Danes likof v Šentilju
Verjeli ali ne... Danes popoldne se bomo zadnjič zbrali na prostovoljnem delu pri gradnji nove asfaltirane ceste od Velenja proti Šentilju.
Naše delo je spet kronano s pomembno delovno zmago. Prebivalcem iz Šentilja in okoliških zaselkov smo skupaj z njihovo pomočjo zgradili novo, sodobno cesto, ki jih bo hitreje povezala z mestnim središčem. Vsi, ki smo v tej akciji sodelovali, smo se po tolikih letih s hvaležnostjo oddolžili za njihov ogromni pri-
spevek in žrtve v času narodnoosvobodilne vojne. Naša solidarna pomoč pa nas je še bolj združila in razdrla še zadnje razločnike.
Zdaj je delo opravljeno. To pa nam vsem skupaj vliva novega poguma, da se bomo še zbrali pri podobnih delovnih akcijah. S svojim deležem bomo prispevali, da bomo v občini skupaj odstranili še zadnje komunalne pomanjkljivosti, ki se lahko z združenimi delovnimi močmi lažje in hitreje uredijo. Najboljši dokaz
za to je zgrajena cesta do Šentilja.
Danes, v petek popoldne, bomo ob asfaltiranem cestišču opravili še zadnja dela. Po končanem delu pa se bomo vsi skupaj zbrali v središču Šentilja (pri prosvetnem domu) in se spontano razveselili. Med nami ne bo nobenega, ki ne bi bil vesel in ponosen na opravljeno delo. Pri tem bomo pregnali iz svojih src še zadnjo trohico negodovanja, ki smo ga morda na začetku občutili pod kakršnimikoli vplivi. In
ne nazadnje... Zdaj se bomo veseli spomnili tudi na pobudnike in organizatorje prostovoljnega dela, ki so ga zavoljo naših želja spet obudili.
V Šentilju bo danes popoldne veselja na pretek. To bo likof posebne vrste, ki smo ga deležni slaviti le v naši občini. Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel instrumentalni ansambel »Šalej« . Igrala bo tudi rudarska godba. Hvaležni domačini bodo poskrbeli, da naša grla ne bodo suha in želodci prazni.
Današnji dan pa bo spet zapisan v anale uspehov in dosežkov, ki smo jih Velenjčani prispevali v povojni socialistični izgradnji.
mmm^mmmrnm^mmmmmmmmmmm^mm
ŠOŠTANJSKI PROSLAVILI
GASILCI SO 90-LETNICO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Prostovoljnega
NOV GASILSKI DOM POMEMBNA PRIDOBITEV ZA ŠOŠTANJ IN OKOLICO - ZGRADIL GA JE VELENJSKI VEGRAD V REKORDNEM ČASU
V nedeljo, 20. julija, je bilo v Šoštanju veliko gasilsko slavje. Proslavljali so 90-letnico gasilskega društva Šoštanj - mesto in 100-letnico gasilstva lia Slovenskem
1. avgust 1969 - Leto V. št. 15. (98) Cena 0,30 dinarjev - Poštnina plačana v gotovini
Šoštanjčani, prispevajte zase!
Vedno boljši osebni in družbeni standard je neusahljiva želja posameznika in družbe. To je tudi gonilna sila za napredek, posebej še, če željam in hotenjem zavestno sledijo dejanja posameznika in družbe za ustvarjanje tistega, kar si želimo in kar vsak dan potrebujemo.
Premnogokrat gledamo stan. lard v ozkih osebnih koristih pri tem pozabljamo na širše družbene potrebe in koristi, to je na tisto, kar je potrebno ožji ali širši skupnosti, kar lahko koristimo vsi in kar prispeva na rast kulturnega in materialnega standarda, skupnosti občanov. To na kratko imenujemo kmunalno gospodarstvo kraja, naselja, mesta.
Vsak občan Šoštanja, kakor tudi redni ali občasni obiskovalec, lahko kaj hitro ugotovi pomemben napredek v komunalnem urejanju Šoštanja v zadnjem obdobju.
Po rekonstrukciji in asfaltiranju večine cest in ulic, se Šoštanjčani ne duše več v cestnem prahu. Obnovljena in na novo zgrajena kanalizacija za prebivalce Šoštanja in pogojuje nadaljno komunalno urejanje mesta, obnovljena in modernizirana cestna razsvetljava v središču mesta ter ob glavnih cestah in ulicah je prav tako pomembna pridobitev.
Mesto Šoštanj ima precej zelenih površin. Obnovitev zelenic, zasaditev teh z lepotičnim drevjem, ureditev cvetličnih gredic, zasajenih s skrbno izbranim cvetjem in skrbna nega vsega tega, daje našemu mestu vse lepši izgled in vidno prispeva k boljšemu počutju stalnih prebivalcev ter rednih in občasnih obiskovalcev našega mesta.
Gotovo ne moremo prezreti tako pomembne pridobitve kot Je letno kopališče, ki kljub velikim dimenzijam postaja v vročih poletnih dneh že premajhno. Se ena izmed zadnjih pridobitev, ki je Šoštanju v ponos, je novi gasilski dom.
V vse naštete investicije in urejevalna dela je bilo vloženih več sto milijonov starih dinarjev, ki so ga v glavnem prispevale delovne organizacije, največji delež pa termoelektrarna Šoštanj. Z navedenimi pridobitvami pa še zdaleka nismo dosegli zadovoljivo komunalno ureditev mesta. Iz asanacijskega programa mesta, ki ga je naročila krajevna skupnost in s katerim so bili Šoštanjčani
seznanjeni na zborih volivcev in občanov, lahko ugotovimo, da nas še čaka mnogo dela.
Ureditev in dokončanje kanalizacije, modernizacija še preostalih cest in ulic, dokončanje cestne razsvetljave, nadaljnje urejevanje zelenic, parkovl, sprehajališč, izgradnja otroškega igrišča, parkirnih prostorov in še kaj, so naše nadaljnje potrebe in naloge. Vse to bo urejeno toliko prej, kolikor večji bo prispevek vsakega posameznika v kakršnikoli obliki, predvsem pa v delovnem prispevku.
Za večjo varnost in udobnost pešcev so že v teku dela za obnovitev in modernizacijo pločnikov ob glavnih cestali. zastavljena so dela (deloma že opravljena s prostovoljnim delom) na urejevanju ploščadi pri novem gasilskem domu-. V polnem razmahu so dela na 1 rekonstrukciji in modernizaciji Koroške ceste in ceste Matije Gubca.
Svet krajevne skupnosti Šoštanj in družbeno-politične organizacije Šoštanja so se odločili za postavitev spomenika v naravni velikosti našemu rojaku, revolucionarju, partizanskemu pesniku, narodnemu heroju Karlu Destovniku—Kaju-hu, kar bo izredno pomembna kulturna vrednota za Šoštanj.
Za vsa navedena dela pa zaenkrat ni na voljo dovolj finančnih sredstev. To dejstvo je narekovalo krajevni organizaciji SZDL in svetu krajevne skupnosti« da prebivalce Šoštanja in člane delovnih organizacij pridobe za sodelovanje v nadaljevanju delovne akcije, katere osnovni namen je: s prostovoljnim delom opravit* nekatera pripravljalna in vsa zaključna urejevalna dela pri navedenih objektih, ki so zdaj v izgradnji.
Prepričan sem, da bodo prebivalci Šoštanja in člani kolektivov delovnih organizacij znali pravilno ovrednotiti odločitev krajevnega odbora szdl in sveta krajevne skupnosti in se kot doslej že večkrat zavestno vključili v delovno akcijo, s tem pa pripomogli k hitrejšemu urejevanju vsega kar je lahko v korist in ponos našemu mestu in njegovim prebivalcem.
Posebej še vabimo in pričakujemo zavesten odziv mladincev, ki naj se organizirano vključijo v delovno akcijo.
MAltTIN PRIMOŽIČ, predsednik krajevnega odbora SZDL Šoštanj
Večja
proizvodnja -povečana storilnost
V	prvih šestih mesecih letos so v velenjskem rudniku nakopali 1 milijon 577 tisoč 970 ton premoga, s čemer so presegli polletne planske naloge za 3 odstotke. V primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta je proizvodnja večja za skoraj 132.000 ton. Na večjo proizvodnjo je vplivala predvsem povečana storilnost, saj se je jamski učinek povečal za 6 odstotkov, deloma pa tudi zaradi povečanega števila zaposlenih.
Medtem ko s prodajo debelejših vrst premoga doslej ni bilo problemov, pa so težave s plasmajem drobnih vrst, deloma tudi zaradi zakasnitve remontnih del v termoelektrarni Šoštanj.
V	letošnjem prvem polletju
Spomladi 1879. leta so ustanovili v Šoštanju gasilsko društvo in je to tudi najstarejše društvo v naši občini. V njem so na začetku sodelovali le Nemci, le en član je bil Slovenec, ki ga je imenoval občinski odbor. Zato so poveljevali v nemškem jeziku. Slo-
venci so se nekaj let kasneje	gasilsko društvo Šoštanj. V
vključili (1908. 1.) v požarno	društvo so se včlanili novi lju-
varnost v Družmirju.	dje, ki so se vadili po sloven-
Po nalogu narodnega sveta	skih poveljih. Vse do leta 1941
v Šoštanju je 19. septembra	je gasilsko društvo Šoštanj us
1918 pokojni Jakob Volk pre-	pešno delalo. Kupili so novo
vzel društveno imetje in re-	gasilsko opremo, motorno briz.
organiziral društvo, ki se je	galno in tudi gasilski avtomo-
1924 so povečali in šoštanjski gasilski
O razvoju in delu gasilskega
I
kakih večjih problemov okrog društva je govoril M. Volk proizvodnje v velenjskem rudniku lignita ni bilo. Čeprav so do konca junija zaposlili nekaj nove delovne sile, rudniku lignita Velenje še vedno manjkajo delavci za jamo, pa tudi za druge dejavnosti (elektri-karji, ključavničarji itd.).
Čeprav je letošnji plan rudnika lignita Velenje kar precej zahteven, pa kljub temu računajo, da ga bodo ne samo dosegli, pač pa presegli. V primerjavi z letom 1968 bo po sedanjih ocenah letošnja proizvodnja premoga večja za okrog 7 odstotkov. V drugem polletju, predvsem julija in avgusta, je že običajno manjše povpraševanje po premogu, večje povpraševanje pa je v zadnjih mesecih leta, vendar pa računajo kljub temu na ne-kolikor umerjenejšo rast proizvodnje kot v prvih šestih mesecih letos.
Nestl Žgank ob začetku gasilske parade
I
I
I
OBVESTILO BRALCEM
Zaradi dopustov v uredništvu, bomo v avgustu izdali samo eno številko našega časnika.
Uredništvo ŠR
odslej imenovalo prostovoljno bil. Leta
dogradili dom.
Gasilci pa so delovali tudi
v narodnoosvobodilnem gibanju. Mnogi zavedni člani gasilskega društva Šoštanj in njihove družine je okupator po-zaprl in odpeljal v taborišča. Življenje v času NOB pa so izgubili kot borci, talci ali internirana Jože Bolha, Anton Čebul, Anton Movh, Ivan Pi-rečnik, Rudolf Ravljen, Jožef Rogelšek, Kari Šoln, Jožef Te-kavc in Ivan Volk.
Na nedeljski slovesnosti pred novim gasilskim domom je tajnik gasilskega društva Šoštanj Miloš Volk v priložnostnem govoru med drugim dejal: »Naši člani so takoj ob osvoboditvi začeli sodelovati pri razoroževanju umikajoče se vojske ter pri skladiščenju orožja in municije. Organizator teh akcij je bil naš član. sekretar OF Šoštanj, Tone Movh, ki je pri neki eksploziji izgubil svoje življenje... Članstvo pa je tudi sicer vedno sodelovalo pri vseh prostovoljnih delovnih akcijah, predvsem pri obnavljanju porušenih krajev«.
Svoj govor je Miloš Volk nadaljeval: »Današnje slavje, 90 let uspešnega dela gasilskega društva Šoštanj, ki je združeno z novo zmago - novim gasilskim domom in gasilskim vozilom komnibusom — je dokaz več, da je skrb za požarno varnost in za varnost življenj ljudi, skrb naše družbene skup. nosti. Brez pomoči celotne družbe novih pridobitev ne bi imeli, saj so one prispevek vseh delovnih ljudi naše doline.«
Za gasilski dom, ki ga je na nedeljskem slavju izročil svojemu namenu predsednik občinske skupščine Velenje Nestl Zgank, so prispevali sredstva — termoelektrarna (ta je bila pobudnik in je tudi prispevala največ sredstev), rudnik, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, LIK, Polypex, tovarna usnja, kmetijska zadruga, kleparstvo vodovod, trgovski podjetji Zarja in Merkur, stanovanjsko podjetje Velenje, gostinsko podjetje Kajuhov dom, splošna zavarovalnica Sava, občinska skupščina Velenjem občinska gasilska zveza.
Nov gasilski dom je res velika pridobitev za Šoštanj in okolico. V njem so funkcional-...	no urejen; vs; potrebni pro-
V sprevodu so sodelovali tudi gasilci iz avstrijskega mesta stori za nemoteno in uspešno
Spittal	delo gasilcev.
Častni ešalon strumnih gasilcev
Z OBISKA V RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU
v ' ■ ;	\ ' • \ »"I ' \ t f,	, \
V novem šolskem letu že 900 učencev
Čez počitnice boclo dopolnili programe izobraževanja oziroma strokovnega usposabljanja ® Že prihodnje leto bo treba začeti s šolanjem kadrov za nove poklice • Novi prostori za delavnice rudarskega šolskega centra Velenje
Deset veselih dni za nagrajence KB Celje
V Velenju so, kot je znano, poklicno rudasko šolo ustanovili doslej že trikrat, zadnjič leta 1958. Štiri leta pozneje so jo preimenovali v rudarski šolski center Velenje, ki združuje zdaj že 4 šole, in sicer tehnično srednjo šolo rudarske stroke ter poklicne šole za rudarje, elektrikarje in kovinarje. Zraven tega pa šolajo v rudarskem šolskem centru za potrebe velenjskega rudnika lignita še polkvaliiicirane delavce, jeseni pa bodo že četrtič organizirali šolo za inštruktorje za lastne potrebe.
V novem šolskem letu 1969' 1970 bo imel rudarski šolski center Velenje že 900 učencev, zraven njih pa bo zaposloval tudi okrog 650 drugih oseb, predavateljev, uslužbencev, inštruktorjev in delavcev.
ČEDALJE VEČ MLADIH KOVINARJEV IN ELEKTRIKARJEV
Do leta 1967 so v rudarskem šolskem centru usposabljali mlade v pretežni meri za rudarski poklic. Elektrikarjev in kovinarjev je bilo do tedaj le za po en razred. Od leta 1967 naprej pa se število učencev v poklicnih šolah za elektrikarje in kovinarje nenehno veča, kar je spričo velikih potreb velenjskega gospodarstva po tem kadru tudi povsem razumljivo. Velike potrebe, zlasti še v Gorenju in na rudniku, so po elek-trikarjih nasploh ter po kovinarjih — orodjarjih, rezkalcih, ključavničarjih splošnega tipa ild.
Čedalje več zahtev pa je, da naj bi začel rudarski šolski center Velenje usposabljati mlade tudi za druge poklice, predvsem na področju kemije in gradbeništva. Seveda za zdaj še manjka ustreznih programov in kadrov, vendar pa računajo, da bi v šolskem letu 1970/71 vendarle začeli s poklicnim usposabljanjem mladih na področju predelave plastičnih mas in elektrike — šibki tok.
Spričo dobro organiziranega programa izobraževanja, ki daje dobre rezultate tudi v praksi, se šola v rudarskem šolskem centru v Velenju tudi čedalje več mladih izven Šaleške doline.
Rudarski šolski center Velenje bo letos sprejel 150 mladih fantov v poklicno rudarsko šolo. Prijav je bilo veliko, o-krog 300, vendar pa podrobnejši zdravniški pregledi kažejo, da precoj mladih fantov ne bo sposobnih za rudarski poklic (ukrivljera hrbtenica in druge bolezni). Zato še sprejemajo prijave za poklicno šolo za rudarje.
Za prva razreda poklicne elektrikarske in kovinarske šole, v katera pa bodo sprejeli po 90 učencev, je prijav dovolj.
Z novim šolskim letom bodo nastale spremembe v tehnični srednji šoli rudarske stroke, v katero bodo sprejemali odslej le tiste mlade lante, ki so končali poklicno rudarsko šolo, s tem ukrepom pa bodo skrajšali šolanje od petih na tri leta, v šolo bodo tudi sprejemali še štipendiste rudnikov Idrija in Mežica.
Sicer pa bodo čez počitnice v rudarskem šolskem centru v Velenju dopolnili programe izobraževanja, pravzaprav jih bodo uskladili z doseženo stopnjo tehnologije in organizacije dela. Kakršnokoli zaostajanje na tem poctoočju bi se utegnilo v naslednjih letih krepko maščevati. Pri tem bodo, kot vselej doslej, pazili, da bo ustrezno zastopana tudi vzgoja oz. usposabljanje za samoupravno aktivnost.
NOVI PROSTORI ZA ELEKTRO DELAVNICO
Pred tremi leti so se v velenjskem rudarskem šolskem centru odločili, da bodo zraven praktičnega pouka učencev, podobno kot v jami,/azvijali proizvodnjo v elektro in kovinarski delavnici, in sicer predvsem z namenom, da zagotovijo potrebna sredstva za delo in nadaljnji razvoj tega izobraževalnega zavoda. V stare prostore Gorenja so namestili stroje in ljudi. Medtem, ko so prvo leto ustvarili v delavnicah komaj 650.000 din realizacije, jo bodo letos že 20 milijonov din.
Lani so s pomočjo rudnika lignita povsem uredili jamo Škale. Jama Škale je zdaj izključno šolska jama, v kateri
bodo letos nakopali že okrog 400.000 ton lignita. Zalog premoga je še za 7 do 8 let pri letni proizvodnji okrog 500.000 ton. V jami Škale se mladi fantje praktično usposabljajo za poklic, hkrati pa tudi že sami kopljejo premog.
Podobno kot so uredili jamo Škale, želijo urediti tudi elek-tio in kovinarsko delavnico. Ker so delavnice zdaj na stebru premoga, prostori pa so glede na obseg proizvodnje in stopnjo tehnolgoije že nefunkcio-nalni, so se odločili za novogradnjo prostorov za delavnice, in sicer v industrijski coni v Velenju. S tem bodo zagotovili sodobno organiziran pouk, mlade pa bodo kar najbolj pripravili za delo na novih strojih, ki jih je v tovarnah čedalje več. Na ta način se bodo močno izboljšali pogoji za praktično usposabljanje mladih elektrikarjev in kovinarjev za poklic.
Nove prostore za elektro in kovinarsko delavnico bodo začeli predvidoma graditi že avgusta letos, dograjeni pa naj bi bili prihodnje leto. Računajo na gradnjo hale s površino okrog 6.000 m2, vendar v te prostore vseh delavnic ne bi mogli preseliti. Za to bi potrebovali še
eno halo površine okrog 4.000 ms. V novih prostorih naj bi se vrednost proizvodnje elektro in kovinarske delavnice povzpela že na 40 milijonov din, s tem pa bi zagotovili tudi sredstva 7.a dejavnost šole ter za odplačilo obveznosti za najeta posojila. Letos je prvič prispevala nekaj denarja za financiranje teoretičnega dela usposabljanja tudi Republiška izobraževalna skupnost, kljub temu pa mora rudarski šolski center Velenje ustvariti tudi sam znatna sredstva, da poteka delo v skladu z načrti in povsem nemoteno.
Del denarja za postavitev prve rtove hale bodo prispevale delovne organizacije in banka, seveda v obliki posojil, za pomoč na bodo zaprosili tudi Republiško izobraževalno skupnost, saj se bo z dograditvijo novih prostorov še nadalje dvignila raven poklicnega usposabljanja mladih.
RŠC VELENJE SE ŽELI VKLJUČITI V MEDNARODNO DELITEV DELA
Dejavnost elektro in kovinarske delavnice rudarskega šolskega centra Velenje je dokaj razgibana. V okviru kovinarske delavnice deluje orodjarna s strojno obdelavo, kooperacijska proizvodnja, specialni ključavničarski oddelek, kjer izdelujejo peči za kruh in stiskalnice, ter oddelek za pouk »A« programa. V okviru elektro delavnice pa delujejo oddelki za instalacije, ta sodeluje z velenjskim SGP Vegrad, za izvense-rijske transformatorje, za po-
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS
O nalogah Zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah so razpravljali na nedavni seji občinske konference ZKS v Slovenjem Gradcu. Dogovorili so se, da bodo aktivi ZK v delovnih organizacijah hkrati z obravnavo sklepov in stališ'č zadnjih sej Centralnega komiteja ZKS tudi kritično ocenili stanje ter preučili samoupravne odnose in organiziranost samoupravljanja v delovnih organizacijah.
Na seji so za člana konference Zveze komunistov Slovenije za razdobje dveh let izvolili Slavka Grosa, sekretarja komiteja OK ZKS Slovenj Gradec.
UREJANJE IN ASFALTIRANJE GLAVNEGA TRGA
Te dni so začeli v Slovenjem Gradcu z urejanjem, modernizacijo in asfaltiranjem Glavnega trga. Dela, ki bodo veljala z asfaltiranjem vred okrog 1,300.000 din, izvaja mariborsko gradbeno podjetje INGRAD.
Modernizacija in asfaltiranje Glavnega trga v Slovenjem Gradcu pa bo terjala tudi obnovo oz. preureditev fasad nekaterih zgradb in sploh olepšavo središča Mislinjske doline.
SESTANKI SOCIALISTIČNE ZVEZE
V Mislinjski dolini se sestajajo vodstva krajevnih organizacij Socialistične zveze. Razpravljajo o programih dela. Izdelali jih bodo ob upoštevanju nekaterih pobud iz tez »Socialistična zveza danes« in nalog, ki so najbolj pereče na posameznem področju. Predvsem si bodo prizadevali v naslednjem razdobju poživiti delo društev in društvenih organizacij, utrjevali bodo krajevno samoupravo občanov in skušali hitreje razreševati probleme, ki laiejo posamezna področja. Na sestankih krajevnih organizacij SZDL v okolici pa razpravljajo tudi o predlogih za uvedbo pokojninskega zavarovanja kmetij ! ih proizvajalcev.
NC . LANI SVETOV )N KOMISIJ
Tudi v Slovenjem Gradcu so žo imenovali nove člane svetov in komisij. V svetih in komisi-
pravilo električnih strojev (za previjanje) in oddelek serijske proizvodnje, v katerem med drugim pripravljajo tudi komplete električne napeljave za izdelke Gorenje. Podobne komplete bodo začeli izdelovati tudi za domačo avtomobilsko industrijo, preko nje pa se želijo v tej proizvodnji v večji meri vključili v mednarodno delitev dela.
Seveda pa se v rudarskem šolskem centru z doseženimi u-spehi v elektro in kovinarski delavnici ne zadovoljujejo. Nenehno iščejo možnosti za osvajanje novih proizvodov, predvsem takih, pri katerih bi prišla v poštev serijska proizvodnja.
RAZGIBANA
IZ VENŠOLSKA DEJAVNOST
Leta 1967 je RŠC dogradil telovadnice. S tem je bila dana tudi možnost za večji razmah izvenšolskih dejavnosti, ustvarjena pa je prilika, da se v telovadnicah v prostem času u-kvarjajo s športom tudi drugi mladi.
Posebej je treba poudariti, da je v velenjskem rudarskem šol-, skem centru izvenšolska dejavnost mladih izredno razgibana. Mladinska godba ima 70 aktivnih članov, na šoli deluje šolsko športno društvo, v okviru Ljudske tehnike deluje modelarski krožek, v teku pa je tudi ustanovitev kulturnega društva, katerega prva sekcija bo, kot vse kaže, pevski zbor. Ob vsem tem pa velja omeniti tudi Mladinski klub.
Kreditna banka Celje je izžrebala izmed svojih vlagateljev vezanih vlog 20 nagrajencev rin jih povabila na devetdnevno potovanje po Avstriji, ZR Nemčiji, Holandiji in Belgiji.
Organizacijo potovanja so zaupali Kompasu iz Celja, ki ga je po zaslugi šefa poslovalnice Leopolda Perca, vsestransko in skrbno pripravil. Nagrajence pa je spremljal tudi zastopnik celjske kreditne banke Peter Simoniti.
Potniki, lahko bi zapisali srečni nagrajenci, so bili z izletom zelo zadovoljni in bodo še naprej skrbno shranjevali svoje prihranke pri kreditni banki Celje in njenih podružnicah. Karel Kožuh, eden iz-
jah bo delalo 135 občanov, občinska skupščina pa bo, ko bo' dopolnjen statut, prenesla na te organe precej več nalog oz. pristojnosti, kot jih imajo zdaj.
POROŠTVO UMETNOSTNI GALERIJI
Slovenj egraška občinska skupščina je na zadnji seji po precej dolgi in izredno razgibani razpravi sklenila, da bo izdala poroštvo Umetnostni galeriji Slovenj Gradec za najetje posojila 950.000 din za plačilo obveznosti v zvezi z gradnjo obeh etaž novega Umetnostnega ptik viljona in za potrebna nadaljnja dela, vendar pod pogojem, da bo Umetnostna galerija sama odplačevala celotno posojilo. V kolikor zakasni plačilo anuitet, postane lastnik obeh etaž Umetnostnega paviljona skupščina občine Slovenj Gradec.
ANALIZA PRISPEVKOV IN DAVKOV
Odbornikom skupščine občine Slovenj Gradec je bila te dni predložen'a obširna analiza o prispevkih in davkih za leto 1968. Davčna uprava, ki je pripravila analizo, je skušala novoizvoljene odbornike občinske skupščine seznaniti tako z viri dohodkov občinskega proračuna kot z obveznostmi občanov, hkrati pa prikazati tudi probleme, ki se porajajo v zvezi s plačevanjem prispevkov in davkov.
ZA ZAMUDNIKE — KAZEN
Lani so odmerili v Slovenjem Gradcu prispevek iz skupnega dohodka 126 občanom, letos pa 60. Vendar davčna uprava ugotavlja, da je še precej takih, ki niso vložili napovedi za odmeva prispevka iz skupnega dohodka. Te bodo zdaj. ponovno pozvali, da vložijo prijave, vse zamudnike pa bodo — kar je povsem razumljivo — predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške.
PREMALO DENARJA
Za reševanje stanovanjske problematike udeležencev NOV bodo v občini Slovenj Gradec prejeli iz republiškega sklada le 1,400.000 din, ali le četrtino
med nagrajencev in potnikov na 3.5Q0 kilometrov dolgi poti, je o tem takole dejal: »Prepričan sem, da bo vsak izmed | nas še nadalje izročal prihranke v varstvo celjske kreditne banke in bo za varčevanje ] pridobil še tiste omahljivce, ki mislijo, da je denar pri njih doma varneje spravljen, kakor | v banki.«
Fotografije, ki so jih prinesli I nagrajenci s seboj domov (šti-l ri od njih tudi mi objavljamo),] pa najbolj zgovorno pričajo o lepem potovanju, ki ga je za vlagatelje vezanih hranilnih I vlog pripravila celjska kredit-1 na banka. Takšno nagradno I potovanje bo Kreditna banka | Celje prirejala za svoje vlagatelje tudi v prihodnje.
Naši potniki pred eno največjih holandskili bank v Amsterdamu
potrebnega denarja za rešitev stanovanjske problematike 28Q borcev NOV. Zato bodo morale tudi še v prihodnje sodelovali pri reševanju stanovanjske problematike udeležencev NOV delovne organizacije in občinska skupščina. >
V Šmartnim
.i t
bi rabili
boljšo
trgovino
Trgovsko podjetje Merx iz Celja ima v šmartnem ob Paki sicer dve trgovini, a obe ne ustrezata več sodobnim zahtevam naših potrošnikov. Nujno bi bilo, da bi trgovsko podjetje Merx zgradilo novo, moderno trgovsko poslopje, ki bi ustrezalo vsem zahtevam današnjega časa. Kar se sedaj dogaja ob sobotah in dnevih pred prazniki, sploh ni mogoče opisati. V trgovini za živila je taka gneča, da komaj zlezeš skozi na prosto. Pa kakšen »svež« zrak! Ali je res potreben tak direndaj, takšno nezadovoljstvo potrošnikov in nervoza ter prekomerna obremenitev trgovskih uslužbencev. Reči moramo, da storijo ti vse, da se trgovina odvija kolikor toliko normalno, toda več kot to storiti ne morejo.
Zakaj bi Merx ne sezidal nove stavbe? Če je to podjetje lahko ugodilo željam ostalih krajev Savinjske doline, bi to lahko storilo tudi v Šmartnem ob Paki. Da bi bila pri nas premajhna kupna moč, ne bo odgovarjalo, posebno še, ko vemo, kako se odvija promet v naših trgovinah. Upamo in smo trdno prepričani, da bi se z dobro voljo lahko potrebe uresničile.
Z. K.
Značilni liolandski mlini na
veter
služijo le še v turistične linmene
Pred znamenitim AToiniumom v Bruxellesn
Zadnje Čase se promet na postaji v Šmartnem ob Paki veča. »Oljka« v Šmartnem ob Paki odpošilja znani tuf v razne kraje naše domovine. Tega namreč rabijo cementarne čimveč, zato je razrešitev nujno potrebna. Dnevno ga odpošljejo po 20 do 25 vagonov, pa tudi težki kamioni prevažajo težki tuf.
Ker pa za več vagonov ni prostora, bodo zato v kratkem uredili nov tir, ki je nujno potreben, da se bo potrebni material odpremljal ob pravem času.. Poleg tega pa bo kmalu začela obratovati moderna hidrirnica pri apnenici v Podaori pri Šmartnem ob Paki.
Z. K.
Konec
V Velenjski občini boclo uvedli doslednost pri gradnjah - Urbanistični red bo za vse graditelje enak - Nikomur ne bodo popuščali
DIALOGI MED PROIZVAJALCI GOSPODINJSKE OPREME IN ZVEZNIM SEKRETARIATOM ZA ZUNANJO
TRGOVINO
So prizadevanja za napredek »privilegij« Gorenja?
V šaleškem rudarju smo 2. julija letos pisali o nekaterih domačih proizvajalcev, zado-slabostih v našem zunanjetrgovinskem poslovanju oz. o odločit- voljiva je kvaliteta, ob poveča-
Živimo v urejeni občini in okolju, kjer si ne more vsak občan, po svoje umišljati in graditi tako kot bi mu najbolje ustrezalo. Za to veljajo tudi zakonski predpisi, ki urejajo od-odnose na področju gradenj, bodisi zasebnih družinskih hiš ali pa tudi večjih investicijskih objektov.
Navzlic temu pa je v zadnjih letih vedno več nedovoljenih gradenj, samovoljnega spreminjanja lokacijskih pogojev in odstopanj od potrjene investicijske tehniške dokumentacije. Največji problem pa predstavljajo še vedno čr-nograditelji. Teh imajo trenutno na občini zapisanih na posebnem seznamu blizu 70. Tolikšno število nedovoljenih gradenj povzroča že resne težave organom, ki so odgovorni za uveljavljanje urbanističnih predpisov. Zato ni naključje, da so se te dni sestali v Velenju predsednik občinske skupščine, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, urbanistični in gradbeni inšpektor, predsednik sveta za urbanizem in komunalne zadeve, predsednik sklada za komunalno dejavnost ter pristojni referenti pri občinski upravi in se pogovorili o tistih urbanističnih in gradbenih vprašanjih, ki so pereči v naši občini. Bili so mnenja, da v občini ne bodo več popuščali nedovoljenim graditeljem. Ugotovili so tudi, da je premalo površin namenjenih za gradnjo družinskih hiš. Zato bodo v velenjski občini poiskali u-strezne zazidalne površine in izdelali potrebne zazidalne načrte. Pomanjkljivosti na področju urbanizacije pogojuje tudi to, ker v občini nimamo urbanističnega načrta, ki bi dol-go^ačneje. načrtoval razvoj občine Velenje.
Crnograditelji izsiljujejo z nedovoljeno gradnjo in mislijo, da jim nihče ne bo odstranil že zgrajeno hišo ali dozi-dek, če zanjo niso imeli potrebnih gradbenih dovoljenj. Nobenemu ne bodo več popuščali in bodo dosledno uvajali gradbeni red. Ce bo potrebno bodo nedovoljeno gradnjo tudi porušili.
Na sestanku so se domenili za naslednja stališča, ki jih bodo inšpekcijske službe in občinski upravni organi dosledno izvajali:
O Tiste črnograditelje, ki so najbolj kršili uveljavljena urbanistična pravila, bodo predali v upravni postopek in zgrajeno poslopje porušili. Ostale1 črnogradnje bodo po možnosti legalizirali. V bodoče pa bodo porušili vsako čr-nogradnjo, ki se bo na novo pojavila v velenjski občini.
• V zazidalnih naseljih, kjer so še vmesne proste grad-
bene parcele, bodo izdajali gradbena dovoljenja graditeljem, ki bodo izpolnjevali pogoje, predpisane s strani u-pravnih organov in urbanistov
0 Načeloma so tudi sklenili, da investitorjem, ki se niso pri graditvi držali potrjenega načrta in izdanega gradbenega dovoljenja, ne bodo izdali uporabnega dovoljenja in objekt ne bo tehnično prevzet.
# Gradnja različnih pomož-nihTobjektov (razen družinskih hiš) je na eksploatacijskem področju RLV možna, če graditelj podpiše reverz.
Skupaj s krajevno skupnostjo Šoštanj bodo določili lokacijo. kjer bo možno postaviti montažne garaže. Za Šoštanj pa bodo morali izdelati celotni zazidalni načrt.
vah zveznega sekretariata za, zunanjo trgovino.
Predstavniki velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje so želeli s tem opozoriti javnost na nepravilnosti, zlasli še na povsem nepotrebno zapravljanje deviz in na privilegiran položaj posameznih proizvajalcev gospodinjske opreme pri nas,
nih serijah pa bi lahko znižali tudi cene.
Mimogrede naj samo zapišemo, da Gorenje izvaža pralno stroje tudi na tuja tržišča in da
vendar predvsem z namenom, da se pospeši reševanje proble- izvoz le-teh iz leta v leto pove-
mov, ki se pojavljajo, oziroma odpravo nepravilnosti.
čuje. To je tudi dokaz kvalitete, ki si je pridobila na zahtevnih zahodnin tržiščih sloves.
OBETAJO SE TEŽAVE PRI OSKRBI S PLOČEVINO
IsfOčasVio; ko' ha veliko zapravljamo devize za uvoz pral-
GORENJE POVEČUJE IZVOZ
Lani so iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje izvozili na tuja tržišča za 1,5 milijona dolarjev, letos bodo za 3 milijone dolarjev, prihodnje leto pa bo i;voz, kot računajo, že dosegel vrednost 5 milijonov dolarjev Izeelki Gorenja tudi v Libiji, na Cipru in v Ilong Kongu.
Povsem nepričakovano pa	dirijških strojev pri Zvezni go-
smo zdaj priče dokaj razgiba-	spodarski zbornici je bila pred-
nemu dialogu med proizvajalci	lozei?a zahteva za odobritev u-
gospodinjske opreme in zvez-	voza 30.000 pralnih strojev),
nim sekretariatom, pri čemer pa	istočasno pa so zatrdili, da u-
ne moremo mimo ugotovitve,	važa Gorenje iz Italije precej
da smo v zadnjih dneh prebra-	hladilnikov, in sicer na nedo-
li — sicer je neverjetno — vr-	voljen način.
sto neresničnih in izmišljenih Zvezna devizna in finančna nih strojev, čeprav "za" to ~ni po-
izjav ter trditev na račun TGO	inšpekcija, ki sta pred nedav- trebi pa manjka deviz za nakup
Gorenje Velenje.	nim pregledali poslovanje Go- reprodukcijskega materiala! V
roijpmif tf npn7nbii rt ma le^a P'uv nd zahtevo tovarne TGO Gorenje v Velenju izTaža-CjOkENJE JE OPOZORILO NA OBOD iz Cetinja, nepravilno- jo boiazen da -e utre,po donn
UVOZ PRALNIH STROJEV sti nista u,,0[0vi i Po iziavi	f me9ne J"
puivn^icujn	nista ugotovili, to izjavi eliti, da bo zadnje mesece v letu
rKAvuLftsiNu	predstavnikov tovarne velenj- zmanjkalo pločevine za proiz-
Predstavniki zveznega sekre-	' ko «ore_n)e m nikdar uvažalo vodnjo štedilnikov, pralnih stro-
tariata za zunanjo trgovino so	hladilnikov, zarad,	jev in hladilnikov. To pločevi-
izjavili novinarjem, da skop-	P^kasne uobave opreme iz u- no Gorenje uvaža. Devize za
skima podjetjema Interimpex Z^J** 'Tf P ® uvoz te P,očevine » in Stokopromet niso izdali do- "™z ti nekatere dele za 7.500 Gorenja je dobila Železarna
hlaaumkov.	Skopje, vendar z dobavami kas-
Nova tovarna hladilnikov v nj; zadnje čase pa izdaja kup-v elenju obratuje sedaj še po- cem potrdila, da sama tovrstne
organi pregledali poslovanje J5^ .?0rmal110' v hladilnikih pločevine nima in da dovoljuje ti /o rL Gorenje pa je precej manj se- uvoz. stavnih delov iz uvoza, kot v hladilnikih drugih jugoslovanskih proizvajalcev.
voljenj ža uvoz pralnih strojev znamke »Candv« iz Italije. Izjavili so, da bodo inšpekcijski
Iz tovrane gospodinjske opreme Gorenje so lani odposlali za 1,5 milijona dolarjev izdelkov, letos pa jih bodo že kar enkrat več. Do konca junija so izvozili za blizu 1,3 milijona dolarjev izdelkov, ha večji obseg izvoza pa računajo v drugem polletju, ko bodo poslali na tuja tržišča tudi večje količine hladilnikov.
Izdelke velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje prodajajo zijaj v.Zahodni Nemčiji, Avstriji, Libiji, na. Cipru, Hongkongu, Madžarskem in v Sovjetski zvezi. Posebej omembe vreden je izvoz električnih šediluikpv v Zahodno, Nemčijo, pralnih strojev in jiladilnikov v Avstrijo ter plinskih štedilnikov v Sovjetsko zvezo.
£>o konca leta bodo izvozili večje količine hladilnikov v Avstrijo, znano pa je že, da so
Hmeljarji se bodo
zbrali v Ilrasltrvčah
Letos bodo 7. dan hmeljarjev proslavljali 9. avgusta v Žalcu in 10. avgusta v Braslov-čah. Veliko hmeljsko prireditev pripravljata poslovno združenje Stvria in turistično društvo Braslovče. Praznovanje pa bo letos imelo še poseben pomen, saj se bodo po končanem XIX. kongresu EHB, ki bo letos v Ljubljani, zbrali na tradicionalni prireditvi predstavniki vseh evropskih hmeljarskih področij.
V soboto, 9. avgusta popoldne, bo ogled doline s terase Hmezad. Udeleženci pa si bodo lahko ogledali dolino zelenega zlata tudi z višav, saj bodo z letališča v Levcu vzletala letala. Ob 20. uri bo v hmeljarskem clomu v Žalcu proslava s proglasitvijo hmeljarskega starešine, podelitvijo priznanj zaslužnim hmeljarjem, izbrali pa bodo tudi hmeljarsko princeso.
,.V nedeljo zjutraj pa bodo vabile na prireditev godbe na pihala. Ob 9.30 bo v Braslov-čah promenadni koncert, ob 10. uri pa odhod povorke s starešino in najlepšimi dekleti izpred žalskega Hmezada v Braslovče. Ob 11. uri bo kolona hmeljarjev prispela v trg Braslovče, kjer bo na prire-ditjrenem prostoru svečana predaja starešinstva. Starešina in najlepša dekleta, ki so se potegovala za naslov hmeljarske princese, bodo
Lani je bil hmeljski starešina Avgust Podgoršek, doma iz Rečice
izdelki Gorenja, točneje električni štedilniki, v katalogih velikih trgovskih hiš Neckermann in Quelle v Zahodni Nemčiji. Električne štedilnike, izdelane v Velenju, pa je mogoče kupiti tudi v vseh 4 velikih koncer-nih veleblagovnic v Zahodni Nemčiji, Ker, so izdelke prilagodili okusu in željam potrošnikov" in ker so tudi sicer proizvodnjo, podredili, v Zahodni Nemčiji veljavnim normaip, u-spejo izvoziti, dokajšnje količine hladilnikov. Samo letos bo v Zahodni Nemčiji naprodaj kar 3Q,000 električnih štedilnikov, izdelanih v Gorenju,
V Sovjetsko Zvezo je velenjska tovarna gospodinjske opreme Gorenje izvajala doslej plinske štedilnike. Ž izvozom so uspeli predvsem zato, ker so pri proizvodnji povsem upoštevali tamkajšnje standarde za tovrstne izdelke. V tem letu bodo v Sovjetsko zvezo izvozili že 40.000 plinskih štedilnikov, v zadnjem trimesečju letos pa računajo, d«i bfido začeli. izvažati v Sovjetsko (zve?o tudi žfe električne j štedilnike,
Pralni stroji, izdelani v Gorenju, se bodo letos prvič pojavili v Hong Kongu. Sicer pa si v Velenju prizadevajo, da bj izvoz izdelkov še naprej povečali in s kvalitetnimi gospodinjskimi stroji .osvajali nov^, tržišča. Takp računajo, da, bodo do konca leta odpremili,Drve električne štedilnike za kupce v Cranciji in v državah Beneluxa, zraven tega pa računajo še na - izvoz hladilnikov na nekatera izredno zahtevna tržišča, med drugimi tudi v ZDA.
Vsa ta prizadevanja so povsem razumljiva, saj računajo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, da bodo leta 1970 dosegli izvoz v vrednosti blizu 5 milijonov dolarjev. V primerjavi z letošnjim letom želijo torej povečati izvoz kar za dve trejini.
(ma)
in skušali ugotoviti, če je res prišlo do nedo voljnega uvoza pralnih strojev.
TGO Gorenje Velenje je sekretariat že pred časom opozorila, da bosta skopski podjetji Interimpex in Stokopromet
Devizna sredstva, namenjena za uvoz pločevine, so se torej v skopski Železarni »izgubila (.
Vrsta nepreverjenih, pa tudi	Porabniki pločevine zdaj iščejo
neresničnih trditev in izjav, je	devize za nakup pločevine, če-
Podana tudi 24. julija na	prav so bile devi/e za to en-
uvazili 13.700 pralnih strojev tlskovni, konlerenci, ki jo je	krat že dodeljene. Vprašanje
Vendar takrat, ko je bil še čas f,pMvl1 ura? zi ^formacije	je, če jih bo sploh mogoče do-
Izvršnega sveta Črne gore. Na
za ukrepanje, ni nihče ukrepal. ivl=>ucH«
Kako učinkovito bo lahko u- konferenC! Je generalni direk-
krepanje zdaj, ko je vseh 13.700
tor elektroindustrije
Tovarni gospodinjske opreme OBOD, Gorenje Velenje manjka za le-
prorn.et.
ZAKAJ UVAŽAMO PRALNE STROJE?
pralnih strojev že v Jugoslaviji,	Jov?vit zanikal, da bi	t0Šnj0 proizvodnjo okrog 6,600
e vprašanje	0300 uvazal pralne stro]e' da pločevine, v Gorenju že
Po podatkih, s katerimi raz-	bl--jih U™zal Madžarsko,	sedaj nimajo celotnega asor-
polagajo v Gorenju, pa bomo	Pac paj UV*f Z&,	«™na, na uvoz pa je treba ča-
že v kratkem uvozili nadaljnjih	£e ,'Tfufr9' trZ1S"'	kati "^inanj 4 mesece, utegne
30.000 pralnih strojev, spet iz	K" ,PeiaaJa z Madzaii pa te-	resno ogroziti prizadevanje te-
Italije, qiavna uvoznika' bosta	™ felA°v>.Mtnp	^ 2.200-članskega delovnega
tudi ,v tem primeru skopski	b°, V^°St f mihJ°ne	kolektiva, da doseže letos re-
podjetji Interimpex in Sloko-	Madžarske pa bo	kol-ano vrednost proizvodnje
OBOD uvažal elektromotorje.	blizu 700 milijonov din. Te te-Na tej konferenci je Jovovic	žav6i če bi do njih prišlo, pa ne med drugim tudi izjavil, da do-	bodo občutm samo v Gorenju, biva Gorenje surovino za ^la-	pač pa tudi v vseh Uslih delov. „ ^ i - j	sticnfi Jele hlaailnikov iz avo-	nih organizacijah, ki z Gore-V TGO Gof-enje Velenje po-	za oz. celo dele iz uvoza, OBOF/ udarjajo, da bi razumeli, če bi	pa ima težave zaradi nekvali-šlp v obeh primerih za inter-	tetne surovine iz zagrebške to-vencijski uvoz pralnih strojev,	vame OKI. Ta navedba je naj-Se pravi, če kvaliteta doma iz-	bolj zgovoren dokaz, kako nedolžnih pralnih strojev ne bi	preverjene in izmišljene so tr-ust.rezala, če ne bi bilo zadost-	ditve cetinjske tovarne OBOD nega izbora, oziroma če bi bile	na račun Gorenja. Tudi velenj-	izjavili, da je bila v priviligira-previsoke cene. Nasprotno pa	sko tovarnft oskrbuje s surovi-	nem položaju TGO Gorenje Veje mogoče ugotavljati, da pral-	no za izdelavo plastičnih delov	lenje. Ni treba posebej poudar-ni stroji iz uvoza niso namenje-	za hladilnike zagrebška tovar-	jati, da v Velenju to trditev od-rji za intervencijo na jugoslo-	na OKI, vprašanje pa je, kako	ločno zanikajo! Ob tem se ne-vanskem tržišču. So dražji kot	je. organizirana proizvodnja oz.	hote ivsiljuje misel, če .si morda doiiiači, slabše je organizirana tehnologija. V Velenju šo s ka-	v Cetinju prizadevanja za na-servisna služba, niso pa niti	kovpstjo surovine iz zagrebške	predek ne predstavljajo za
njem proizvodno sodelujejo.
GORENJE NI BILO NIKDAR V PRIVILIGIRANEM POLOŽAJU
V cetinjski tovarni OBOD so
prilagojeni zahtevam jugoslo- tovarne OKI zadovoljni! vanskih standardov (JUS) za tovrstne izdelke. Se pravih da pralnih, strojev, takšnih kot so, njti ne bi mogli uvažati. Na to
pomanjkljivost je Gorenje že Ni odvef, p6udariti, da je u-^d časom opozonlp pristojne s lo Goren u doseči tak zvezne organe, vendar poteka uvoz že naprej po starem.
GORENJE JE RAZVILO ŠIROKO MREŽO KOOPERANTOV
»priviligiran položaj«.
Glavni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Ivan Atelšek, je po vseh teh dialogih mnenja, da bi bilo verjetno najboli prav, ko bi se posamezne delovne skupnosti mah proizvodnje in osvajanja bolj zavzemale za sodelovanje v Tf - - -. ...	novih izdelkov tudi zategadelj, med proizvajalci gospodinjske
„ 1 , , 9ffn# Velenje so ker je razvU po vsej Jugosla- opreme pri nas, predvsem še morali prilagoditi konstrukcijo vyj široko mrežo kooperantov, kar zadeva proizvodnjo in na-
Sestavne dele za izdelke Go- stop na tržišču, kot pa da išče-renje proizvajajo zdaj že v o-krog 80 tovarnah v Jugoslaviji, ki skupaj z Gorenjem zaposlujejo okrog 15.000 delavcev. 22. m 24. julija so prišla iz Skoraj vse dele za pralne stro-Titograda poročila o obtožbah je Gorenje izdelamo v Jugosla-
in izvedbo pralnih strojev, ki jih izvažamo na tuja tržišča, tam veljavnim predpisom!
DIALOG OBOD — GORENJE
jo poti, da si na svojstven in splošno družbeno negospodaren način izboljšujejo trenutni položaj, oziroma zagotavljajo nadaljnji razvoj.
V. velenjski tovarni gospo-
na račun Gorenja, ki so jih iz-	viji sami! Izdelki so izredno	dinjske opreme Gorenje so za
rekli predstavniki tovarne	kvalitetni, zato se resnično po-	zdravo tekmo med proizvajalci
ObOD in črnogorskega'.. izyrš-	javlja vprašanje smotrnosti u:	gospodinjske opreme pri nas,
nega sveta.	voza sestavnih delov, npr. za	vendar za tako, ki bo težila za
V skupščini Črne gore je bi-	pralne stroje, če ustrezajo cene	napredkom, lo 22. julija med ra^pr(avp o dozdevnem, sporg lil e d cetinjskim OBODOM in velenjskim Gore-
imeli kosilo ob braslovškem jezeru. Sprejem članov evropskega hmeljarskega kongresa bo na prireditvenem prostoru ob 14. uri. Zatem pa bo krenila skozi trg na prireditveni prostor povorka s prikazi iz hmeljarstva. Tu bo govoril hmeljarski starešina, proglasili bodo hmeljsko princeso in podelili nagrade. Na jboljši prikaz prejme nagrado 500 din, sledijo pa še nagrade po 350, 150 din in tri pol 100 dinarjev.
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
njem, poudarjeno, da je posel, ki ga je .sklenila cetinjska tovarna s .kupe; iz. Madžarske, pri čemer naj bi šlo celo za ekonomsko tehnično izdelovanje in kooperacijo, zelo koristen. V Velenju in v Rade Komarju | v Zagrebu pa so mnenja o ko- ♦ nstnosfti tega poslej povsem drugačna. Po njihovem mnenju OBOD ne bi uspel sklenili pogodbe, če se ne bi. poslužil nelojalnega nastopa, .p čemer, smo pisali že 2, julija.
Predstavniki Oboda so izjavili, da ,so želeli ,iz Italije uva-
Je,	P1')^,,1stfjo.jp
(komisiji proizvajalcev gospo-
X t
i
NA VRTU HOTELA KAJUHOV DOM
v Šoštanju
Vsak večer od 17. ure dalje
PLESNA IN ZABAVNA GLASBA
Igrajo Quifc Coni bo s pevko Marijo iz Poljske Vabi kolektiv hotela Kajuliov tlom Šoštanj
V ponedeljek, 28. julija, so člani delovnih skupnosti iz lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj in velenjskega podjetja za izdelavo pohištva STIX na referendumu odločili, da sc bosta obe podjetji s 1. septembrom združili.
V lesnoindustrijskem kombinatu je od 207 glasovalcev bilo proti združitvi le 8 članov kolektiva, dočim pa je bilo v Stixu vseh 88 članov za združitev.
Združitev so v obeh podjetjih že dalj časa pripravljali in prišli do spoznanja, da bodo s skupnimi močmi hitreje napredovali. Njihovo odločitev pa so pogojevala prizadevanja tovarne gospodinjske opreme Gorenje, ki hoče izdelovati kompletno kuhinjsko opremo. Sedanje zmogljivosti Stixa pa tem zahtevam ne ustrezajo in je bilo potrebno razmišljati o gradnji takšne tovarne, ki bi zagotovila večjo proizvodnjo.
Zdaj ko sta se obe lesno predelovalni podjetji v Šaleški dolini odločili za združitev, bodo z združenimi silami in skupnim kapitalom lahko začeli graditi novo tovarno za serijsko proizvodnjo kosovnega pohištva in ohišja za televizorje »Gorenja«. Graditi bodo začeli že jeseni, na začetku prihodnjega leta pa bo stekla že poizkusna proizvodnja.
Prihodnje leto naj bi združeno podjetje doseglo vrednost proizvodnje v višini 50 milijonov dinarjev, kar za 29 milijonov več kot bi jo dosegli obe podjetji skupaj, ob koncu letošnjega leta.
Takšna perspektiva pa je bila brez dvoma tudi največji porok, da so se delavci iz lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj in velenjskega Stixa trezno in preudarno odločili za združitev.
Obvestilo
Letos mineva 50 let obstoja rudarske godbe iz Velenja. Ta pomemben jubilej bomo velenjski godbeniki proslavljali oktobra letos. Do takrat pa želimo zbrati kroniko in prosimo vse preživele godbenike, ki so v tem času na kakršenkoli način sodelovali pri rudarski godbi, da nam pri tem, pomagajo. Upravni odbor 1 godbe potrebuje fotografije z nastopov in tudi drugo gradivo.
Prosimo vse nekdanje godbenike, da se zglasijo v godbeni sobi in nam dajo , na voljo željene podatke, • fotografije in ostalo gradi- ^
VO.	j) j
Upravni odbor rudarske godbe Velenje
V ŠOŠTANJU VELIKO GASILSKO SLAVJE
Devetdeset let delovanja nekega društva je brez dvoma kronano z večjimi aH manjšimi dosežki. Za prostovoljno gasilsko društvo šoštanj lahko trdimo, da je v devetem desetletju doseglo zavidljive uspehe, šoštanjski gasilci so požrtvovalno sodelovali pri gašenju mnogih požarov, sodelovali pa so tudi pri elementarnih nesrečah.
Zato so v nedeljo, 20. julija, v Šoštanju slovesno proslavili 90-letni jubilej in hkrati tudi 100-letnico gasilstva na Slovenskem.
Naš reporter je na velikem gasilskem slavju v Šoštanju zabeležil naslednji foto-reportažni zapis:
Zbrane je pozdravil član pred-Komanda parade — IVAN sedstva gasilske zveze Slove-OJSTRŠEK. FRANC PECEČ-	nije VILI SPAT
NIK in TINE TURK
Na slavnostni tribuni so se zbrali številni gosti: republiški poslanec LOJZE NAPOTNIK, predsednik velenjske skupščine NESTL ŽGANK in mnogi gasilski funkcionarji
Po mestnih ulicah je krenila gasilska parada
Nov gasilski avtomobil
Godba »Zarja« iz Šoštanja
Na Trgu svobode se je zbralo blizu 500 gasilcev
SLOVO PRED STARIM GASILSKIM DOMOM V ŠOŠTANJU
Gasilski prapori
Kolona dvajsetih vozil	v paradi so sodelovali tudi pionirji
LIK in STIX pod skupno streho
Gasilski naraščaj
V gasilskih vrstah so tudi dekleta
\a Graško goro nova cesta XIV. divizije
aj z nami bodo gradili pripadniki JLA
Mnogi ne bodo verjeli, da so ačeli na Graško goro — našo legendarno »Goro jurišev« že graditi novo cesto. V nič manj kot desetih dneh je buldožerist Silvo Pušnik odstranil precejšnje gomile zemlje in naredil lačetna zemeljska dela na novi testi. Vzdolž novega cestišča pa so domačini že sami naredili precejšnja dela in opravili več kot 1.000 prostovoljnih delovnih ur.
Veliko zanimanje za novo cesto XIV. divizije in pripravljenost, da bi prebivalcem pomagali tud pripadniki JLA, je pokazal med svojim nedavnim obiskom v Velenju general-polkovnik Franc Poglajen. Obljubil je, da bodo pripadniki JLA sodelovali pri gradnji ceste, ker so prebivalci z Graške gore med našo narodnoosvobo-
dilno borbo aktivno sodelovali in vztrajno pomagali partizanom. Te dni sta že bila na Graški gori podpolkovnika Ahmed Hamzič in Mičo Stupar in si ogledala začetna dela. S predsednikom velenjske občinske skupščine Nestlom Zgan-kom so se domenili, da bodo inženerijske enote JLA prišle na delo v sredini septembra. Skupaj z njimi pa bomo na cesti delali tudi Velenjčani in okoličani, ko bomo ponovno začeli z veliko delovno akcijo »Mesto — vasi«.
Pomoč pripadnikov JLA pri gradnji nove ceste na Graško goro bo velikega pomena, saj bodo v pretežni meri prispevali k temu, da bo od Plešivca na vrh Graške gore že to jesen speljana nova 4 kilometre dolga prevozna cesta.
Del nove ceste na Graško goro
>>kupno s predsednikom skupščine NESTLOM ŽGANKOM in sekretarjem občinske konference SZDL JOŽETOM VEBROM, ila si dela na novi cesti ogledala tudi predstavnika JLA, podpolkovnika AIIMED IIAMZIČ in MICO STUPAR
Kdo lahko poučuje kandidate za voznike motornih vozil
VERJELI ALI NE?...
nje z
vključno moped, smejo pooblaščene oiganizacije izstaviti L tablico le takrat, ko stranka predloži potrdilo, da je opravila teoretični del izpita. Šele na to ima kandidat pravico do uporabe L tablice za poučevanje praktične vožnje z motornim kolesom na javnih cestah. Ta pogoj je upravičen predvsem iz razlogov, ker se kandidat samostojno (brez spremstva inštruktorja) poučuje praktične
Tale tovornjak smo ujeli v objektiv na vrhu Graške gore
Da bi se preprečile in odvrnile nevarnosti za udeležence v prometu na javnih cestah in izboljšal javni cestni promet, je izšel zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah, ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 20/69. V tem zakonu je določenih precej novosti tako v pogledu samih pravil vožnje kot tudi priprave kandidatov za voznike motornih vozil ter pogojev, predpisanih za inštruktorje, ki so pooblaščeni za poučevanje kandidatov za voznike.
V	tem obvestilu imamo namen seznaniti javnost posebej o nekaterih dopolnitvah temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah, ki se nanašajo na pripravo kandidatov za voznike motornih vozil, kakor tudi pogojev, ki jih morajo izpolnjevali inštruktorji.
V	določbah 111. a člena zgoraj omenjenega zakona, ki se bodo pričele uporabljati od 1. julija 1970, je določeno, da se za voznika inštruktorja šteje tisti, ki je napravil izpit za inštruktorja pred pristojno komisijo za vozniške izpite. Izpit za voznika inštruktorja lahko dela oseba, ki je dopolnila 23 let starosti, da je končala osemletno šolo in ima najmanj 3 leta vozniško dovoljenje za motorno vozilo tiste kategorije, za katero se mu daje dovoljenje poučevati kandidate za voznike, in ki v zadnjih 5 letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ogrožanja prometne varnosti. .
V	111. d členu citiranega zakona, katerega določbe se že uporabljajo, je določeno, da	v sme kandidat, ki se pripravlja ~°nienjene teze. za vozniški izpit, voziti po jav- Ta ukrep je treba sprejeti nih cestah motorno vozilo ti- s strpnostjo in gospodarstveno ste kategorije, za katero se pri- razumnostjo, da bi se tako zo-pravlja, če ga vozi pod nad- pet povečala proizvodnja zorstvom voznika inštruktorja, mesa ter vskladil odnos med
katerega pooblaščene organiza- vožnje in je obvezno, da obvla-	Vaščani Paške vasi in Go-
cije ne morejo izdati prej, pred- da cestno prometne predpise.	renja so na raznih sestankih
no prosilec ne izkaže, da je Po spremenjenem in dopol-	že večkrat izražali željo, da bi
sposoben za voznika določene njenem 116. členu temeljnega	PTT Celje uredilo dostave po-
kategorije. zakona o varnosti cestnega pro-	šte tako, da bi le-to ljudje
, , ... meta sme voznik z vozniškim	dobivali vsak dan. Sedaj jo
D.GJfe na obvezno navodilo dovoljeniem za motorna vozila	dobivajo ob torkih, četrtkih'in
, pn izdajanju posebnega B kate ije (osebni avto), vo-	sobotah in tako dobivajo ne-
znaka (L tablice) za pouceva- ^ tudj motorna vozila p ka.	deIjsko in ponedeljsko časo-
' motornim kolesom, tegorije (traktor s priklopnikom	pjsje šele v torek. V teh dveh
ali brez njega). Na podlagi tega	krajih je tudi 13. obrtnikov,
— -----i,:	ena trgovjna jn pj-ecej delav-
se lahko vozniku, ki že ima vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije, potrdi v dovoljenju tudi F kategorijo, če voznik to zahteva. Zahtevku mora priložiti zdravniško spričevalo, da je zmožen za vožnjo motornih vozil F kategorije.
Iz pisarne oddelka za občo upravo SO Velenje
cev in kmetov. Vsi ti bi naročili še marsikateri časopis, če bi bila dostava dnevna. Kljub temu pa je ob četrtkih toliko časopisov, da pismonoše prenos komaj zmorejo. Ni lahko nositi 20 do 30 kg težke zavo je časopisov. Ljudje se res čudijo, da ne dosežejo uresničenje svojih želja po vsakodnevni dostavi pošte, kajti znano je, da so v bivši Jugoslaviji to dostavo že imeli, čudijo pa se tudi tembolj, ker je vsem znano, kaj sta ti dve vasi v času
i j- i-i	,, ». : i .•„..„ „,.„]	cm„ NOB žrtvovali, danes pa niso
Zarad^vehke ponudbe ziv.- sokrivega prebrskaJ^bo^ma- ^^ d&	ge ..P tako
Obvestilo živinorejcem
iaradi velike ponudbe živi-	sokrivega prekrška se bo s
ne, nizkih odkupnih cen v lan-	tralo vsakega udeleženca pri	* '
skem letu ter nezainteresira-	zakolu in podaji mes*.	^Zovno^o vTož H prošnjo
nosti za rejo goveje z.j.ne,	Vsako "padanje prekla-	predstavnikov mno-
se je stalez živine občutno	danje m razkladanje živine	i . > ■ ■ nhrlni.
zmanjšal. Obveščamo občane	ter mesa v medobčinskem pro- S^^Sf smo res če se
- živinorejce, da po odlo-	metu se mora opravi jati samo £r.Radov«lm smo res, ce se
ku o prepovedi klanja telet in	na podlagi potrdil in pregleda bo nJlh zeIJa uresničila.'
jagnjet (Ur. list SFRJ št.	pristojne veterinarske mspek-
45/65) smejo v zakol teleta	cije.
križanih pasem 90 kg, teleta Mesnice, gostišča, hoteli in čiste pasme 120 kg in teleta	drugi — ne sprejemajte mesa buše 60 kg telesne težine. V	in mesnih izdelkov v hladil n-i-smislu določil temeljnega za-	ke, če ineso in mesni izdelki kona o ukrepih za pospeše-	niso bili pregledani po veteri-vanje živinoreje in zdravstve-	narski službi. Po določilih že va žena, in ono, ki zanjo vernem varstvu živine, če je to	citiranega temeljnega zakona jame, da je žena ne pozna, potrebno za povečanje staleža	je lahko občan kaznovan za živine, se sme omejiti ali pre-	tovrstne prekrške do 300.000 povedati klanje posameznih	dinarjev, pravne osebe pa do vrst in pasem naraščaja izpod	1,000.000 dinarjev.
Inšpekcijske službe pri skupščini občine Velenje
Z. K.
ISKRIVOSTI
Vsak moški ima dve strani: tisto, ki jo pozna njego-
Najboljši čas za možitev je pri ženski 35. leto. Takrat je lahko prepričana, da je to njena poslednja ljubezen.
Na javni cesti se sme učiti vožnje motornega vozila tudi nekdo, ki mu ne manjka več kot eno leto do starosti, predpisane za vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, na katerem se uči voziti. V času učenja za voznika mora imeti kandidat pri sebi zdravniško spričevalo o spo-
proizvodnjo in potrošnjo.
V izjemnih primerih se lahko koljejo tista teleta, ki iz zdravstvenih razlogov niso primerna za rejo do predpisane teže. Mnenje in dovoljenje za zakol daje izključno veterinarska služba. Pristojne in-
ipi ICC V U 1 W	KJ	auu-	V	1	•• I	, VI	•	1	VV.
sobnosti za vožnjo motornega	Spekcijske službe pri skupsci-vozila in ga na zahtevo delav-	ni občine Velenje bodo v vsa-c a organa za notranje zadeve,	kem primeru nezakonitih (neki kontrolira in ureja promet,	legalnih) odkupov telet, živine tudi pokazati. Iz tega sledi, da in nato črnih zakolov ter pro-smejo inštruktorji poučevati sa- dajo mesa v neprimernih pro-ino tiste kandidate za voznike,	štorih ukrepale po določilih ki so že bili na zdravniškem	temeljnega zakona o ukrepih pregledu za ugotavljanje spo- za pospeševanje živinoreje in sobnosti za opravljanje vozni- o zdravstvenem varstvu živine škega izpita. Zdravniško spri- (Ur. list SFRJ št. 16/65) ter čevalo je tudi pogoj za izdajo kršitelje predlagale občinske-posebnega znaka (L tablice),	mu sodniku za prekrške. Kot
LETOVANJE IN DNEVNA TABORENJA ZA MLADE
Mladim iz šaleške doline iz Velenja, Šoštanja, Topol-tudi letos med počitnicami ne šice in Pesja. Otroke iz Vele-bo dolg čas. Precej jih bo si nja bodo, podobno kot lani, starši preživelo del počitnic! vozili v Šoštanj z avtobusi, ob morju ali v planinah, mno-j Udeležencem dnevnih tabor-gi pa si bodo poiskali raz-1) jenj ne bo dolg čas, saj bodo vedrilo tudi sami. Sicer pa je i zaposleni z raznimi igrami oz. za oddih in prijetne počit-i tekmovanji v spretnostih, od-
nice mladih tudi tokrat poskrbela občinska zveza prija teljev mladine Velenje. Za zdravstveno prizadete otroke ter za samoplačnike je pripravila letovanje v Baski na otoku Krku, od 4. avgusta naprej' pa bo pripravila skupaj s taborniškim odredom Pustega gradu iz Šoštanja dnevno ta borjenje otrok v Šoštanju.
Okrog 120 otrok iz šaleške doline bo odšlo 14. avgusta na dvotedenske počitnice v Baško na otoku Krku. Na morje pojdejo predvsem zdravstveno prizadeti otroci, se pravi tisti, ki jih je predlagal zdravstveni dom. Pridružili pa se jim bodo še šolarji oziroma malčki, za katere pa bodo starši1 v celoti plačali oskrbnino.
Lani je občinska zveza prijateljev mladine Velenje organizirala v sodelovanju s taborniškim odredom Pustega gradu iz Šoštanja prvič dnevna taborjenja otrok. Udeležba je bila nadvse spodbudna, saj
šli bodo na krajše izlete, dovolj časa pa bo tudi za kopanje v šoštanjskem bazenu, denar, ki ga bodo starši namenili za dnevna taborjenja, bo dobro naložen. In še cena: za enkratno taborjenje bo treba odšteti 6 dinarjev, in sicer 4,5 dinarjev za hrano (za kosilo in dve malici), 1 dinar za prevoz in 0,50 dinarjev za vstopnico za kopališče. Drug potreben denar pa bodo na prošnjo občinske zveze prijateljev mladine prispevale delovne organizacije.
Vse je kazalo, da bodo letos mladi Velenjčani lahko prvič letovali tudi na Češkoslovaškem. Predstavniki občinske zveze prijateljev mladine iz Žalca so namreč ponudili Velenjčanom več prostih mest za letovanje v pionirskem domu Plasy blizu Plzna. Za to letovanje je bilo med mladimi precej zanimanja, vendar pa z odhodom na
Mojo pozornost so pritegnile številne diplome in priznanja, ki so obešena v glasbeni sobi rudarske godbe. Pregledoval sem jih in se spomnil na človeka, ki ima po mojem mnenju največ zaslug za mnoge dosežene uspehe godbenega aktiva v zadnjem desetletju.
Bilo je pred dvanajstimi leti, ko je rudarska godba komaj životarila. Čeprav je godba imela tradicijo, je bilo potrebno začeti znova. To odgovorno nalogo so zaupali kapelniku Ivanu Ma-rinu, ki je v Velenje prišel i iz Šoštanja. Tam je že od l 1946. leta vodil delavsko rudarsko godbo Zarja. Nova naloga za izkušenega kapel-nika ni bila lahka. Zmogel jo je lahko le človek, ki je bil prizadeven, vztrajen in sposoben. Vse te lastnosti pa so vseskozi odlikovale kapelnika Ivana Marina.
V Velenju je začel delati, lahko bi rekli ustvarjati iz nič... Najprej je zbral okrog sebe mlade godbenike. Dejansko to še niso bili, ker so se začeli šele učiti. Po enem letu pa se je ka-pelnik Marin že lahko predstavil javnosti s povsem prenovljeno rudarsko godbo, s 45-članskim kolektivom novih godbenikov.
Sam se rad spominja teh časov. Takole je pripovedo-
val: »Ni bilo lahko. Uspeli smo zato, ker smo bili vsi skupaj prizadevni. Sest mesecev smo imeli teoretičnega pouka, preostale mesece pa smo že vadili na instrumente. Vadili smo ves dan, sam sem delal tudi več kot dvanajst ur. Vendar mi ni žal. Še danes sem ponosen na mnoge godbenike, ki so takrat začeli igrati in so vzdržali vsa leta.«
Človek skoraj ne bi vedel, da je Ivan M^rin od Ietoš- 'i njega aprila že v pokoju. Se *< vedno ga srečujemo na poti od svojega doma do glasbene sobe rudarske godbe. Večkrat pa prime tudi v roke dirigentsko palico. Največja dediščina, ki jo je
Ivan Marin j|
zapustil pred upokojitvijo, je brez dvoma močan in dobro usposobljeni več desetčlanski godbeni aktiv. To so zanesljivi godbeniki, na katere se lahko tudi njegov naslednik vedno zanese.
»Najbolj srečen sem po vsakem nastopu,« je dejal Ivan Marin. »Takrat vidim, da celotna godba obvlada instrumente. Aplavz poslušalcev pa daje novih vzpodbud za nadaljnje delo.«
Letos slavi velenjska rudarska godba 50-letnico.
se jih je udeležilo nad 1.600].
CSSR ni bilo nič, ker so Žal-
Pred spomenikom na legendarni »Gori jurišev«
mladih. Zato so se tudi letos lčani sami zbrali zadosti prijav, odločili za organizacijo dnev- \ Velenjčani pa, ki so se prija-nih tabor jenj, ki se jih bodo I vili za letovanje, so bili kar J ideležili pionirji in pionirke 'precej razočarani.
pravljajo. Med organizator- ffl ji slavja pa najdemo spet Ivana Marina. Pravi, da dokler bo v Velenju, bo živel za godbo. To mu resnično tudi verjamemo.
Vsi, ki Ivana Marina dobro poznamo, cenimo njegovo požrtvovalnost, sposobnost in prizadevnost. To dokazuje tudi Kajuhova nagrada, s katero je bil nagrajen pred štirimi leti. Zdaj, ko je stopil v zasluženi pokoj, pa rade volje in prav gotovo s hvaležnostjo sprejemamo njegovo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje.
'• 4;
Nanjo se že temeljito pri- (y
*
v:
i>,
Najbrž ne ve nihče, da so imeli tudi v Ameriki ženo kozmonavtko. Ekipa, ki je pripravljala polet z njo, je ohranila to skrivnost zase. A eden izmed dokumentov je vendarle zagledal luč sveta.
Bilo je to pred nekaj meseci. Pogumna žena se je imenovala Lila Perkins. Bila je gospodinja in .se je prijavila povsem prostovoljno za polet. Tako so nekega jutra ob šestih dali gospo Perkins v kapsulo. Poglejmo, kaj se je potem dogajalo.
—	Tukaj kontrolni stolp. Ali je vse v redu, gospa Perkins?	\
—	Hvala, vse je v redu, gospod Mahony.
—	Pričenjam šteti sekunde: deset, devet, osem, sedem...
—	Samo trenutek, gospod Mahony!
—	Kaj je zdaj?
—	Zdi se mi, da nimam zaprtih vseh z.adrg.
—	Kontrolni stolp, pošljite nekoga naj pregleda zadrge gospe Perkins.
—	Gospod Mahony?
—	Prosim, gospa Perkins!
—	Ali se vam zdi, da sem prav storila, ko sem izbrala astronavtsko obleko v srebrni barvi in zeleno masko za kisik?
—	Gospa Perkins, trikrat ste že od zjutraj menjali svojo obleko. Ne moremo več čakati!
—	Bolje bi bibo, če bi izbrala kakšne bolj nevtralne barve, kajti v vesolju bom čez dan in ponoči!
—	Krasni ste videti, gospa Perkins. Ali ste zaprli vse zadrge?
—	Vse.
—	V redu. Deset — devet — osem — sedem ...«
KAJ
JE ZDAJ?
—	Gospod Mahony!
—	Spet!
—	Pozabila sem nekaj reči svojemu možu.
—	Toda, prosim vas gospa Perkins, odlagate zgodovinski trenutek!
—	Toda to je zelo pomembno!
Kontrolni stolp je posredoval gospe Perkins zvezo Z njeno hišo in ona se fe oglasila:
—	Halo, dragi! Ali si našel zajtrk v hladilniku? Ali so prispeli fotoreportcrji, da bi slikali tvoj zaskrbljeni obraz, ko se bom jaz sprehajala po vesolju? Pazi, da ne stopijo v spalnico! Nisem utegnila pospraviti postelj. Doma bom čez tri ali štiri ure!
—	Prosimo, gospa Perkins, pričeli bi s potekom!
—	Kako ste dolgočasni. Sicer pa sem pripravljena.
—	Deset — devet — osem — sedem ...
—	Gospod Mahony!
—	K vragu! Spet!
—	Kaj naj počnem nad Avstralijo?
—	Poiskati morate luči Perta!
—	Ali naj pritisnem črni gumb, ko se pokaže zelena luč, ali belega, ko se pokaže modra? Tega si nikakor ne morem zapomniti!
—	Gospa Perkins, trikrat smo prepleskali notranjost kabine, več kot štirikrat smo spremenili tablo z instrumenti, da bi zadovoljili vaš okus, naredili smo v kabini toaletno mizico z ogledalom... zdaj je dovolj!
—	Prav, če se vam tako mudi!
—	Pričenjam šteti sekunde: deset — devet — osem — sedem___
—	Gospod Mahony!
—	Šest...
—	Gospod Mahony!
—	Pet...
—	Gospod Mahony, ali me slišite?
—	Štiri...
—	Gospod Mahony, jaz vas kličem!
—	Tri...
Gospod Mahonyyyy!
—	Dva ...
—	Jo j...
—	Kaj je zdaj?	J
—	Zdi se mi, da se mi je spustila zanka na nogavici ...
To je konec dokumenta. Nihče ne ve, ali je gospa Perkins zares poletela v vesolje. Edino gospod Maho-ny bi mogel odgovoriti na to vprašanje, ko ne bi živel od takrat dalje v nekem zavodu za zdravljenje, kjer venomer ponavlja:
—	Deset — devet — osem — šest — pet — štiri...
GOVORNIK V ŠKRIPCIH
In tako, dragi poslušalci, lahko sklepam, kultura vedno bolj prodira med najširše plasti. Vedno bolj postaja last vseh nas. Mar ni to nadvse razveseljivo? Je, pravim. Kajti sedaj se izpolnjujejo upi naših velikih mož.
Oprostite, katerih velikih mož, sprašujete, tovariš? Ne vi, vi, ki sedite za njim. Tamle zadaj, da. Oh, imeli smo celo vrsto velikih mož, ki so gojili najgloblje nade, da bo nekoč vse tako, kot mora biti. Za to so prelivali kri, veste. Cas mi na žalost ne dopušča, da bi zahajal v podrobnosti, toda o njih ste slišali v šoli.
Torej, kakor sem rekel: kultura cvete in tako je prav. V tem vsi soglašamo. Kultura je srce, ki utripa za bodočnost, so pljuča, s katerimi narod diha.
Kako tovariš? No, no. Obžalujem. Toda jaz nimam vendar prav nič opraviti z zdravstvom. Zadolžen sem za kulturo, kakor vam je dobro znano in ob kulturnem prazniku moram spomniti slednjega občana, kako zelo smo napredovali, kako je v sleherno tovarno, vas, dom prodrla kulturna zavest, ki bo pomagala pri rasti in razvoju vsesplošne potrebe po kulturnih dobrinah.
Nikar tako, tovariš, za dobrega občana se ne spodobi pripomba, da ga figo briga vse razen vprašanja, kdaj bo lahko odšel v zdravilišče, ki mu ga zavod noče plačati, sam ga ne imore, telesne nadloge pa ga tarejo vse bolj, pete si brusi zaman po neštetih uradih, ki ga pošiljajo od vrat do vrat in od praga do praga! Ne bi šel v podrobnosti, toda kultura napaja bolne, krepi duha in je poroštvo za prihodnost! Veliki Prešern ni zaman preroško vzkliknil, da se nam bodo vremena zjasnila. Že nekaj skromnih podatkov dokazuje, koliko več ljudi kupuje časnike, jih bere, kakor je bilo to kadarkoli doslej. Seveda ni svetlobe brez scnce, in ob tej priložnosti bi poudaril, da statistike na žalost kažejo, kako se vse bolj širi zanimanje za pogrošno knjigo, za strip.
Dovolite, prosim, ne slišim. Sicer ni niti dostojno, niti primerno segati govorniku v besedo, vendar — torej zaradi Zmagovalca v vesolju se razburjaš mladenič? Da ga ni moči kupiti v naši trgovini? Čudno, kolikor vem, so vsi vogali založeni z njim. Jaz sam sem ga naročil naravnost v tiskarni, tako otroka nimata težav z letanjem ponj.
Toda, če izvzamemo plažo, ki tako kvarno vpliva na mladega človeka, smo drugače doživeli velik razvoj. Naravnost preporod. Da, preporod. Tu je, v nas je, kajti v nas živi pojem kulture. Ni naroda brez
njegove kulture. Kultura so knjige, je gledališče, so koncerti in kar je še takega.
Da, gledališče. Dovolite mi, da se malo zaustavim pri gledališču. Niti najmanj ne dvomim, da bi bil med vami kdo, ki ne bi vedel, kaj gledališče pomeni. Tudi sami smo že pripravili igro.
Ne, ne stopaj mo s steze, tovariš, gledališče je sestavni del naše kulture in zdaj ne bo ... ker je bila tista zadeva zasebna, ne more nihče nič za to, da sta si igralki skočili v lase, torej, kot sem rekel, naša dolžnost je, in ne samo naloga, da podpremo naše osrednje gledališče. Tako so se odjočila tudi druga podjetja, in mi vendar ne moremo, ne smemo zaostajati, saj nismo manj vneti za kulturo!
Da, da, vem, da izdelujemo pralne praške in milo, še dobro, da smo se lahko preusmerili na to področje: vem, da rte dohajamo drugih velikih podjetij, ki si lahko privoščijo izlete v tujino, pa strokovnjake v tujini, pa obiske tujih strokovnjakov doma, podjetij, ki sledijo najnovejšim dosežkom na tem področju, toda s tem še ni rečeno, da nismo ogreti za našo, narodno kulturo. Da nimamo smisla zanjo. Nasprotno, poudarjam in vem, da vam govorim vsem iz dna srca, da govorim v imenu vas vseh: mi cenimo kulturo in bomo to tudi dokazali. Podprli bomo gledališče.
Kako ga bomo? Ne, tovariši, brez skrbi. Ne bo vam treba segati v žep. Saj mi je znano, da se kopičijo izdelki v skladišču in so prejemki pod poprečjem. Gledališče bo gostovalo pri nas s tremi predstavami, vam pa ne bo treba nič drugega kot obiskati jih. Je že domenjeno. Nekaj pa smo tudi pripravljeni žrtvovati, tovariši, kajne. Tri večere pa bodo že ... Ce samo pomislimo, kaj pomeni kultura! Dp-volj, dovolj ugovorov! Ponoči pač ne sejemo in sadimo krompirja, dragi moji. To moraš opraviti zjutraj pred službo, ali pa po njej, če si nisi izvrtal bolniškega dopusta.
Torej, vsem v vednost: predstave bo plačalo podjetje. S tem bo prispevalo svoj delež k splošni kulturi, utrdilo ozračje v naši domovini.
In ker smo že pri tem. Menim, da moramo goste tudi obdarili. To se razume samo po sebi in tudi spodobi se. Tako počenjajo omikani ljudje med seboj. Tako se utrjujejo prijateljske vezi. S tem bomo pokazali svojo voljnost za kulturo, svoj smisel za prireditve, za gledališče, stopnjo, ki se nam je ni treba sramovati.
Hm, že spet vi, tovariš, s srčnimi in ledvičnimi težava-
PASKI KOZIAK - legenda In stvarnost

Na dan poroke se svatje najprej zberejo na ženinovem domu. Zatem se odpravijo v sprevodu na nevestin dom. Tu ima glavno besedo Spet camar in godci, ki so glavni izvajalci svatbe. Ko pridejo pred hišni prag nevestinega doma, najdejo hišo zaprto. Ko jim po trkanju končno odpro, vodi razgovore camar, ki se dela kot ne bi prišli po nevesto, pravijo recimo, da iščejo kravo, ki se jim je. izgubila na paši ali kaj podobnega. Nato šele počasi preidejo k stvari in nazadnje povedo, da so prišli po nevesto. Z nevestine strani jim odgovarjajo, da je nimajo in podobno. Da jih ne bi preveč mučili jim pošljejo iz hiše namesto neveste okrašeno mačko, petelina ali otroke. Vse to izzove dosti smeha in veselja, šele ko se na vratih pokaže nevestina družica (prva priča), za njo pa nevesta, se zavejo, da gre za res. Ob tem se lahko spet vprašamo od kod in zakaj ta dejanja, ki prikličejo smeh?
Strokovnjaki so mnenja, da gre tu za ostanke magičnih obrambnih dejanj, ki naj bi odvrnili pozornost zlih duhov lici — družini.
Zatem se ves svatovski sprevod napoti v cerkev, nato naprej na ženinov dom, po-
več kot smo imeli priliko spoznati pri sedmini. To tudi dokazuje, kako velik pomen pripisujejo osnovni družinski celic — družini.
Zanimivo je tudi, če predstavimo ožje spremstvo poro-čencev, oba sta imela po tri
Svet pod Špikom
tem pa na nevestin, kjer je pojedina ali gostija. Ta traja po več dni, Kozjačani se spominjajo, da tudi po ves teden. Ker so poroke v zimskem času okrog pusta, ko je na kmetijah najmanj dela, je to mogoče. Razumljivo, da morajo za številne ljudi in zaradi dolgotrajnosti gostij, pripraviti obilico raznovrstnih jedil in dobrot. Zato kmetije žrtvujejo za to priložnost še
(13)
priče (po pomenu si sledijo prva, druga, tretja), pogoj pa je, da morajo biti vse poročene. Prvi priči ženina rečejo tudi starešina, medtem ko ženini družica. Na gostiji sedita poročenca v sredini, na vsako stran poleg staršev pa omenjeno ožje spremstvo.
Veseli del gostije se začne s prihodom fantovske družbe (pravijo ji oglari). Tedaj camar kot vodja slavnoati otvo-
ri plesz družico (prvo pričo), ki jo med plesom poda najbližjemu fantu, nato gre po drugo plesalko in to počnejo tako dolgo, dokler niso vse ženske na plesišču. Ob tem je zanimivo, da moške priče ne smejo plesati.
Vmes pobirajo denar, to dejanje imenujejo larmo, da z njim obdarijo godca in kuharico. Vpričo vseh pa so seveda obdarili tudi nevesto in ženina z raznovrstnimi darili.
Posebno pozornost zasluži posebnost in ropot, ki ga uprizorijo med plesom z vriskanjem, udarjanjem ob po-krivalke in s petjem fantovske družbe. Vsi našteti pojavi imajo magični pomen, ki se ga seveda danes ne zavedajo več, da naj bi odganjali zle duhove. Enak namen pa hoče doseči obilno zauživanje jedil na gostiji, preko fizioloških potreb, s čemer naj bi zadovoljili duhove rajnih.
Konec poroke »simbolično oznani ženin, ko plešejo šta-
mi. Razumem, kajpak, da razumem, jaz sem kulturen človek, jasno mi je, da vas vaša bolezen tare, kajti nadloge so v hiši vedno odvečne. Toda darilo se spodobi, poudarjam. Darila so bila, so in bodo izraz naše omikanosti. Kako? Da, poznate te reči, saj že dolgo zahajate zaradi svoje bolezni k zdravnikom? Prosim, prosim lepo, ne bomo se spuščali zdaj spet na čisto drugo področje, to je jasno. Končno smo se zbrali, da bomo slišali o nečem vzvišenem, nevsakdanjem, o srčiki slehernega naroda, o njegovi kulturi, ki nas je vzdignila na raven drugih narodov.
In tako, menim, bo najlepše darilo, da boste, prvič prišli vsi k predstavam, drugič pa lepo ploskali. Najti moramo nekaj deklet, ki bodo igralce pozdravila in jim izročila zavitke našega pralnega praška in mila, vse lepo zavite v celofan in povezano z rdečim trakom. Vsakdo daruje, kar more. Glavno, da je od srca. Potem gre k srcu, kot poje ljudska pesem.
S tem bi se torej na kulturni praznik oddolžili tudi glavni kulturni ustanovi, omenili bi le še, da mi že nekaj časa leži na srcu še en problem.
Samo trenutek, tovarišica, nemudoma bom pri kraju. O knjigah je beseda, veste. Da, vas to niti najmanj ne briga, ker morate domov. Vem, da morate, toda zadeva je pereča. Pred kratkim sem moral poročati centralni knjižnici, kako deluje naša podružnica. Vsi veste, da je knjiga naša najboljša prijateljica, vir izobrazbe, neizčrpna zakladnica našega jezika. Stoletja smo se bojevali za ta naš jezik, zdaj pa, ko imate na razpolago knjige, ne prihajate ponje. Ne slišim — malo tiše v dvorani, prosim, potrpite, kaj ste rekli? Da ne utegnete brati? Da si to lahko privoščijo tisti, ki imajo čas in denar? Dobro veste, da tisti nimajo ne časa ne denarja. Vrhu tega si morate nenehno odpirati obzorje, prav zato, ker za to niste imeli dovolj priložnosti. Človek vendar ne živi samo od kruha! Da, zares, s skupnimi močmi smo uredili čitalnico in nakupili knjig, zdaj pa samevajo. Napisati sem moral v poročilo, da si je izposodilo knjige bore malo članov našega kolektiva. 2al mi je zaradi tega. Če hočem biti odkrit — sram me jč. Mar zares ne morem vžgati v vas ognja želja po kulturi? Naj ostajamo na repu?
Nove hiše imamo. Stanovanja imamo. Televizorje imamo. Pred tovarno stoji cela vrsta avtomobilov. Na morje odhajamo. Knjižnica pa sameva.
Ne odhajajte še! Naj res zapišem v poročilo, da je bilo izposojenih samo dvajset knjig? Ker vas je oviralo toliko dela, da niste utegnili? Ka-
jer (polko), s tem ko sname nevesti kranc z glave in si ga natakne na svoj klobuk.
Poroko oziroma ohcet, kot pravijo na Kozjaku, so v tem zaporedju dogajanj izvajali še pred trinajstimi leti, medtem ko jo danes prirejajo že v skrčenem obsegu in marsikatera prvina nima več svojega mesta med ženitovanj-skimi običaji.
I
LETNI OBIČAJ
Kot smo spoznali pri važnih mejnikih človekovega življenja, kako so se ljudje bali nesreče in si želeli sreče in zadovoljstva v življenju, kar so skušali doseči z magičnim vplivanjem, tako je bilo zanje rodovitnost zemlje in živali prav tako velikega pomena, kar so priklicali na enak način. Poljedelstvo in živinoreja sta bila na Paškem Kozjaku pod vplivom verovanja, kar še danes lahko opažamo. V letnih običajih najdemo sledove čaščenja duha rasti, na katerega so vplivali z raznimi obrambnimi dejanji in darovanjem. Tudi tu najdemo žrtvovanje rajnim, da naj ti odvrnejo nesrečo od gospodarstva (njiv in živali). Kr-
ko? Da avto potrebuje dnevno nego, knjiga pa že lahko počaka? Prosim, menim, da ga vsak dan zares ni treba oprati od vrha do tal, dvakrat tedensko tudi zadostuje, iz izkušnje vem. Če človek hoče, najde čas. Nekoč so ljudje hlastali za pisano besedo, danes, danes, ko je imajo na voljo na vseh koncih in krajih, pa jim zanjo ni mar. Naj vam povem, da v letošnjem letu ni bila prodana niti ena knjiga v naši knjigarni!
Ne, »dovolj, nehaj že!« končal bom, kot je moja dolžnost. Zadolžen sem za to. Opravljam sveto dolžnost. Poslanstvo kulture je, kot sem že nekajkrat naglasil... Ne, dovolite mi do besede. Ne uganjajte neslanosti. Jaz, da govorim puhlosti, ki naj si jih vtaknem za klobuk? Jaz, da sem tisti, ki ima v knjižni omari samo hrbte knjig, ki mi jih je izdelal kovačev fant! Namesto v knjigarno, da raje zavijem v krčmo? Ne vežite otrobov. Jaz odgovarjam v tej naši skupnosti za kulturo in zanjo se nesebično razdajam. Kako, da le v besedah in mislih? Jaz, ki sem se bojeval za ureditev kulturne dvorane, ki sem dosegel, da bo boljša soba v krčmi dostopna mladini, kadar se bo hotela zabavati. Jaz, ki sem pokazal s prstom na neprimerne prostore naše kmetijske šole, v kateri so naši otroci požirali prah in smrad? Da, ukinili so jo po moji zaslugi, kajti taka šola je za nas sramota. Da pa sem se potrudil za novo gostišče, namesto, da bi zgradili novo šolo? Lepo vas prosim, tovarišica, najbrž niste seznanjeni z zakoni dolgoročnega načrtovanja, kot se temu pravi! Turisti piinašajo denar, devize vendar, šola pa je v breme, to ve vsakdo. Najprej moramo od turizma, ki ga je treba čimbolj razviti, dobiti sredstva, potem pa bomo mislili tudi na šolo in kulturne domove, na zdravstveni dom in zdravnika.
Kdo pravi, da sem jaz kriv za zavoženo kulturno politiko v našem kraju, kaj? Jaz sem, tako rekoč, prvoborec za kulturo, nikoli ne pozabljam, kaj je zapustil nam, svojim kulturnim ipotomcem, dedičem, Prešeren v oporoko. Kaj Aškerc, Cankar. Zatorej, tovariši in tovarišice, naj končam: napredek in prosveta, to naša bo...
Čudno, lahko točiš krvave solze, pa jih ne gane. Obrnejo ti hrbet in odidejo, kot da se jih kultura ne bi tikala, kot da ne bi bila njihova zadeva, njihov problem, kot da jih ne bi brigalo, kako bo jutri. To nespametno životarjen je iz dneva v dan, brez velikih smo trov. Narod brez kulturnih potreb je kot drevo brez krošnje. Saj vendar brez kulturne potešitve ni napredka ne razvoja. Zatorej —Ah, Micka, polič mojega na mizo, da preže-nem grenkobo!
ščanstvo pa je dalo letnim običajem novo preobleko, spremenilo posamezna dejanja in dalo posameznim sestavinam drugo vsebino in pomen (npr. velika noč, božič itd.).
PUSTNI ČAS
V tem času že čutimo, da je dan precej daljši in sonce močnejše. To je v spominu ljudi, ki so bili predvsem odvisni od narave, vzbudilo misel na pomlad in poletje, na letne čase, ki dajejo človeku nujne dobrine, brez katerih ne bi mogli živeti. Zato je bil pust od nekdaj čas predpo-mladanskega čaščenja kulta (božanstva — duha) rasti oziroma plodnosti. Ker štejemo pustne običaje med najbolj razširjene in ohranjene, osvojilo jih je tudi mesto, še posebej na Kozjaku, najdemo med njihovimi sestavinami še zanimive magične pojave.
Ime pust prihaja od meso-pust, ker so v starih časih od pusta do velike noči opustili vse mesne jedi in tudi beljenje z mastjo.
Nadaljevanje prihodnjič
1. avgust 1969
ŠALEŠKI RUDAR
Stran 7
šport š p o r t š p o r t
v Atletski klub Velenje je v kratkem času obstoja organiziral že drugo veliko tekmovanje na stadionu ob Jezeru. Tokrat so se pomerile med seboj moške atletske reprezentance Slovenije in Veneta (pokrajina severne Italije). Vse atletske, naprave so bile odlično pripravljene, tako da so omogočale doseganje najboljših rezultatov. To potrjuje tudi nov slovenski rekord štafete 4 X 100 m.
Pomlajena reprezentanca Slovenije je že drugič pre-l magala reprezentanco Veneta s 67 : 61. Mladi atleti so vložili vse sile, da bi opravičili nastop za reprezentanco. Že v prvih disciplinah — teku na 110 m z ovirami in metu krogle pa so zabeležili dvojno zmago. Zmagi na 100 m in 400 m pa sta slovenskim atletom dali še več poleta, tako da so na polovici dvoboja že imeli zagotovljeno zmago.
Jugoslovanski rekorder Mi-lek je preskočil 203 cm v višino, Prežel j je osvojil prvo mesto v troskoku z rezulta-
tom 14,38, Pečar je zmagal v metu diska z rezultatom 50,71. Kljub temu, da so v teku na 1500 m in 5000 m pobrali dvojno zmago Italijani so slovenski atleti pred štafetnim tekom vodili z 65 : 56.
Tek štafet je spravil na noge okoli 200 gledalcev, ki so kljub vročini vztrajali do konca dvoboja. Slovenska ekipa v postavi Pisič, Kocuvan, Carli, Mele je dosegla republiški rekorcl z rezultatom 41,8.
Prvi trije tekmovalci v vsaki panogi so prejeli zlate, srebrne in bronaste kolajne,- zma-
ske
občin-
V imenu pokrovitelja TGO	Podpredsednik atletske zveze
Gorenje, je tekmovalce po-	Slovenije Mirko Pak: »Dvoboj
zdravil TODOR DIMITRIJE-	je bil lepo pripravljen.«
VIČ
govalna ekipa pa je prejela kristalni pokal, ki ga je darovala občinska zveza za telesno kulturo Velenje.
Ob koncu so vsi nastopajoči in vodstvi reprezentanc izrekli priznanje za odlično pripravljeno in ekspeditivno izvedeno tekmovanje.
Izjava vodje Veneta dr. Ca-sarottija — Velenje je na nas napravilo izjemen vtis in organizatorjem velja vse priznanje. Z izidom dvoboja smo zadovoljni, saj smo nastopili oslabljeni. Ko se bomo vnovič srečali se bomo skušali oddolžiti za poraz.
Podpredsednik atletske zveze Slovenije dr. Pak je izjavil — Dvoboj je bil dobra propaganda za nadaljnji razvoj atletike v Velenju. Tekmovanje je bilo lepo pripravljeno. Slovenskim reprezentancam vsa pohvala, saj so se borili po svojih močeh.
Predsednik atletskega kluba Velenje Franc Žgank pa je dejal — Potrudili smo se, da v okviru možnosti kar najbolj pripravimo tekmovanje. Kako pa nam je to uspelo, naj sodijo strokovnjaki.
Rezultati
100 m Kocuvan (S) 10,8, Moressa (V) 10,9, Carli (S) 11,0, Simoncelli (V) 11,1;
400m — Mele (S) 49,4, Re-gosa (V) 49,9, Medvešček (S) 50,0, Rigoni (V) 51,1;
Podelitev kolajn, tekmovalkam teka na 200 in, ki so startala izven konkurence
Tek po ulieah Velenja
Atletski klub Velenje je priredil v počastitev praznika rudarjev nočni tek po ulicah Velen ja. Nastopilo je več kot 30 tekmovalcev.
Moški so tekli na progi dolgi 2000 metrov, ženske pa 600 metrov.
Zmagovalci pri moških so bili tekači Kladivarja, pri ženskah pa tekmovalke Velenja.
Organizatorji želijo, da bi tek postal vsakoletna prireditev na predvečer praznika rudarjev.
Rezultati:
ženske 600 m
1.	Ivana Topolčnik	2 : 05,4
2.	Betka Woglar	2 : 07,0
3.	Metka Šmidhofer	2 : 19,9
4.	Ivica Ostrouh	2 : 21,3
V telovadnici rudarskega šolskega centra je bilo v počastitev dneva borca sabljanje, ki ga je priredil sabljaški klub Partizan — Rudar. Nastopili so tekmovalci iz Ljubljane, Maribora in Velenja. Po celodnevnih borbah, ki so trajale pozno v noč, je bil
vrstni red najboljših naslednji:
1.	Kočevar	Olimpija
2.	Simoniti	Olimpija
3.	Cvetkovič	Partizan-Tabor
4.	Verdnik	Branik
5.	Kazazi	Velenje
6.	Dvoršak	Branik
Dvigalci uteži Partizan — Rudar so se odzvali povabilu športnega društva »ATUS KALSDORF« pri Gradcu, da se udeležijo proslave 50-letni-ce obstoja društva. Ob tej priliki so se pomerili s tamkajšnjimi dvigalci uteži. Zmagovalci srečanja so bili Velenj-
čani z rezultatom 1285,5 : 1229 kg.
Za Velenjčane so nastopili:
Franc Zaluberšek	305 kg
Polde Krevselj	285 kg
Bogdan Adamič	280 kg
Franc Sile	262,5 kg
Emil Salmič	305 kg
Jože Urankar	315 kg
1500 m — Del Corso (V) 3 : 55,2, Vaganello (V) 3 : 69,6, Kovačič (S) 4:01,2, Prašiček (S) 4:06,2;
5000 m — Somaggio (V) 15:15,6, Rabbo (V) 15:16,2, Podpečan (S) 15:27,8, Balek (S) 16 : 12,5;
110 m ovire — Pisič (S) 15,2, Penca (S) 15,3, Scozzai (V) 15,4, Martinello (V) 15,5;
4X100 m — Veneto 41,8, Slovenija (Pisič, Kocuvan, Carli, Mele) 41,8;
višina — Milek (S) 203, Vi-vod (S) 196, Cavalleri (V) 190, Basso (V) 185;
daljina — Marzaro (V) 725, Milek (S) 705, Pasetti (V) 697, Slak (S) 685;
troskok — Prežel j (S) 14,38, Ferrari (V) 14,35, Molinari (V) 13,86, žorž (S) 13,62;
krogla — Satler (S) 14,64, Vravnik (S) 14,43, Brason (V) 14,19, Capraro (V) 13,28;
disk — Pečar (S) 50,51, Le-skovšek (S) 44,91, Blason (V) 42,10, Bordignon (V) 41,34, izven: Vravnik (S) 44,03;
kopje — Rodeghiero (V) 74,36, Casentini (V) 66,77, Špi-lar (S) 65,60, Zornada (S) 65,17;
Ženske — izven, 200 m: Ko-lenc (K) 26,9, Vargazon (Kop) 27,4, Gazvoda (Nm) 28,0;
800 m —Urankar (K) 2:17,2, Voglar (Vel) 2 : 21,6, Ogriz (K) 2 : 23,0, Ramšak (V) 2 : 25,5.
5.	Dragica Drobež 2 : 27,1
6.	Mari ja Čas	2 : 31,4 Vse tekmovalke so iz Velenja.
moški 2000 m
1.	Bogdan Podpečan (Kladivar)	6:20,8
2.	Ffanc Robič (Kladivar)	6:21,0
3.	Milan Gorjup
(Rudar T.)	6 : 21,3
4.	Bojan Kranjc (Kladivar)	6:23,6
5.	Ivan Škof
(Kladivar)	6:25,8
Najboljši Velenjčani pa so se uvrstili
6.	Anton Vedenik
8.	Oton Habjanič
9.	Tone žižmund 12. Osim Hasič 15. Vili Žekš
17. Jože Vogrin
Slovenska štafeta je dosegla nov republiški rekord
Nočni tek po ulicah Velenja
Kadrovska komisija SGP »Vegrad« Velenje, Šaleška 19 RAZPISUJE PROSTA UČNA MESTA IN ŠTIPENDIJE
za šolsko leto 1969-70	. \
1.	20 učnih mest za zidarje
2.	20 učnih mest za tesarje
3.	5. učnih mest za slikopleskarje
4.	1 štipendijo na ekonomski srednji šoli
5.	1 štipendijo na TSS gradb. odd. visoke gradnje
6.	2 štipendiji na ekonomski fakulteti
7.	2 štipendiji na FAGG oddelek za gradbeništvo
Kandidati pod 1, 2, 3 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da so dopolnili 15 let, venar ne smejo biti starejši od 17 let,
2.	da so uspešno končali osemletko,
3.	da so duševno in telesno zdravi in sposobni za izučitev določenega poklica.
Pod točko 4, 5, 6, 7 imajo prednost dijaki višjih letnikov.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj pošljejo ponudbe s priloženim spričevalom, oziroma potrdilom o položenih izpitih, kadrovski komisiji SGP »Vegrad« Velenje.
ELEKTRARNA ŠOŠTANJ, komisija za kadre
razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednje
ŠTIPENDIJE
•	eno štipendijo za strojno fakulteto
•	eno štipendijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo
® eno štipendijo na TSŠ - elektro smeri
•	dve štipendiji na TSŠ - strojni smeri
•	eno štipendijo na kemijski srednji šoli
•	eno štipendijo na ekonomski srednji šoli
•	dve štipendiji na srednji medicinski šoli
Kandidati morajo k prošnji priložiti še prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o premoženjskem stanju staršev.
Prednost pri podelitvi štipendij imajo kandidati z boljšimi učnimi uspehi. Prošnje z navedenimi dokumenti pošljite do 10. 8. 1969.
RUDNIK LIGNITA VELENJE
razpisuje naslednje
ŠTIPENDIJE
za šolsko leto 1969/70
2 štipendiji za rudarsko fakulteto 1 štipendijo za strojno fakulteto 1 štipendijo za elektro fakulteto
1	štipendijo za pravno fakulteto (IV. letnik)
2	štipendiji za ekonomsko fakulteto
Prošnje, katerim nai bo priloženo srednje šolsko spričevalo, oziroma frekventacijsko potrdilo in sporočilo o opravljenih izpitih, naj kandidati pošljejo najkasneje do 30. avgusta na kadrovsko-socialni sektor rudnika lignita Velenje.
VELENJČANI ODLIČNO PRIPRAVILI DV0R0J
Veneto-Slovenija 67:61
V lepo pripravljenem okolju kotalkarskega stadiona je dva večera plesalo 10 plesnih parov in navduševalo s standardnimi in temperamentnimi južnoameriškimi plesi več kot 2500 gledalcev. Nastopili so plesni pari iz Avstrije, ZRN, Švice, Sovjetske zveze, CSSR, Madžarske, Poljske, Holandije in Jugoslavije.
Ob svečani otvoritvi je vse prisotne pozdravil predsednik turističnega društva Gustl Tanšek. Tekmovanje pa je po krajšem govoru odprl v imenu pokrovitelja Kreditne banke Celje, podružnica Velenje, direktor Ciril Pilih.
Ob zvokih plesnega orkestra Francija Puharja iz Ljubljane so prvi večer plesalci pokazali standardne plese: dunajski valček, tango, fox-trot in angleški valček.
Vodniški zbor je po prikazu vseh plesov prisodil nastop v finalnem delu tekmovanja šestim parom, med njimi je bil tudi jugoslovanski par Drago šulek — Verena Trofe-nik. V odsotnosti angleškega para zakoncev Chatt, ki sta zmagala na Ble"du, sta to pot prepričljivo osvojila prvo mesto Avstrijca Scharff — Ma-enul. Naša plesalca pa sta se uvrstila na odlično 3. mesto.
Še prijetnejše razpoloženje vseh pa je bilo drugi večer, ko so plesalci zaplesali južnoameriške plese: sambo, rum-bo, pasa double in ča-ča-ča. Ponovno sta bila najboljša plesalca iz Avstrije. Jugoslovana pa sta svojo uvrstitev iz prvega večera popravila in
tako osvojila 2. mesto, pred parom ZR Nemčije.
Po podelitvi pokalov in daril, ki so jih darovala velenjska in celjska podjetja, je prireditelju — turističnemu društvu Velenje — izrekel vse priznanje predsednik plesne zveze Slovenije Miha Verbič.
Prireditev pa sta popestrila tudi znana slovenska pevca Rafko Irgolič in Sonja Gabr-šček. Ob slovesu so si vsi izrekli na svidenje v Velenju na 6. mednarodnem plesnem turnirju Evropa pleše 1970.
Rezultati standardnih ple: sov: 1. Werner Scharff — Ruth Maenul (Avstrija) 15, 2. Man-fred Kummer — Rosemarie Kummer (ZRN) 31, 3. Drago Šulek — Verena Trofenik ,44, 4. Junalevičius — Balsevičiute 60, 5. Kindermann — Kinder-mann 75, 6. Zwebe — Zwebe 88.
Rezultati latinsko-ameriških plesov: }. Werner Scharff — Ruth Maenul (Avstrija), 2. Drgao Šulek — Verena Trofenik, 3. Manfred Kummer — Rosemarie Kummer (ZRN), 4. Junalevičius — Balsevičiute (ZSSR), 5. Zwebe — Zvvebe (Hol.), 6. Kindermann — Kindermann.
Zmagovalni pari prvega večera
ŠUBIC V VELENJU
Fox-trot je zahteven ples
V Delavskem klubu je bila 28. junija odprta razstava akademskega slikarja Iva Šubi-. ca, v počastitev 3. julija — praznika rudarjev. Umetnik je s svojimi slikarskimi in grafičnimi deli znan s številnih razstav, prenekatera njegova dela krase reprezentativne prostore in marsikateri zbiratelj si je zaželel njegovih motivov iz NOB ali pa motivov idilične domačnosti, ki izginja ...
Zato ni zgolj naključje, da rudarsko Velenje prav v mesecu pomembnih dni, rudarskega praznika, dneva borca in dneva vstaje, gosti umetniška dela Iva Šubica. Žal, razmeroma tesni razstavni prostor ne dovoljuje kaj več kot ogled le drobcev sicer bogatega umetnikovega opusa.
Kdo je umetnik, ki se predstavlja s svojimi deli?
Slikar Ive Subic je potomec znane podobarske rodbine Su-bicev iz Poljan nad Skofjo Loko. Že iz otroških let ga je navduševalo risanje. Pravi, da mu je bil prvi učitelj stric, prvi motiv pa — konjska glava.
Po dveletni meščanski šoli v Škofji Loki je obiskoval kiparski oddelek obrtne šole v Lju-ljani. Ko se je leta 1940 vpisal na zagrebško akademijo, je študij prekinila vojna. Nadaljeval ga je po vojni pri profesorjih B. Jakcu, G. A. Kosu, F. Miheliču, N. Pirnatu in ga dokončal pri profesorju G. Stupici 1950. leta. Sodeloval je na številnih razstavah doma in na tujem, razstavljal na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, na trienalu v Beogradu in drugod.
Se kot študent je prejel nagrado za slikarstvo na mladinskem festivalu v Beogradu. Nadalje je trikrat prejel Levstikovo nagrado za ilustracijo, nagrado za grafiko na razstavi NOB v Beogradu, Kajuhovo nagrado, zvezno nagrado za najboljšo ilustracijo, nagrado Prešernovega sklada v Ljubljani itd. Ves čas je svoboden slikar in grafik.
Od kod njegova navezanost na tematiko NOB?
Sredi decembra 1941 je odšel v partizane. Med drugimi se je udeležil boja za Dražgo-še. Po ustanovitvi brigade je stopil med njene borce. Bil je mitraljezec, od januarja 1943 je bil namestnik komisarja čete. Sodeloval je v vseh večjih bojih brigade, dokler ni bil v začetku marca poklican kot risar v tehniko. Sprva je bil ilustrator, kasneje je postal vodja grafičnega ateljeja, kar je ostal vse do osvoboditve.
Njegovo medvojno delo je
MALI OGLASI
PREKLIC
C Preklicujem deputatno karto za premog na ime: Kari Senovršnik, Prešernova 3, Velenje.
—	Jožef KRIVEC, roj. 1942, rudar iz Velenja, Tomšičeva c. št. 28 in Danica JELEN, roj. 1951, delavka iz Velenja, Jenkova c. št. 9;
—	Alojz LAZAR, roj. 1947, trgovski pomočnik iz Ormoža, Zi-grova št. 12 in Olga KONClC, roj. 1951, delavka iz Velenja, Jenkova c. št. l;
—	Boris BOZIC, roj. 1947, rudar iz Pakc pri Velenju št. 71 in Ema IIRIBERSEK, roj. 1950, delavka iz Pake pri Velenju št. 71;
—	Janez PRAZNIK, roj. 1944, rudar iz Velenja, Tomšičeva c. št. 27 in Elizabeta PLESNIK, roj. 1940, gospodinja iz Velenja, Kersnikova c. št. 5;
—	Bogomir VIDMAR, roj. 1939, gradbeni tehnik iz Ljubna št. m in Vladislava PIRC, roj. 1947, ekonomski tehnik iz Pake pri Velenju št. 11;
—	Mirko SIMONISEK, roj. 1913, rudar iz Velenja, Celjska c. št. 3 in Štefka KOTNIK, roj. 1949, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 3;
—	Emil SALMIC, roj. 194G, elektrotehnik iz Velenja, Jurčičeva c. št. 1 in Kristina S1TER, roj. 1950, delavka iz Velenja, Slandrova c. št. 20;
—	Martin PUNGEIITNIK, roj. 1943, kmetovalec iz Raven št. 66 in Marija GRUDNIK, roj. 1940, kine-tovalka iz Smiklavža št. 25;
—	Stanislav GRUDNIK. roj. 193$, delavec iz Smiklavža št. 25 in Kar-lina PUNGERTNIK, roj. 1950, krae-tovalka iz Raven št. 66;
—	Emil GLASENCNIK, roj. 1946, delavec iz Skorna št. S ln Marija
Magdalena GRABNER, roj. 1948, gospodinja iz Skorna št. 5;
— Janez SKET, roj. 1944, zavirač iz Paške vasi št. 12 in Stanislava IRMAN, roj. 1949, delavka iz Gavc št. 55/a.
NOVOPOROCENCEM ISKRENO ČESTITAMO!
SMRTI
—	Marija PLATOVSEKi gospodinja iz Podkraja pri Velenju st. 42, stara 69 let;
—	Mihael POVII, delavec iz Sa-leka št. 13, star 59 let;
—	Mihaela Ivanka KORTNIK, gospodinja iz Pesja št. 105, stara 47 let;
—	Pavla KVARTIC, gospodinja iz Skal št. 111, stara 63 let;
—	Nenad GOJEVIC, otrok iz Velenja, Prešernova c. št. 8, star J4 mesecev;
—	Apolonija OCEPEK, gospodinja iz Skal st. 112, stara 77 let;
—	Jožek BANOVSEK, učenec osemletke iz Silove št. 28, star 14 let;
— Zofija LESJAK, družinska upokojenka iz^ Dravograda, Trg t. julija št. 37, sfera 92 let;
—	Jožefa LAPORNIK, družinska upokojenka iz šaleka št. 32, stara 82 let;
—	Alojz KOZOLE, Invalidski upokojenec iz Smatevža št. 27, star 63 let;
—	Franc KOSENINA, upokojenec iz Topolšice št. 122, star 70 let;
—	Jožefa LUITENEKAR, soc. podpiranka iz Lokovice št. 92, stara 83 let;
—	Franc KESPRET, inv. upokojenec iz Lokovice št. 89, star 48 let;
—	Janez DOBNIK, kmetovalec iz Lokovice št. 29, star 69 let;
—	Marija KRIVEC, gospodinja iz Topolšice št. 85, stara 77 let;
—	Jože PUSTOSLEMŠEK, inv. upokojenec iz Krnice št. 49, star 44 let;
—	Franc ESIH, upokojenec iz Srževice št. 22, star G4 let;
—	Antonija BOŽIČEK, upokojenka iz Šoštanja, Levstikova 2, Stara 82 let;
—	Alojzij DREV, kmetovalec « Lokovice št. 84, star 59 let;
—	Franc ZALJUBEllSEK, upokojenec iz Šoštanja, Koroška 17, star 67 let.
zelo plodno. Sprva je ilustriral ciklostiran nato tiskarski tisk. Opremil je številne knjige in brošure z ilustracijami in naslovnimi stranmi. Ves čas njegove partizanščine je opravljal prepotreben, a težaški posel, ki mu je omejeval osebno izpovedno dejavnost. Zato ni mogel dovršiti nameravane mape ca. 30 linorezov s prizori iz partizanskega življenja. Kljub vsemu pa mu je uspelo ohraniti na stotine risb, grafik ter nekaj del v drugih tehnikah in si nabrati gradivo, ki ga še danes ni izčrpal. V žlahtno orumenelih grafičnih listih vidimo doživetja, ki so se mu kot mlademu še prav posebej vtisnila v spomin.
Preveč je povojnih olj, tem-per, grafik v linorezu in lesorezu, risb, ilustracij, da bi jih našteli. Tematsko ga čedalje bolj priklepa domače vaško okolje iz Poljanske doline, v katerem živi in kjer tudi ustvarja. V obeh primerih so doživetja res globoka in izpoved pristna.
Ive Subic je vselej neposredno navezan na rgsnftmo predlogo, pa naj si jo poišče v stvarnosti ali pa si jo domisli. Njegov odnos do ljudi in zemlje je močno čustven, pobarvan z usedlinami starih verovanj, slutenj in vizije nečesa stvarnega v nestvarnem, kar še vedno tli v podzavestnem pepelu našega preprostega življenja. Ob razčlembi slikar j e-vih realizacij vidimo, da svojo likovno zamisel spravlja v nenavadna, a razumsko dosledna estetska skladja. Njegove deformacije upoštevajo format slike, ritem, ravnovesje tonskih in povsem barvnih nasprotij.
Stilno zajema v začetku iz realizma, se kasneje opira na izsledke kubizma, ekspresionizma, surrealizma in se, obogaten s posameznimi elementi teh, s svojim lastnim dodatkom, prispevkom podobarske tradicije in ljudske umetnosti, vrača v realizem.
Tak se nam predstavlja slikar Ive Subic, ki je izšel iz zdravega, preprostega kmečkega okolja ter se potem, ko je uveljavil svoj talent, spet vrnil vanj.
Božo Vračko
Restavracija jezero
vas vabi na prijetno poslušanje glasbe in seveda tudi na ples.
Za dobro počutje skrbi kvartet »SLOWMEN«, ki ga vodi ing. Simonyi Juraj. Poje prikupna pevka Milena Donajova. Godbeniki igrajo od ponedeljka do petka od 18. do 24. ure, v soboto od 19. do 0.1 ure in ob nedeljah od 17, do 23. ure. Ob sredah ni glasbe. Prav tako vas vabimo na partijo mini golfa. MINI GOLF JE ODPRT VSAK DAN OD 8. URE DALJE.
MINI GOLF je razsvetljen in lahko igrate tudi zvečer. Za obisk se priporoča restavracija JEZERO v Velenju.
ELEKTRARNA ŠOŠTANJ, komisija za kadre
razpisuje prosta delovna mesta
1.	Pomočnik knjigovodje družbenega standarda
Pogoj: končana srednja ekonomska šola in 2 leti prakse.
2.	Administrator
Pogoj: končana 2-letna administrativna šola in 2 leti prakse.
3.	Tehnični risar
Pogoj: končana poklicna šola in 2 leti prakse. Kandidati morajo poleg prošnje predložiti še prepis o končani strokovni šoli in kratek življenjepis. Prošnje dostavite na naslov: Elektrarna Šošanj, do 10. avgusta 1969.
KRAMLJAMO 0 VZGOJI
Nagraditi otrokovo delo ali ne?
Ponovno me je vzpodbudila k razmišljanju izjava nekega očeta, ki o denarni oskrbi svojega sedemnajstletnega dekleta takole meni: »Nujno je, da ima tak otrok denar. Kako ga bo sicer znala v življenju obračati. Zaradi tega ji dam vsak mesec pet tisoč dinarjev. Pa naj z njimi gospodari, kakor hoče.« In Mirjana res dobi vsak mesec določeno vsoto in jo uporabi, za kar hoče. Seveda tu niso zajete šolske potrebščine in vse drugo, kar za vsak dan za Mirjano mora biti.
Zdi se, da je taka oskrba otrok z denarjem še najlažja in se . z njo starši za ves mesec odkrižajo nadlegovanja otrok. Neverjetno čudno pa je, da mnogi starši prav denarja ne izrabijo za danes razmeroma pomembno vzgojno sredstvo!
MIlan sedi v drugi gimnaziji. Starši zaradi njega prene-katero noč niso spali. Razrednik jih je vedno obveščal le o neuspehih. Družina je bila gmot-
ZAHVALA	"
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in sestre
APOLONIJE OCEPEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Hvala vsem, iki so z nami sočustvovali in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Gams Zdenku, vsem sostanovalcem, ki so nam ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, ter rudarski godbi.
Vsem iskrena hvala!
Neutolažljivi: mož Matija, hčerki Angela in Tončka z družino, sinova Matija in Stane z družino.
no dobro situirana. Tudi in-strukcije niso dosti zalegle. Soseda je zaradi denarnega nagrajevanja namignila, pa so Milanovi starši le poskusili. Za vsako trojko so mu priznali pet dinarjev, za vsako štirko deset dinarjev. Prvi trud in prvi uspeh ob trojki je vzpod-bodel Milana in v nekaj mesecih se je uspeh drugošolca močno izboljšal. Milan je zasluženi denar 9brnil za ples, vstopnico za kino in gledališče in tu in tam še za kako sladkarijo.
Rekli boste: kako se bodo učili tam, kjer starši z mesečnim zaslužkom komaj vzdržujejo družino. Popolnoma jasno je, da vsaka družina razdeljuje svojo blagajno po svoje. Taka bo svojemu otroku, če je take denarne vzpodbude potreben, namenila manj. Z denarnim nagrajevanjem smo pri Milanu dosegli dvoje: motivirali smo njegovo učenje in ga hkrati naučili, da je denar vrednost in si ga je treba zaslužiti. Tak denar ni vstran vržen. Neprimerno Več je, saj je bogato naložen in premišljeno oddan.
Petrovi starši dajo svojemu tretješolcu, ki obiskuje srednjo tehniško šdlo, v s al! mesec sedemdeset . dinarjev. Ko so mu prvič dali denar, je bil prijetno presenečen. In ker so mu obljubili, da mu bodo toliko denarja dali vsakega prvega v mesecu, je po nekajkratni nezasluženi plači denar že kar zahteval, če je oče slučajno pozabil na obljubo.
Milan pa je vsak mesec ko-lebal. Januarja je bilo več kot februarja.
Kakor je pač tjelal!
Danes v sodobni vzgoji pre-zremo toliko imenitnih sredstev. Še pred desetimi leti ir več smo se spraševali, ali na; otroku sploh denar zaupamo Žal se materialna zavest vs< bolj vsesava tudi v . psiho o. troka. Sicer pa, zakaj ne b priznali otroku njegovega dela' Ce smo dovolj spretni, borne znali otroku, čeprav pubertet-niku, pametno svetovati, karr naj vloži prisluženi denar. Zan; so dolgoročnejši namigi že u-mestni. Sicer pa vemo, da b: mestni otrok dal zadnji dinai za vstopnico za film ali pa z i gramofonsko ploščo. In vendai smo neprimerno srečnejši, čf ima otrok bogato kolekcijc plošč in jih v prostem času posluša, kot pa, da bi bil lenuh in bi kljub temu izsiljeval denar za plošče ali pa bi redne mesečne denarce brez truda prejel, si zanje kupil plošče ir ob njih puhal v zrak goste oblake dima.
Nikoli ni prepozno, preizkusiti nekaj, kar se zdi, da bi bilo pametno. V marsikateri družini tudi z denarjem tratijo. V svoji komoditeti se otrok najlažje iznebijo z mesečnimi višjimi in nižjimi zneski. Ot tem se na vse drugo požvižgajo. Tudi na čas, ki bi ga morala fant in dekle preživeti ob knjigi. Ali se potem čudimo, da se med mladimi tu in tam zgodi nekaj, česar ne moremo razumeti ?
Poiskusite tudi vi in dovolite vašemu otroku, da si bo denar prislužil. Verjemite mi, da ga bo tako znal bolje ceniti.