Voina. ? CESARJEVICEVA PEHOTA.« Poslušaj — o, Ljubljana ti, kaj cesar pravi, govori, kaj stolni Dunaj v svet razglaša, na dom ti brzojav prinaša: Junaških tvojih sinov roj, orjaških voinih činov broj — odslej armade bo krasota: »Cesarjevičeva pehota«! Ljubljana bela — »dolga1 vas«! Ti naše domovine kras! Junaštvo tvojih vrlih sinov blišči se v zarji vojnih činov! Sam cesar k tebi govori, zasluge tvoje on časti: srčno Ijubav nate razlije, v njo s sinčkom svojim te ovije. Cesarske milosti je žar, slovenski domovini dar! In konca našega trpljenja bodočnost lepša se pričenja! ¦ J o s i p Č o n č. AVSTRIJSKA POSLANSKA ZBORNICA. Iztned državnih poslancev jih je od zadnjega zasedanja 24 umrlo. V vojni so padli štirje, dva sta v ruskem ujetništvu, štirje so bili odvedeni na Rusko iti so tam internirani, dva poslanca sta odložila mandate, 16 poslancev pa ne bo moglo izvrševati svojih mai-datov. NOVO PREBIRANJE ČRNOVOJNiŠKlH OBVEZANCEV. Uradno razglašajo, da se vrši novo prebiranje črnovojniških obvezancev rojstnih letnikov 1898 do vključno 1892, in sicer v času od 15. januarja do 5. februarja 1917. AKCIJA NJENEOA C. IN KR VELIČANSTVA BZA OTROKA". Z Dunaja smo prejeli: Nieno c. kr. Vellčanstvo, ki je prevzelo mesto državne rnatere, katero ji je izročila Previdnost, v žalosti za pokojnim vladarjem in v težki vojni stiski, je našlo tolažbo v tem, da se udeležuje vsakršnega dela za pomoč ubožnim in t-tiskanim. Njeno Veličanstvo je priredilo zbirko na korist ubožnim otrokom, ki stoji, kakor svoječasna enaka zbirka pok. Naj- višjega vladarja, v znamenju gesla: MZa otroka". Že doslej znaša ta zbirka 1,300.000 K v gotovini in približno tri milijone kron v blagu S tem je pa storjen šele začetek. Na vse tiste, ki imajo srce za najrevnejše in najbednejše med ubožci, za bedo otrok, se obrača klic vzvišene državne matere, da prispevajo svoj del za omiljenje velike sile. Vsem oblastem, ki imajo najgloblji vpogled v razmere narodov, duhovnikom vseh veroizpovedanj, zdravnikom, učiteljem, možem in ženam, ki sodelujejo pri socialni pomoči, veljaj to kot poziv, da s svojimi izkušnjami n previdnostjo služijo stvari; pa tudi vse matere, ki jim je Bog podaril cvetoče otroke, in ki jim je bilo dano, vzgojiti svoje otroke v vrle člane človeške družbe, so poklicani in povabljeni, da se pridružijo velikemu delu v znamenju: »Za otroka". Volja Njenega Veličanstva je, da naj ve celokupno prebivalstvo, da Njej sploh ni mogoče napraviti z ničem večjega veselja, nego če bi se hoteli najširši krogi z največjim uspehom udeležiti tega dela. Božji blagoslov je vsera udeležencem zagotovljen. * 50 LETNICA. Prav pred petdesetimi leti je bilo, ko je imela monarhija vojno in tudi takrat.ni imela država ustavnega življenja. Zakaj nekako eno leto prej, dne 20. septembra 1865, je bil izdan znameniti manifest, ki je razveljavil zakon o državnem zastopstvu, češ, da se bodo izvršile obravnave z Ogrsko in Hrvaško glede sprememb ustave. Uspeh pogajanja bi se moral v zmislu manifesta predložiti legalnim zastopnikom drugih kraijevin in dežel pred cesarskim potrdilom, da bi biii podali enakovreden sklep in bi se isti upošteval. Šlo je takrat za ločitev Ogrske, ki je bila do takrat del cesarstva. — Ko je bil državni zbor odpravljen, so sklicali ogrski deželni zbor. Ogrski deželni zbor se je jel posvetovati dne 11. decembra 1865 o vprašanju državnopravne samostojnosti Ogrske, dokler je bi! dne 26. junija 1866 odgoden, ne da bi bil prišel do sklepa. Tedaj je izbruhnila vojna s Prusijo, odgoditev je bila potrebna, vprašanje ni bilo rešeno. vojno so pričeli, ne da bi bili zborovali tam deželni zbori in tukaj državni zbor. Po miru je vladar odredil državnopravno preuredbo, dualizem ogrskega deželnega zbora ter je imenoval dne 20. februarja ogrsko ministrstvo. Franc Deak, modiijan naroda, kakor ga Ogri radi imenujejo, je sicer želel, da naj se skliče avstrijski državni zbor. ki naj se najprej posvetuje o prvi nnagodbi", jo sprejme ter se izda dotični zakon šele potem, Novi ministrski pred- sednik grof Andrassy pa je hotel postaviti avstrijski državni cbor pred gotovo dejstvo in tako je bil zakon glede nagodbe dne 28. julija 1867 sankcijoniran, predno se je mogel državni zbor o njem posvetovati. Pozno jeseni 1867 je bil sklican državni zbor, ki ni imel v tetn pogledu druge naloge, kakor pritrditi gotovemu dejstvu. — Avstro-ogrska nagodba ima napake, ki jih čutimo še danes Pol stoletja je že od takrat, a odpraviti napak ni bilo mogoče, čeprav se nagodba na novo sklepa vsakih deset let. Druga nagodba (1877) in tretja (1887) sta biH sklenjeni ob medsebojnem nezaupanju. Četrta nagodba bi se lmela skleniti 1897. Vladi sta se bili že dogovorili o njej, končno pa ni prišlo do nagodbe in obe državi sta prišli v veliko krizo, ki je trajala celih deset let, dokier sta parlamenta 1. 1907 spravila pod streho četrlo nagodbo, ki velja do leta 1917. In sedaj, ko bodo zopet obnovili nagodbo za šesto periodo, ki pa je šele peta, ker je eno desetletje pravzaprav ni bilo, jo nameravajo dovršiti, preden jo dobi avstrijski državni zbor v roke. Obnavlja se s tem prvotna napaka. — Državni zbor leta 1867 je bil vznejevoljen, ker je bil postavljen pred gotovo dejstvo. Končno je sicer prevzel bremena, skoro ves državni dolg in s tem razbremenil novo državno enoto na oni strani Litave. Nagodba se sklene ob enakih okoliščinah kakor leta 1867 po dogovoru mcd vladama, ne da bi državna zbora sodelovala, ki je pri nas odgoden zaradi vojruh dogodkov, in strankarskih sporov, na Ogrskem pa je pooblastil vlado da sklene nagodbo. — Ali mora biti tako? Prepričani smo, da bi bila nagodba, če bi bili leta 1867 upoštevali željo Franca Deaka ter predložih sklep ogrskega ustavnega nagodbenega odbora avstrijski državni zbornici, postala javna, bolj odkritosrčna zvezna pogodba med Ogrsko in Avstrijo, nego je bila tako. Nezaupanje, ki obdaja to nagodbo, bi bilo odpravljeno, marsikaka enostranost bi se bila odpravila, ki je posamezna vlada ne more aii opaziti tudi preprečiti. Nagodba bi imela tudi večjo morališko zaslombo, če bi se sklepala javno med obema državama, ker bi državljani potem poznali in vedeli ceniti pomen nagodbe, obstoječe med dvema državama, ki sta vezani druga na drugo. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKE- GA UČITELJSTVA V DOBI VO.JNE DO DANES. Olasom izkazov v »U č i t. T ov a r i š u«: Za »Rdeči križ« itd. III. vojno posojilo IV. vojno posojilo V. vojno posojilo Srednje šole Končna vsota 228.223 K 97 v. 278.748 »69» 2,759.338 » —» 58.000 » —» 45.854 » 11 » 3,370.164 K 77 v.