej PlesniCar. c. kr. gozdar, Jos. Draschler; 60 kr. Anton Rijavec; po 50 kr.: Josip Rijavec, Josip Rijavec, Josip Volk, Josip Re-bek, Marija Rijavec, Marija Rijavec, ledar Lovre Volk, Miha Persic; v doneskih spod 50 kr. nabral*je v nedeljo gld.8.71 — Cast-niki lovskega bataljona St. 7. 100 gld. — Stotnik Franjo Kastelic 5 gld. — Jules Hu-guenin 20 gld. Odvetnik dr. N. Tonklt 30 gld. — Odvetnik dr. I. Tonkli 5 gld. — Adolf Moser v G. 30 gld. Osmaee in razne novice. Oscbne Yestf. — Umrl je v Gorici g. Stefan LevpuSCik, e. kr. pristav v pok.; star je bil 89 let. — VPodgori je umrla mati g. Zupana indeZ.poslanca KlanCiCa. ***) Gospodje razumejo znamenje casa tak6, da morajo tudi oni po svoje napovedati borbo vsemu, kar je slovensko — natnreC: poditi slovenski jezik iz cerkve. Kolovo^je na5e Ia3ke katoliSke stranke imajo glavno skrb. kak6 bi vse slov. duhovnike od-pravili iz Gorice. Frvi uspeb so dosegli v Podturnu, a tak6 naj bi Mo kar po vrslL Pri seilanji^neodloinosli merodajnib krogov je zelo verjetno, da se jim posreJi Je marsikak uapeb. - Tak6, vidite, deluje iidovstvo in katoliCanstvo lepo sloino proti Slovencem: Getrennl margchieren, vereint scbJngen.' Naii motj'e pa ape! Uredn. -~ V Mirniku je umrl vikarij C. s: Anton Perko. Rojen je bil 1814. — & g. T Kralj je zopet uevarno zbolel. — Zupni- Ign. kom v Biljani je imenovan preC. g. Lud. •Kumar z Lokvij. — 2. t. m. je -napravi) Zupni izpit C. g. Pi pan Anton v Lonm. Boj za slovensko Solo. — Zdi sc, da upravno sodiSCe bo razpravijalo Se tekom poletja o pritoZbi mestnega zastopa goriskega zasU'an slovenske Sole. NaSo praviCno rec bo zagovarjal sicer Ze zaslopnik ministerslva, ali vendar bodo imeli slovenski roditelji Se po-sebnega zastopnika dr. F u c h s - a. Uverjeni smo, da zmaga tudi pri zadnji instanci — pravica. V Trstu pa utegne vlada ustano-viti sloveiiske Sole na drZavne stroSke, ker tarn ni tako lahko siliti magistral da jih on ustanovi. Tako Citamo v raznih listih, Toliko bolje! Kadodarnl doueskl. — Za ,Slogine" zavode je doSlo v zadnjih dneh: C. g. Leban Ign. na Srednjem 2 gld. — Brakin Franjo in Florenin Franjo v AjdovSCini podpisujeta kot -pricY-prhnotarju-;- kupila sta ^parovCek" za 2 kr. in metala notri prisluZene desetice. V prvem Cettlletju je prislo 21 kron, katere * poloZila na oltar domovine. Cast jima! — GoriSko uCiteljstvo, zbrano ,pri Rebku* 6. aprila, zloZilo 9 gld. — Od poljskega rodo-Ijuba P. B, 2 gld. — Neimenovan preostanek 20 kr. — Zupanstvo v Sebreljah za veliko-noCne piruhe 10 kron. —• Gosp, Jakil Andrej v Rupi 2 gld. — PreC. g. Kosovel Josip v Batujah 1 gld. — PreC, g. Pervanje Martin na Idriji pri BaCi 5 gld. — Zupanstvo v Ko-baridu 10 gld. — Podgorski podZupani Fiegl Ant., Trpin Ant. in GomiSCek Lovr. po 1 gl. — Gospa Seppenhofer Eliza 2 gld. — Gosp, Cej Ivan v G. 1 gld. •— Gorica „pri divjaku" s svojim kibicom (poslal gopp. L. Pavletic v Gradcu) 5 gld. — Gosp. Dekleva Ivan, vele-trZec z vinom v Gorici, 16 gld. — Gg. KuStrin Ant., Koren Ant., Fon Anton (Irgovci), RoZanc Simon, kroj. mojslor, nolar KavCiC Jos. po I gld. — C. g. Pavlica Andrej, stolni vikar v G., 4 gld, — Gosp. Bolko Leopold, Zupan v CmiCah, 2 gld, — UpravniStvo „?e. Lista* izroCilo 5 gld. Rodoljubnitn dobrotnikom najsrCnejSa zalivala imenotn naSe mile slov. mladine! Javno predarnnje v Gorlcl ua korist nesreenl Ljubljani. -— Prihodnji torek 7. t. in. ob 6 uri pop. imel bo c, kr. realkc profesor g. Fe-dinand Seidl javen govor v nemskom jeziku ,0 polresih na Kranjskem in Pririiorskem" v mestni dvorani, ki jo je slavno mestno staraSinslvo za ta riamcn blagohotno dovolilo. Dohodek sc dopoSlje magistratu v Ljubljano. Cone: sedeZ 1 gld., stojaliSCo 1 krono, galerija 30 kr. Z ozironi na blagodejni namen je pricakovati obilne udclezbo, Po vsem omikanom svetu so je pojavilo soCutje ob tragiCni usodi LjuMjniio, Povsod isf:ojo vsi sloji narodov, da bi tiasli potov, kako dojanski pomaguti nesrecttikom. Priro-jujejo koncorte, gledisko predstave i. dr.; zatorej z veseljem pozdravljamo, da tudi odliCen srcdnjcsolski zavod v Gorici, c. kr. realka, prihiti in pripomore, da se olajSa Inula nesreCa. Koliko je GoriCanov, ki jim sreo veleva, da priskoCijo tudi z malim prispevkom, a nimajo prilike, poloZiti dar na oltar Clo-vekoljubja. Napovedani govor jim ponuja to priliko! 'Za to mu Zclimo obilnoga uspcha! Ustopnice se dobijo v kujigotrZnici I. P a 11 i k na Travniku in pa pri blagajniku pred govorom. Porotuo sod!5fe. — Radi bi podaii obsirno poroCilo o teku prve slov. obravnave, ali zadovoljiti se moramo s kratkimi podatki v zadnjem »Primorcu"» Na drugem mestu smo pa priobcili posebett Clanek o utisih, katere smo dobili pri tej obravnavi. V torek je sedel na zatoZni klopi 21-letni postopaC Mia do van Andrej iz Sempasa; obtoZen je bil, da je 7. jan. t. I. zaZgal hlev grofa Pace v Tapoljanu, vredeu 900 gld. Mladovan je bil Ze veCkrat kazno-van v Istri, kjer se je potepal. Porotniki so ga soglasno obsodili, a sodiSCe mu je priso-dilo 8 let teZke jeCe. V s r e d o je pa sedela na zatoZni klopi 22-letna tiezakouska Marija P u S n a r, ki se je tako privudilu tatvini, da menda ne bi mogla veC Ziveti brez te »Uinetnosti". Cela vrsta manjsih in veCjih tatvin je prisla na dan. — Obsojena je bila na pet let trde jeCe. Romauje r Loreto bo iz Gorice 11. t. m. Oglasiti se je treba do 7. t. in. Toliko v dopolnilo drugim poroCilom. — Kakor Citamo v zagrebskih ,Nar. Nov.", prijavilo se je za romanje iz HrvaSke, Primorja in bliZnjih oto-kov 2000 romarjev. Ker pa se je isto pre-raCunilo le za 800 oseb in najelo tudi parnik za toliko, nahaja se prirejevalni odbor v zel6 neprijetnem poloZaju, kajti ne more dobiti ne ua Reki in ne v Trstu Se jednega pamika, ki bi vozil na doloCeni dan 7. t. m. Da romarjem zadovoli, razdelil je prirejevalni odbor romanje v dva dela. Prvikrat pojdejo dne 7. t. in. oni romarji z otoka Krka in Cresa, katerih je 3amih 800. Dne 29. t. m. pa drugih, to je preostalih 1200 iz HrvaSke in Istre. V Toluiinu sc je vrSila uCeraj uradna uCiteljska konferenca. Ekspresno poroCilo nam naznanja, da je zbrano uCiteljstvo iz-reklo slovenskim deZelnim poslancem iskreno zahvalo za dokazano naklonjenost in popolno zaupanje o postopanju povodom zadnjega deZelnozborskega zasedanja. '— Ta sklep tolminskega uciteljstva nam je dokaz o trez-nem presojevanju resniCnih razmer in o njega previdnem, taktnem postopanju o pravem Casu Cast mu! (Glej dopis „iz go-riskc okolice".) To so gospodje naznanili tudi naravnost gg. poslancem. Gosp. dr. Rojic je la7°3 odgovorii tak6-le: ,SrCna hvala za priznanje! V nadi, da bodo nasi bodofil poslanci Se uspeSneje delovali za uCiteljstvo in narod, Vam nazdravljam v svojem invimenu tovarisev — dr. Rojic* Iz Bolca; ,Gosp. davkar Subic nas je zapustil v soboto in odpotoval Cez Predel. [fcradi smo se locili od priljubljen?#a fifo- I Lpoda, uzomega uradnika, ki je izborno iz- j fpolnoval svoje dolznosti kot uradnik in elan JjaSe druzbe. — Pri poSU so ga pozdravili [uradniki in tudi veliko ljudij je priSio poslovit jse od njega. Do Loga so ga spremili v 6 kocy'ah zupan, nekaj staraSin in odbor ve-teranskega druStva. Slovo v Logu je bilo zel6 ginljivo; prihitelo je poleg tudi vehko ljudij — in nikdo ni imel suhega oeesa. Ko se je odpeljal dalje cez Predel, zaklicali smo U: .Zivio g. davkar! (Dost, uredn.: fyaSa nejevolja radi netoCnosti poro&la o foanketu fti opravicena! Zakaj nam pa nikdo ni postal toCnega opisa? Ono Wico smo napisali na podlagi ustnega 4>ripovedovanja jednega BolCana. Je paC 2e tetara resnica: Vsi Cakate obSirnega popisa v SoCi', a nikdo ga ne poSlje!) Iz Kamenj pod Cavnom: »V pone-kieljek 29. aprila je umri v tr2a§ki bolniSnici !na9 zupan g. Jo2ef V a 1 i C, posestnik v Po-tocab. Ta noviea je zbudila v obcini sploino, globoko 2alost. Toliko za danes".-------------- V Dornbcrgu bode v nedeljo 5. t. m. ,iavadna razstava vin, na kar opozarjamo obeinstvo, Razstava bo v tamosnjem Solskem poslopju. DornberSka vina so 2e dalee za-slovela, zatd ni dvoma, da tudi letoSnja razstava potrdi staro slavo tamoSnjih vin. Ob enem bo tamkaj vetcranska veselica, prj kateri izroCe g. Bizjaku diplom Castnega VoUtve ? Bthembergn so razpisane, in sicer dne 13., 14., 15, in 16. t. m. bo voli! III. razred; dne 17. II., 18. pa I. Zdi se, da bo borba med dveraa strankamajiuda. DrugaCe paC ne more biti pri nas, S Tolniinskega: Veliko Skodo so na-pravili zajci preteklo zimopri mladih drfcvescih, nokateri kmetje kar od kraja rezejo mlada drevesca in druga vcepijo. Kdo bode plaCeval skodo? Pokier je bil lov loCen po davCnih obeii.nh, nasli so se lovci, ki so pridno zale-/ovali divjaCino in vsaj deloma zdbranjevali veliko Skodo. Zdaj pa imamo sluCaje, da inotda enkrat ali k vcCemu dvakrat na ieto pridejo lovski gospodarji v kako obCino na lov. Ni cuda, ako se potem divjacina zaredi, ki v doigi zirni mlada drevesca grize in kon-cuje, Kje so deZelne postave? NaSa lovska postava obsega celih osem paragrafov. NaSe dozclno postave nam podajejo prav zivo sliko, kakSne poslance smo imeli doslej v degelni hiSi. Da se kmetu trda godi, to je obCe t) priznana resnica. Da mora kmet davke in | visoke pristojbine plaCevati, je tudi 2alcstna » resnica. V tern oziru je vse s paragraft in ministerskimi odloki zamrefceno. Kedaj pa naj hc k iielu Skoda povrne, o tern nase postave trdovratno molcijo. Cud no je, da se nikdo ne pritozi pri political oblaati. Ako hi dalle pritortip, gotovo bi c. kr, okrajno glavarstvo potrobno ukrenilo v zmisltt % 4. postave od 15. jnlija 1879. Kadar je divjacina Skodljiva kmetijslvu, sine politiCna oblast zaitkazatj, da se divjacina iztrebi. 8 trnoTske planotti. — Grozna ne-srcCa! Dne 27. aprila sekali so trije gozdni delavci v lukajsnjem c. kr. gozdu (Bevski hrib) les za slavbe. Okoli enajste ure pred-I poldan vlila se je mocna ploha, in da se mo2jc ubranijo dezju, stopili so pod tarn stojeCe smieke. Kar nakrat se zabliska in strela udari v jelko, pod katero je ztal Janez Bizjak iz Dola. — Bil je takoj mrtev. Siro-mak je zapustil bolno udovo s tremi nedo-raslimi otrociJ. Ta grozna nesreca nas spo-minja na nauk, ki veli: ,0 potresu in gromu nikdar pod drevo!11 — Med raznimi drevesi ste jelka in topol znani kot dobra prevodnika strele. Ene vrste topol (amerikanski) — podo-ben, laSkemu, visokemu — je nekda tako dober prevodnik strele, kakoi zlato. Ar.ieri-kanr.i ga zasajajo pri hiSab, da jim rahi kot strelovod. KraSko Tllenlee po potr»>s«. Koml-sijska preiskava postojinske jame ni do-guala nikakorSne spremembe v jami; ob-einstvo jo bode torej moglo obisk«»vati kakor doslej. — Razni triaski turisti so obiskali te dni .Olgino vileniCv^* med Opcino in Prosekom. Nasli so, da so se na raznib krajih odtrgale velike skt^e in se odprli novi prepadi, ki so bili brikone zakriti po visecem skalovju; vsi viseci kapniki so razbiti. Popravek. — V zadnji »SoCi* je v ilopisii o brestovi*kem zvonu izostal stavek, v katerem pravi g. dopisnik, da je utegnil zvon veljati le okoli 200 gl. in ne 1000 gl. Razglas. — Dne 1. maja t. I. ob 10. uri predpoldne je bilo v dezelni hisi osmo sreCkanje df>2elnih obligacij izdanih leta 1888. Izzrebale so se naslednje: Vista A. st. 154 za 1000 gl. 62 , 500 , 1 , 100 . 87 , 100 , Vrsla B. St. 12 za 1000 gl Deielnega denarnica izplaca te obliga-cije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zne-skih proti povinitvi doticnih obligacij in lislih odrezkov, kteri §e ne iztekd 1. avgusta t. 1. Dezelni odbor, za dezelnega glavarja: Dr. Verzegnassc. tlstnte*. — Dopisnici iz Podgore: Hraia lepa "a oduSevycnem pismu. MorebiU porabimo prihodi^jie. r- Dop. iz Lor a: Danes ni bilo mogoce; pri-hodnjii. ~ PHjatelju v hribih: Kar pifete o kan-"xlaluri jnanega gospoda, nas je jako iinenadilo. «am m 0 tern n\i niano. Zategadel je brez vsake pomade govorica, da bi to kandidaturo podpirali na8i maroaajai krogi. Nasprotno, mi menimo, da bi jo cel6 oaioeno pobiiali, kajti Bog ne daj, da bi sc na tak nBLin onemogoiik popolna edinost sloveaske descto-"V* J" bi 'melo lahko nepreraeunljwe posledic?. Si-„!f„P„ Ve. *«ujemot da gospod res misli na to. Kar P^wdu«,o»Vaiokolia,utogiie biti le obrekovanie, ^..wi5****1 »«o«ti, da bi tak gospod imel Iak6 ™« ir- f SVThft Vted oiml Da se polexa za to in v« Inn Sr1(i n»P™vo, to je jako leP6, to je hvale m W& u l.° Je de,on»a tudi njegova dollnost; da bi Lw»n, i° ^ .komedya*, kakor pravite, v osebne «S * ja bi s P«>moAJo naiega ubogega^naroda ft? l3e in *Ue, ne. to nemoie biUre?! 2alostno wIdM » .-V' haJj»>*9tneje °& «a5e«a naroda, ako bi Z »l i 8Jrhe- k*kor pravite Vi. Kaj^Ukega pa S? ns!,.le(ml0-.doilVeli in tudi ne doiivimo! 2al nam [e, da pn takih govoricab trpi ime onega gospoda f Zdrari! Ostala SlovenUa. Tr&Ske novice. — Trzaski rodoljubi pridno nabirajo doneske za ponesreCeno Ljub-ljano. , Edinost" je dosedaj izkazala dez 3000 gld. razn.ih daro. iz Trsta sploh* — Minolo soboto je imel obainski svet trZafiki sejo, ki je bila posebno zanimiva. Na dnevn^n i^edu je bilo refi toek, mej katerirai tudi porocilo o pokr:tju stroSka 1190 gld. za veselico pri .Lovcu" dne 19. m. m., prirejeno na Cast drzavnim poslancem. Ko se je citalo to porocilo, zvi2gali so posluSalci na galcriji, in sicer tako brezobzirno, da jib je sam zupan opomnil z besedami: ^Invito i soliti ra-gazzi della galleria u starsene tranquilH!* (Pozivam navadne otroCaje na galeriji, naj mirujejo). Na galeriji je bilo bradatih mofc, ki so tudi zvizgali, vsled tega se jeiu-pan zameril .slavnemu obeinstvu". Zbor je stroSek odobril, na kar so zopet zazvizgali poslusalci. Zupan jih je vnovie opomnil, ga-lerije pa vendar ni hotel izprazniti. TriaSki »L* Indipendente" veli, da so ti „soliti ra-gazzi'' onT isli, ki so svojeMsno odobravali zupanovo izvolitev, tec mu priporoca vec ozira, ?.ugajoC s slucajnimi posledicami. — Zbor je v isti seji poviSal uciteljem iz okolice placo, in sicer onim I. razreda za 50 gld. letnih. Tako da ufiitelji dobodo 700, ufiiteljice pa 600 gld. na leto. ""** VolItTe ˇ Istrl.t.Pi§eio nam iz Istre; Prvoltte volitve v Istri so koncal? po vseh politicnih okrajih. Po vspehih istih sodec, ostane popolnoma dosedanje razmerje po-slancev v de2elnem zboru isterskem. NaSa slranka si ni ne priborila in tudi ni izgubila nic. Ako zmaga na& kandidat tudi.v mestnih volitvah voloskega politicncga okraja, kakor upamo z gotovostjo, tedaj bode razmerje 9:21, to je 9 nalih in 21 nasprotnih. Upali smo na zmago vsaj v Se jednem kmeckem okraju, no prevarili smo se, zaupali smo prevec v narodno zavest in nismo racunili z nepostavnim ravuanjem in z deiiarjom na-sprotnikov, Nismo zinagali najveft vsled tega, ker so bile voliine komisije vseh po itali-janski stranki zasedeniu obcin v rokahnaSih nasprotnikov, kateri pa so deiali, kakor jim je bolje kazalo, ukljub prlgovorom z na8a slrani in cclo od vladnih zastopnikov, ker dobro ved6, da se jim ne more nic zgoditi. V poreskem politifinom okraju se je zgo-dilo po vseh ohcinuh enako — zanikali so pravico neJilevilniiii nasim volilccm, zraven tega so jih veliko Zastrasili ali podkupili, z druge strani pa so pripuScali k volitvnm svoje ljudi, dasi niso imeli voliine pravice. V pulj-skem okraju so % denarjem zmagall v obci-nah Kanfniiar in Sanvicenti, ki ste jezicek na tehtnici za zmngo jedno ali drugo stranke. Nn^t so zmaguli v Vo-.lnjanu (torej v „nnj-eistejsi* itnlijan«ki obcini v Istri) in v Burba ni. Ker pit ni bilo uponja k zmagi v torn okraju in da se kntetje ne izposlavljajo na razne iniike, da so namred ne izrofajo na milost in ncmilost nasprotnikov, vzdr2alo se je uasa slranka volitev v puljski obcini. V kopcrScini je Mo za nas precej dobro, kajti izvoljeno je 74 nofiih in 10 nasprotnih. Isto tako v paz ins kern okraju. Tarn so na» sprofniki zmagali le v jedni obcini, v Labinju (Albona), na§a stranka pa je zmagala tudi v obrinab Plomlnj (Fianona) in Boljun, ki ste v rokah naslh nasprotnikov, zalcm v Pazinu, Zminju, Tinjaim jednoglasno. — V losinj-jkern okraju je zmagala nasprotna stranka le v obcinah LoSinj in Osor, v vseh ostalih pa nasa stranka. Vredno je zabeleziti, da je nasa stranka zmagala tu^i v creski obcini, katero imajo nasprotniki za svojo trdnjavo. Kar nas je najveC osupnilo, je lo, da ni Slo gladko v naSem najCiScem okraju vo-loskem. Tarn je postavila svoje mreie ne-vidljiva, vendar pa znana roka, ter hotcla Soviti ribice v motni vodi. Deloma se ji je to posrecilo. Nasi stranki, ki je zmagala v obcinah Kastav, Podgrad in Voloske, je zmaga gotova, no bila bi dvomljiva, ako bi ne bili zmagali v Podgradu, kjer je nevidna roka osredotoCila vso svojo moC, da proderesvojf zaupne mo?.e. Ta znana roka po.lala je v boj svoje ljudi, ki so veljali doslej kot narodnjaki in iz Castihlepnosti so se izneve-rili svojemu rodu. Njih napor je ostal brez-uspesen, upamo, da za vekomaj. Ti navidezni rodoljubi so deiali z rcke v roko z nasimi najhuj§imi narodnimi nasprotniki, da dosezejo svoj namen, in tega sredstva se niso sra-movali. Druzlli so se in obcine obletovali z najhujsim renegatom in obrekovalcem naSih prvakov, duhovScine in drugih rbdoljubov, z urcdnikom puljskega zakotnega in revolver-skega listiCa ,11 giovine pensiero", kateri potem, ko ni uspel v voloskem okraju, je sel nase ljndHvo motit tudi v loSinjskiokraj,kjer so mu pa posleno posvetili; zaprl ga je nam-rec baski Supan Pajalid zaradi hujskanja. Pri njem so nasli Cez tisoC goldi-narjev in revolver. Ker je imel ta naS renegat dobre zagovornike na visem mestu, so ga moral) takoj izpustiti. Slovencu ali Hr-vatu bi se godilo hujel In tako CloveCe ima obraz, trditi v svojein listiCu, da so nasi ku-povali glasove in zastraSevali volilce. Seveda, on se dr2i narodne prislovice, katcre menda 5e ni pozabil, ki se glasi; ,Reci mu, da ti ne reCe", to je osumnjici svojcga na-sprotnika. da se sam pokazeS kot nedolzen janjCek. V voloskem okraju bodete torej dve stranki kandidovali in sicer Marotti-Ka-s t e 1 i c-Pippova in pa prava nasa stranka. V obcinah JelSane, Matcrija in Veprinac so izvoljeni pristaSi KastelCeve stranke, v Lov-t-anu pa oni italijanske alt prav za prav 3 a-renjaSke. Zaradi tega smo radovedni zve-deti, ali bode tudi poslednja podpirala Ka-stelcevo stranko, ali postavi svoje kandidate. Bode li glasovala za KastelCevo druzbo, tedaj smo o njih rodoljubju popolnoma na Cistern. In to izvemo 15. t. m. pri volitvi poslancev. 0 daljSem volilnem kretanju sporoCimo pri-hodnjiC. lis Lo^atca poroCajo: V petek po noci je umrl v Dolenjem Logatcu g. naduCitelj Vojteh Ribnikar, pradsednik tZaveve slov. ufiiteljskih druStev", predsednik krajnega iSols-kega sveta dolenjelogaSkega in zastopnik uclteljstva v okrajnem Solskem sv^tu, v naj-lepsi svoji mogki dobi po kratki bolezni. Pokojnik se je rodil 1. 1857. v Trzicu in je aluiboval v Logatci v za'ojih 13 letih. Bil je vrl rodoljub, znaCajen in delaven narodnjak ter obCe priljubljen in Cislan. Ostavil je 2eno (sestro posl. g. Arkota) in 4 nepreskrbljene otroke. Pogreb velezasluznega mo2a se je vr§il v nedeljo prav sijajno. DoSlo je kakih 40 do 50 uCiteljev in uciteljie zadnjo Cast izkazat priijubljenemu tovarisu. Pa tudi drugih inte-ligentnih udele2encev je bilo jak« dosti. Sploh gre le jeden glas: takega sprevoda Se ni videl Logatec! Krslo je dicilo veC vencev z napisi. Pogrebne obrede so opravili Stirje duhovniki. Nagrobni govor je govoril gosp. Feliks Steg-nar, c. kr. ucitelj in de2elni poslanec, do-stojno slaveC milega pokojnika. Gg. tovarisi so peli krasne zalostinke pred Solo, v cerkvi in na grobu. Cesar pa ne smem zamolCati, to je, da nobenega Stajerskega ali primorskega uCitelja ni bilo k pogreba^ niti Stajerskih in primorskih odbornikov ^Zaveze* ne, niti g. podpredsednika. Zllostno zares, posebno, Ce se pomisli, da je prav blagi pokojnik ,Za-veze* bil jako naklonjen uciteljem Stajercem in Primorcem! — Slava Ribnikarjevemu spo-minu!" — NaS urednik je brzojavno naznanil udovi soiaije in ob?.aloval, da se ne more udeleLiti pogreba vsled »Sokolove" vcsclice v korist nesrefini Ijubljani. — Blagi prijaielj, poCivaj mirno! ''. ' Knl^aita voinja na drJSavnlh Max-nlcah. Obratno ravnateljstvo dr?.avnih f.elo?.-nis v Beljaku je glede na izredne sedanje razmere na Kranjskem dovolilo za tretji razred 50% zni2anje vo2nihcen in odredilo, da do 8. pojasa (100 kilometrov) ni tieba plaCevati nikakorSne prislojbine za legiUmacijo. Logitiinacije se dobivajo pri mestnem inogi-stratu in pri defcelni vladi v Ljubljani. Pri vofcnjah Cez 8. pojas je za logitimacijo plaCevati prlstojbina 80 novciCev. Potresl na Kranjskem. Statistika, po zgodovinjskih virih sesiavljena, podaje nam o potresih v Ljubljani, oziroma na Kranjskem, o katerili se nahojajo zapiski, nastopne podatke: Prvi potres, o katerem se nnhajajo zapiski, je bil I, 1340., torej pred 555 leti.. Od I. 1400. do 1500. ni nobenih zrpiskov. V 10. stoletji so bili potresi 1. 1509., 1511. (zaznamovan kot „d(is gros&e Erdpickcn*), 1512., 1590. V 17. stoletji 1. 1621., 1622., 1626., 1641., 1643., 1672., 1684., 1691., 1699. Od 1700. do 1800. zopet ni za-piskov. V na&em stoletji so bili potresi 1. 1823., 1825., 1829., 1833., 1836., 1840., 1845., 1856,, 1883., a veCinoma le prav no-znntna gibanja, Ik Stajortiko, —• V Mariboru so ustn-novili nemSko wVorschusBkasso". Kor so hr Stajerski slovenskl kmoljo to veCkrat spckli s tukSnimi ^kufisnnii", boilo Hodaj golovo pre-vidnejSi. -~ Jutri so bodo vrsile obCinsku volitve v Ljutomeru. Ukljub temu, da v toj obcini ni vec nego 414 Ncnicov, niso mogli priti do popolne veljave Slovene!, ki so dosedaj imeli le v III. razredu svojo moC. Letos pa upajo nemskutarji, Didi v lent ruzredu iztisniti Slovence. — Dne 2. I. m, je pri-Cela delovati v Trbovljah novoustanov-ljena posojilnica. — Iz poroCila o srednjih Solah je razvideti, da so iniole gimnazije Sta-jerske v letu 1893. skupaj 2129 gojencev. Od teh je bilo 1653, torej 77*6 odstotkov Nemcev in 442, ali 20*7 odstotkov Slovencev. Realke so imele skupno 725 gojencev; od teh je bilo 651, torej 89*7 odstotkov Nemcev in 24, to je 3*3 odstotkov Slovencev. Uci-teljskih pripravnikov bilo je 494; od teh 198, ali 67'3 odstotkov Nemcev in 94, ali 31*6 odstotkov. Slovencev. Ueiteljske pripravnice za zenske imele so 160 gojenk. Od teh je bilo 155, ali 96* odstotkov Nemk in 4, ali 2*5 odstotka Slovenk. Tako po radni stati-stiki, katero so gotovo sestavljali Nemci. ,Xeinskc sole na Stajcrskem*. — Znano je da se nemska stranka na Spodnjem Stajersketn ze dalje Casa moCno poteguje za to, da se v meslih in trgih ustanove Cisto-nemSke Sole. Te dni je nauCno mtnisterstvo dovolilo, du se taki Soli ustanovita v Voj-niku in v Vitanju, izreklo pa pri tern, da ta trga nista Cistonemska in da torej ne gre, izSolati jih iz slovenske Sole. Prebivalci teh dveh trgov bodo torej morali plaCevati za Solo na dve strani, vsled Cesar se bodo morale obcinske doklade zviSati. DruStvene vestl. — .GoriSki Sokol" je doloCil za Ljubljano 70 gld. od dohodka zadnje revno obiskane veselice, o kateri smo ob kratkem poroCali v zadnjem ,Primorcu". —• Hvala brivcu g. C a r n e 11 i - ju, ker je brezplaCno oskrbel vse brivske priprave pri igri. — V ,6oriSki Citalnici bo v nedeljo ob 6. zveccr velik koncert v korist nesreCni Ljubljani. Spored glej na zadnji slrani. Pela bo tudi g.Cna Hafnerjeva dva samospeva za sopran. — Koncert priCne tak6 zgodaj zaradi gostov iz okolice, da ne bodo hodili domov pozno po noCi. — Nadejamo se obilnega uspeha! — Iz Dornberga. 5. maja pridejo veteran! iz CrniC in Rihemberga izlet z godbo v Dornberg. Dohod v Dornberg bode toCno ob 2l4 uri popoldne. V Dornbergu bo svi-rala druStvena godba in vrSila se bo prosta zabava. K temu izletu vabi uljudno vse veterane in njih prijatelje NaCelniStvo. —Bralno druStvo v Kozani priredi veselico v nedeljo dne 12. t. m. Spored priobCimo prihodnjiC. — Zenska podruSnica sv. Ci-rila in Metoda v Tolminu bo imela dne 12. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v CitalniS-kih prostorih obCni zbor s sledeCim dnevnim redom: 1. PoroCilo tajnice, 2. poroCilo bla-gajnice, 3. volitev novega odbora, 4. razni nasveti. — K obiini udelezbi uljudno vabi Odbor. — Banka .Slavija" v Pragi I naznanja nam resultat svojega poslovanja za leto 489*. fe tega naznanila posneli smo i nastop^hes, Stevilke: V letu 1894. je znaSala inkasovana; premija vseh oddelkov 2,073.298 gld. 81 W.* proti 1,890.265 gld. 2 kr. v letii 1893., torej veC za 183.033 gld. 79 kr. Za-varovani kapital vseh oddelkov . je znaSal 279,192.484 gld. 40 kr. proti 257,649.259 gld. 15 kr. v letu 1893., torej za 21,543.225 gld. 25 kr. veC. Rezervni fondi vseh oddelkov znaSajo 6,375.397 gld. 60 kr., k temu prideta Se uradniSki in zastopniski penzijski fond, katerih prvi je narastel na 299.207 gld. 11 kr. in drogi na 144.887 gld. 82 kr. Prebitek za 1. 1894. znasa za vse oddelke skupaj 250.119 gld. 16 kr. Skod izplaCala je banka „Slavija* od zaCetka poslovanja do konca 1894. leta 24,032.317 gld. 69 kr. Iz teh Stevilk je razvidno, kako se razvija ta naS domaCi slovanski zavod od leta do leta in to v prvi vrsti radi tega, ker sloni na vzajemnosti in ker umno in varCno go-spodari. Opozarjamo torej slovensko razum-nistvo, da se glede zavIrovaTijaobracldo^ banke .Slavije*, dajoC jej prednost pred dru-zimi konk irenCnimi zavodi, ker mu ta podaje take garancije, Ce ne Se boljSe, kot vsaka druga zavarovalnica. Po geslu „Svoji k svo-jim* pristopaj Slovenec k banki »Slaviji», da se bo ta naS zavod Se lepSe razvijal v korist Slovanstva. Ju2no-stajerska hranilniea v Celjti obelodanilaje svoj raCanski sklep za leto 1894. Vspeh in razvUok denarnega poslovanja bil je jako povoljen. Hranilniea je imela dohodkov 1894. leta 705.359 gld. 9 kr. izdatkov pa 673.655 gld. 51 kr., torej skupnega denarnega prometa 1,879.014 gld, 60 kr. — Slanje hranilnih vlog v tern letu sa je zvisalo za 199.183 gld. 65 kr. ter je znaSalo koncem decombra 1894, leta 1,280.982 gld. 5 kr., torej pride povprek na vsakega vlagatelja 580 gld. 94 kr. — Ravnateljstvo je dovolilo posojil v znesku 99.835 gld.; Ce pristejemo to svoto prejsnjim poso-jilom, znaSala so ista dne 31. decembra 1894, I. 1,133.287 gld, 5 kr. Glavna rezerva je bila istega dne 27.755 gld. 57 kr. ali 2.16^ vseh hranilnih vlog, specijalna rezerva pa 234 gld. 50 kr. Cistoga dobieka imola je ta hranilniea \ omenjonem letu 8.206 gld. Razgled po svetu. K Ikiiiuija poroCajo, da je imel pod-odsek za volilno pieosnovo zadnje dni nekaj sej, sklenil pa ni so nic gotovega, Slri bo go-vorica o ministcrski krizi, dasi uziva koali-cija so vcrino zaupanjo krone, Tudi moj dr-zavnozborskimi strankamS vlndajo Cudno raz-moro. PovsmI so ka?.e nojodtnost In nozau-pnnje, Trdijo, da se ministorotvo zrnli snmo po sebi v casii parlamentarnih pocitnic. Pri-Caknjemo, da m prepWCamo! — V driiav-nctn zboru razpravljajo davCno prcosnovo, ki se vleco ze loliko Casa, in so priSli Se-le do g 100. ki govori o oproSCcnjn dohodnine, o katerem samem so razpravljali tri mesece. Svo-jeeasno se povrncmo na lo prcosnovo. Ogersko. — Kakor poroCajo budini-peStanski opozicijonatni Casopisi, ponovna volitev v Nitri uzroCi v zbornici zopet burno razpravo, kajti volilna komisija je odbila zopet do 300 opozicijonalnih volilcev. Ako je to resniCno, tedaj je mogel laliko zmagati vladni kandidat z veCino 176 glasov. Ta volitev prinese na dnevni red zopet neCuvene novosti in pokaze svetu vsa nemo-ralna sredstva, katera rabijo na Ogerskem pri volitvah. Za nas Slovence ali Slovane sploh je vsejedno, ako zmaga liberalna ali katoliska ogerska stranka, kajti obe ste edini, ko gre proti ogerskim Slovanom. Tako pri-naSajo slovaSke ,Narodne Noviny" dopis ne-kega katoliskcga zupnika o ogerski katoliski stranki, v katerem pripoveduje, da je govoril v katoliski Citalnici v Sihleinu in se spomnil v svojem govoru preganjanja nemadjarskih narodnostij. Kojespomenil poslednje, opom-nili so ga, naj o ti zadevi ne govori. Svoj govor je konCai takd zmerno, kar je le mogel, in vendar je imel nevSeCnosti vsled tega: iz-kljucili so ga namrec iz odbora katoliSke Ci-talnice. To je ae drugi sluCaj, da ogerska ljudska stranka nasproti nemadjarskim na-rodnostira zavzema- isto stanovisce, kakor sama viadna stranka. In ko bi ne bilo Slo-vanov na Ogerskem, katoliska ljudska slranka bi se ne mogla niti pokazatt na povrSju. — V Oslrogonu je daroval knezoSkof Vaszary 25.000 gld. za ustanovitev nove bolniSnice— Ogerska zbornica poslancev je zopet spre-jela predlog o jednakopravnosti Zidov s ka-toliCani ali protestanti. Predlog je zagovarjal neki profesor Armin Neumann, navajajoc, da so bili zidje prvi, ki so oznanjevali vero v jednega Boga, ter rekel, da so oni jedini pospcSitelji madjarske misli v onih krajih, kjer bivajo nemadjarske narodnosti. To poslednje priporoCilo je menda zadostovalo za sprejem predloge. Zidje se povsod oklepajo vladajoCe narodnosti. Tako jih vidimo v Ga-liciji, kjer podpirajo Poljake. Tudi v nasi dr-zavni polovici so zidje najboljsi pospeSitelji nemstva na severu in italijanstva na jugu. ltaltya. — Dne 30. t. m. so otvorili v Benetkah umetniSko razstavo. NavzoC je bil kralj Humbert s kraljico. Volitve za italijansko komoro se bodo vrSile meseca junija. Kakor poroCajo italij. Casopisi, zmanjSali so Stevilo volilcev. Tako n. pr. je bilo v Rimu 1894.1. 29895 volilcev, letos pa jih je priraslo Se 1454; ukljub temu jih je upisanih le 21.172. Stevilo obcinskih volilcev je Se bolj skrCeno in sicer od 45.121 na 33.905. Kakor se vidi, vlada je brisala deloma vse nji nasprotae 2'ivlje. Italijanski prefekti javljajo, da se je doslej priznanilo 1800 oseb, ki "so vladi na razpolsgo kot njeni kandidati. Katoliska stranka se vdrzi volitev in se bode tega stroze dr2ala nego prejSnja leta. Neuicjja. — V nemskem drzavnem zboru pride na dnevni red predloga proti prekucuhotn. Predlo2ila jo je sama vlada in pa katoliski centrum. Ista pa ne ugaja vsem strankam. Narodni liberalci bi bili za pred- logo, ako bi zadela samo socijaliste in proti-semite, a za predlogo, nasvetovano po od-seku katoliskega centrums, pa ne bodo gla-sovali. Ker je vlada sprevidela, da s svojo predlogo ne prodere, se je prijaznila z ono katoliskega centruma. Ali bode predloga v zbefru sprejeta, je Se upraSanje, kajti katoliski centrum in pa proteslahtski konservativci niso povsem jedini. Franeija. — Povrnil se je v Pariz predsednik francozke patrijotiCne ligc, Pavel De-roulede; prepotoval je vso Francijo v svrho, da priredi odbor, ki bode protestoval proti sodelovanju francozkega brodovja- pri Kielski slavnosti. Casopisi piSejo, da se v to svrho prirejajo po francoskih mestih razni shodi. — Francozki predsednik Faure je bil v Rouenu in v I,e Havre. Obcinstvo gaje nav-duSeno sprejelo ter mu izkazovalo simpatije. Spanlja. — Casopisi poroCajo, da je priSel pretekli mesee maiSal Martinez-Campos v Santjago na otoku Kubi ter je poskusil z lepa pomiriti prebivalstvo, ki pa ni hotelo nic sliSaUo Jem, Vsled tega jemarSaLrazvil 2i-vahno delavnost, da zadusi ustanek. Kakor brzojavljajo iz New-Jorka, prisloje 2e do 2i-yega mej krdelom 200 mo2 Spanske vojske in ustaSi, ter je Spanske vojske krdelo pobito; le 5 oseb je reSilo 2ivljenje. At^lIJrt in Klkaragna. — Mej Anglos-ko in srodnjo-amerisko republiko (Ijudo-vlado) je prislo do 2lvega razpora. V lino-novani ljudovladi je bil zadnji Cas donmfi boj, pri katerem je oSkodovano veliko Stevilo anglcskih podanikov, Tudi angleSkega po»; slanca so zaprli lor nekaj Casa prldrzalt v zaporu. Vsled tega je zuhtoVula angloSka vlada zadoSCenjo in odskodnlno, no novi lju-dovladni predsodnik jo stvar zavlekol tako dolgo, da je 2o nasltil angleSko vlado, ki jo odposlala k nikarogujskim obalani veft bojnlh ladij. Zapovednik ludlj, ki je v korlntski lukl, poslal je ultimatum ljudovladi J,o 25. in, in., zuhtovajof: odskodnidno in zudoSconjo v toku treh dnij. Iz Washingtona brzojavljajo da jo angleSka vojska prodrlt v mosto Korint tor razobesila angleSko zastavo, VeCina prebival-cev je zapustila mosto, —• Zadnja brzojnviut porocila naznanjajo, da je nikarugujska vlada skloailn, plaCatl odskodnlno nod pogojem, ako anglaska vojska prej zapttsu /.itHodono zom-IjiSCe. .__ Razgled po sloYai\sHem svetu, Ik llAluiaolJtt. — Tudi dalmatiiiRkl casopisi spniniujujo so ponniruCono Ijjubljinu', kliCejo rojuko na ponioC in nabirajo dontmko, Krasiio eeslavljon poziv Cltamo v eplltakotn Rjediuslvu11, ki pile moj bslallm: „Moj vaoml vojtunl velikega alebla slovamkogu bo nam iiujl)li?.jl po Hi-cii Slovene!, ta CoslIU in pla-nioniti narod, kl nam jo ze v mnoglh pri-loznoRtih dal dokazo braUko ljubozni. Ta nnrod jo dololela zadnjo dni Inula nosrocn, strasanska katastrofa, kl jo protrusla vnako urce ter jo najglobokejo gunila tudi srea »i»j-luijslh njegovih nasprotnikov. Potres, liudi, stratanski potres, z vsoml svojimi inpopisa-n'nni posledicami je pogodil ta narod v sreo I Bela Ljubljana, brum, svetiSCe, palladium slovcnstva, je danos vecjiin delom pustu, 2alostna podrlina!.....Razkrite strode, podrle hisc, razpokani zidovi, 2alostna je in turobnu slikn glavnega mesta krSne Slovenije!........ Povsod jok in joj, povsod reva in nevolja, povsod klic hitre pomoci....." itd. itd. — V islem smislu piSc tudi dubrovniSka „Crvena Hrvatska*. — Na otc»ku Visu je umrl te dni ljud-sk; pesnik kmet Anton RadiSic v 70 letu. Vsi dalmatinski Casopisi se ga spominjajo, posveCujt'* mu vecji prostorCek-v svojih pre-dalih. Pokojnik ni znal ne pisati ne Citati, in vendar je speval pesmi pri vsaki sluCajni priloznosti. Svoje pesmi je pripovedoval drugim v pero in tako se je Sirila njegova pesem. Zlo2il je tudi „ViSki boj", to je oni, kjer je avstrijska mornarica zmagala italijansko. Ta pesem je bila tiskana v vec tisoC iztisih ter razSirjena mej ljudstvom. Pokopali sogananajsijajneSi naCin, — DubrovniSka tr-govinska zbornica je znkljuCila, da bode od-slej naprej le hrvaSki uradovala nameslo dosedanje italijanSCine. '% ¦>: Iz C^ske. Volitve za de2elnt zbor Ceski bodo razpisane menda meseca junija. Na-rodna svouodomiselna stranka se pripravlja z vso odloCnostjo za te volitve; nj«5 izvrSu-joCi odbor ima vsok teden sejo. Proglas bo objavljen z listo kandidatov precej po uradni razglasitvi volitve. Govori se, da odpravijo po volitvah izjemno slanje v Pragi. — Krasne Svatopluk Cech-ove HPisnC otroka" (pesmi su2nja), ki so izSle pred 4 meseci, do2ivele so 2e 20. izdajo. Kaj tak-Snega se ni zgodilo Se pri nijedni drugi CeSki knjigi, menda tudi pri ruski ne. — Pesnik Svatopluk Cech je kandidat za dr2avni zbor v karlinskem .okraju. Volitev se bode jutri vrSila. — Vrhovno sodiSCe na Dunaju je od-klonilo prito2bo nemSkih posestnikov his v Pragi proti praSki obcini radi pribitve samo-CeSkih tablic na njih hise. Vsled tega odseka bode mogla mestna uprava pribiti samo-CeSke napisc po vseh onih hisah v Pragi, kjer se ji bo zdelo umestno. — Cehi v B r n u namerujejo ustano-viti visjo trgovsko Solo. V ta namen so uta-novili posebno druStvo. — PraSko nadso-diSCe je razveljavilo zaplembo »Narodnih Listov" radi odobravanja nekaterih govorov dr2avnih poslancev, kajti isto ni naSlo v go-vorih nic ka2njivega. (0 tem sluCaju smo 2e govorili! Govor dr2avnega poslanca ne obsega nic ka2njivega. Poslanec nima le pravice, marveC celd dol2nost, da govori po svojem prepriCanju. Kar je njegova dol2nost, to ne more biti ka2njivo, torej moretno take govore brez pvire hvaliti). Iz Itoko poroCajo, da se je ustanovil tudi tamkaj odbor za nabiranje darov za Ljubljano. Clam* tega odbora so najodliCnejSi reSki mesCani brez razloCka strank. Ogerska stranka navadno prezira hvvaSko v javnih zadevah, no v odbora za pripomoc Ljubljani L je zastopana hrvaSka stranka Castno. Tako nahajamo v istfjm dra. Andreja BakarCica, brata Hinka in Josipa Bacuia, ravn. hrv. gimnazije Hresnika, veletrzca Ruzica in druge. Nabiralo ss bode do 3. t. ni. Po do-sedanjih prispevkih sodeC, Reka Casino do-kaze svoje. sozalje. Iz Hrvaske. — Na SuSaku pri Reki, kakor smo ze poroCali, se je ustanovila banka. Sijajen uspeh podpisovanja na 1000 delnic, \ii so bile prepuSCene obfiinstvu, nas je kar presenetil. V samem SuSaku je upi-sano 13.200, v Zagrebu 12.000 na Reki pa 2000 delr.ic, torej 27 kvat veC, nego je potrebno. V denarju se je zahtevalo le 55.000 gld., obcinstvo pa je ponudilo 1,540.000 gld. brez nikake rcklame, marvec z primeckom 10%, ki prihaja v korist same banke, kajli z istim se je precej i stanovil rezervni zalog 25.000 gld. To je sijajen uspeh. Bog daj obiio sreCe! — OseSki parni mlin .Union", sezidan prod tremi leti z glavnico 300.000 gld., do-segel je 1. 1894. nepricakovan uspeh, namreC imel je 30,700 gld. Cistega dobieka, lo je 10% nasproli budimposlanskim malinom. — Zagorakemu rlruSlvu je podelj^na kon-cesija za zidanje zelezniee, ki hi zvezala kru-pinjsko zcleznico z ono pri Itogatcu na Sla-jorskeni. r- „N„ue froue Presse* je javila, da je hrvaaka vlada povabila profesorja trgovin-ske akademije v Kristijaniji na NorveSkem g. Karla Folntseheka, ,naj hi pripravil vse potrobno za ustanovo trgovinske akademije v Zngrobu, Profesor Potatsehek «j je pova-bilu odzval it: bil minoli mesee v Zagrebu. — Dne 30. m. m. proslavili so po vsoh hrvaikih mestih obletnieo obglavljenja bana Petra Zrinjskega in kneza K«-sla Fran-kopana. Sluzili so sv. ma§e-zaduLnice in vr-Sili so se komersi. - Senjska Skofija je izpraznjena ze Cez leto dnij in sicer vsled mienovanja nje-naga Skofa zagrebsk m nadgkofom. Kakor sedaj porocajo, sta dva kandidata za ta sedez in sicer re§ki zupnik dr, Bcdini in pa rektor zagrebSkegr vseuCiliSca dr. Manrovic5. K pposliifl setleiudesetlctnlce lira. Svetoawra Mllotlda. — Srbska omladina vsoh avstro - ogerskih vsoueiliSC je izdala proglas na narod, v kateren; je vabljen, zbirati milodare, da se proslavi na Casten naein sedemdesotletnica tega narodnega mu-eenika, ki so bode vrSila dne 10. februarja prihodnjcga lota. VseuCiliSCniki namerujojo tislcom izdati vsa Mileliceva dela, da mu tako ovekovecijo ime in izkazejo svojo hva-loznost in spoStovanje. Ta oklic je delonia ze naSel odziv pri mladini v hrvaSkem Srcmu. l!o8iift*HcrcogoTliia In razstara v lluuimpe»ti. — »Posavska Hrvatska" pri-naSa v svoji 17. Stevilki z dne 27. m. ni. dopis iz Bosne, v katerem razpravlja upra-sanje o sodelovanju Bosne - Hercegovine pri millenski razstavi v BudimpeMi ter navajn, da bode to stalo Bosno nic manj nego 1,500.000 gld., kaleri strosek se pokrije z ustavyenjera daljnega urejenja grtilovnic (zcmljiSenih knjig), tako da bode odpusCenc iz sluzbe 40 zeruijemercev in drugih pomoc-nikov. (Ta vest je bila popravljena uradno tako, da vlada te ljudi dmgam prenesti, torej ne odpusli. Ur.). Dopisnik navaja, da bi vlada bolj§e storila, ako bi s tem dcnarjem zavarovala posavske kraje Bosne proli po-vodnji, ali pa za oplemenitev zivine, ali za prehranitev revezev, ki gladu umirajo. — Vest, ki smo jo prinesli po „P. H." o'bo-sanski brodarski druzbi, moramo popravili lako, da drustvo ni prodalo svojih brodov ogerskemu, ampak c. kr. priv. dunavskemu parobrodnemu druStvu za 300.000 gld. Bo-sansko vlado pa je stalo drustvo 1 milijon gld. Zraven tega je dunavskemu drugtvu do-voljen izkljuCen monopol po bosanskih re-kah za dobo. 20 let in za letno odskodnino 100.000 gld. Kakor se vidi, so to dobri KgEefti*. — Bosanska vlada se pogaja za posojilo 12 milijonov gld. za odkup dose-danjih zeleznic in za zidanje drugih. — V Sarajevu nameravajo ustanoviti dezelno hi-potekarno banko, ki bode izdajala tudi za-stavnice. Srbya. — SkupsCina pripozna Milanu §e s posebnim zakonom zasluge (1), koje je imel s tem, da je §el na roko svojemu sinu v kritiCnih Casih. 0, bridka ironija! —Rista Popovic, jedini izvoljeni radikalec, je izjavil, da raje placa predpisano globo 2000 dinar-jev, kakor da obdrzi mandat. (V smislu se-danje ustave mora vsaki poslanec, ki note sprejeti mandate, plaCati tako globo na korist drzayi). — Milan ne bode navzoC v Belgradu o priliki dohoda kraljiee Natalije, ampak od-potuje v lilozemstvo. —• Belgrajski liberalni osrednji odbor je sklenil izkljuciti iz svoje zveze yse clane, ki so sprejeli mandate za skupSCino ukljub odborovemu nasprotnemu za-kljufiku. Ustanovijo menda samostojno Bmla-doliberalno stranko". Bolgarlja. — Bolgarski knez Kobur?.an je sprejel deputacijo Makedoncev, ki so ga naprosili, naj se zavzame za pravicb bol-garskih sorojakov v Makedoniji in v adria-nopolskem okraju. Knez se ni pokazal Cisto nic prijaznega, ampak je deputaciji rekei, naj opusti to misel ter se povrne k rnirnemu razvitku odnosajev. — Makedonci so bili pozdravili ruskega generala grofa Ignatijeva, kateri se jim je braojavno zahvalil, nagla-gajoC, da bode vedno podpiral z najvecjo ijubeznijo te2enje zatiranih slovanskih piemen v jugozhodni Evropi. (To so torej le Bolgarji, Srbi, deloma §e Crnogorci, za Hrvate in Slovence se na Ruskem ne brigajo prav nic!) Ilusija. — Kakor poro<*a BSvietB, Ru-sija zbira svojb bojno mornarico v blizavi Japana skupno s francosko. Z nasprotne strani Japana pa je pripravljeno 20.000 ljudij navadne vojske, od" kjer mora brez zaprek napasti Japan. AngleSki Casopisi sve-lujejo Japanu, naj odstopi Rusiji ledu prosto luko na jugu od Vladivostoka, da se tako prikupi Rusiji. — Iz VarSave so izgnali re-darstvenim potom giasovito umetnico Modr- zejovs.-.o baje vsled tega, ker je na CikaZki razstavi predavala o ruskih odnoSajih. — V tovarntekih mestih Lodzi in Zyrazdovu so zaprli Ccz sto delavcev, ki so obdolzeni so-cijalizma. — V Varsavi so zaprli dva inze-norja in pet mladih dam radi politiskih »>:lo-Cinov'' {?!) — Dne 27. m. »>. jo bil proglaSen carski ukaz o ustanovitvi rnsfcegti imizeja, ki bode nosit ime carja Alcksandra HI. Za mu-zpj nredijo pahfo velikega knezo Mihajla, kiitero je car V to svrho knpil. Vrhnvnim upraviteljem muzcja je imenovan Jiir'j Mi-hajlovi^. — Neki dr. Dvorjasin je zbral St)0 dobrovoljcev, ki se pridruzujejo francoski fksperiioiji na Mudagaskar. Foulard - 8cMc «() ffr. his fl.3.35 p. M. jaiiancskelie, diinesisrlie olc. in per Meter — plait, s?eMlriift. karricrt, tfcnuislert, I)a-masle etc. (ca. 240 vers-sli. Qua!. un '«dejo. 5. iilne uloge se obrestnjejo po V GORICI, 10. aprila 1895. Ilavnatvljstvo. Po javni (Im-^l)! so ortdu popr.'iv-Ijanjo linrovza v Kojskom. Dia'/bft se h<» vrSila dne 10. t. m. v farov?.u: zacclck oh 10. uri pvedpoldne. NaCrt, slioskovnik it» (lra^hcni poRoji so na ogled y favovfcu. Dclo cenjpno jo J5014 girl. «Ii kr. VaiHfiino Iroba poloBiti 50/0. V Kojd-em, due 30. aprila 1805. Stavhcnega odborn: Xaft'luik. Ohrajna bolniska blayajna v Ajilovsftni vabi k 0 rednemu glavnemu zboru bkiajne bolniske blagajne v AjdovScitti, kateri bode dne 12' maja 1895. ob 3. urj popoldno v obcinski pi- sarniei v AjdovSeini. Za slucaj, da ne pride zadostno filevilo udelezen^ev, se sklice drugo zborowmje na isli dan ob 4. uri popoldno. Poslovnl rcrl; 1. Sklcpanje o letncm porocib> nuCelstva; 2. Volilev naCelslva; 3. Volitev nadziralnega odbora; 4. Volitev udore(l :rcnlm.i*. [. ]irizor: „Priflikovci pridsjo domov tar najdaio S««gti!j6ico", iroj-'I:i.-tu« fietje seilmili zeri-skih tfla^ov. -- Dckliimai'ija s tretjo Zivo [milolio: ,1'fiHikovcl izpntSnjtjo Sueanljciio^. '. piizor: a) „Kraljica in nja druiice", b) ,.Odgowor zrcala'% satnospov kraljiee, zbor ilruzic, snnio.spcv zn-ala. — Deklamactja. '. piizor: „Sneguljka ratfost in zadovoljnost", .s-tnmspev. -- Deklamarija. (Pri|Kivi-il <> d.ui-'eiii na- padu kraljiee). ('letrta ziva podoba: ^SkuAiuje - ttlovnikom*. [. jn-izor: MSnaguljka in kraljica". (Trciji uapad) dvospov, zbor prillikovccv t- pcio /.ivo pndobn: nJ',-iilikt>v,i .mjffrjo tiiieiwljko ,,»-iro". Itcklamaiija ?. SoMo zivn piMlubo: ,1'iitlikorei fuvtij/i }»¦! . priz..r: „Pr>itikowcow zaiovanja", tr.ij.-Ia:-,no petje ^cdmib w-n.-kih jrli^ov. l>..-klantaniiiii 1 krona /a oscho bif/ razlocka. Z a h y a 1 a Podpisana rodhtna '/alivaljujo '/alostnih in potrlih sre vso svojo Ijube soroduiko, prijaloljo in /.nance, ki so dne 27. t. in. spiomili k veCncmu pncilku naso srCno ljubljono malor, o/.iroma staro mater Marijo Klaneic in so nam s temi lokn/.ili svojega prijaznega softnlja lajSali Irenulke najbridkejse /alosti. Iskrona Iivala daljo tisiim nasim piijaloljoin in /.nancem, ki sr> nam pismono ali clruj^im potom i/.ra/.ili svoje od-krilo so/aljo. V I-od(fori, t. maja 1805. ItotlMiiM RlaiU'ic^v;!. Cudovite kapUice sv. A ii ton ii PailovHiiske«a Nepivkdnljivi' zuiad rmlnvilili inn-("ij in odnlraiiijii v h'ulkom rains inipinslo i';ii.....in> /.lirii'K dvaki'ut. imiliiii.vwikli'riiliiiK'»Mi*fliid«i'!iHi, zliili! zilc, oiiiidin', liipnliondrije, na jctrili, skazt-nc kivi. (!wi« one stcklcnicc 30 kf. Trodaja w. v vsub (,'lavnib k-kar-niriili na svclti. Zn riaroi'itve in pobiljatvi! pacditui v Ickarnici Crisioroletti v Qorfei. Od premnogih zabval priobcnjenio In lo dve: V &l. Slebri na KoroSkcm, 17 apnl Z vp.iikiiii veseijem Vain naznanjant. da jc moja mati ozdravcla, ko jo zauzilu 2 ik'>kl. Vafiih slavnoznanih kapljic sv. Antona. !inela je kre v prsih, katnrega nmn<,'i zdravniki niso mogli ozdraviti, dokler tne srefen slnCaj ni opozoril na Vase Cudovito zdravilow PoSljite ;ni . . . itd. Jmit'z KotvrniL M a 11 e n b e r g. Nad 20 lei Irpcl sem na sif.ni bol^zni, dokler niscui zarol uzivati s[ovpf:ih kapljic sv. Antona. Prosini, da mi zopet pnsljdc .. itd. Johnnn Ki'iuttitsch. «-¦ « | Anton Potatzky * ft v Raslelju itv. 7 v Qoricl % $¦ prodaialniea drobnega 2 | in nupnberSkega blaga | ¦ mi drobno in na debclo. ^ | Jedlno ¦§ | in najcenejse kupovalisce. | kASL3i^iiitiLaki(SX)kL)< Ndrayne mlner«2n« vodo Ix raxnih vludancav. I Kamidnl,, farmacovtidnl In drogariiskl ^delki najbolj Alslana doinaL« in ^uja zdravllska posobnosti. Ribje oljo, naravno in izvirsfno, pri- jetnega okusa in kamiLno ui«to. Ribja olja z ielftzom ali zalaznim Jodont. Nafdistajia zvaplenokislo apno c. kr. kmatfjske iote v Gorici za vlnarsko rabo. Zdravila za iivino, kanjski cvet, konjskl praiek, yoveji praiok. Homeopatiena zdravila. prodaja novoustanovljtiiia lekarna A. Gliubich v Robatiscu. IF Kottmu na Mrasu odda se v najetn nil na pnnlaj hisa z vrtom, dvariidem in hlevom ob drzavni casti. Krlor bi ?.elel kupiti ali v najem vzeli, naj se opflasi pri nasom uprav-nistvu ali pa v Triask! uHci At. 9. v Gorici. „Kazipot"zaletoI895-0G.JR jzsel! Dcbi se v tiskarni za n\. 1*20, s poSto 10 kr. w(:. Izvrstnc c. kr. izkj. priv. Skropilnicc proti pcronospori inzenipja 2iviea, latere so >.(><.pIiiS-no nvpdli- v-Mfd -Ijill piq.lO^lnsli. lr|.i-ii,.,.li. Ialikc ttpornbe za i-aln rojo trl itd. pru- mnopn zb.djJ..iu>. njili nizkilt retiali. ibl-nl. 2(vic i dmJb. v Trsfn. Ilotiilf iiil|iii5iijaji) na zali'i •anj.> * Posebna zalcga S •> za knpnvalcc in razprodajtilcc na dezeli, * za kroSnjarjc in ennjarje. * Najve&ja zaloga « f:cvljarskili, krojaSkih, pi^ai-hkih, i»f>po- * tovalnih in kaiiilniii polrcbsf-in. * Zimska obuvala. 4 VoziOki in stoli na kolcscili za olrokr. * « Strune za gadala. *i Poscbnost: Seinena za zelenjjivo in I rave. ^ *! Prosim dobro pazili na naslov: $ | Na sredi Rastelja stv. 7. g jNove sisteme skropilnice za „peronosporo" I I (slicne Vermorell-ovim) |S j Ign, Heller-a z;Du:naja g 1 ima jedino zalogo ^j ! V GORICI v vrtni ulici 21 via Giaidino V GORICS E frai.ko. Na \>e c. kr. poStne urade poSi-Ijaji) popolno ;kropfhii»'c franko, proti povzetju II) srld. lzili'lnjejd tudi ^ti'njo '-a prasenje z zveplom, neprc-tano dolujor-e «ti-.*kaJni.-e itd. i Jlntotv Werner, Uwaxs^u mo\stet. fk Sllka Skrbpllntce je razvldna Iz Hr.ller-jevega oglasa y istem-Hstu. » I Dikiw se mjceneje v poipisaiii fekarai aka se I naroel po post!. ¦¦¦¦a kanai ait se T Jlald pi. TrnkoEiy stokleuic 1 «ld. ?. turi zabasanji, skaiftnem zolodoi. Sks-tnlja 21 kr., jeden zt-voji'ok s C Skatuljami veija I gld. 5 kr. »SSa prsa: ./'laninski j?»Jigi"-ni ali pr.-ni simp za od-JTiii'cnft in otr-iku". ltazttarja sliz in l;y'i:i bo-lffmi», n.i pr. ),ri LnStfi. .St.-kl.niea !»(i kr., -t»; slekb-nk -2 ^id. ,VjKr. Za trgnnje: ..I'riilin-Li rvnl" (l.iclil^isl) lajSa in pre-t'anja b,.!is'iiu- v kii?.n, ;i(Vali in rnkaii. S'.ek-i«nka r-l» kr., ', MekNik > ^|,l. o,-, kr. V.,a in lia^icin in vm drn^a zilntvilnu ..¦•viva kp ..obivajo v lAk-trni lib n Id ii pi. Trnkoezyjn v loubljanl zraven roiovza li> i> vsak da) s jirvi |M(fg u2|ii*lljj. Za trgiAvee lr I kro&njarjal I NajboljSe in naj,,! cencjAe kiipnvaliftc. ' za vsi* vrsle: inozkc > in zi'iiske no(iavice,' J a fr o r j e v o perilo, ' robce ild. v tovur-| niAki zalo^i Jos. MandL Dunaj I. SclivvcilKiiSM!.'{(bei \Vipplin(fi'rstMs.ie 18.) NdjtoftuMi ruzjm- fifjittni jm> Stletniri I /'« p'iti n a v -v c | titrani. Gostilna Antona Vodopivca v Trotu uSiica Solitaiio it. 12 . rojakoni iz Ooriftke in dnigiin Hiovoncciri y\ Trslu, kajli v islej se toeijo le prlStna vipavska 6rna in bela vlna 1^. pryaSke obfilne in s Krasa. PriporoCa se posebno Siovenceiii, ki pridf-jo po opravkih v Trst. Kuhinjo prav dobra in po canl. ' Voznf lfsti ill tovornt listi v Amerik o. Kraljevski bolgijski poStni parobrob „Ko(l Steiun Linio" iz Aiitvorpciin dircktno v New Jork & Philadelfijo koncesijonovaua Crla, od e. kr. avsfrijske vlade Na MpraSjMija odyovarja lot-no: koncesijovaii zaslop „Red Star Linie" na DUNAJU, IV Weyiingetgasse 17 ali pri JOSIP- U STRASSERJ-U Stulbiirean »t comniereiellcr Corrospondi'in der k. k. Hlaalsbahnen in Innsbruck „Kupuj pri kovafiu in ne pri kovafietM!" p:-a*i sliii projiovor. T«i it'lja po \-cj prawri za nn>j zavod. kajli le lako vcika kupiija. kakoisita je inoja, ima /.link jotnve^a pl.irevanja velikan-kili mnozin bLiiia. in ilru^'ili prednosli. cone strosike, kar iii-n.1 biii -lednji' v koiM liipnalmi s-ainemu. Kriwni Ozirct zunelMiim oilji'miileem iri'utis in frimko. - Hotrnte zbirke Loorrev, lak.ir ^- niknli. zu kvojafo nefraiikovane. Snovij za obleke. IVrnvicn in doskin;r za velei'aslito du-IioVM'iuo. prt-dpi-ane snovi za nulformo e. k. iiradnikov, tudi za totorano, jriitik", telo-vatU-p, livroje, Mikn