PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini |. Abb. postale I gruppo “ t_<©D£l JLUU lil* Leto XXX. Št. 22 (8728) TRST, sobota, 26. januarja 197-ì PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZJAVE MINISTRA DE MITE V POSLANSKI KOMISIJI ZA INDUSTRIJO Postopna odprava zamrznjenih cen Podražitev blaga široke potrošnje Znatno povišanje življenjskih stroškov ob koncu lanskega leta - Pričakujejo, da se bo draginjska doklada februarja povišala za sedem točk RIM, 25. — Minister za industrijo De Mita je danes v komisiji za industrijo poslanske zbornice govoril o vladnih pobudah na področju cen. Minister je dejal, da je položaj na področju cen na de-beto in na drobno pod močnim negativnim vplivom naraščanja cen surovin v svetu, kar je treba nujno povezati z vprašanjem zamrznitve cen, na osnovi vladn:h odlokov lanskega julija. Po ministrovem mnenju so bili vladni ukrepi o zamrznitvi cen za nekaj mesecev zelo pozitivni. Ti u-jtro kritiziral odločitev francoske vlade, da začne ponovno izvažati o- -------------- ----------------------....... „ r . fežje v države Bližnjega vzhoda. zvestobe ciljem, da se pomaga iz-1 rodno razumevanje izročil predsed *l,liii|l|,|,,mi|,i,,iii,iiiiiMiiiniiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiimniiiHiiiiiiiMMimiiiioiiHliimiiliiiiiiiiniiiniiiiimiiliniNniim>>iii|iiilHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil"i1"' prej nadzorovala cene, da ne bo prišlo do pretiranih špekulacij. Po iziavah ministra za indu-»trijo bo vlada začela postopno odpravljali zamrznitev cen. To je bilo sicer pričakovati. Dejstvo pa je, da so cene naraščale tudi v Zadnjih mesecih, kar pomeni, da le zamrznitev le delno preprečila še večjo podražitev. Po uradnih podatkih so se življenjski »troški začeli ponovno naglo dvigati lani oktobra in so se najbolj povišali v decembru, in sicer za 1,7 odstotka, kar zna^a največ v enem mesecu v zadnjih 15 letih. Tudi januarja ni bilo nič boljše, ker so se povišale cene raznega industrijskega blaga. Sedaj pa se pričakuje, da se bodo z odpravo zamrznitve cen zelo podražila najprej živila, zatem pa še drugo industrijsko blago. Vlada sicer zagotavlja, da bo kljub odpravi zamrznitve še na- Prvi oddelki izraelske vojske so se že umaknili z zasedenega ozemlja na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Umik s tega področja bodo morali zaključiti do 21. februarja, do 5. marca pa bodo morali zapustiti tudi del Sinajskega polotoka ter se umakniti pod gorska prelaza Mitla in Gidi. Položaje, ki so jih Izraelci zapustili na zahodnem bregu, bodo trenutno zasedle čete OZN. niku Titu predsednik Indije Giri. Indijski predsednik je ob tej priložnosti poudaril, da je dodelitev Nehru-jeve nagrade za mednarodno razumevanje velikemu in pravem prijatelju Indije velika čast, ki jo Indija lahko izkaže občanu sveta in dodal, da za dodelitev te nagrade ni boljše osebnosti od maršala Tita. Oba, Tita in Nehruja, je vzpodbujal isti duh, nesebična pomoč, potlačenim, neomahljiva hrabrost v boju proti izkoriščanju in trdna odločnost, da zgradita novo državo, novi svet. Skupni voj je rodil tudi podobne poglede na mednarodni položaj. Tako so nastale koncepcije neuvrščenosti, miroljubne koeksistence, koncepcije, ki so postale vodilna ideja neuvrščenih sil na svetu za dosego miru in napredka. Tri osebnosti: Tito, Naser in Nehru so dale potlačenim na tej zemlji vizijo sveta brez vojne, brez siromaštva in vlili narodom voljo, da to vizijo spremenijo v realnost. Predsednik Jugoslavije, ki so ga navzoči pri sprejemu nagrade pozdravili z aplavzom, je svoj zahvalni govor posvetil predvsem osebnosti Nehruja, ki je po njegovih besedah postala ne samo simbol borbe indijskega ljudstva za svobodo, neodvisnost in napredek, temveč tudi stremljenja vseh narodov do pravičnejšega sveta, v katerem bi enakopravnost in sodelovanje zamenjalo nasilje in izkoriščanje. Tito je poudaril ogromne zasluge Nehruja za razvoj Indije in dejal, da je ponosen, da je skupno z njim pričel graditi politiko neuvrščenosti, katere temelje so postavili leta 1954 skupno Nehru, Naser in on sam. Predsednik Jugoslavije je omenil dosedanje rezultate politike neuvrščenosti, po zaslugi katere se veča število držav in narodov, ki se odločno zavzemajo za univerzalni mir, varnost, neodvisnost, enakopravno mednarodno politično in gospodarsko sodelovanje. «Nehrujeva nagrada za mednarodno razumevanje je zame velika čast, sprejemam jo kot priznanje ne samo meni osebno in moji deželi, temveč vsem tistim, ki so verjeli v delo, za katero se je Nehru boril,» je poudaril Tito. V Novem Delhiju so se danes pričeli tudi uradni indijsko - jugoslovanski razgovori med predsednikom Titom in Indirò Gandi in njunimi sodelavci. Najprej sta se Tito in Indirà Gandi sama skoraj eno uro razgovarjala, potem pa so se ji™3 pridružili člani obeh delegacij. Današnji razgovori so bili posvečeni mednarodnim vprašanjem. Kot se je izvedelo, sta se Tito in Indirà Gandi zavzela za čim hitrejše in popolnejše izvajanje sklepov alžirske konference neuvrščenih na vrhu in izrazila mišljenje, da bi bilo cim prej potrebno sklicati sestanek koordinacijskega odbora. Tito in Indirà Gandi sta naročila članom delegacij, naj v prihodnjih dneh podrobno proučijo medsebojne odnose na vseh področjih in da dajo predloge za razvoj jugoslovansko - indijskega sodelovanja. Ozemlje, ki ga bodo te-lavivske čete zapustile, bodo zasedle čete OZN TEL AVIV, 25. — Predstraže izraelskih oboroženih sil so se danes okoli poldne začele umikati z egiptovskega ozemlja, ki so ga zasedli za časa zadnje arabsko-izraelske vojne. Izraelci so zapustili najbolj južne predele ozemlja, ki so ga zasedli na zahodnem bregu Sueškega preko-pa, kamor so prodrli s svojimi oklepnimi četami. Izraelski umik se bo v prihodnjih dneh nadaljeval z juga proti severu, z zahodnega brega prekopa pa se bodo zadnje izraelske čete umaknile Jo 21. februarja. Naslednjega dne, v skladu z dokončnim izraelsko, egiptovskim sporazumom, se bodo te-lavivski vojaki začeli umikati tudi vzhodno od Sueškega prekopa do novih poiožajev ob podnožju gorskih prelazov Mitla in Gidi. Drugo obdobje izraelskega umika se bo zaključilo do 5. marca. Ko bo zadnji izraelski vojas zapustil južni del ozemlja, ki so ga zasedli na zahodnem bregu prekopa, bodo njihovo mesto zasedle mirovne svetovne organizacije, šest ur kasneje bodo vojaki OZN prepustili položaje egiptovski vojski, ki bo tako ponovno vzpostavila zvezo s Suezom in s tretjo egiptovsko armado, ki sta odrezala od sveta že skoraj dva meseca in pol. Izraelci so se začeli umikati že pred nekaj dnevi. Na vzhod so poslali v glavnem velike količine goriva, streliva, živeža, razne vojaške naprave in težko orožje. Tudi nekatere tankovske enote, ki so bile na položajih takoj za prvo bojno črto. so umaknili na sever, v nekaterih primerih so skupine tankov že prepeljali čez prekop. Sovjetska zveza je komaj po odhodu egiptovskega zunanjega ministra Fah-mija komentirala sporazum, ki sta ga Izrael in Egipt uosegla s posredovanjem ameriškega državnega tajnika Kissingerja. V današnjem uvodniku časopisa «Sovjetskaja Rosija» je rečeno, da je sporazum pozitiven korak in prvi uspeh egiptovske diplomacije, ki je prisilila Izraelce, da se udeležijo ženevske konference o miru na Bližnjem vzhodu. Kar zadeva politično rešitev krize na Bližnjem vzhodu je postopek zelo jasen, pravi sovjetski časopis: pogoj za to je u-mik Izraelcev z vseh zasedenih o-zemelj ter spoštovanje pravic vseh ljudstev, žrtev izraelske agresije, vključno Palestincev. Briiansko-iranski sporazum SAINT MORITZ (Švica), 25. -Velika Britanija in Iran sta podpisala sporazum po katerem bo Teheran dobavil Londonu 5 milijonov ton petroleja, poleg količine, ki ga že dobiva vsako leto. Velika Britanija bo priskrbela Iranu industrijske proizvode v skupnem znesku 110 milijonov funtov. Britanski minister za industrijo je po podpisu sporazuma izjavil da so dosegli, kar so želeli, se pravi dobavo večje količine nafte in povečanje britanskega izvoza. stva furlanske in julijske skupnosti slovenski skupnosti». Uradno poročilo napoveduje važen dogodek v odnosih med obema deželama, saj je znano, da bi moralo do obiska priti že oktobra lanskega leta in da je bil preložen za nedoločen čas. Zapreke so odstranjene in kaže, da bo do obiska prišlo v sredini marca, ko bo prvič uradno obiskal za tri dni Ljubljano novoizvoljeni predsednik deželne uprave Comelli, ki se bo tudi prvič predstavil predsedniku slovenske vlade Marincu. Temu pomembnemu dogovoru je služila za okvir razstava beneških mojstrov, ki je naravnost na vzoren način urejena v Narodni galeriji in katero so odprli ob veliki pozornosti ljubljanskega kulturnega občinstva. Otvoritveni govor je imela ravnateljica Narodne galerije dr. Anica Komel, ki je pozdravila nekatere najbolj pomembne goste in med njimi člane častnega odbora, predsednika Akademije znanosti in umetnosti dr. Josipa Vidmarja, italijanskega generalnega konzula Messino, ki je zastopal tudi italijanskega veleposlanika Valterja Macotto, jugo slovanskega veleposlanika v Rimu Pavičeviča, odbornika Dal Masa in Colonija, podpredsednika izvšne-ga sveta Rudija Čačinoviča, namest nika predsednika skupščine kulturne skupnosti Slovenije črtomira Kolenca, ravnatelja muzeja iz Vidma dr. Alda Rizzija, videmskega župana prof. Bruna Cadetta, goriškega župana De Simoneja in druge oseb nesti. V svojem otvoritvenem govoru je poudarila, da sprejemajo to «razstavo kot izjemno priložnost doživljanja prič človeške ustvarjalnosti, kot obisk velikih umetniških gostov, ki nam govore iz preteklosti, a je njih likovna beseda še vedno živa in prepričljiva. Hkrati pa želi biti ta razstava vidna manifestacija dolgoletnih prijateljskih stikov dveh sosednih dežel ob meji med Italijo in Jugoslavijo.» Odbornik za kulturo Dal Mas je govoril o pomenu kulturnih izmenjav med sosednimi narodi, o že doseženi visoki ravni kulturnih stikov med Slovenijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino in svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo: «Tudi ta razstava bo v celoti dosegla svoj namen prav s tem, če bo pritegnila občinstvo in če bo občinstvu pomenila sredstvo za kulturno bogatitev in vzgojo okusa, če bo spodbudila debate, če bo zainteresirala šole: če ne bo toraj predstavljala neko elitno manifestacijo, temveč široko odprto in bogato pobudo, ki bo našla odmevnost v skupnosti.» Videmski župan prof. Bruno Cadetto je med drugim dejal: «Ne glede na težave smo hoteli, da bi bila razstava razstavljena vsaj v vašem mestu, ki je že dalj časa vršilo u-metniške, kritične in muzeološke izmenjave z Vidmom. Razstava naj bo dialog med dvema obmejnima narodoma. Pomagala naj bi razvijali človeške odnose, pri tem pa bi se množila srečanja z vedno večjo in konkretno pripravo za dialog». V imenu mesta Ljubljane je nato goste pozdravil predsednik inž. D. Kovič, za njim pa je na svečan način razstavo odprl predsednik SAZ dr. Vidmar. Zvečer je priredila sprejem članica izvršnega sveta in republiška sekretarka za kulturo Ela Ulrih Atena v vili Podrožnik. B. SAMSA 70-Icfnica «Politike» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Dvojni jubilej enega najuglednejših jugoslovanskili listov, beograjske «Politike», in sicer 70-letnica njene ustanovitve in 30-letnica izhajanja lista v novi Ju goslaviji, je bil danes proslavljen s slovesno sejo delavskega sveta «Politike» v veliki dvorani Kolarčeve univerze. Na slovesnosti, ki je bila pod pokroviteljstvom predsednika Tita, so bili poleg članov delavskega sveta Politike in članov delovnih kolektivov časopisnega podjetja številni družbeno - politični javni in kulturni delavci. Po poročilu ravnatelja časopisnega založniškega podjetja Politike Miroljuba Lazareviča o delu Politike v zadnjih 70 letih, v katerem je poudaril njeno napredno in pomembno kulturno vlogo, je govoril odposlanec predsednika republike, pokrovitelja proslave, dr. Tihomir Vlaškalič, ki je prav tako poudaril napredno in pomembno vlogo Politike od njene ustanovitve dalje. Po govoru je dr. Vlaškalič izročil kolektivu Politike Red republike z zlatim vencem, s katerim je predsednik Tito odlikoval «Politiko» ob njenem dvojnem jubileju. B. B. RIM, 25. — Predsednik vlade Rumor je sprejel danes avstralskega ministra za priseljevanje Grassby-ja, ki se mudi na obisku v Italiji. Avstralski minister se je danes ločeno sestal tudi z ministrom za državne naložbe Gullottijem in ministrom za delo Bertoldijem. PISMO H RIMA SVETO LETO še vedno ni odgovora na staro vprašanje, kdo ukazuje v Rimu: ali organi države, ki jo ustanova označuje kot «demokratično republiko», ali pa posvetna oblast teokratske ustanove, kakršna je Vatikan? Če je res, kar je v prejšnjih dneh napisal neki tednik, da je namreč sam Pavel VI. sklenil, da do referenduma o razporoki mora priti, ne meneč se pri tem niti za mnenje demokristjanov, v takem primeru naše vprašanje ne velja samo za Rim, ampak za vso Italijo, kot sicer potrjuje tudi obstoj konkordata, ki objektivno omejuje suverenost države. Toda vprašanje je še posebno aktualno glede na proglasitev svetega leta, ki so ga tokrat razširili kar na dve leti, 1974 in 1975. Seveda nihče ne more o-porekati Vatikanu pravice, da proslavi že stoletni obred, ki je tradicionalen. To so pač notranje zadeve cerkve. Vendar pa je treba tudi upoštevati, da bo sveto leto proslavljeno v Rimu, glavnem mestu italijanske republike: in pri tem se ponovno postavlja v ospredje vroblem urbanističnih struktur Rima. katerim sem žp tolikokrat posvetil svoje pismo. Kai se bo torej zgodilo v Rimu leta 1975? Na to vprašanje lahko odgovorimo že sedaj na osnovi predvidevani — pravzaprav pravega pravcatega načrtovanja — nekakšnega centralnega komiteja svetega leta. ki mu predseduje, kardinal Mnximilìan de Fiirstenberg. Ta odbor deluje v sodelovanju s posebnim medministrskim odborom, ki ga je imenovala italiianska vlada, in z neko drugo komisijo z i-menom «peregrinano romana ad Petri sedem», na čelu katere najdemo znano in bogaboječo osebnost Urbana Ctocciet-tija. bivšega rimskega ži/vana, ki se ga mnogi spominiaio zaradi afere v zvezi z grndvio hotela Hillov na vrhu Monte Mario in zaradi regulacijske na načrta kateremu se moramo zahvaliti. če je Rim danes tak, kakršen je. Toda poglejmo na kratko, kakšna so predvidevanja vseh teh odborov • jubdei bo priklical leta 1975 v Rim osem milijonov romarien za sknvnih ?1 milHonov in pol noče.vani : to število na je treba dvigniti na 30 milijonov, če nrišteiemo normalne turiste CAe.de prometa se govori o vribližno 5 tisoč avtomobilov več v normalnih dneh in 15 tisoč več v dneh. ko bodo osrednie. ceremonije In. da ne po^ah-'mo, nrišteti moramo še približno tri tisoč avtobusov. Snričo takih številk — in o-čttne nesposobnosti m^sta. da absorbira takšen naval — ie «Messaggero» komentiral, da bo sveto leto za Rim leto. ko bodo eksnlodirnli vsi vienovi dramatični nrohlemi. Kako bo mogoče vključiti v prav peklenski rimski promet (ki se bo leta 1975 tudi naravno novečali takšno množico avtomobilov? Dala za podzemsko železnico se do takrat prav gotovo ne bodo končala, nač pa bodo šele stopila v petnajsto leto. Kje va bodo ti liudie spali’’ V hote.nh celotne vokraiine ie razpoložljivih 55 tisoč mest. ki varaselo na 85 tisoč, če upoštevamo celotno deželo. Seveda ie treba upoštevati tudi Prenočišča. ki jih bodo ponudile razne verske ustanove, ki že sedaj mirno delnio konkurenco hotelirjem. Toda kliub temu ne bo prostora zn vseh ?oo tisoč romarjev. kolikor se jih bo zbralo v mestu v naiboli «vročih» dneh In še eno vvrašanie: statistično ie. dokazano, da bo od osmih milijonov romarjev kdo zbolel. Kie pa se ho zdravil, ko so rimske bolnišnice in klinike že sedaj nezadostne? Lahko bi nadaljevali z vprašanji. toda nočem dolgočasiti bralcev. Dovolite mi samo še en citat : sam Pavel VI. te pred enim letom, ko je napovedal sveto leto, sproži' poziv «v korist najbolj zam^čenih». namreč ljudi, ki živijo no barakah. To zlo je treba postopno, a pravočasno odpraviti — je dejal papež — zaradi ljubezni do mesta in iz spoštovanja do nieoo-vih prebivalcev. Gre za nedvomno plemenit poziv, nbstaia pa tudi druga plat medalje, ki to je še vred nekaj meseci razkril don Franzoni Ta je obtožil cerkveno oblast, da se vmešava v zadeve posvetne oblasti in razodel. da so različne cerkvene v-stannve lastnice približno 51 ml-lijonov kvadratnih metrov rimskega ozemlja ter da so direktno vpletene v gradbeno špekulacijo Vsekakor bi bila to zanimiva tema za krščanske duhovne vaje ob svetem letu. MARIO DEZMANN PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 26. Januarja 1974 PO PREPOVEDI «SOCIALNEGA PONEDELJKA» V ZAVODU «6 R. CARLI» Danes bodo stavkali profesorji tržaških višjih srednjih šol Po šolah sklicana dijaška zborovanja ■ Mladinske organizacije protestirajo zaradi ukrepa šolskega skrbnika • Kazenski ukrepi v zavodu «Galvani» V tržaških višjih srednjih šolah vre. Povod za široko protestno gibanje, ki je zajelo tako dijake, kakor tudi profesorske zbore, ki bodo danes stavkali od 10. un» da Ije, so represivni posegi šolskih oblasti in še posebej šolskega skrbnika. Šolski sindikati CGIL, CISL in UH- so namreč sklenili, da okličejo za danes pokrajinsko stavko vseh profesorjev srednjih šol v znak protesta, ker je tržaško šolsko skrbništvo prepovedalo tako imenovani «socialni ponedeljek» v trgovskem tehničnem zavodu «G. R. Carli». Kot znano je to že nekajletna dijaška zahteva, ki teži po tem. da bi vsaj en dan na teden imeli dijaki pravico, da svobodno eksperimentirajo nove pedagoške prijeme in skupaj s svojimi profesorji razpravljajo, raziskujejo, poglabljajo posamezne probleme družbe in sveta, ki niso v učnih načrtih. Profesorski zbor zavoda «G. R. Carli» je dijaške zahteve odobril in se začel dogovarjati, kako bi «socialni ponedeljek» uresničili v praksi. Tedaj pa je prišla prepoved šolskega skrbnika. Sindikalisti šolnikov CGIL. CIST, in U1L so šli k skrbniku in poudarili. da je to represivni ukrep, ki dokazuje, kako šolska oblast mrzi vsak korak na poti samoupravljanja šole. Končno pa bo morala tudi sama vlada stopiti na to pot z delegiranimi normami o «družbenem samoupravljanju» in pravnem položaju šolnikov. še istega dne. se pravi včeraj zjutraj, so šolski sindikati sklenili, da okličejo pokrajinsko stavko vseh šolnikov od 10. ure dalje, še pred tem so celodnevno stavko oklicali, skupaj, dijaki in profesorji, zavoda «G. R. Carli». Ostro grajo dr. Fidenziju za prepoved «socialnega ponedeljka» v zavodu «Carli» so izrekle tudi mladinske organizacije KPI, PSI, ACLI in KD. Dijaški predstavniki so se zvečer zbrali v avli «Ferrerò» stare univerze, kjer so razpravljali o odgovoru na zadnje represivne ukrepe. Tako so izvedeli, da je v strokovni šoli «Galvani» ravnatelj prepovedal dijaško skupščino in ker se dijaki prepovedi niso držali (zakon jim sklicevanje skupščine dopušča), je za tri dni izključil več desetin dijakov. Kljub sporom med srednješolci, ki pripadajo komunističnim, socialističnim in katoliškim težnjam ter izvenparlamentamimi skupinami, je dijaška skupščina na stari univerzi odobrila sklep, da se danes v vseh šolah skličejo zborovanja, na katerih bo govor o nastalem položaju V ponedeljek se bodo spet sestali zastopniki dijaških odborov in verjetno oklicali pokrajinsko stavko vseh srednješolcev jalcev ADS. Na dnevnem redu je poročilo, odobritev obračuna in proračuna ter razno. V Vidmu zasedanje deželnega vodstva KD V Vidmu se je sestalo deželno vodstvo Krščanske demokracije. Zasedanja, ki mu je predsedoval deželni tajnik stranke Tonutti, sta se udeležila tudi minister Toros in predsednik deželnega odbora Co-melli. Tajnik Tonutti je imel daljše poročilo, ki so ga soglasno o-dobrili in ki ga bodo podrobneje izdelali na prihodnjem sestanku deželnega vodstva stranke 4. februar- ja, nato pa ga bodo predložili deželnemu odboru stranke, ki se bo sestal 16. februarja. V svojem poročilu je Tonutti pozitivno ocenil ponovno sestavo levosredinske vlade, poudaril pa je tudi vrsto negativnih pojavov, kot višanje cen in inflacija, poleg tega pa še vrsto mednarodnih vprašanj, kot na primer bližnjevzhodno krizo in energetsko krizo. Tonutti je tudi omenil skorajšnji referendum o razporoki in komunistični predlog o «zgodovinskem kompromisu». Deželni tajnik je še načel važnejša vprašanja naše dežele in nakazal smernice za rešitev vprašanj gospodarskega razvoja, podpore za kmetijstvo, reforme prevozov in pravice do stanovanja. ZA KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE IMENITEN KONCERT SLOVENSKEGA TRIA Aci Bertoncelj (klavir), Dejan Bravničar (violina) in Ciril Škerjanec (violončelo) so dognano izvajali skladhe Beethovna, Ravela in Škerjanca Da je bil letošnji koncertni abonma Glasbene matice sestavljen s srečno roko, je potrdil tudi sinočnji nastop Slovenskega tria v Kulturnem domu. Bil je to res prvovrsten umetniški večer, na katerem so dali Dejan Bravničar (violina), Ciril Škerjanec (violončelo) in Aci Bertoncelj (klavir) blesk vrhunske virtuoznosti, lepe ubranosti in interpretativne poglobljenosti. Vsi trije člani tria so veliki mojstri svojih glasbil, sposobni izvabljati iz njih najbolj skrite odtenke partitur in glasbenega tkiva ter jih povezati v harmonično celoto, če smo pri Bertonclju občudovali nadrobno vsebinsko interpretiranje in dognano tehniko, potem nas je Bravničar prepričal z virtuozno briljant-nostjo zvoka, Škerjanec pa z elegantnim oblikovanjem posameznih ...............................................mi... VČERAJ V DVORANI PD «ICO GRUDEN» V NABREŽINI Delavska sveta papirnice in kamnolomov o perečih vprašanjih preventivne medicine L vodni govor sindikalnega predstavnika stivanske papirnice Na dnevnem redu tudi publicisucija javnih prevozov člani delavskih svetov papirnice in kamnolomov med včeraj šnjim zasedanjem • Jutri ob 9.30 bo v kino dvorani Aurora v Ul. del Bosco 4 redna letna skupščina Združenja krvoda- Sinoči je bilo v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini zanimivo za sedanje o zdravstveni reformi, ki sta ga priredila delavska sveta šti-vanske papirnice in nabrežinskih kamnolomov. Na zasedanju so o-bravnavali vrsto vprašanj v zvezi z novim zdravstvenim konzorcijem, ki bi moral začeti kmalu delovati, pa tudi v zvezi z drugimi vprašanji, ki zadevajo delavstvo v devinsko - nabrežinski občini. Po pozdravnem nagovoru sindikalista v štivanski papirnici Silvana Vette je podal uvodno poročilo nje- «UHiiiiiiiiuitiMiiiiiiiiiHHiiiimiiMitiiiiiiuimiitiiiitiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiitii S FINANČNO POMOČJO DEŽELE Palačo pokrajinske uprave bodo temeljito obnovili Čez štiri mesece nova sejna dvorana Palačo pokrajinske uprave v Trstu, ki stoji na četverokotniku med ulicami Gaiatti, Roma in Ceppa ter Trgom Vittorio Veneto, bodo v kratkem preuredili. Deželni tehnični odbor je namreč te dni odobril ustrezne načrte, ki predvidevajo skupno naložbo 300 milijonov lir. Hkrati s tem je odbor sprejel tudi podrobnejši načrt za izvedbo prvih del, za kar bo pokrajinska uprava potrošila 85 milijonov lir. Zunanji videz palače bo ostal praktično nespremenjen. Prav tako bo v notranjosti tega dela palače malo vidnejših gradbenih novosti. Pač pa bo temeljiteje predelan tisti del, ki gravitirr na notranje dvorišče. Tu bodo med drugim uredili vrsto čakalnic za stranke, manjša skladišča, arhive in podobno. Med tem se v palači pripravlja nova dvorana za seje pokrajinskega sveta. Za to delo. ki ga pokrajinska uprava obravnava posebej in ki so ga začeli izvajati že pred dobrim časom, bodo potrošili 120 milijonov lir. Prva seja pokrajinskega sveta v novi dvorani — kjer bodo namestili tudi sodobne zvočne naprave — naj bi bila nekako čez štiri mesece. Prva tranša del za ureditev palače, ki predvideva kakor omenjeno izdatek v višini 85 milijonov lir, se nanaša na osvežitev pročelij, popravilo strehe in ureditev notranjih stopnišč. Del stroškov bo krila dežela iz razpoložljivosti po zakonu štev. 36 iz leta 1971. VČERAJ V RIMU Sestavljen načrt za naložbe v letu 1974 Predsednik deželnega odbora Co-melli se je včeraj v Rimu udeležil sestanka predstavnikov vlade in italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom, na katerem so obravnavali vprašanje prednostnih naložb za poživitev gospodarskih dejavnosti v letošnjem letu. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, so predstavniki posameznih dežel sodelovali pri sestavi enotnega dokumenta, s katerim se zavzemajo za to, da bi državni or- gani pri načrtovanju novih posegov na gospodarskem področju dali prednost področjem prometa, kmetijstva (zlasti živinoreje), zdravstva in ljudskih gradenj. Včeraj je bil omenjeni načrt sprejet. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK gov delavski tovariš Franco Stef-fè. Dejal je, da pomeni sklicanje tega zasedanja začetek tesnejših stikov med delavci in javnim mnenjem. Ti stiki so toliko važnejši, ker se vprašanja delavstva stalno prepletajo z vprašanji prebivalstva. Med temi vprašanji je tudi zdravstvo, ki je v Italiji v izredni krizi. Bolnišnice in bolniške blagajne i majo 2.000 milijard lir dolga. Zato je jasno, da tako stanje ne more več dolgo trajati. Iz te krize je nato Steffè razvijal misli o zravstvenem stanju v kamnolomih in v papirnici. Analiziral je predvsem stanje v papirnici, kjer vlaga, ropot, visoka temperatura, izhlapevanja raznih kemijskih preparatov, dim in prah povzročajo bolezen in nesreče, ki zadenejo 12 odstotkov vseh uslužbencev in ved no večje število invalidnosti. Še težje je stanje v kamnolomih, kjer je število nesreč na delu in obolelosti še višje. Zato bi bilo treba nujno poskrbeti za preventivno medicino: de lavske razmere bi morale biti take, da bi bilo delo čim manj nevarno. Za to vprašanje bi se morale zainteresirati predvsem občine in dežele in sprejeti pobude na področju medicine dela, otroškega in šolskega zdravstva ter skrbi za spastike in telesno nerazvite otroke. Temu posegu je sledila izčrpna razprava, ki so se je poleg raznih sindikalistov in delavcev udeležili tudi deželni svetovalec KPI Bergomas, tržaški občinski svetovalec KPI Kocjančič, odbornik devinsko - nabrežinske občine Terčon iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiuiiimiiiiinmiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiu Z VČERAJŠNJE SEJE V MILJAH Občinski svet ugodno sprejo! ukrep zu šolo pri Korošcih Slovenski svetovalec Ferluga predložil resola, cijo v znak solidarnosti z beneškimi Slovenci Miljski občinski svet je včeraj nadaljeval razpravo o proračunu za finančno leto 1974. V razpravo je poseglo več svetovalcev tako večine kot opozicije, ki so vsak iz svojega zornega kota obravnavali številne pereče probleme ,s katerimi se soočuje današnja italijanska družba in ki seveda vplivajo tudi na življenje manjših občin. Posebej so obravnavah vprašanje sedanje energetske krize, ki se odraža tudi v krajevnem gospodarstvu. Svetovalci so omenjali tudi nevarnost nameščanja novih naftnih objektov na področju miljske občine, kar bi pomenilo ne samo nevarnost onesnaženja okolja, temveč tudi hud udarec vsemu tržaškemu gospodarstvu. Posebno pozornost so med včerajšnjo razpravo posvetili vprašanju šolstva, potem ko je na zadnji seji župan najavil ustanovitev pošolskega pouka na slovenski šoli pri Korošcih in je občinski svet z večino glasov ta predlog občinske uprave podprl. Med drugimi je o tem vprašanju spregovoril slo- venski svetovalec Kil jan Ferluga, ki je podčrtal pomen tega ukrepa, ki postavlja trdnejše temelje pri demokratizaciji šole. Ob tem je v svojem posegu (najprej v slovenščini in nato v italijanščini) spregovoril o hudi diskriminaciji šolskih oblasti proti beneškim Slovencem, katerim že nad sto let kratijo pravico, da bi se učili materinščine. Občinskemu svetu je predložil tudi resolucijo, v kateri obsoja protidemokratično ravnanje oblasti, izraža zahtevo naj se ta ukrep čimprej prekliče ter poziva vse demokratične sile naj budno pazijo, da se kaj takega ne ponovi več. V razpravi, ki je nato sledila, so nekateri svetovalci predlagali naj se resoluciji doda še zahteva, da bi se v vseh obmejnih občinah v Italiji lahko vsakdo učil jezika naroda tiste države, s katero posamezna občina ali pokrajina meji. O predloženi resolu ciji se bo miljski občinski svet dokončno izrekel na prihodnji seji, ki bo v sredo, 30. januarja ob 16. uri. ter svetovalca Markovič (KPI) in Colja (PSI). V razpravi so govorniki razvili misli uvodnega poročila. Poudarili so predvsem potrebo po ukinitvi številnih bolniških blagajn in drugih zdravstvenih ustanov ter ustanovitev ene same zdravstvene organizacije. Poudarili so tudi potrebo po boljši organizaciji bolnišnic in po organizaciji učinkovite preventivne medicine v tovarnah. Vse to mora seveda soditi v okvir zdravstvene reforme, žal pa je birokratska pot, po kateri mora tudi ta reforma, zelo počasna. Med vprašanji, ki so jih načeli, je bilo tudi pereče stanje v podjetju «La Carsica», kjer morajo u-službenci delati v zelo težkih pogojih. Tudi na področju javnih prevozov bi bilo torej treba — s tem so vsi soglašali — čimprej dokončno ustanoviti pokrajinski konzorcij za prevoze. Ob koncu sestanka so prisotni soglasno sprejeli resolucijo, v kateri noudarjajo potrebo po ustanovitvi krajevne sindikalne skupnosti, ki se bo zanimala za čimprejšnjo u-resničitev predlogov sinočnjega sestanka. Spaccini s sindikati o petletnem načrtu Petletni delovni načrt tržaške občine in razvojne smernice tržaškega gospodarstva so bili predmet razgovorov med zastopstvom sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in občinskim odborom. Sindikalisti Burlo Criscenti, Bat-tellini in Gosdan, Fabricci in Di Turo ter župan Spaccini z odborniki Lonzarjem, De Luco in Abatejem so najprej podrobno proučili vseh 17 okvirnih načrtov, ki sestavljajo petletni delovni načrt občine. Spaccini je ponovil osnovna razvojna načela, ki so navdihovala odbor pri oblikovanju načrta. Obvezal se je, da bo odbor tudi v nadalje sodeloval s sindikati pri preverjanju tega, kar je bilo uresničeno. Sindikahsti so si pridržali pravico, da v prihodnjih dneh posredujejo občinskemu odboru svoje ocene petletnega delovnega načrta, nato pa so župana opozorili na odprta vprašanja trgovskega razvoja Trsta, na krizo ladjevja in pristaniških dejavnosti, na pomanjkanje železniških in cestnih povezav, ki je v našem mestu pereče. Na to so De Luca, Lonzar in A-bate dali nekaj pojasnil, kar zadeva demokratično sodelovanje občanov pri upravljanju občine, o urbanistiki, ljudskih gradnjah in prevoznih storitvah. čeprav so si, kot rečeno, sindikati pridržali pravico, da izdajo o-ceno petletnega načrta, je ocena včerajšnjega srečanja pozitivna. jraz in izjemno toplo tonsko barvitostjo. S poglobljenim študijem so svoje skupno muziciranje dvignili na raven, ki je lastna le najboljšim tovrstnim svetovnim ansamblom in če naj primerjamo njihov nastop pred tremi leti pri nas v isti dvorani, potem lahko samo ugotovimo, da so v tem razdobju samo še bolj izpilili svoje muziciranje in še boli poglobili vsebinsko interpretacijo. Njihov sinočnji koncert je obsegal Beethovnov Trio op. 11 v b-duru, Ravelov Trio in Trio lani umrlega slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. V Beetnovnovem Triu je bil zlasti lepo zaigran drugi stavek Adagio con espressione, v katerem je zvočna barvitost čelista prišla do polne veljave, sicer pa je bil celoten Trio podan v smiselno obli-, kovani celovitosti. Pri Ravelu smd lahko občudovali lahkotno oblikovanje tehnično zelo zahtevnih stavkov, ki zahtevajo veliko komorno ubranost in nadrobno obdelavo posameznih fraz. V Škerjančevem Triu, ki je edina tovrstna avtorjeva skladba, smo v uvodnem stavku začutili neko igrivo domačnost, ki je postopno prehajala v ustreznem glasbenem izrazu v žalost in se izpela v tragični mogočnosti smrti. Prav ta zadnji stavek, v katerem je tudi skladatelj na najbolj dognan način izpeljal svojo misel, je Trio zaigral z malone simfonično zvočno polnostjo in barvitostjo. Dolgotrajnemu ploskanju občinstva,* med katerim smo opazili tudi številne italijanske glasbenike, se je Trio oddolžil še s stavkom iz enega izmed Mozartovih triov. Tudi ta večer je vnovič potrdil visoko glasbeno kulturo v matični Sloveniji, kar nam je samo v u-pravičen ponos. j. k. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V torek, 29. januarja, bo ob 17. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo pojasnila o dopolnilnem zakonu za slovarsko šolo, položaj slovenske šole v miljski občini in razno. V ponedeljek v Avditoriju Prof. Nicola Tranfaglia o fašizmu in sodstvu V ponedeljek ob 20.30 bo v Avditoriju predavanje zgodovinarja prof. Nicole Tranfaglie o temi «fašizem in sodstvo». Predavanju, ki spada v širši okvir predavanj o fašizmu in italijanski družbi, bo sledila prosta razprava. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Gomer P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi: Glasba: Režija: Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA V torek, 29. t. m., ob 15.30 Delo tržaške trgovinske zbornice Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik Caidassi naglasil, da se bo trgo vinska zbornica v sodelovanju s ko ristniki tržaške luke v prihodnjih mesecih posebej prizadevala, da bi bila luka stalno pripravljena prevzeti večji promet, ki se bo predvidoma razvil po ponovnem odprtju Sueškega prekopa, za kar se na Srednjem vzhodu porajajo po zad njem sporazumu med Arabci in Izraelci nove konkretne možnosti. Dr. Caidassi je nadalje napove dal, da bo zbornica preučila položaj v tržaški trgovini na drobno in poiskala vrsto rešitev, s katerimi naj bi skušali omiliti njene ne gativne plati. V tej zvezi je posebej omenil nujnost zmanjšanja števila manjših prodajaln, ki jih je tudi na našem področju preveč glede na razsežnosti potrošnega tržišča, kateremu so namenjene. Odbor je obravnaval tudi nekate ra vprašanja s področja prometa in ponovno naglasil nujnost vzpostavitve redne letalske proge na relaciji Ronke - Dunaj. Končno je dr. Caidassi napovedal, da bo družba Trieste - Consult v kratkem organizirala tečaj za izučitev carinskih špediterjev. Tečaj bo trajal predvidoma tri - štiri mesece in se bo odvijal v dvorani v Ul. S. Nicolò, 5. Dežurstvo taksijev V nedeljo, 27. t.m. bo umik dežurstva taksijev naslednji: do 7. ure taksiji štev. od 13. do 32, od 7. do 15. ure taksiji štev od 33. do 136 in od 15. do 24. ure taksiji štev. od 137 do 12. Aretirani trije tihotapci cigaret Prejšnjo noč so finančni stražni ki odkrili skupino, ki je tihotapila cigarete iz novega pristanišča. Tihotapci so se posluževali enostavnega in naivnega sistema: medtem ko sta dva čakala z avtom na cesti jima je tretji pajdaš metal žabo je cigaret preko zida, ki omejuje pristaniško področje. Finančnim stražnikom je uspelo zasačiti samo slednjega tihotapca, medtem ko sta pajdaša zbežala z giulio. Aretiranega tihotapca so identificirali za 30-letnega Tržačana Gina Rossija; pri sebi je še imel 40 kg cigaret. Pozneje so po nalogu namestnika državnega pravdnika- D’Onofria pregledali špansko ladjo «Tonolla», ki je zasidrana ob petem pomolu. V kabini moštva so odkrili 186 kg cigaret in 47 steklenic likerjev. Zato so aretirali dva mornarja, štiri pa so jih prijavili na svobodi. Kaže, da sta obe tihotapski dejavnosti povezani: Rossiju so izročili cigarete na ladji, na kar jih je spravljal iz pristanišča s pomočjo dveh pajdašev, ki ju sedaj aktivno iščejo. lll■lllllllllll■l•llllllllllllllllllln■llllll|IIIIIU Deželni svet, ki se je zadnjič sestal Ul. decembra lani, bo imel svojo prihodnjo sejo v petek, 1. februarja, ob 9.30. Ob začetku seje bo deželni odbor kot običajno odgovoril na številna vprašanja raznih svetovalcev. Hude posledice padcev priletnih žVnšk Prejšnjo noč je v ortopedskem irla1 oddelku glavne bolnišnice umrla' 83-letna Giovanna Miniussi, ki se je ponesrečila prejšnjega 12. decembra. Tistega dne je v oddelku za kronične bolnike v Ul. S. Cilino nerodno stopila s postelje in si zlomila desno nogo v stegnu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh mesecih. Medtem pa so nastopile komplikacije in prejšnjo noč je priletna ženska izdihnila. Na podoben način si je zlomila levi kolk 78-letna Vittoria Fait por. Bencina iz Ul. Ubaldini 23. Predvčerajšnjim je padla v spalnici in si poškodovala kolk, toda komaj včeraj dopoldne se je odločila in odšla v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom. Sprejeli so jo v ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti tri mesece, seveda če ne bo komplikacij. Pretep med šoferji pred starim pristaniščem Prejšnji večer je pred vhodom v staro pristanišče prišlo do pretepa med šoferji tovornjakov. Bilo je nekaj minut po 22. uri, ko je privozil s tovornjakom z rimsko evidenčno tablico 38-letni Renato Stesa iz Ul. Martiri della Libertà 15. S težkim vozilom je odrsal prednji del bolgarskega tovornjaka, ki ga je malo poprej parkiral 36-letni Vladislav Dimitre iz Krivabare pri Sofiji. Kako je prišlo do pretepa? Verziji sta dve: tržaški šofer pravi, da ga je takoj po trčenju napadla skupinica bolgarskih šoferjev, ki so ga pretepli in mu ukradli zlato zapestno uro. Bolgarski šofer pa trdi, da je samo nudil prvo pomoč tržaškemu kolegu, ki se je pri trčenju potolkel po čelu. Ko pa je prišel k sebi, ga je Tržačan močno udaril po obrazu. Ker škoda na tovornjakih ni velika in ker sta se šoferja medtem že pobotala, ni policija uvedla običajnega postopka za pretepe. Podražitev kruha bo mogoče preprečiti z združevanjem dela in sodobno peko Potrebni so tudi vladni ukrepi v korist kmetijstva Pred dnevi so se sestali peki go-riške pokrajine in se pogovorili o obnovitvi delovne pogodbe. Pokrajinski tajniki pekov, včlanjenih v tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, so obžalovali slabosti italijanske federacije pek„v (FIP), ki ni izdelala politike sodelovanja med manjšimi obrati in se uprla špekulacijam velikih industrijskih monopolov z moko, da bi zaščitila koristi potrošnikov. Težave v proizvodnji kruha nastajajo tudi zaradi pomanjkanja vladnih ukrepov v korist kmetijstva, kar dejansko omogoča velikim zemljiškim lastnikom popolno svobodo in ima za posledico zastoj italijanske ga kmetijstva, ki je med državami Skupnega evropskega trga najbolj nerazvito. V takšnem položa ju velike monopolistične industrijske skupine, ki imajo v oblasti surovine, brez kakršnega koli nadzorstva določajo ceno moke, kvasa, maščob itd, in stem dvigajo ceno kruha, kar občutno slabi moč delavskih prejemkov. V tako kritičnem položaju se lah ko dogodi, da bodo peki s svojimi zahtevami po obnovi kolektivne delovne pogodbe postali posreden vzrok za podražitev kruha. Delodajalci so namreč vse doslej na zahteve pekov po mezdnih izboljšavah vedno odgovorili s podražitvijo kruha. Sindikalne organizacije se zave dajo, da je mogoče to nevarnost odstraniti samo s hitrimi ukrepi, ki naj omogočijo modernizacijo te obrti s sodobno tehnologijo ter zadružnimi oblikami nakupovanja proizvodnje in prodaje. V prvi vrsti je potreben vladni poseg, ki naj določi politično ceno moke ter nadzoruje cene kvasa, maščob, energije itd. Kot naslednji ukrep v tej smeri mora slediti modernizacija proizvodnih naprav s pomočjo kreditov, tehnične pomoči, podpore skupinskim oblikam proizvodnje. Po poročilu tajnikov, ki so ga prisotni soglasno odobrili, so osvetlili zahteve v delovni pogodbi, ki se nanašajo na mezdne izboljšave, počitnice, pričetek delovnega časa, sindikalne pravice ter bolezensko doklado. V razpravi so peki opozorili na kritičen položaj te obrti zaradi slabih infrastruktur na delovnem mestu in zaradi neprestanega krčenja števila pekov, ki nimajo priliva vajencev, ker je postal ta poklic neprivlačen in morajo preostali peki opravljati vedno več dela. Peki so zavrnili sleherno zahtevo delodajalcev po zvišanju cene kruha, češ da je podražitev naravna posledica mezdnih poviškov. Peki so v celoti podprli navedene zahteve in so jih pripravljeni podpreti z raznimi oblikami sindikalnega boja. Sklenifcv sporazuma za gradbene delavce in pleskarje obrtniških podjetij Enotna federacija gradbenih delavcev, ki vključuje pripadnike vseh treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, je sklenila z obrtniško zvezo iz Gorice in Tržiča sporazum o obnovitvi dopolnil- gradbene delavce in pleskarje o-brtniških podjetij. Sporazum zadeva okoli 1000 delavcev. S sporazumom so v celoti uresničili normativna in mezdna določila vsedržavne in pokrajinske delovne pogodbe, ki so jo podpisala industrijska gradbena, podjetja. S tem sporazumom se je prenehal nesmiselni položaj, ki je veljal na celotnem vsedržavnem področju, po katerem so pripadniki iste kategorije bili deležni različnega ravnanja. Priprave komunistov na referendum V nedeljo, 27. januarja bo na sedežu v Ul. Locčhi 2 v Gorici skupščina članov mestne sekcije KPI. Tajnik sekcije Boris Cocianni bo odprl sestanek, ki bo posvečen skrbi stranke za razvoj demokracije in osebne svobode, ki ju hoče zavreti nazadnjaška odločitev o referendumu. Stranka hoče v boju proti referendumu doseči enotnost vseh ljudskih protifašističnih sil, ki se zavedajo, dà je enotnost družine mogoča samo v civilizirani družbi in gospodarskem napredku. Sestanek bo sklenil pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza. Pri CGIL ustanovili turistični krožek Na pobudo Delavske zbornice so v Gorici ustanovili Turistično ustanovo italijanskih delavcev (ETLI). Ustanovnemu sestanku je prisostvovalo številno zastopstvo delavcev raznih kategorij ter deželni zastopnik ETLI. Namen te organizacije je razvijati turistično in kulturno dejavnost delavcev, pomagati jim pri razvijanju dejavnosti v prostem času ter na počitnicah, ne da bi pri tem iskala materialne koristi. ETLI ima svoja sedeža pri CGIL v Gorici in v Tržiču. V torek, 29. januarja bo predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri na tiskovni konferenci na sedežu Pro Loco na Gradu predstavil načrt večnamenske zgradbe, ki jo nameravajo zgraditi v okviru vzorčnega sejma ESPOMEGO v Ul. della Barca. Pri glavni cesti, ki pelje iz Gorice mivno Dola v Trst, leži na levi pod Prhavčjim hribom zaselek Boneti. Med peščico novih in zastarelih hiš je tudi lesena koliba še iz prve svetovne vojne. Tu stanuje najstarejši par doberdobske občine. Oče Ivan Pahor, star 88 let, doma iz Šemonove družine v Novi vasi na Krasu, se je leta 1915 oženil z Marijo Boneta, po domače Marijo Jakopovno, ki ima danes 90 let. Kot vsi kmetje so morali tudi Jakopovi med prvo svetovno vojno zapustiti dom in se umakniti v begunstvo, v notranjost avstrijske države. Po I končani vojni je oče Ivan ponovno lliillllllililiimiiiiiiiltlllliilimiillHiiiiiliiiimiilMi,iI,i,iiiii'iiiiiiiilll,i,,„l,,ll,,l,lnl,lllll|,|||||iII||||||||1||)|I|||||t||m||m|||||I||||t||I||n|||)|mi|m||||1||||mm|||I| DVA RODITELJSKA SESTANKA V GORICI Starši in predstavniki sodelujejo s šolo za njen dober uspeh Obisk delegacije na županstvu • Obsodba cepitve sindikata in gonje proti slovenščini v Benečiji « Slavka dijakov in njihovi problemi Pretekli četrtek popoldne je bil | županu. Goriški župan De Simone v risalnici šole v Ul. Croce v Go-1 je dne 9. januarja v resnici spre- rici drugi letošnji roditeljski sestanek za starše in vzgojitelje dijakov slovenske višje gimnazije in liceja. Udeležilo se ga je lepo število staršev ,ki jih je najprej pozdravil ravnatelj šole prof. Boris Tomažič, ki je najprej povedal, da je posredovanje ravnateljstva in sveta staršev na goriškem županstvu za izboljšanje opreme na obeh šolah rodilo že prve uspehe. Občinska uprava je že dala izprazniti za preureditev eno od sob ter začela tudi z urejevanjem sedeža ravnateljstvo. Govoril je nato o pomanjkanju ustreznih učbeniki«/ in tudi na tem področju ugotovil prve izboljšave. Seveda bodo potrebni še nadaljnji ukrepi in mislili so tudi na tiskanje matric, kar pa je povezano s prevelikimi stroški. Omenil je tudi priprave na po-šolski pouk in tečaj za angleščino, ki je v pripravi. Kar se tiče učnih uspehov v tem prvem obdobju so bili dobri za sko-ro polovico dijakov ter komaj za 26 od sto nezadostni. Omenil je tudi veliko izgubo učnih ur zaradi raznih vzrokov, kar bi utegnilo ovirati obdelavo učnega programa in ves učni uspeh učencev. Glede delovanja sveta staršev je ravnatelj nato podal besedo predsedniku sveta Ivu Marinčiču. Ta je povedal, da je imel svet svojo prvo sejo dne 23. novembra lani. si nato ogledal šolske prostore in na drugi seji dne 20. decembra do nega pokrajinskega sporazuma za ' ločil delegacijo, ki naj bi šla k OKRAJNO SODISČE V GORICI Raztresena Zadrčanka in pošteni najditelj Zdenka Zanki, 20-letna dijakinja iz Zadra, ki je včeraj prišla s starši v naše mesto, je verjetno precej raztresena: ko je stopila iz avta, ki so ga parkirali pred kvesturo, ji je iz žepa padla denarnica, s 63 tisoč lirami, 33 tisoč dinarji, enim dolarjem, zlato značko ter osebno izkaznico. Tega se ni zavedla in je mirno odšla s starši po nakupe. Pozneje je stopil mimo 72-letni upokojeni pristaniščnik Mario Jerman stanujoč v Ul. S. Pasquale 89, ki je opazil denarnico. Nemudoma jo je odnesel na kvesturo in se odrekel vsoti (10 odstotkov najdenega denarja), ki bi mu pritikala po zakonu. Agenti kvesture so nalepili na avto z zadrsko evidenčno tablico, bistek, v katerem so pozvali Zdenko Zanki, naj se nemudoma javi na kvesturi. Ko se je dekle javilo, So ji vrnili izgubljeno denarnico. Mlada Zadrčanka se je nema lo začudila, saj se še sploh ni zavedla, da bi karkoli izgubila. Policija je zaman iskala na domu človeka pod policijskim nadzorstvom jel delegacijo, ki sta jo sestav- ljala predsednik Marinčič in tajnik dr. Bukovec. Ob prisotnosti glavnega občinskega inženirja in nekaterih drugih predstavnikov občinske uprave sta županu predlo- žita nekatera najnujnejša popravila na šoli, potem ko sta ugotovila, da bo treba na novo šolsko poslopje čakati še več let. Predvsem bi bilo potrebno zamenjati dotrajane šolske klopi, urediti zdravniško sobo za preglede, urediti in popraviti sanitarije itd. Župan je vzel na znanje te potrebe in obljubil, da se bo občinska uprava pozanimala za njihovo rešitev deloma takoj, deloma pa v kratkih rokih. V letošnjem proračunu so tudi že po stavke v ta namen. vanjem ter ugotovili, da se jama razprostira še za stotine metrov. Po dolgem in neutrudnem delu je članom speleološkega kluba u-spelo vstopiti v jamo. Po začetnih malih podzemeljskih dvoranah se jama razveji v tri «kanale», od katerih meri eden več kot 6(X) m dolžine. V jami je tudi velika dvorana 30 m dolga in 10 m visoka. Upravičena pritožba avtoprevoznika, ki so mu znižali globo Izvidnica goriške policije, ki o-pravlja nočno službo, je dne 22. septembra 1972 pozno ponoči ob 0.30 pogledala mimogrede tudi v stanovanje 34-letnega Luigija Rove-no v Ul. Torriani 33, ki mu je okrožno sodišče z razsodbo od 10. 7. 1971 prisodilo tudi posebno policijsko nadzorstvo za dobo dveh let. Policisti pa ga niso našli doma, kakor mu nalagajo predpisi za posebno nadzorstvo. Mati je na njihovo vprašanje odgovorila, da je sin odšel neznano kam ne da bi o tem obvestil nadzorne organe. Omenimo naj, da je Roveno po rodu iz Boscotrecase v bližini Neaplja ter ima precej pester kazenski list. Policija je Roveno prijavila o-krajnemu sodniku, ki je na zadnji razpravi pretekli četrtek obsodil Roveno, ki ni bil prisoten, na 6 mesecev pripora in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno odv. Mayo. Sodnik dr. Ballarin je tudi proučil priziv goriškega avtoprevoznika Antona Grusovina s Trga Medaglie d’Oro 52, ki se je uprl plačilu globe 520.000 lir zaradi nerednega plačevanja socialnih prispevkov, na katero ga je pred časom obsodil okrajni sodnik. V obtožnici je rečeno, da Gruso-vin ni prijavil in plačal prisnevkov in drugih socialnih dajatev za delavca Giuseppa Gagliatta za obdobje od 23. 7. do 20. 8 1972. Obtoženec, ki je bil prisoten na razpravi, je zanikal krivdo in pojasnil, da je plačal vse dolžne socialne prispevke in da je v tem smislu pisal tudi pismo na pokrajinski inšpektorat za delo. Prispevke je plačal na osnovi tedenskih prejemkov Gagliatta, ki so znašali po 35.000 lir; samo zadnje štiri tedne je ta prejemal po 50 tisoč lir tedensko. Sodnik je upošteval njegova pojasnila ter mu je znižal globe na 63.800 lir in plačilo sodnih stroškov. Razsodbe tudi ne bodo vpisali v kazenski list. Obtoženca je zagovarjal odv. Mayo. Drž tož. odv. Mamolo: sodnik dr. Ballarin: zap. Magda Massi. Taksa na avte in vozniška dovoljenja Avtomobilski klub v Gorici opozarja vse prizadete, da zapade dne 10. februarja rok za plačilo avtomobilske takse za avtomobile ter za avtobuse, tovornjake in motocikle. Plačilo se lahko opravi na sedežu AK v Gorici, Ul. Roma, ob delavnikih od 8. do 13. ure ter na podružnicah v Tržiču in Krmi-nu, kjer poslujejo ob delavnikih od 8. do 12. ure in popoldne od 15.30 do 16.30, razen ob sredah in sobotah. Kar se tiče takse na vozniška dovoljenja zapade rok za plačilo 28. februarja. Kolek lahko nabavijo prizadeti v trafikah ter ga uničijo na dokumentu s podpisom in datumom. Seveda lahko opravilo to plačilo tudi na sedežu ali podružnicah avtomobilskega kluba. Govornik je nato obsodil poskus cepitve enotnosti šolskega sindikata, do katerega je prišlo v Trstu, šolski svet in starši na Goriškem spremljajo z zakrbljenostjo tako hromljenje naše enotnosti in naše moči tudi nasproti šolskim in drugim predstavnikom oblasti. Omenil je tudi dijaško stavko, ki je bila v teku prav tisti dan, in poudaril željo staršev, naj bi pristojni organi z večjo naglico in uvidevnostjo vzeli na znanje upravičene zahteve in potrebe dijakov, da bi jim ne bilo treba posluževati se stavke, ki krči število učnih ur in ovira izvedbo letnega učnega programa, kar je glavni namen šole. Starši in svet šole so tudi ob sodili ponovno gonjo proti pravicam beneških Slovencev, kjer odgovorni in neodgovorni organi ne samo da onemogočajo reden pouk po šolah v materinščini, ampak I skušajo ovirati celo izvenšolski pouk slovenščine v posebnih tečajih. čas bi že bil, da bi veljali enaki zakoni in predpisi za vse tri veje Slovencev, ki živijo v treh pokrajinah naše dežele na vseh področjih, vključno tudi na šolskem. Ravnatelj prof. Tomažič se je nato zahvalil šolskemu svetu za dosedanje uspešno delo. Sledil je razgovor staršev s profesorji o uspehih dijakov v prvem šolskem obdobju. Istega dne je bil roditeljski sestanek tudi na slovenski nižji srednji šoli v Ul. Randaccio. Ravnateljica dr. Rožica Lojkova je na povedala, da bo prihodnji roditeljski sestanek te šole dne 4. marca ob 18. uri. Omenila je tudi. da bodo s 1. februarjem začeli z dopolnilnimi lekcijami in naj tisti dijaki, ki se jih nameravajo udeleževati, takoj vlože prošnjo. Po tem uvodu so starši začeli razgovore s posameznimi profesorji o učnih uspehih svojih otrok in o ukrepih, ki so potrebni za nadaljnji uspešni pouk. Velika podzemeljska jama pri Čeneboli v zahodni Benečiji Na Travniku se je včeraj zjutraj laže ponesrečila 50-letna gospodinja iz Gorice, Ul. Garibaldi 6, Rosa Annatelli por. Benedetis. Zaradi lažjih poškodb so jo v bolnišnici sprejeli za nekaj dni na zdravljenju. Od torka dalje spet odprt muzej v palači Attems Po večtedenskem odmoru, zaradi razstave beneških mojstrov osem najstega stoletja, bodo v torek, 29. t.m. odprli občinstvu muzej v palači Attems. Dvorane bodo odprte ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure ter od 15. do 17.30. Muzej bo ob ponedeljkih zaprt. Še za nekaj časa pa bo zaprt muzej zgodovine umetnosti na Gradu zaradi popravil in urejanja centralne kurjave. začel preživljati svojo družino s čevljarstvom in živinorejo. Postal je tudi vnet čebelar in je gojil 18 panjev, ki jih še dandanes skrbno neguje. Leta 1960 so mu zgoreli vsi panji, leto kasneje je kupil nove na Repentabru od takratnega župana. Z vnemo je pripovedoval, kako dobiva vedno nove čebelje družine, kako jim poklada hrane za zimo in koliko medu pridela, kadar je suša in kadar je ni. Iz Ljubljane mu je hči prinesla sodobne Žnidar-čičeve panje, iz katerih lahko avtomatično pobiral med. Tudi Simonova družina je med NOB poskusila grenkobe nacifaši-stičnega terorja. 22. februarja leta 1944 so pripadniki salojske republike odvedli sina Marjana v Trst v koronejske zapore. Dva dni pozneje pa so ga Nemci zažgali v Rižarni. Drugi sin Janko pa je leta 1962 umrl zaradi posledic vojne. Živita še starejša hči, ki živi v Ljubljani, in. Marica, ki je ostala blizu domačije, da lahko pomaga staršera preživljati zaslužen pokoj. 18. februarja prihodnjega leta bo-stà zakonca Pahor praznovala diamantno poroko. Kot dolgoletnima zvestima naročnikoma Primorskega dnevnika jima iz srca želimo učakati 60-letnico skupnega življenja v najlepšem družinskem vzdušju. Janko Gergolet Šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo danes, 26. januarja roditeljski sestanek. Sestanek bo v risalnici učiteljišča v Ul. Croce 3 ob 17. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Prosveta Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi vse ženske v vasi na sestanek, ki bo danbs, 26. t.m. v KuHumem domu v Sovodnjah ob 20. uri. Na sestanku se bodo porazgovorili o praznik« žena. Izleti Bogat repertoar filmskih večerov Kulturni krožek «Stella matuti-na» prične v torek, 29. januarja ciklus filmskih predstav namenjen nih predvsem univerzitetnim študentom. Večeri bodo v dvorani krožka «Stella matutina*. UHca Nizza- 36 s pričetkom ob 20.45. Organizatorji imajo na programu naslednje filme: «Il fascino segreto della borghesia» (delo je režiral Bunuel), «Nuda dal fiume» (Kadar), «La colonna infame» (Risi), «EJfetto notte» (Truf fault), «Mattatoio 5» (Roy Hill), «Il ragazzo selvaggio» (Truffault), «Sussurri e grida» (Bergman), «Vultimo spettacolo» (Bogdanovič), «L’A-merikano» (Costa Gravas), «Tre-vico - Torino» (Scola), «Amacord» (F. Fellini), «Lo spaventapasseri» (Schatzberg). Abonmaùski listi so na razpolnnn na tajništvu kinoforuma v Ulici Nizza (3.000 lir za univerzitetne študente ter 3.500 lir za ostale). Slovensko planinsko društvo Gorica organizira jutri, 27, januarja, 5. letošnji pohod v akciji «planinstvo in šport za vsakogar», in sicer v Rožno dolino, Volčjo drago. Vogrsko, na Staro goro ter nazaj v Kožno dolino. Zbirališče ob 10.30 pri postajališču na jugoslovanski strani mejnega prehoda Rdeče hiše. Odhod avtobusa ob 10.49. V primeru slabega vremena Izlet odpade. SPD nadalje sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpade jutri, 27. t.m. izlet na Lokve. Kino Gorica Razna obvestila Goriška občina obvešča, da bosta ulici Morelli in Svevo, zaradi popravil pri odtočnih kanalih, zaprti za promet za nekaj dni. Pri čeneboli, vasici blizu Fojde v zahodni Benečiji, so člani spe- leološkega kluba «Bertarelli» prišli na sled veliki podzemeljski jami, ki je, vsaj po dosedanjih ugotovitvah, dolga nad 1.400 m. To je ena največjih in najbolj obširnih jam. ki jih poznamo v naši deželi. Raziskovanja speleološkega kluba, da bi odkrili novo jamo, so Slovensko planinsko društvo Gorica — smučarski odsek obvešča vse udeležence občinskih mladinskih iger, da bodo tekme jutri, 27. t.m., v Trbižu. Zbirališče ob 6.45 na Trgu Battisti. VERDI 17.15—21.30 «Contratto carnale». G. Hilton in A. Strindberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 16.30—21.30 «L’agente speciale McKintosh». P. Newman in D. Sanda. Barvni film MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Anna, quel particolare piacere». E. Fe-nech in C. Panni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 16.30-21.30 «L’isola del tesoro», Orson Welles, barvni film. CENTRALE 16.30-21.30 «L'isola del tesoro», O. Welles in L. Stander. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «Due matti al servizio dello Stato», barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «O Lucky man», barvni film. JVora Conca SOČA «Stanilo in Olio večna prepirljivca», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Grof Jorga Vampir», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Slepi revolveraš», ameriški barvni film ob 19.30 RENČE «Odsev v črnem zrcalu», ameriški barvni film ob 19.30. FRVAČINA Prosto. KANAL «V Milanu ubijajo v soboto», italijanski barvni film ob 19.30. Mali oglasi V Ul. S. Pellico 16 v Gorici je na prodaj 5-stanovanjska hiša, eno večje stanovanje s tremi skladišči, 16 boksov s pralnico avtomobilov in dvorišče. Pismene ponudbe poslati nu upravo Primorskega dnevnika v se pričela že pred tremi leti, ko j Dorici. so domačini v Čeneboli onazili ma | Konfekcijska trgovina Moncaro na lo jamo. To so sporočili trem čla K' i-zn Verdi 117 v Goi in išče vajenko nom kluba, ki so pričeli z razisko zr.a i.eiu slovenskega jezika. DEŽURNA LEKARNA V (iOR’t.T Dane« ves -lan m iii-ryipi io -lenir na lekarna Pontom' e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves Pan in nonoči ie v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tei. 72701 Iž goriškega matičnega urada ROJSTVA: Elisa Bianchin, Sebastiano Zei, Cecilia Treleani. Marco Leban, Cristina Pussig, Lisa Novelli, Roberto Mania. SMRTI: 651etni brivec Mario Barletta. 38. januarja 1974 SREDI BRITANSKIH TEŽKOČ IN PROBLEMOV Ne bo več tako kot je bilo nekoč Od koma vojne do danes je britanska življenjska ra. ven stalno rasila . Zdaj je tega konec - Britancem j»a je jasno, da je nastopilo po vojni najtežje leto Davna modrost britanskih diplomatov je, da ob pomanjkanju u-strezne diplomatske formule sestavijo kako novo komisijo, davna modrost britanskih politikov pa. da ob pomanjkanju določene pravilne rešitve ponovno odpro — parlamentarno debato. Britanski politiki, ki bi normalno morali še biti na prazničnem odmoru, so nedolgo tega na izrednem zasedanju parlamenta dva dni debatirali o nečem, kar domala vsi imenujejo nacionalno krizo. Ko pa le-ti začno kresati svoje govorniške iskre, potem se takale debata o krizi običajno spremeni v nekakšen nacionalni prepir. Preprosti britanski ljudje s svojo bojaznijo, da bi prišli ob delo, in pa spričo nevšečnosti hladnih pisarn in tovarn, bi pa mnogo raje videli, da bi namesto te burne debate raje prišlo do utišanega pogovora med vlado in rudarji. Zakaj ti preprosti ljudje, naj bo tu kot drugje, nekako nagonsko slutijo, da politiki tudi v dneh najhujših kriz in preizkušenj običajno zabredejo v politiziranje, nakar povsem pozabijo na pravi smisel debate. Kakor običajno, se je tudi tokrat ta nagon preprostega človeka pokazal za utemeljenega. Britanci pa imajo še neko drugo dobro lastnost, da namreč svojih politikov ne jemljejo preresno. Še zlasti pa nanje ne gledajo kot na izredno modre in nesebične sinove svoje domovine. V slehernem narodu, nasprotno, je domala vedno najti mnogo pametnejše ljudi, zlasti drži to za Britance, ki so vajeni, da vedno sleherno modrost poprej postavijo na tehtnico. Glede na to svojo razborito potezo v zvezi z gledanjem na lastne avtoritete, pa so Britanci prav tako razboriti v svojem gledanju na razne svoje neprijetne situacije. Zahvaljujoč takemu gledanju, so zdaj na primer odkrili, da žive v enem od najneugodnejših, če ne najneugodnejšem letu po koncu vojne, saj se mimo vseh ekonomskih skrbi in kriz, s katerimi se bolj ali manj ubadajo vsi, nahajajo še v nevarnosti, ki jo predstavlja neki zaostren konflikt. Nevaren, ker bi v skrajnem primeru utegnil celo razdeliti vso družbo na dva dela, če se obe strani odločita iti do konca, če se vlada odloči, da za vsako ceno dokaže svojo čvrstost, in če se obenem nezadovoljni delavci v rudniku ali na lokomotivi navzlic vsemu takisto odločijo pokazati svojo nepopustljivost. Po mnenju nekaterih bolj razmišljajočih Britancev se je dežela nekako že znašla v nevarnosti pred «razredno vojno». S tem, da bi strankarski boj med konservativci in laburisti bil bolj površinski. Kaj, torej, napraviti? Kot vedno je britanski razum na strani pomiritve. Nad vsem drugim je namreč neomajno prepričanje, da je britanski način življenja, navzlic vsem težkočam, če ne najboljši, pa vsaj najbolj znosen na svetu. Zato nihče nima rad ekstremov: nihče ne želi, da bi se vlada povsem u-maknila, pa tudi ne, da bi pretiravala v dokazovanju svoje moči, kar bi privedlo do notranjih družbenih pretresov. Takele sumnje lete zdaj na vlado in na njenega predsednika. Zdi se, da je vse več dvomljivcev, ki nagibajo k verovanju, da Heatha muči občutek za družbeno pravico, pri čemer pa vse bolj zapada v skušnjavo, da bi iz takega britanskega stanja potegnil tudi svojo o-sebno in strankarsko korist : da bi srd prebivalstva zvalil na rudarje in železničarje, na hitro razglasil nove volitve in se nato morebiti povrnil na oblast z ustreznejšo parlamentarno večino, kot jo je imel doslej. S tem v zvezi, pa je neki poslanec vladne večine na straneh enega najuglednejših britanskih časnikov javno izjavil, da bi to Britanijo ne rešilo pred nobeno od obstoječih skrbi in težkoč. Razumeti je treba, pravijo mnogi v Britaniji, da so časi poceni nafte, poceni premoga, poceni surovin in poceni hrane odšli za ved-................in..... no. Britancem se je življenjska raven vse od konca vojne stalno dvigala. Tega je zdaj konec. Trezni in pametni Britanci nadalje menijo, da bi vsi, ki pa se za to ne menijo in kar naprej udobno žive, morali razumeti, da je bojevitost rudarjev in ostalega britanskega delavstva ter njihovih sindikalnih organizacij sprožilo prav to spoznanje. Po njihovem mnenju bi vlada morala spremeniti zlasti svojo davčno politiko in spet razmisliti o subvencijah za prehrano in najemnine najpotrebnejših britanskih državljanov. Britanskim tradeunio-nom pa svetujejo, naj bi realno razmislili o britanskih možnostih in zmanjšali nekatere svoje zahteve. Skratka, naj bi se mimo pobotali. Luigi Proietti (na levi), ki bo nekaj sobotnih večerov zabaval s svojim «showom» gledalce italijanske televizije. Na sliki ga vidimo v družbi z Ugom Gregorettijem milili.............................................n.. OB STOLETNICI ROJSTVA “daue bou aktualna tema Sommerset Maugham velik ali poprečen? Dilema med poznavalci in kritiki Prejeli smo MATICA, List izseljenika Hrvat-ske, januar 1974, št. 1. Iz vsebine: Nov0 v ustavi SR Hrvat-ske, Nikola Tesla in izseljenci, Ob BO letnici rojstva A. Cesarea, Povratek Frana Mažu-raniča, Kulturno - prosvetna delavnost Matice v letu 1973 itd. mn,......n...........................»-....mn........ LONDON, 25. — Čas neverjetno naglo hiti. Zdi se, da je bilo včeraj, ko je ves svetovni tisk objavil vest, da je umrl veliki angleški pisatelj Sommerset Maugham. V naslednjih dneh pa se je isti tisk o njem razpisal in se pri tem držal starega pravila, da se o mrtvih ne sme govoriti slabo. Le tu ali tam smo mogli že tedaj zaslediti tudi kako oceno, ki ni bila kdove kako spoštljiva. Ko pa se je čas nekoliko odmaknil in je neposredni spomin na smrt zbledel, so se vedno pogosteje oglašali kritiki, ki so začeli postavljati v dvom veljavnost tega literata, ki je za ene velik pisatelj s trajno vrednostjo, za druge pa «poprečno pero, ki bo šlo kmalu v pozabo*. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje literarne vrednosti tega človeka, pač pa bomo danes, na dan, ko bi Maugham imel 100 let, kajti rodil se je 25. januarja 1874, zabeležili nekaj mnenj o njem, pa tudi nekaj življenjskih podatkov, ki nam posredno povedo, zakaj je bil tak, kakršen je bil. Kot smo že rekli, se je Sommerset Maugham rodil na današnji dan pred 100 leti kot sin pravneoa zastopnika angleškega veleposlaništva v Parizu. Zaradi tega je bila njegova prva vzgoja rekli bi francoska, vštevši jezik. Toda že pri desetih letih je ostal sirota, brez očeta in matere, in tedaj ga je vzel k sebi stric, anglikanski pastor, ki je služboval v Whitsta-blu na Angleškem. Njegov stric, ki je imel za ženo Nemko, je bil zelo strog človek in je bilo zato Maughamovo otroštvo dokaj mučno. Bila so to najtežja leta v vsem njegovem dolgem življenju, ki se je razpotegnilo vse do devetdesetih let in čez. Po mučnih letih mladeništva so sledila leta šolanja na medicinski fakulteti. In že tedaj je nastalo njegovo prvo literarno delo, v katerem je dokazal, da je bil velik opazovalec in pronicljiv človek. Dobro je namreč sledil življenju londonskih proletarskih mestnih četrti, opazoval siromaštvo in bedo, ki jo je zagotovo tudi sam o-kusil, preden se je uveljavil. Kaže pa. da je znal ubrati tudi pot, ki bi ga naj čimprej pripeljala iz težav. Hlepel je namreč po bogastvu, po denarju in se razmeroma kmalu finančno opomogel in nato obogatel. Vendar mu tudi udobje in bogastvo ni moglo pomagati proti dvema hudima fizičnima napakama, ki sta ga morili vse življenje. Bil je namreč zelo majhen, hkrati pa je le s težavo govoril, saj je nekdo zanj rekel, da še ni srečal človeka, ki bi bolj jecljal kot on. Seveda je bilo v tej jedki pripombi tudi veliko hudobije, ki pa je bila le odgovor na Maughamovo hudobijo. Tudi njegovi prijatelji, ki jih zares ni imel veliko, so mu očitali nekakšno prirojeno sovraštvo do človeka in človeštva, cinizem, ki se je izražal v najrazličnejših oblikah, trme in še cele vrste drugih nič kaj prijetnih «lastnosti». Ker je vrhu te- ga bil tudi seksualno «nekoliko nenormalen», je bilo njegovih «posebnosti» toliko, da «bi jih bilo preveč, tudi če bi jih razdelili na petero ljudi», kot je rekel neki njegov nasprotnik, ki pa je bil vendarle toliko «objektiven», da je rekel, da mu branje njegovih del daje velikansko zadoščenje, kajti Maugham «zna pisati». Sommerset Maugham je dočakal, kot smo že rekli, 91 let in še kak mesec. Baje je dočakal tolikšno starost tudi na račun svojih občasnih obiskov v neki švicarski kliniki, kamor je odhajal na preglede, ki pa se niso omejili le na zdravniški pregled, pač pa se je od časa do časa podvrgel tudi posebnemu hormonskemu ali morda celičnemu zdravljenju. Mož, ki je «znal pisati», je tudi veliko napisal Izšlo je cel kup njegovih del, med katerimi tudi kako odrsko delo, ki so ga u-prizorili doma, im Angleškem in v anglofonskem svetu nasploh, pa tudi drugod po svetu, tudi pri nas. Toda prav v zvezi z njegovim risanjem so mnenja močno ločena. Sloviti ameriški literarni kritik Edmund Wilson je zanj zapisal, da ga ni mogel nihče, oa tudi sam se ni mogel prepričati da bi bil Maugham napisal kaj. kar bi bilo «nekaj več kot banalno poprečje». Zato je zanj pisatelj, ki ga drugi občudujejo in za katerega smo rekli, da ga je eden njegovih nasprotnikov ocenil, da «zna pisati» le «romanopisec, ki slabo niše, ki ima za seboj veliko, vendar pa le podpoprečnih bralcev, za katere ni važno, kaj m kako nekdo piše, samo da oiše in veliko napiše». Ne bomo se spuscait v to, kdo ima prav in kdo ne. V priložnostnem članku tudi ni mogoče podati popolne in povsem objektivne slike o človeku, o katerem so se doslej razpisali že mnogi kritiki. Ob stoletnici rojstva pisatelja in dramaturga, ki smo ga spoznali tudi po kakem njegovem delu, smo navedli le nekaj podatkov in mnenj, ki nam prikazujejo njegovo podobo tudi nekoliko drugače kot smo jo videli pred desetletjem, ob njegovi smrti, ko so o njem v smislu že omenjene navade, da o mrtvih ne smeš govoriti slabo, govorili le v superlativih. Morda bolje povedano, verjetno mu delamo krivico. Toda nobena slika ni brez sence, kajti niti biti ne more. Če je vse preveč svetlo, niti lepo ni, zagotovo pa ni resnično. Kmetijstvo v bodoče le na biološki bazi Smeti, ki nam groze, da nas bodo zadušile, bi lahko služile kot gnojilo - Dve nasprotujoči si tezi o zadevni uporabnosti smeti Italija je eno samo veliko smetišče. Tako meni C. Blasi, načelnik podjetja Termosud, ki deluje pod okriljem družbe Breda Termomeccanica in ki mu je bila poverjena gradnja upepeljevalni-ka smeti v Bariju. Z vsemi tovrstnimi napravami v državi uničijo dnevno okrog 50.000 ton ali komaj 20 odst. vseh odpadkov. Drugo navlako raztrosijo sem in tja v brk ekološkim navodilom. Odločen protest proti sežiganju mestnih odpadkov je dvignil biolog C. Cavazza. Ta poudarja, da ne bi smeli kar tjavdan uničevati smeti, temveč bi jih bilo treba ločiti na koristne in nekoristne. Po njegovem mnenju smo danes priča postopnemu obuboževanju kmečke zemlje. Ta postaja vse manj rodovitna, ker ji je skoraj že zmanjkalo organskih snovi: vsebuje jih le še v merilu 1 odst., a da bi slednja lahko povišali do optimalne stopnje 3 - 4 odst:, bi bilo potrebnih letno vsaj 100 milijonov ton zgoščenega komposta! Skratka, določene vrste mestnih odpadkov bi morali spreminjati v živa organska gnojila, ne pa jih sistematično uničevati in s tem odvzemati zemlji vitalne snovi. To se dogaja, pravi Cavazza, ker so javni upravitelji poverili rešitev problema, kam z odpadki, le inženirjem, ne pa tudi biologom, kmetijskim izvedencem in zdravnikom. Ta izjava ne prija bivšemu ravnatelju občinskega podjetja za mestno čistočo v Bologni, E. Mat-tioniju, ki vodi dela okrog tamkajšnjega upepeljevalnika in je hkrati predsednik državnega tehničnega odbora zveze podjetij za mestno čistočo. Pravi namreč, da so oblasti že 1948. leta mislile na rešitev vprašanja, kam z odpadki ter se zadevno posvetovale tudi s strokovnjaki, tako npr. z docentom za agrarno mikrobiologijo na univerzi v Padovi A. Draghettijem. Ni res, da vidimo v upepeljevalnikih edino rešitev, vendar je v danih pogojih najboljša, poudarja Mattioni. Delitev odpadkov oz. iskanje tistih, ki bi jih lahko uporabili znova kot gnojila, je težak, nehigienski in za sedaj še predrag posel. Naprav za spreminjanje odpadkov v kompost je danes na vsem svetu 180; v Italiji so v obratu tri (v Vidmu, Pistoii in Rimu — slednja bo kmalu dosegla zmogljivost 1.000 ton dnevno), štiri pa so v načrtu oz. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Glede poslovnih zadev boste dobili ponudbe, ki bodo zbudile vaše zanimanje. Ugodne razmere v srčnih zadevah. BIK (od 21.4. do 20.5.)' V poslovnih stvareh vam bo pomagal dober prijatelj. Nepričakovan obisk vas bo zelo razveselil s r. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) P<> slovni odnosi se ne bodo razvijah po vaši želji, vendar ne bo nič hudega. Ljubosumni boste. RAK tod 22.6. do 22.7.) Čimprej rešite neko zadevo. V srčnih zadevah bodite bolj iskreni. Prijeten obisk. LEV (od 23.7. do 22.8.) Na delu boste doseg.i uspeh !e z dobro or-ganizaciio. Pazite, da ne pokvarite nove simpatije. , ,, DEVICA (od 23.B. do 22.9.) V poklicnem življenju boste naleteli na ovire. Glede srčnih zadev pa ne »mete graditi gradov v oblakih. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.). Lepe perspektive za delo. Priložnost za sestanek z drago osebo, a katero se boste dobro počutili. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Prejeli boste zanimive ponudbe. Stalno menjanje razpoloženja utegne spraviti v slabo voljo drago osebo. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Manjši neuspeh naj vas ne preplaši. Upoštevajte nasvete osebe, ki vas ljubi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z dobro organizacijo boste premagali pomembne ovire. Jeza vam bo onemogočila neki sporazum. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ohra nite svoj običajni mir, tudi v nepredvideni situaciji. Nova prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z odločnim nastopom boste postavili trdne osnove za bodoče delovanje. Bodite uvidevni z drago osebo. V četrtek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani prvi letošnji večer tržaškega SPD, na katerem sta Aljoša Žerjal in Angelo Carli pred vajala svoja dva filma gradnji (V Brindisiju, Bariju, Terracini in Ferrari). Mattioni, ki se od 1. 1950 ukvarja z morfološkimi analizami odpadkov, je u-gotovil, da je med njimi le 18 do 25 odst. snovi, ki bi utegnile služiti kot gnojila, sicer gre za plastiko, gumo, steklo in podobno, torej za neuporabno navlako, katero je vsekakor treba uničiti, in to z ognjem. Upepeljevalniki so torej po njegovem neobhodno potrebni (zlasti v velikih mestih), vendar bi bilo mogoče začeti vsaj s približno delitvijo odpadkov na trde in na tek, ki gnijejo oz. se razkrajajo. To bi lahko uresničilo z uvedbo ustrezne službe v okviru podjetij za mestno čistočo. ki bi skrbela predvsem za odvoz odpadkov iz delavskih in drugih menz, klavnic, gostinskih obratov, tovarn hranil idr. V strokovnem izrazoslovju razlikujemo «biološko» in «biodina-mično» kmetijsko dejavnost. Prva sloni na uporabi živih organskih gnojil, ki jih pridobimo s procesom kvašenja v odpadkih po 3 - 5 mesecih. S tem opravilom se u-kvaria precej poljedelcev, zlasti na italijanskem jugu, kjer ni toliko govejih rejišč, pa tudi mestnih ter industrijskih odpadkov nimajo kot v severnih predelih. Organska gnojila uporabljajo v prvi vrsti vrtnarji, sadjarji in cvetličarji, a deloma tudi pridelovalci pese. V biodinamičnem kmetijstvu pa kmetijska gnojila ne pridejo v poštev; glavno besedo imajo hlevski gnoj ali gnojni kompost. slama, listje ipd. Mnenja o tem. ali naj bi v bodoče hranili zemljo s kemijskimi ali naravnimi gnojili, so deljena. Pravzaprav sta nastala med izvedenci dva nasprotujoča si tabora. Tisti, ki zavračajo kemijska gnojila, opozarjajo na hudo nevarnost zastrupljanja zemlje oz. rastlinja in pa živalstva. Agronom M. Valdinoci navaja primer italijanskih kemičnih tovarn, ki jih je sodna oblast obtožila oku-ževanja okolja in so se pri proizvodnji umetnih gnojil morale o-predeliti za netopljive ali le delno topljive gnojilne pripravke; ker pa pridejo gnojila prej ali slej v dotik z vodo, je nevarnost oku-ženja še vedno prisotna. Študija dveh docentov z inštituta za rastlinsko patologijo na univerzi v Bologni omenja nevarnost zastrupitve s protiparasitarnimi sredstvi (pripravki za zatiranje rastlinskih zajedavcev) : od približno 140 milijonov ha obdelane zemlje v ZDA jih je 41 odst. pod stalnim učinkom omenjenih sredstev, a polovico teh vsrka zemlja s pomočjo padavin in z vsemi negativnimi posledicami za rastlinstvo in živalstvo. Agronomski izvedenec L. Cavazza, ki nikakor ni v sorodstvu s poprej imenovanim C. Cavazzo, prav tako nasprotuje kemijskim gnojilom iz odpadkov (njih pretežne sestavine so dušik, kalij in fosfor), ker so kužne narave, ker niso po njegovem tako izredno koristna, kot jih hočejo prikazati nekateri, in, ne nazadnje, ker so draga: 3.000 do 5.500 lir za stot (za dobave najmanj 100 stotov) proti 1.200 do 2.000 lir za stot surovine. Gre za dve vrsti kemijskega komposta, «biocampo» in «H3», ki ju izdeluje že 13 let podjetje «Italcampo» (dnevna proizvodnja 5.000 stotov). Z raziskavami glede kemijskih gnojil iz mestnih ter industrijskih odpadkov se že mnoga leta ukvarjajo tudi sovjetski, francoski in švicarski strokovnjaki, toda «nikjer ni biološko obdelovanje zemlje rodilo posebnih uspehov», pripominja L. Cavazza. Vprašanje ostane torej odprto, ali pa morda ne? Pariški izvedenec C. Jaime je v glasilu združenja «Nature et progrès» zapisal: «Nobenega dvoma ni. V prihodnosti bo poljedelstvo uspelo zgolj na biološki podlagi, sicer bo propadlo». - sg - V FILMSKIH KROŽKIH Filmska predvajanja v Slovenskem dijaškem domu Jutri, v nedeljo, 27. januarja, bodo v Slovenskem dijaškem domu v Ul. Ginnastica 72 začeli s hvalevredno pobudo. Vsako nedeljo ob 16. uri bodo predvajali z brezplačnim vstopom serijo kvalitetnih filmov, ki bodo med drugim nudili vsakomur priložnost, da najde inteligentno zabavo za popoldneve teh nedelj z znanimi omejitvami prometa. Seveda je tudi izbira teh filmov prisiljena na določene omejitve: gre za italijansko duplirane filme in ne za slovenska ali jugoslovanska ali sploh izvirna dela, ki jih bo treba pridobiti na razpolago, predvsem pa gre za 16-mm predvajanja, ker pač slovenske organizacije ne razpolagajo še s samostojno mestno kinodvorano s 35-mm aparaturo, s katero je edino mogoče predvajati veliko večino dosegljivih filmov. V okviru teh mejah je skušal biti izbor filmov izviren in zanimiv za vsakogar, ker se je pač izogibal bodisi za začetek prezahtevnih, «preresnih» del bodisi seveda vsakdanje filmske plaže. Filmi na sporedu so torej zbrani med deli, ki povezujejo zabavo s kulturnimi vrednotami in ki so vsekakor pomembni dosežki v zgodovini filma. Prvi film, ki bo na sporedu jutri, je delo Francesca Kosija iz leta 1967 «Cera una-volta», je to torej manj znan film režiserja, ki se je zadnje čase uveljavil s filmi «H caso Mattei» in «Lucky Luciano». Film «Cera una volta» je poskus družbene metafore v slogu pravljice. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu eden izmed prvih filmov največjega italijanskega komika Totòja, «San Giovanni Decollato», ki je kar iz leta 1940 in spada torej v najboljše obdobje Totòjeve komičnosti, ki se je v tem filmu izkazal s pomočjo režije Amleta Palermi-ja ter scenarija Zavattinija in komediografov Martoglia in Vergano. Tretjo nedeljo bo na vrsti eden izmed najboljših filmov režiserja Federica Fellinija, ki se je sedaj uveljavil s filmom «Amarcord». Gre za film «Il bidone» (1955), ki predstavlja pravo sintezo Fellinijevega ustvarjalnega sveta: Serija prvih petih filmov (katerim bodo sledili še drugi, če bo pobuda imela zaželen uspeh) se bo trenutno zaključila z dvema mojstrovinama ameriškega filma: eden najboljših filmov velikega režiserja Elie Kazana, «H ribelle dell’Anatolia» (America America, 1964), in pravi klasik komičnega filma in hkrati razmišljanja o filmu samem «I dimenticati» (Sul-livan’s Travels, 1941), režiserja Prestona Sturgesa. S. G. Ni kandidatov za dolgo življenje Kdo si ne želi živeti dolgo, če ne večno, ker je to nenaravno in nemogoče. Mnogi, ker se boje smrti, svojega izničenja, odhoda brez povratka. Drugi, da bi videli, kaj bo še vse prinesel razvoj na tem svetu, kako bo z ljudmi, kam bodo prišli in kaj dosegli. Življenje je danes že moč podaljšati. In sicer tako, da ga nekako začasno pretrgamo, nato spet obnovimo. Dosegljivo je to s pomočjo zamrzovanja ljudi. O tem je javnost že dalj časa obveščena Človek bi mislil, da se bodo vsi nad tem navdušili in to tudi hoteli poizkusiti. V resnici je nasprotno. Prvotno navdušenje je popustilo. Leta 1967 se je v ZDA kot prvi Američan dal zamrzniti dr. James Bed ford. Zdaj kaže. da ga bodo odtajali in truplo pokopali. V Kaliforniji imajo združenje «Cryonics Society», ki se ukvarja z zamrzovanjem ljudi. Danes šteje le še tristo članov. Ti vztrajajo pri svojem namenu, da bi kasneje spet oživeli. Cena zamrznjenja je danes 20.000 dolarjev. Tretjina te vsote gre za drago jekleno krsto. K omenjeni vsoti pa je treba prišteti še tristo dolarjev letno za tekoči dušik. «Critica Sociale» postane mesečnik Socialistična revija «Critica Sociale», ki jo je v letu 1891 ustanovil Filippo Turati in ki jo vodi Giuseppe Faravelli, je v svojem 66 letu izhajanja postala mesečnik. Hkrati z rednim mesečnim izhajanjem pa bo revija, ki ima svoj sedež v Milanu. Foro Buonaparte št. 24, izdajala na leto tudi po tri ali štiri posebne monografske izdaje zgodovinskega ali socialno-ekonom skega značaja, pri katerih bodo sodelovali znani strokovnjaki. Prvi tovrstni monografski zvezek bo izšel v bližnjem februarju in bo v celoti posvečen zgodovinarju, filozofu. univerzitetnemu profesorju, socialističnemu delavcu in antifašistu Alessandru Leviju, oziroma nje govemu deležu v razvoju socialistične borbe in misli v prvi polovici našega stoletja. V tem zvezku bodo dela, ki jih je napisal sam Levi, pa tudi pri spevki cele vrste znanih sodobnih javnih delavcev, kot so na primer Giorgio Sarei, Claudio Treves, Piero Calamandrei, Arduino Agnelli. Eugenio Artom, Enrico Bassi. Norberto Bobbio, Guido Fosso in drugi. SOBOTA, 26. JANUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Aspekti ameriškega življenja 12.55 Komični filmi 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Odprta šola: Tedenska rubrika, ki obravnava vzgojne probleme V francoskem mestu Toulouse so v okviru fakultete za družbene vede odprli «univerzo za tretjo življenjsko dobo». Takih šol je zares v svetu malo. V predavalnicah sedijo ljudje, ki so že zaključili svojo drugo, to se pravi aktivno življenjsko dobo, torej upokojenci. O tej šoli bosta spregovorila Elena Guicciardi in Giuliano Tommei, ki bosta prikazala, s čim se ukvarjajo «slušatelji», ki so že krepko prekoračili 60. leto. Za letošnje šolsko leto so predvideni tečaji za posodobitev strok, tako da bi mogel marsikateri upokojenec ki se je lotil šolanja, ponovno nastopiti službo kot visoko kvalificiran strokovnjak. Nič čudnega, da so OZN, UNESCO in Svetovna zdravstvena organizacija zainteresirani za tak način šole. 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše 17.30 Spomini nekega lovca: ŽIRAFA 17.40 Program za mladino 18.30 Poljudna znanost Monografije 18.55 Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja 19.50 Kronike dela in gospodarska kronika Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 V SOBOTO ZVEČER OD 9. DO 10. URE Glasbena prireditev, ki jo je pripravil Ugo Gregoretti Nastopa Luigi Proietti Proietti je po rodu Rimljan, star je 33 let in nas bo kot protagonist zavabal štiri sobote zaporedoma 21.50 Posebne reportaže TV dnevnika: O tem se bo govorilo v kratkem Pripravil Ezio Zefferi 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 15.30 V evroviziji SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU Prenos iz St. Moritza v Švici SVETOVNO PRVENSTVO V SPUSTU Prenos iz Kitzbuehla v Avstriji 18.00 Sodobna vzgoja Oddaje za posodobitev vzgoje Otroška miselnost med tretjim in šestim letom starosti 18.30 Dribbling Tedenska športna oddaja Športni dnevnik 19.30 Under 20 Glasbeno srečanje za mlado občinstvo 20.00 KONCERT Fabio Casals in Mieczyslaw Horzsowski Prvi igra violončelo, drugi pa klavir, gre za dve velikanski imeni, posebno ko interpretirata izbrane skladbe velikih mojstrov 20.00 DNEVNIK 21.00 La vita di Ortega TV film, ki ga je režiral Richard Heffron, v glavnih vlogah pa nastopajo Buri Ives, Joseph Campanella, Frank Ramirez, Nina Shipman, itd. Jessie Ortega je že štiri leta v celici smrti, ker je pri nekem ropu umoril deklico. Po štirih letih pa mu uspe iz zapora pobegniti in priti do okrajnega tožilca Samuela Randa, ki ga je dal obsoditi. Samuel Rand je prijatelj Briana Darrella, ki je zagovornik Ortege in prepričan, da je nedolžen. Jessie, ki pride na Randov dom, zahteva od sodnega funkcionarja denar, da lahko pobegne v Mehiko. Pri tem pa se Jessijev samokres spet sproži in na mestu obleži Randova žena Marcy. Sicer pa bomo nadaljevanje videli nocoj 11.50 Zgodovina jazza JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 16.25 Košarka: Zadar - Jugoplastika 18.00 Obzornik 18.15 DAKTARI Serijski barvni film o življenju raziskovalne postaje v pragozdu 19.05 Gledate televizijo? Poslušate radio? 19.15 Gledališče v hiši 19.45 Calimero, barvna risanka 20.00 TV DNEVNIK 20.30 Akordi Kosova Prenos s festivala zabavne glasbe 22.05 DNEVNIK 22.20 Colditz Serijski barvni film KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.25 Košarka: Zadar - Jugoplastika 20.15 DNEVNIK 20.30 ŽIVLJENJE V ISTANBULU Dokumentarna oddaja 21.20 Veliki manevri . 21.50 Srečanje s Kosamo Carteri Sopranistka bo pela operne arije TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Ljudje ob cesti, nadaljevanka; 21.30 Popevke; 22.30 Nežno in tiho. TRST 12.15 Kronike; 14.40 Tretja stran; 16.20 Martelli: Kraški lovski čuvaji; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Jutranja glasba; 8.30 Poje Cher; 8.45 Pisana glasba; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah: 14.00 V veseli družbi; 14.45 Free Music; 15.00 Ansembel Rugolo; 15.15 Jugosl pevci lahke glasbe; 15.45 Folk glasba: 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo: 17.45 Primorska in njeni ljudje: 19.00 Za prijeten konec tedna: 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Ples na glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Klavirske zanimi vosti: 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Odprta linija; 14.50 Znanstvena od daja: 15.10 Veliki variete; 17.10 Di Mattia: Alleluia per Milano: 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu: 21.45 Glasbeno-govomi spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila. 8.40 Starejše popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10 35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.40 Štiri-kotnik brez ene strani; 16.35 Glasbeni inštrumenti; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba: 18.35 Med nami rečeno; 19.55 Bellinijevi «Puritanci» z Mario Callas. III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Na sporedu je Stravinski; 12.20 Casagrande, Gubitosi in Cece; 13.00 Glasba skozi čas; 14 20 Glinka: «Ivan Suzanin» (opera); 17.25 Brez naslova; 18.00 Plošče in skeči; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Gledališki pregled; 19.15 Koncert; 21.30 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 9.50 «Naš val»; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Orgle; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.00 Zabavna glasba; 21.15 M. Marinc: Inšpektor Ris ne miruje; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. Pravkar izrečeno ■ EDWARD HEATH, britanski premier, je dejal, da je dolžnost vlade sprejeti odgovornost in upravljati državo, in to je prav tisto, kar zdaj dela vlada. Tak je bil Heathov odgovor na vprašanje televizijskega komentatorja o morebitnih predčasnih volitvah v Britaniji. Pre-mierovo izjavo si pravzaprav razlagajo tako, da se je voditelj konservativne stranke odrekel razpisu parlamentarnih volitev pred rokom. V zvezi s špekulacijami okoli volitev je rekel, da ima vlada popolno avtoriteto, tako med ljudstvom kot v parlamentu, kjer ima tudi večino. B HEDI NETRA, tunizijski premier: »Unija med Tunizijo in Libijo se ne sme omejiti zgolj na deklaracijo, katere bistvo je abstraktno in platonsko.« Opozoril je, da se bosta državi združevali postopoma, šele po referendumu, na katerem bodo Tunizijci po. vedali svoje mnenje. Poprej pa bodo morali vnesti v tunizijsko ustavo nekatere spremembe v zvezi z unijo. »V skladu z našo sedanjo politiko, ki vodi k ustanovitvi velikega arabskega Magreba, moramo z našimi načrti seznaniti tudi druge države, zlasti Alžirijo in Maroko.« P EZEDIN MABRUK, libijski minister za petrolej, je izjavil, da n.egova država odločno nasprotuje temu, da bi ustanovili Kakršenkoli blok držav — porabnic nafte. Po njegovih besedah bi imelo takšno združenje resne posle dice. Libija meni, da imajo lahko države uvoznice občasne sestanke, na katerih naj bi se pogovor.le o težavah pri preskrbi z nafto, ne pa, da bi ustanavljale nekakšne bloke. Mabruk se v Kairu udeležuje arabsko-afriške konference o sodelovanju. ■ BRUNO KREISKY, avstrijski kancler, je ponovno menil, da bi morali o Bližnjem vzhodu razpravljati tudi na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, ker ta konflikt ni le regionalen, temveč vpliva tudi na evropsko varnost. V pogovoru z egiptovsko parlamentarno delegacijo je opozoril na veliko zanimanje za mimo rešitev bliž-njevzhodnega vprašanja in izrazil upanje, da bodo prvi koraki v tej smeri pomagali postopoma uresničiti miroljubno sodelovanje med vsemi državami tega območja. B ALDO MORO, italijanski zunanji minister, je rekel, da je njegova vlada že večkrat poudarila, da bi morali resolucijo varnostnega sveta, spre-jeto 22. novembra 1967, dosledno uresničiti, »torej brez kakršnihkoli zadržkov«. O Izraelu pa je šef italijanske diplomacije menil, da ima življenje za varnimi in priznanimi mejami svojo ceno, to je tisto iz resolucije varnostnega sveta, resolucije, ki navaja, da si ni dovoljeno prilaščati ozemlja s silo, in ki zahteva, da se Izrael umakne z zasedenega ozemlja. g GEORGES POMPIDOU, francoski predsednik, je pesimistično ocenil mtegracijo v EGS. Po njegovih besedah sta edini solidni realizaciji v EGS kmetijsko tržišče in carinska unija. Pri denarnih težavah je opozoril na »nered« v svetu, o institucijah deveterice in o politični enotnosti Zahodne Evrope pa sploh ni govoril. Pompidou je govoril ob obisku v Poitiersu, središču pomembnega kmetijskega območja Francije. Omenil je tudi, da je francosko stališče glede živinoreje in trgovine z mesom odločno. Jadranu grozi smrt Če se ne bomo lotili drastičnih ukrepov, bo prišlo do popolne iztrebitve bele priobalne ribe — Ni kriv samo ribolov, pač pa tudi onesnaženje morja Ali grozi Jadranu biološka smrt? Ali so ljudje z neusmiljenim onesnaževanjem in nerazumnim prekomernim ribolovom že obsodili na smrt nekatere vrste rib? Raziskovalci pa tudi sami ribiči nas opozarjajo, da lovimo poslednje primerke orad, zobatcev, kirenj, škarpin, osličev, nekaterih vrst rakov... če bomo z dosedanjim tempom onesnaževali in plenili to morje, bo izginila bela riba, najkvalitetnejša, najbolj iskana in najbolj ekonomična riba, ki jo daje Jadran. Osnovno načelo naravnega ravnotežja, ki velja v morju, posebno pri izkoriščanju njegovega živega sveta, se glasi, da »iz morja ne smeš vzeti več, kolikor lahko morje s svojim naravnim prirastkom — reprodukcijo nadoknadi«. Tega načela ni na Jadranu nihče spoštoval, zato zdaj znanstveni sodelavci obmorskih inštitutov vse glasneje opozarjajo, da so — še zlasti priobalne vode — tako siromašne, da je ravnotežje že nepovratno porušeno. V Kvarnerju ni zobatca Eden najglasnejših je Fabijan Grubišič, višji strokovni sodelavec Inštituta za ocea-nografijo in ribištvo v Splitu. Po njegovem je pretirano ribarjenje glavna smrtna kosa na Jadranu. Podatki mu, pravi, dajo prav. Po že opu-stošenem morju danes pustoši več kot 30.000 poklicnih, športnih in drugih ribičev z 20.000 čolni, z več kot 50.000 raznih mrež, ki bi lahko dvakrat opasale našo obalo. Pri-štej mo še 25.000 vrš, več kot dva milijona trnkov, paran-galov in drugega ribiškega orodja, pa še ne bomo pri koncu, kajti treba je prišteti še zlo ribolova z dinamitom, ki se je vse bolj razpasel po samotnih otokih in zalivih. Močan odjek so imeli tudi rezultati raziskav dr. Draga Crnkoviča, direktorja Prirodoslovnega muzeja na Reki, in njegovih sodelavcev, po ka terih je v reškem zalivu, ve lebitskem kanalu, na Kvarnerju in Kvarneriču, izginil zobatec, nekatere alge, piš-molj ... »Ze znanstvena odprava na ladji Hvar leta 1948 je ugo tovila ne ravno vzpodbudne podatke o bentosu, ribji hra ni«, je povedal prof. Slobodan Alfirevič, direktor Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu. »Po naših ocenah je še dovolj rezerv za povečanje ulova plave, pelagične ribe, medtem ko za lov belih, ben-toskih ni več nobenih možnosti.« Po podatkih Fabijana Grubišiča pride pri nas ria kvadratni kilometer priobalnih voda, ki pridejo v poštev za ribolov: 14 ribičev, 9 motornih čolnov, 3 čolni na vesla, 23 raznih mrež, 11 raznih vrš, 10.000 trnkov na parangalih, 60 parangalov, 3 plinske svetilke in 4 osti. K temu je treba dodati še seveda veliko količino neregistriranega o-rodja. Nihče še ni mogel registrirati vseh lovcev s podvodnimi puškami, a že registriranih je veliko — prek 3000. Razen tega Grubišič ocenjuje, da z dinamitom lovi okoli 1500 krivolovcev. Nedavna oddaja na zagrebški TV Je pokazala, da jih je nemara še več, in da se je v nekaterih krajih razširila i«»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinimiuiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiim,,mi|„n|l|m|,||,|„ NOGOMET TEŽKO KOLO ZA NASE EKIPE Od vseb našib enajsteric igrata le Juventina in Sovodnje doma Dobra priprava Bazovcev - V 3. AL računa Primorec na zmago 2. AMATERSKA LIGA Odigrab bodo prvo povratno kolo, ki bo precej naporno za vse naše enajsterice, saj, razen Juven-tine, bodo vse šle v goste. V Štandrežu se bosta namreč pomerili Juventina in Zarja. Za prvi slovenski derbi povratnega dela prvenstva vlada veliko zanimanje. Domačini niso zmagali na domačih tleh že dva meseca, Zarja pa je v zadnjih petih nastopih doživela le en poraz in zbrala kar osem točk, kar potrjuje dobro formo Bazovcev. Tudi Juventina je v zadnjem nastopu s Flaminiom pokazala viden napredek kar daje navijačem upanje, da bo enajsterica končno le zmagala. Bazovci se tega dobro zavedajo in bi zato bili gotovo zadovoljni z delitvijo točk. Vesna bo šla v goste k izkušeni Ederi, ki si je po slabem začetku opomogla, odločno reagirala in se s tem vrinila na zlato sredino lestvice. Fiderà pa je prav pred enim tednom s pičlim izidom klonila Stocku, za kar je treba pričakovati reakcijo Tržačanov. Križani to dobro vedo, toda po porazu s Fos-salonom si ne smejo dovoliti spodrsljajev če hočejo ostati med prvimi. Možen je seveda vsak izid Brežani bodo igrali v Križu proti Campanellam, ki poleg tega, da na domačih tleh niso še osvojile točke, niso dosegle niti enega gola. Kdaj se bo ta negativna serija Campa-nell končala? Brežani seveda upajo, da se to ne bo zgodilo prav v nedeljo Primorje bo danes popoldne na igrišču v Ul. Flavia igralo proti Stocku. Za «rdeče - rumene» bo to srečanje precej naporno, saj Stock, ki je kandidat za prestop v višjo ligo, ne mara deliti točk z nobenim moštvom. Zato, čeprav Primorje rabi točke za izboljšanje položaja na lestvici, bo borba napota in ostra, saj so domačini favoriti za zmago. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Muggesane nad Duinom, delitev točk med Flaminiom in Libertasom, celotni izkupiček S. Anne v tekmi s Fossalonom in zmago Au-daxa nad Inter SS. 3. AMATERSKA LIGA Na Goriškem si je v predzadnjem kolu, kljub delnemu spodrsljaju, e-kipa Isonza zagotovila naslov zimskega prvaka. Lep korak naprej je naredila tudi enajsterica Mladosti, ki je v napetem derbiju odpravila bolj izkušeno ekipo Sovodenj. Na Tržaškem pa so odigrali drugo povratno kolo ki je bilo precej skromno za napadalne vrste, saj je v 15 tekmah padlo le 30 golov. Presenetljivih izidov ni bilo in zato ni prišlo do sprememb na lestvici. Za kroniko naj omenimo, da je disciplinska komisija ukrepala glede tekme Baxter — Lib. Barkovlje, katero je moral sodnik prekiniti v 15. minuti igre, kot smo že poročali. Komisija je registrirala tekmo z 2:0 v korist Lib. Barkovlje, dosmrtno diskvalificirala trenerja Baxter ja Fabia Zuppina in prepovedala nastopati igralcu Fressiju (Baxter) za eno leto in dva meseca, igralcu Del Beneju pa za štiri tedne. Skupina «N» LESTVICA: Isonzo 19, Vermegba-no 15, Staranzano in Mladost 11, Sovodnje in Romana 10, Lib. Montesanto 9, Azzurra 8, Falco in Sudest 7, Lib. Tržič 6, Borgo Fasulli 5. PRIHODNJE KOLO: Sudest - Mladost, Sovodnje — Lib. Monte santo, Vermegliano — Isonzo, Lib. Tržič - Romana, Falco — Staranzano, Borgo Fasulb — Azzurra. Skupina «O» LESTVICA: Giarizzole 17, Lib. S. Marco 16, Aurisina in Lib Rocol 14, Don Bosco 12, ACF.OAT 11, Ro ianese in Esperia SL 8, Fiamma 5, P. Perugino 1. Skupina «P» , LESTVICA: Costalunga 20, Fri-1 morec 18, Lib. Barkovlje 16, Lib. Prosek 13, Virtus 9, Union in Sampvito 8, Bar Veneto 7, Olimpija 6, Baxter 5. PRIHODNJE KOLO: Olimpija — Costalunga, Bar Veneto — Ldb. Barkovlje, Sampvito — Primorje, Baxter — Lib. Prosek, Virtus —- U-nion. Skupina «Q» LESTVICA: De Macori 20, Portuale 19, GMT in Domio 15, Zaule 13, Lib. Opčine 10, Op. Supercaffè 8, Edilcolor 4, Campi Elisi 3, Lib. S. Sergio 0. Na Goriškem bodo danes popoldne odigrab zadnje kolo zimskega dela prvenstva. Mladost bo šla v goste k ekipi Sudest, ki je prejšnjo nedeljo premagala Azzurro. Fantje iz Doberdoba so po lepi zmagi nad Sovodnjami dobro razpoloženi in zato računajo vsaj na eno točko. Sovodenjci bodo sprejeli v goste moštvo Lib. Montesanto, ki zaostaja na lestvici le za pičlo točko. Enajsterica Sovodenj nima kaj oklevati in mora startati na obe točki. Na Tržaškem bodo odigrali tretje povratno kolo. Naše enajsterice bodo igrale tako: Olimpija bo sprejela v goste vodečo Costalungo ki je letos doživela le en poraz (proti Primorcu). Čeprav vlada v vrstah Olimpije optimizem za to srečanje, so gostje vsekakor favoriti za obe točki. Primorec bo gostoval pri Samp-vitu, ki je v zimskem delu prvenstva nepričakovano premagal Tre-bence, ki pa so tokrat v odlični formi in se prav gotovo ne bodo pustili več presenetiti. Podlonjerski Union pa bo šel v goste k Virtusu. Delitev točk bi predstavljala za Union lep uspeh, čeprav bi se zmaga bolj prilegla. Pozabiti pa ne smemo, da so Pod-lon ierci do sedaj le dvakrat zma gab. B. R* Obratno je pri borovcih, ki nimajo takih značilnih igralcev kot Kontovel. Posamezno se ne more nihče kosati s Starcem in A. Zavadlalom, zaradi tega pa se bodo morali borovci toliko bolj potruditi v o-hrambi. Kdo je favorit? Iz prejšnjih ugotovitev bi morale biti sile izenačene. O tem smo se prepričali tudi v številnih prijateljskih trenig tekmah med obema ekipama. Ker pa bodo Kontovelci nastopili na lastnem igrišču in pred lastnim občinstvom. so gotovo favoriti. Medtem ko bodo borovci s tem srečanjem končali prvi del prvenstva, pa bodo morali Kontovelci odigrati še dve tekmi (proti Li-bertasu iz Trsta in proti Itali), ki so ju odgodili zaradi slabega vremena. Prvenstvo Pomlad Borovci bodo v tem kolu počivali. Poletovci pa se bodo danes v telovadnici v Ul. Monte Cengio pomerili z Lloydom Adriaticom. Po hudem spodrsljaju proti Ricreato-rijem se bodo skušali openski košarkarji oddolžiti proti drevišnjemu močnemu nasprotniku. Zmagati proti Lloydu bo za naše košarkarje res težko, saj so Tržačani na drugem mestu v lestvici. Od noletov-cev pa si pričakujemo zadovoljiv nastop. Naraščajniki Kontovelci bodo na domačem igrišču nastopih proti Lloydu Adriaticu in imajo možnost, da se oddolžijo za poraz v prvem delu prvenstva, ko jih je proti jutrišnjim nasprotnikom športna sreča povsem zapustila. To je obenem tudi zadnje kolo naraščajniškega prvenstva, v katerem so Kontovelci zapustili povsem zadovoljiv vtis. Z zmago proti Lloydu pa bi se naši košarkarji pomaknili še više na lestvici. Borovci pa bodo nastopili proti drugemu z lestvice, proti ekipi Ri-creatorijev. V prvem srečanju so naši košarkarji zgubili z visoko razliko, nato pa so naši predstavniki pokazah velik napredek. Od borovcev pričakujemo torej zadovoljiv nastop. b. 1. Zmaja Karpova MOSKVA, 25. - Po treh remijih je sovjetski velemojster Anatolij Karpov zmagal danes v četrti partiji proti Polugajevskemu v četrtfinalu turnirja za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Karpov ki je star 22 let, je zmagal v 49. potezi. svetovnim šahovskim prvakom, A-meričanom Bobbyjem Fischerjem. V zadnji partiji sta Karpov in Polugajevski remizirala. Stanje je sedaj 3:2. Med tednom so se predstavniki zgo-niške občine vestno pripravili in so optimistično razpoloženi. Kras bo nastopil z dvema novima igralcema, ki bosta okrepila šesterko «belo-rde-čih». Poleg Ladija Budina, ki se je predčasno vrnil od vojakov, bo nastopil drevi v Kraševem dresu po-dajač Frank Persinger, ki je prav v teh dneh prestopil h Krasu. Ta igralec je sicer pred leti že igral v C ligi za barve Krasa, nakar je nastopal še za Slogo, letos pa je bil vključen v spisek Borovih odbojkarjev. Vsi upajo, da bo prav doprinos teh dveh igralcev odločilnega pomena za rešitev. — bs — 1. DIVIZIJA Po spodrsljaju v prvem kolu odbojkarskega prvenstva 1. divizije proti Noncellu iz Pordenona bo i-mel danes Dom priliko, da se oddolži za sobotni poraz. Domovci bodo namreč danes popoldne gostovali v Vidmu, kjer jih čaka srečanje z ekipo II Pozzo. Današnji nasprotnik domovcev je žilava šesterka, saj so «belo-rdeči» i-meli s to ekipo že opravka pred dvema letoma. Na domačih tleh je Dom zmagal s 3:0; v gosteh pa s 3:2. Toda ti rezultati so že zastareli in jih ne moremo več vzeti v poštev, saj so se, zlasti pri Domu. stvari bistveno spremenile: ekipa se je pomladila, menjala trenerja itd. Il Pozzo pa bi moral o-stati pri istem: hitra in borbena igra, poleg tega pa še mladi igralci, ki so tehnično in fizično napre-dovab. Zato bi bila vsaka napoved za izid današnjega srečanja tvegana. Domovci odpotujejo danes v Videm v upanju, da bodo z igrišča odnesli prvi dve točki v letošnjem prvenstvu. Če bodo hoteli to doseči, bodo morab res dati vse od sebe. Za to tekmo je trener Jožko Prinčič sklical vse igralce Doma, ki se bodo morah zbrati ob 15. uri pred klubom «Simon Gregorčič» (Verdijev korzo 13 - Gorica), za skupni odhod v Videm. V tretjem kolu prvenstva prve divizije se bo Bor pomeril drevi z drugo ekipo mestnega prvoligaša Are Linee. Začetek te tekme, kot tudi vseh ostalih, ki jih bodo borovci igrali na domačem igrišču, bo ob 18. uri. Kot je znano, sta obe,! šesteAi začeli prvenstvo z zmago in bosta skušah ostati na vrhu lestvice tudi po današnjem srečanju. Moč Are Linee nam ni točno znana, vendar pa je že samo dejstvo, da je to ekipa, iz katere naj bi v bodoče črpali igralce za prvo moštvo, dovolj zgovorno. Kljub vsemu pa je prednost v današnji tekmi na strani Bora, ki ima v svojih vrstah več izkušenih odbojkarjev, ki sestavljajo skupaj z nekaterimi mladinci homogeno in uigrano šesterko. Mig MUCANJE MEGEVE, 25. — V smuku za 30. pokal Megeve so zmagali Avstrijci, ki so popolnoma nadvladali nasprotnike. Tekmovanje je bilo veljavno za evropski smučarski pokal. Zmagal je Kurt Engstler, medtem ko vodi na skupni lestvici za evropski pokal še vedno Španec Ochoa, ki ima 64 točk, drugi pa je Avstrijec Doring z 51 točkami. NOV REKORD Z balonom 13.258 m visoko NOVI DELHI, 25. - Angleška letalca Julian Knott in Felix Pole sta danes z balonom (napolnjenim s toplim zrakom), dosegla zavidljivo višino 13.258 metrov ter s tem potolkla vse dosedanje rekorde. Do te višine sta angleška letalca prispela v približno petih minutah. Tudi prejšnji rekord je pripadal Knottu, vendar je bil za 2.500 metrov nižji. Balon, s katerim sta Angleža postavila, nov rekord; ima prostornino 11.000 kub. metrov in je največji balon, kar so jih napravili na svetu. ORVKSTII.A ŠD Adria priredi j u t r i, 27. t.m. ob 16. uri v prostorih PD Lo-njer - Katinara nagrajevanje za svoje tekmovalce, ki so nastopdi na lanskih 13. SŠI. * * * SPDT organizira jutri, 27. t. m. dva zimska sprehoda: 1. Za ljubitelje potovanja z vlakom bo zbirališče ob 9.40 na glavni železniški postaji. Odhod z vlakom ob 10.06 do Zagraja, od tu pa peš na Sv. Mihael, na'o na Vrh, kjer bo obisk nove koče jamarske družine «Kraških krtov* (z morebitnim udarniškim de'om). Povratek v večernih urah. Kosilo iz nahrbtnika. 2. Za ostale bo zbirališče ob 10. uri na Ključn, od koder bo odhod v Bazovico in Drago. Povratek čez Jezero v Boršt. Kosilo iz nahrbtnika. * * w ŠD Sokol Iz Nabrežine sporoča, da bo imelo svoj redni občni zbor danes, 26. t. m. v prostorih PD «I. Gruden» v Nabrežini. Začetek ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. • * * ŠD Polet vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 29. t.m., ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. * * * ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor v četrtek, 31. januarja ob 20.30, oziroma 21. uri v šošče- vi hiši na Proseku. Vabljeni člani, prijatelji in predslavniki slovenskih športnih društev. Kljub prepovedi kroženja ob nedeljah pa nogometni derbiji še vedno pritegnejo številno občinstvo ......................................................... NOGOMET TURNIR MARJANA Jugoslovanski reprezentanti se pripravljajo za Frankfurt Na turnhju sta danes zmagali Crvena zvezda in Hajduk SPLIT, 25. — V Splitu se je danes pričel nogometni turnir za «Trofejo Marjana 1974». Na turnirju nastopajo štirje izmed najboljših jugoslovanskih klubov: Crvena zvezda, Partizan, Hajduk in Dinamo. Danes so odigrali prvi dve srečanji. Crvena zvezda je premagala Partizana s 5:4 po streljanju e-najstmetrovk, potem ko se je tekma zaključila neodločeno z 1:1. Bo- Sporočamo, da je na razpolago še nekaj ' prostorov v letalu za Frankfurt , za nogometno tek- Jugoslavija — Španija dne 13. februarja 1974. Prijave sprejema potovalni urad «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29 243. ije se je odrezal Hajduk, ki je premagal zagrebški Dinamo z gladkim 2:0. Turnir je' zanimiv in pomemben predvsem zaradi tega, ker nastopajo na njem vsi jugoslovanski reprezentanti, ki so bili izbrani za odločilno tekmo s Španijo, ki bo 13. februarja v Frankfurtu. Reprezentanti, čeprav ne pripadajo vsi. nastopajočim klubom, imajo tako idealno možnost, da se pripravijo za to ■ pomembno tekmo. V nedeljo bosta v finalu igrali Crvena zvezda in Hajduk. TENIS FILADELFIJA, 25. — V četrtem kolu teniškega turnirja «indoor» v Filadelfiji je med posamezniki Habjan Panatta premagal mehiškega igralca Ramireza s 3:6, 6:2, 6:3. S to zmago si je Panatta priboril vstop v četrtfinale. KOLESARSTVO NA DIRKI PARIZ — NICA Profesionalci in amaterji skupaj PARIZ, 25. — Profesionalni in amaterskj kolesarji bodo prvič nastopali skupaj na veliki otvoritveni mednarodni etapni dirki Pariz - Nica, ki bo na sporedu od 9. do 16. marca. Dovoljenje za «odprte» dirke je mednarodna kolesarska zveza izdala že lani, vendar pa jih ni bilo mogoče realizirati, ker so bili nasprotni takemu sistemu športni direktorji profesionalnih kolesarjev. Letos pa bodo skupaj z Merck-xom, svetovnim prvakom Gimondi-jem in drugimi priznanimi profesionalci nastopili poljski kolesarji, ki so najboljši amaterski cestni vozači. Vendar pa ne bodo nastopali le amaterji na profesionalnih dirkah, pač pa bo prišlo tudi do obratnega procesa. Dve francoski ekipi — Gan Mercier in Peugeot — sta že najavili, da se bosta udeležili dirke po Poljski (doslej le za amaterje), ki bo septembra. Za sedaj se še ne ve, s kom bodo tekmovali Poljaki v Franciji, saj sta svojo prijavo doslej poslali le Gimondijeva hiša Bi amebi in Merckxova Molteni. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 26- januarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst OB ROBU PREISKAVE O DELOVANJU VETROVNICE Zakaj je bila razpuščena tretja italijanska armada Obrambno ministrstvo: «V okviru preos-nove italijanskih vojaških enot» - L 'Europeo: «Ker je bila zasičena s fašisti» RIM, 25. — Obrambno ministrstvo I je danes poslalo tiskovni agenciji I Ansa in posredno vsem drugim italijanskim listom sporočilo, ki zadeva razpustitev tretje armade. Ministrstvo ugotavlja, da je tisk med poročanjem o razpletu preiskave o prevratniškem delovanju genovske Vetrnice večkrat namignil na to razpustitev. V tej zvezi poudarja, da je bila omenjena armada razpuščena 31. marca 1972 v okviru pre-osnove poveljstev in enot italijanske vojske. Istega dne, dodaja sporočilo, je bil razpuščen tudi šesti korpus s sedežem v Bologni. «Kakršna koli druga trditev ali domneva — pribija sporočilo — ni osnovana na resničnih dejstvih.» Na kaj se nanaša nota obrambnega ministrstva? Italijanski listi so v zadnjih dneh večkrat omenili, da je polkovnik Amos Spiazzi, ki sedaj sedi v padovskem zaporu pod obtožbo prevratniškega rovarjenja proti demokratični ureditvi države, služil v tretji armadi. Zakaj ti namigi? Na to neposredno odgovarja tednik «L’Europeo» v svoji zadnji številki, ki trdi, «da je bila armada razpuščena, češ da je bila prepolna fašistov.» Tretja armada je bila armada, ki je med prvo svetovno vojno junaško kljubovala prodoru avstrijskih čet pri Kobaridu in zato so ji nadeli vzdevek «Invitta». Po padcu fašizma in drugi svetovni vojni je bila obnovljena, toda imela je poseben u-stroj in posebno avtonomijo. V bistvu je bila le poveljstvo, skupina srednjih in visokih častnikov, ki pa niso imeli pod seboj navadnih vojakov. Njena naloga je bila predvsem koordinacijskega značaja, to se pravi voditi in koordinirati delo vojaških enot severne Italije na vzhodni fronti v primeru sovražnega napada. To nalogo naj bi — vsaj tako trdi «L’Europeo» — ohranila do konca hladne vojne. Kaj pa potem? Omenjeni tednik trdi, da naj bi pozneje postala funkcija tretje armade skrivnostna in naj bi zgubljala pomen kot udarna operativna enota. V ta namen list navaja primer generala Carla Ci-glierija, ki je bil leta 1968 imenovan za poveljnika armade. Ciglieri naj bi bil osumljen, da naj bi prikril vladi del znanega poročila generala Manesa o vlogi vojakov v škandalu obveščevalne službe SI FAR, v katerega naj bi bil vpleten general De Lorenzo. Zato naj bi ga povišali v poveljnika te enote baje po načelu «promoveatur ut amoveatur». Po poročanju «L’Europeo» naj bi poveljstvo tretje armade baje ne bilo povsem neobveščeno o tem kaj se je v letih 1968-69 dogajalo v Padovi in zlasti o neredih na vseučilišču. Pomembna naj bi bila v tem okviru vest, ki jo je leta 1971 objavil tednik «Settegiorni»: «V ok viru tretje armade so identificirali določene elemente, ki naj bi pri pravljali v sklopu vojske aktivistič no skupino v vidiku novih nalog ki naj bi jih imele oborožene sile» Kdo je odkril te elemente? Po tr ditvi tednika «L’Euroneo» naj jih odkrila in identificirala jugo slovanska protivohunska služba in naj bi o tem obvestila italijansko obrambno ministrstvo. Kako pa so Jugoslovani vedeli za to kar naj bi se odvijalo v okviru tretje armade? Omenjeni tednik odgovarja, da je na dlani, da jugoslovanska obveščevalna služba ve za razplet dogodkov v Italiji in pripominja, da pot v Grčijo pelie kar dvakrat čez jugoslovansko mejo. Zaradi tega naj bi tedanji o-brambni minister — tako trdi «L’ Europeo» — kar čez noč odločil razpustitev tretje armade. In prav to trditev obrambno ministrstvo odločno demantira z noto, ki smo jo navedli v začetku. Zanimivo pa je, da je dogodek (razpustitev) zabeležil le misovski časnik «Secolo d'Italia», ki je v tej zvezi ostro napadel vlado, češ da je osvojila Brandtovo «Ostoo-litik». «L’Europeo» nadalje citira govor bivšega tajnika KD Forlanija v jeseni leta 1972, nekaj mesecev potem ko je bila razpuščena tretja armada. Forlani je tedaj dejal, da je v Italiji v teku prevratniški poskus desnice. Pripomnil je, da so imeli prevratniki močno in široko razpredeno organizacijsko in finančno mrežo in da so verjetno računali na podporo tujih krogov. Dodal je tudi, da je noskus še v teku. Kje so sedaj vsi ti dokumenti? V padovskih sodnih krogih naj bi v tej zvezi pripominjali, da je imela Vetrnica v primeru potrebe na razpolago okrog deset milijard lir. Ob koncu «L’Europeo» še omenja nepojasnjeno smrt generala Ci-glierija, ki je izgubil življenje v prometni nesreči v aprilu leta 1969 Vzrok prometne nesreče ni bil nikoli pojasnjen, po poročanju nekega kronista, ki naj bi med prvimi pritekel na kraj nesreče na naj bi se baje agenti SID dobesedno polastili generalovega trupla. Pripomniti je treba, da je tistega dne general vozil službeni avto sam, da ni nosil uniforme in da ni imel S seboj osebnih dokumentov. Bivši tajnik čilskih socialistov osvobojen SANTIAGO DE CHILE, 25. - Čilska vlada je urado sporočila, da je osvobodila senatorja Aniceta Rodri-gueza, bivšega generalnega tajnika čilske socialistične stranke. Rodriguez, ki je leta 1970 vodil volilno kampanjo pokojnega predsednika Allendeja, je bil od septembra lani zaprt v koncentracijskem taborišču na otoku Dav- PO SKLEPU KASACUSKEGA SOPISCA Florentinskemu sodišču preiskava o zadevi Mancano-Coppola-Spagnolo V polnem teku preiskava o obnavljanju fašistične stranke v Italiji RIM, 25. — Kasacijsko sodišče je danes poverilo sodišču v Firencah sodne postopke, ki zadevajo atentat na kvestorja Mangana, obtožbe proti rimskemu generalnemu pravdniku Carmelu Spagnuolu, češ da je povezan z mafijo in tožbo zaradi obrekovanja, ki jo je dr. Spagunolo sprožil proti Salvatoreju Ferrari in bivšemu policijskemu komisarju Francescu Grecu. Zadeva je v zadnjih tednih dvignila veliko prahu, tako da je bilo prisiljeno poseči tudi pravosodno ministrstvo. Poleg obtožb Ferrare in Greca, da je dr. Spagnuolo deloval kot posrednik med mafijskim bossom Francom Coppolo in kvestorjem Manganom, je kot bomba prejšnji te- den počila izjava, ki jo je dr. Spagnuolo dal uredniku tednika «Il Mondo». V tem intervjuju je dr. Spagnuolo zelo ostro napadel policijo, a ni prizanesel tudi nekaterim kolegom rimskega državnega pravdništva. Dr. Spagnuolo je sicer demantiral intervju, italijanski tisk pa je skoraj enoglasno poudaril, da je demanti neprepričljiv. Spričo vsega tega je bilo prisilje- svoje delo. Kot smo poročali že včeraj je v okviru preiskave o obnavljanju razpuščene fašistične stranke, ki je kaznivo po zakonu Scelba iz leta 1952, zaslišal tajnika MSI Almiranteja. Kaže, da je bil včerajšnji le prvi od dolge vrste «pogovorov», ki jih ima rimski generalni pravdnik v načrtu z Almirantejem. Sodna preiskava namreč zaobjema vso dobo od leta 1946 do dneva, ko je milanski pravdnik no poseči kasacijsko sodišče. Kot pred- dr. Sinagra začel postopek proti mi- pisuje kazenski zakonik mora vrhovno sodišče poseči vsakokrat, ko je v sodni postopek vpleten sodnik in dodeliti proces sodišču, katerega orga-nik ni vpisan osumljeni sodnik. Dr. Spagnuolo, čeprav v središču vrtinca, medtem neutrudno nadaljuje lliiiiillllliHiiiliimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiii POMOČ IZ ZRAKA Snežno neurje, ki je v prejšnjih dneh razsajalo nad severnim Libanonom je povzročilo take zamete, da je marsikatera vas popolnoma izolirana. V takih primerih je helikopter edino sredstvo za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Na gornji sliki: pilot helikopterja meče vrečo z živili, ki jo prebivalstvo osamljene vasi (spodaj) mrzlično pričakuje sovskemu tajniku. Kaže, da je načrt pogovorov zasnovan tako, da bo dr. Spagnuolo lahko primerjal sproti izjave misovskega tajnika z dokaznim gradivom, ki so ga doslej že zbrali orožniki na ukaz pokojnega milanskega generalnega pravdnika Bian-chija D’Espinose. Omenjeno gradivo ne vsebuje samo dokumentacije, ki zadeva dejavnost Almiranteja, pač pa tudi izjave treh bivših članov MSI o delovanju te skrajno desničarske stranke. Preiskava o obnavljanju fašistične stranke v Italiji se je začela konec decembra leta 1971, ko je Bianchi D Espinosa zahteval od kvestur, o rejniških postaj in poveljstev finančnih stražnikov vse Italije, naj zbirajo dokaze, dokumentacijo in pričevanja o prevratniškem delovanju političnih in polvojaških skrajno desni-čarskih organizacij. 7. junija 1572 je B anchi D’Espinosa, ki je bil že na smrtni postelji, podpisal zahtevo, naj poslanska zbornica dovoli začetek sod-niga postopka proti tajniku MSI Al-miranteju zaradi obnavljanja fašistične stranke. Zbornica je to dovoljenje dala šele 25. maja lani, preiskavo pa je dr. Spagnuolo sprožil v tek osem mesecev pozneje. Vprašanje, ki je, ga zastavlja tisk v tej zvezi jo zakaj je čakal toliko časa. Nekateri menijo da gre morebiti za poskus visokega sodnika, da utrdi svoj položaj v tem težavnem trenutku, drugi pa so prepričani, da dr. Spagnuolo opravlja kot vedno le svojo dolžnost, čeprav po naključju v trenutku, ko je v središču vrtinca polemik, ki jih je delno sprožil tudi sam. Poplave v Avstraliji SYDNEY, 25. — Živinorejci avstralske države New South Wales so bili v zadnjih tednih ob 800 tisoč ovc zaradi poplav, ki dalj časa pestijo to področje. Po mnenju gospodarskih izvedencev pa bo dokončni obračun poplav še veliko tragičnej-ši, saj doslej še ni bilo mogoče preračunati škode, ki jo je slabo vreme povzročilo kmetijstvu, industriji in prometnim žilam. Na poplavljenem področjem še vedno dežuje in čeprav je prebivalstvo zapustilo svoje domove, so štiri osebe izgubile življenje. Pogled na omenjeno področje je pretresljivo: iz vode štrhjo le tu pa tam krošnje višjih dreves, na tisoče poginulih ovc in krav pa plava po blatni vodi. S Titovega obiska v Indiji: predsednik indijske republike izroča jugoslovanskemu predsedniku priznanje za njegovo dosedanje delo za miroljubno sožitje med narodi ......................................»n»........................ OB KRŠITVAH PARIŠKEGA SPORAZUMA Saigonski režim izkorišča spopad pri Paracelskih otokih Ugotovitve italijanske komisije: mir je mogoč, če bo Saigon spoštoval sporazum PARIZ, 25. — Na današnji 28. seji medjužnovietnamske konference v Celle — Saint - Cloudu je južnoviet-namski predstavnik Nguyen Luu Vien (podpredsednik saigonske administracije) sprožil vprašanje otokov Paracel, kjer je prišlo do spopadov med saigonskimi četami in oboroženimi silami LR Kitajske. Sai-gonski predstavnik je s svojim nastopom verjetno računal na določen političen uspeh pri vietnamskem prebivalstvu, ker gre pač za zadevo, ki je pri srcu vsem Vietnamcem ne glede na njihovo politično opredelitev. V nadaljevanju svojega govora je saigonski predstavnik ponovno predložil rok 20. julija za splošne volitve v Južnem Vietnamu. Nadalje naj bi prizadeti stranki takoj podpisali uvodni sporazum, ki bi ga potem obdelale tehnične komisije. Predstavnik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade ni sprejel teh predlogov, temveč je vztrajal, da je treba predvsem rešiti tekoča pereča vprašanja: osvoboditev političnih ujetnikov, zagotovitev izvajanja demokratičnih svoboščin ter ustanovitev tristranskega sveta za pobotanje v Južnem Vietnamu. Tako se je tudi 38. seja končala brez vsakršnega uspeha. Saigonske oblasti vztrajajo pri svoji zamisli sklicanja volitev v juliju, nočejo pa izvajati drugih določil mirovnega sporazuma. Začasna revolucionarna vlada pa zahteva izpolnjevanje bistvenih sklepov pariškega sporazuma, kamor spada med drugim ustanovitev tristranskega sveta. Saigon se otepa vključitve v ta svet predstav- PO USTOLIČENJU ARIflSOVE VLADE Val stavkovnih gibanj v Francovi Španiji V ospredju vprašanje kolektivnih delov* nih pogodb • Vloga katoliške hierarhije stična gibanja, ki imajo svoja središča v Asturijah in v Kataloniji. Gre za dve ločeni gibanji, ki pa sta obe precej povezani z delavskim gibanjem v Španiji nasploh. Pravzaprav ta gibanja izvirajo iz razmer, ki so bile značilne za Španijo že pred 50 ali morda celo 100 leti. Prav te značilnosti so omogočile triletni boj proti Francovemu fašizmu v letih državljanske vojne. Zato ni nič čudnega, če se v današnjih razmerah pojavljajo podobni napadi na obstoječi režim. Protest se seveda širi tudi na jug, Kako ocenjujejo danes krogi katoliške cerkve v Španiji novo vlado? Zdi se, da je ocena precej pozitivna, ker so ti krogi prepričani, da gre za vlado, kt daja nekaj upanja za rešitev tekočih vprašanj. Španski primas kardinal Enrique Y Tarancon, madridski nadškof, se je srečal z novim predsednikom vlade Ariasom Navarro. Srečanje so ugodno komentirali v španskih cerkvenih krogih. Ti krogi v Španiji pa gredo baje po poti politike, ki se križa z vatikanskimi interesi. V vrstah španskih škofov in duhovnikov prevladuje namreč mnenje, da katoliška cerkev v Španiji ni zainteresirana za obnovitev konkordata med Vatikanom in špansko državo. Bolj ji leži pri srcu vprašanje reševanja konkretnih zadev, ki se tičejo odnosov med državo in cerkvijo. Kardinal Tarancon bo v kratkem prišel v Rim, kjer se bo razgovarjal z visokimi vatikanskimi dostojanstveniki in gotovo tudi s papežem Pavlom VI. Verjetno bo pri teh pritisk delavskega j razgovorih skušal uveljaviti zahte-do juga Špa- ] ve španske cerkve neodvisno od MADRID, 25. — V Španiji se vrstijo delavske stavke druga za drugo. Skoraj 1.800 delavcev jutranje izmene velikega podjetja «Union Naval de Levante» v Valencii je včeraj stavkalo zaradi spora z ravnateljstvom podjetja v zvezi z novo delovno pogodbo. 300 delavcev popoldanske izmene pa je redno delalo. Do delavskih protestnih akcij je prišlo tudi v Barceloni, kjer so delavci prišli sicer na delo, toda dela niso opravljali. Glavni razlog njihove protestne akcije teži k temu, da bi podprli splošno dejavnost njihovih sindikalnih predstavnikov pri pogovorih za sklenitev splošne sindikalne pogodbe. V nekaterih podjetjih je prišlo tudi do krajših stavk. Zaradi sindikalnih sporov je prišlo do stavk in delavskih manife-stacij tudi v nekaterih podjetjih v Bilbau. Iz Bilbaa sporočajo medtem, da je prišlo do ponoypih incidentov na fakulteti medicine in znanstva ter na fakulteti gospodarskih ved na vseučilišču. Skupine študentov so preprečile dostop na fakulteto medicine. Na fakulteti znanstvenih ved pa so bila redna predavanja. Proti poldnevu pa je stotina študentov vdrla v nekatere prostore blizu predsedništva fakultete. V prostorih fakultete gospodarskih ved je skupina študentov preprečila dostop v predavalnice, kjer pa je kljub temu neki profesor predaval dvema študentoma. Španija preživlja danes precejš njo. zelo hudo politično krizo. Na eni strani je razreda od severa _ _ nije, na drugi strani pa separati-1 vatikanskih interesov. OBISK, KI Sl GA REDOVNIKI NISO ŽELEL! Izdaten plen za drzne tatove ki so vlomili v baziliko v Loretu Dolgoprstnezi so odnesli tudi rumeni majici, ki sta ju Bartali in Nencini osvojila na Touru LORETO, (Ancona), 25. — Neznanci so danes ponoči vlomili v zakladnico katedrale v Loretu in se polastili kelihov in zlatega nakita neprecenljive vrednosti. Tatovi so prebili pod zakladnice, se polastili izdatnega plena in izginili v noč, ne da bi jih kdo opazil pri njihovem početju. Tatvino so odkrili čuvaji, ki ponoči niso v službi, šele danes zjutraj. Zakladnica, ki ji tudi pravijo Pomaranciova sobana, ker jo je poslikal znani slikar, je ob strani bazilike. V nji hranijo dragocenosti, ki imajo tudi znatno umetniško in zgodovinsko vrednost. Konec 18. stoletja so baziliko oropali Napoleonovi vojščaki na pohodu po Italiji. Redovniki, ki oskrbujejo baziliko, so sestavili prvi netočen seznam dragocenosti, ki so jih odnesli tatovi. Najbolj dragocen predmet je brez dvoma ogrlica iz draguljev, ki jo je baziliki podarila Maria Luisa Erotica Parmska. Med drugim so drzni tatovi odnesli tudi rumeni majici, ki sta jih podarila baziliki Gino Bartali in Gastone Nencini, ko sta zmagala na etapni kolesarski dirki Tour de France. Ogrlice Marie Luise so se polastili leta 1797 Napoleonovi vojščaki. Nato so jo tatovi odnesli leta 1907, nekaj mesecev pozneje pa so jo redovniki spet našli. Preiskovalci so ugotovili da so zlikovci najprej vdrli v neko skladišče, ki je ravno pod zakladnico bazilike. Prebili so strop in se nemoteno spravili na delo. ker so redovniki zavarovali z alarmno napravo le vhodna vrata zakladnice. Kaže, da so tatovi stopili v akcijo po 22.30. saj so do tiste ure redovniki gledali televizi io v dvorani, ki je prav nad zakladnico. Sovjetska policija zaslišala dopisnika agencije UPI v Moskvi MOSKVA, 25. — Po poročanju a-meriške tiskovne agencije UPI je sovjetsko zunanje ministrstvo včeraj pozvalo na zaslišanje moskovskega dopisnika agencije in ga obtožilo «provokatorskih dejanj, ki niso v skladu s položajem tujega časnikarja v Sovjetski zvezi.» Časnikar, 28-letni Gordon Jose-loff, naj bi imel že v sredo sitnosti s policijskimi agenti, ko je skušal intervjuvati nekaj sovjetskih Židov. Policisti naj bi mu zaplenili beležnico in mu zagrozili, da bodo sprožili incident, če bi si upal črhniti s komerkoli besedico o njihovem posegu. Agencija UPI je zaradi tega formalno protestirala pri sovjetskem zunanjem ministrstvu in tudi a-meriško veleposlaništvo naj bi se pripravljalo za podoben korak. Yeti spet aktualen HIROŠIMA, 25. — Skrivnostni jeti je spet aktualen. Neka japonska alpinistična odprava, ki se je pravkar vrnila s Himalaje, trdi, da je posnela na filmski trak stopinje, ki jih je bitje pustilo v snegu. Kot poročajo gorniki so stopinje odkrili 6. januarja na pobočju nekega vrha v masivu Anapurne. Skrivnostne stopinje so bili odtisi Stirili ogromnih prstov, dolgih 19 in širokih 16 cm. Skrivnostne stopinje je prvič o-pazila in fotografirala neka alpinistična odprava leta 1921. Številne druge odprave so pozneje večkrat opazile v Nepalu podobne stopinje. LIBERTY (New York), 25. -Enajst ljudi je zgubilo življenje v požaru nekega poslopja v Liberty-ju. Gasilci so se morali boriti štiri ure z ognjenimi zublji, preden so jih ukrotili. WASHINGTON. 25. - Predstavnik Bele hiše Ronald Ziegler je sporočil, da bo predsednik Nixon imel prvo letošnjo tiskovno konferenco v sredo, ko bo poročal kongresu o političnem in gospodarskem položaju v ZDA. * « » RANGOON. 25. - Devetnajst mrtvih in 50 ranjenih so obračun požara, ki je izbruhnil v birmskem vlaku pri mestu Mandalay. Kaže, da je požar izbruhnil v vagonih, kjer ni bilo električne razsvetljave. Prižgane sveče naj bi zaradi tresljajev vlaka padle s svečnikov in povzročile eksplozijo posod kerosina. « * * VIAREGGIO, 25. - V okviru preiskave o skrivnostni smrti Er-manna Lavorinija je policija aretirala Pietrina Vangionija, fanta, proti kateremu je preiskovalni sodnik izdal že pred časom zaporni nalog zaradi sodelovanja pri namernem umoru. nikov «tretje sile», ki so vsi sovražno razpoloženi do Van Thieuhovega režima. V Rim se je danes vrnila iz Severnega Vietnama delegacija predsedstva odbora «Italija — Vietnam, ki ji je načelovala sen. Tullia Carettoni in ki so jo sestavljali sen. Franco Calamandrei, posl. Livio Labor (PSI), posl. Danilo Morini (KD) in dr. Angelo Gennari od vsedržavnega sveta AGLI. Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil posl. Riccardo Lombardi, so u-deleženci potovanja v Hanoi pojasnili svoje vtise ter izrekli politične ocene, ki predstavljajo odločno obsodbo južnovietnamskega režima. Ta ocena italijanske delegacije pravi, da je treba prepisati sedanji položaj v Južnem Vietnamu saigonski administraciji, ki jo podpira Nixonova vlada, in ki noče izvajati pariških sporazumov. Saigonska administracija noče miru, pač pa izvaja vsak dan bombne napade z letali na vasi in kraje .kjer je oblast v rokah začasne revolucionarne vlade. S temi napadi skuša preprečiti obnovo in gospodarsko dejavnost. V teh razmerah obstaja nevarnost, da pride ponovno do odkritih vojnih spopadov, za katere bi bil odgovoren saiconski režim. Spričo tega so udeleženci obiska v Saigonu menili, da morajo OZN in vse vlade, ki jim je pri srcu izvajanje pariškega sporazuma, zahtevati od Saigona, da spoštuje sprejete obveznosti. je bilo ranjenih, general Eyedema pa se je izmazal brez praske. Teroristične akcije v Ulstru BELFAST, 25. — Neznan terorist je včeraj pustil pred nosom britanskih vojakov tovornjak poln razstreliva v neki središčni belfaški ulici. Zanimivo je, da je neznanec nekaj minut prej telefonsko ol)vesti! policijo, da bodo teroristi‘pripravili prav tak atentat v tisti ulici. Ko so vojaki dali alarm, je bil terorist še za volanom svojega tovornjaka in zaradi tega vojaki niso pregledali njegovega vozila. Moški je pokorno zapustil «delovno mesto», ko so vojaki ukazali prisotnim, naj se oddaljijo. Nekaj mi-nut pozneje je tovornjak eksplodiral. Ponoči pa so počili trije peklenski stroji v Londonu. Kljub večmesečni preiskavi londonski policisti niso prišli na sled teroristom, ki so sprožili prvi val atentatov že avgusta lani. VATIKAN, 25. — Vatikanski glasnik Alessandrini je danes demantiral vest, da ima papež Pavel VI-v načrtu potovanji v Koeln in v vzhodnoevropske države. WASHINGTON, 25. - Ameriško državno tajništvo je sporočilo, da bo zunanji minister Kissinger 6. februarja obiskal Panamo. Roparski napad na palermsko deželno zakladnico PALERMO, 25. — Roparji, ki se v teh dneh odpravijo «na delo», bodo redkokdaj ostali praznih rok. Konec meseca je in blagajne ustanov, tovarn in zavodov so nabite z denarjem. Po včerajšnji drzni tatvini v Rimu, ki je nesla banditom skoraj pol milijarde lir, so se danes roparji spravili nad sicilsko deželno zakladnico, ki ima sedež v Palermu. Plen ni bil tako izdaten kot včeraj, kljub vsemu pa so spravili v malho dobrih 30 milijonov lir. Bandi ,i so vdrli v deželno zakladnico kmalu po povratku blagajnikov, ki sta danes dvignila denar za plače uslužbencev. Bliskovito so se polastili torbe z denarjem in izginili skozi stranska vrata, ne da bi se prisotni zavedli, če so zbežali z avtom ali peš. Krvoločnejši je bil rop v skladišču gorilnega olja, ki je last palermskih bratov Micheleja in Fulvia Chiare. Banditi so se prestrašili zaradi reakcije oropanih in začeli streljati proti njima. Nato so jo urno pobrisali praznih rok. Svinčenke so le oplazile Micheleja Chiaro, njegov brat Fulvio pa je v življenjski nevarnosti, ker mu je krogla preluknjala črevesje in poškodovala hrbtenico. Spričo roparskih podvigov, ki se stalno ponavljajo konec meseca, ko državne in druge ustanove izplačujejo mezde svojim uslužbencem, so Jemokrščanski senatorji predložili zakonski osnutek, po katerem morajo drževne ustanove plačevati mesečno plačo s čeki, da se omeji prevažanje denarja. V utemeljitvi zakona senatorji namreč ugotavljajo, da so napadi na ljudi, ki prenašajo denar, najpogostejši pojav, saj gre za razmeroma nezahtevne podvige, zaslužek pa je skoraj vedno izdaten. Samo v letu 1972 so bandjti napadli nad 1.600 oseb in ustanov in se polastili skupno skoraj devetih milijard lir. Lani pa se je pojav še razširil. LOME. 25. — Predsednik Toga general Eyedema je včeraj popoldne po naključju ušel smrti. Njegovo letalo se je zrušilo med pristajanjem na letališču v Lomeju. V nesreči so štiri epotniki umrli, nekaj jih PRODAJALA JE SOPROGU ZAKONSKO DOLŽNOST Uslužbenec nekega munchen-skega hotela je zahteval pred sodiščem razporoko, ker ga je žena prisilila, da je plačal za vsako spolno občevanje. Kot dokaz je moški prinesel sodnikom ženino beležnico, v katero je skrbno vpisovala izredne dohodke. Cena njene prijaznosti je bila 40 mark (okrog 8.000 lir), enkrat na teden pa je pri znala možu 50-odstotni popust, če je bil slučajno v finančnih težavah. Sodnik, ki je vodil pravdo, je razsodil res salomonsko: obsodil je ženo, ker se je vedla kot pocestnica, istočasno pa je obsodil tudi moža. ker je opsoval ženo vsakokrat, ko je moral seči po listnici. PREUSMERITEV Dvesto kolumbijskih pezov (okrog 5.000 lir) in roza brisača so «instrumenti», s katerimi je Jose Raimundo Tapias Canon preusmeril v Havano letalo kolumbijske družbe «Aeropesca», Tapias se te pojavil na leta lišču z 200 pezi v žepu in roza brisačo, v katero je zavil puško. Ko bi moral pod «metal-deteeton je ponudil policistu zvežertj bankovcev, tako da mu ni bilo treba na pregled. Gusar, je tako med poletom lahko privlekel orožje na dan in ukazal pilotu, naj pristane v Havani. Policaj je zaslužil 5 tisoč lir, letalsko družbo pa je preusmeritev stala 20.000 dolarjev (skoraj 13 milijonov lir). TAT Da bi okradel nekega avstralskega duhovnika, se je ita lijanski emigrant Musumeci preoblekel v nuno. Pobožna o-bleka pa ni preslepila bistrovidnega duhovnika, zlasti še, ker je izpod črne halje škililo dvoje mišičatih in kosmatih nog. Pa tudi početje sumljive nune ni bilo nič kaj običajno: redovnica je hlastno polnila veliko torbo z dragocenostmi, svetimi in posvetnimi, ki jih je imel duhovnik doma.