Leto XVH.
V Celju, dne 13. decembra 1907.
Štev. 14 6.
DOMOVINA
-. ------| btil«liUnin.ato..ntMfclim,»m 1»»Milim1»	likniHi
'	k,___ | AvctruU la Nemillo 12 kron. pMUU « kron. 3 wwf« 3 krona. Za Am«rlko M piainj« oi p«tM-™t» po 3n»taai1»rm »
t,»	e«u «t 3. -Do^. Nacmilteftafr I t, dniV. M.I. diko ..d, k»£or a>ta pMalu. naanf: N. IMo 17 kre« kofitfTu UHnto b an<«okra<i» UmiMf
iUjtrtki narodnjaki in napredijakl eiretejte In llrtte največji epednje-Itajereki eloveneki Ua*
»DOMOVINO«!
Priporočajte jo znance« »■ prijatelje«!
»Domovina izhaja trikrat ua teden in stane mesečno 1 K. četrtletno 3 K,
polulctno ti K. ('im več prijateljev si pridobimo, čimveč ljudi čita naš list, tem odločnejše lahko širimo in zagovarjamo svoje ideje. Naj bi ne bilo /lasti nobenega slov. inteleginta vsakega stanu na Sp Štajerju, ki bi ne bil naročen na ,Domovino"!
Nagodba z Ogrsko, grof Auerspergova brošura in naši poslanci.
Pile J. M K.
V sedanjem časa je potrebno, da se ne briga kmet samo za svoje njive in travnike, temveč tndi za politiko, zlasti za agrarno politiko, t j. v koliko so postave, ki zadevajo kmetijstvo, tema koristne ali škodljive.
Na podlagi občne volilne pravice je prišlo v zbornico mnogo kmetskih poslancev, katere so poslali tje njih volilci, da zastopajo tam kinetske koristi. Za te poslance, kateri so veči-noma stopili v zvezo kmetskih poslancev, je sedaj prišel trenutek, da po-k u žejo, so li kos svoji nalogi, ali so vredni zaupanja in časti, ki so jo od svojih volilcev sprejeli ali ne.
Na dnevnem redu v drž. zbornici je namreč nagodba z Ogrsko.
Ako prouči dr/.avni poslanec vse j podrobnosti te nagodbe. mora priti do prepričanja, da je ti« uprav nesprejemljiva za uaao državno polovico vobče, posebej pa Ae za našo Štajersko. Ni treba naulašati, da mi kmetje v vsakem ozira teiko izhajamo, a vlada tega noče uvideti. To je posebno pokazala z nagodbo. Da hoče to nagodbo tndi nekaj kmetskih poslancev pomagati vladi spraviti pod streho za male usluge. to je naravnost izdajstvo na koristih tistih volilcev. ki so jih poslali kot poslance v c.ržavni zbor. (Za Sp. Štajersko velja to poslancem dr. Benkovičo, dr. Korošca. Rošknrju ia Pisku. Op. aredn.)
Kdo ne ne spominja, s kakim trn-ščem so odklanjali Ogri skozi celo desetletje do najnovejšega časa vsako nagodbo z nami? Hoteli so i-neti svoje carinsko ozemlje. Ko pa se je pojav* ljalo tndi pri nas čimdalje več glasov, da tudi mi telimo lastno carinsko ozemlje, ko so začeli pri nas razni strokovnjaki s številkami dokazovati, da bo to le v korist naši državni polovici, tedaj pa so potihnili Ogri s svojim križanjem. In ne samo to: hiteli o se z našo vlado zvito pogajati za carinsko skopnost in so skovali novo nagodbo, katero spravlja ravno sedaj pod streho v ogrski zbornici Wekerle z nasilnostjo proti hrvatski obstrukciji, katera je Madžarom lastna.
Iz tega razvidimo, da bi motali imeti naši diplomatje že prej odprte oči, da je bil prvotni krik Ogrov po lastnem carinskem ozemlju samo ko-medijantstvo in dobro preračunjen manever, s katerim so našo ministre res prevarili in osleparili ter jim natvezili sedanjo nagodbo, ki pomeni I pogibelj nao štajerskih kme I to« in vinogradnikov.
To našo trditev podpirajo statistične številke, ki pravijo, da se je leta 1906 upeljalo iz Ogrskega v naše avstrijske deiele volov za 78 milijonov kron. bikov sa li, krav za 15, konjev za 10, svinj za 60. skupaj torej iivine za 176 milijonov kron. dočim se je is naše državne polovice na Ogrsko zadnje leto izvozilo iivine le za 6 milijonov kron, Uko du presega ogrski uvoz nai izvoz za okroglo 170 milijonov kron. Enako je z izvozom iita iz Ogrske. Ogri avaiajo k nam tudi ogromne mao-iino vina, največ ponarejenega. To tudi po sprejetju nagodbe v doglednem čas« ne bo drugače. Kajti kdo ve, kakšen vinski zakon nameravajo skleniti Mc-diari?
Pred tremi leti smo prirejali vsepovsod vinarske shode, da bi se od-pravila zloglasna vinska klavzula glede italijanskih vin. Na mariborskem shoda je rekel nek slovenski govornik: .Ne manj kot vinska klavzula glede italijanskih vin nam škoduje uvaianje ogromnih mnoiin zvečine ponarejenih vin is Ogemkega". Na te besede se je glasila zahteva vinogradnikov: »Proč tudi z ogrskimi vini!" Sedaj, ko je bilo mogoče ob sklepanju nagodbe to zar devo upoštevati in uresničiti, pozabila je vlada na nas vinogradnike. Spominja se nas pač le tedaj, ko je treba plačevati davek.
Ona ista vlada, ki si v svoji mačehovski skrbi za nas kmete prizadeva spraviti nagodbo po varno streho — kar se ji bo s spretnim Beckovim m«v šetarjenjem nedvomno posrečilo — vrgla je pred kratkim nebroj iztisov brošure, kako je napisal prejšnji poljedelski minister grof Auersperg v prilog tej zloglasni nagodbi. Celo glasilo naše štajerske kmetijske družbe .Gospodarski glasnik" od 1. decembra
je priueslo to brošuro kot prilogo, pač. ker je to - moralo storiti. List saa pa je v uvodniku, katerega je napisal glavni tajnik druibe. Juvan. zavrgel nagodbo kot za naše kmetijstvo škodljivo ia je to podprl z razlogi. V tej brošuri se grof Auersperg med vrstami opravičuje, da je podpisal tudi on to nagodbo kot bivši poljedelski minister in pravi konečno, da hoče ostati tudi kut član gosposke zbornice dosleden in tam glasovati sa nagodbo. Priporočajoč nagodbo, navaja le take statistične številke, ki govore za njo; modro pa zamolči one — in teb je neizmerno več — ki govore proti nagodbi. Prizna tudi, da bi mi Avstrijei pri morebitnem gospodarskem boju z Ogrsko zmagali, svari pa, .da bi mi ta boj izzvali, dokler so nafti interesi v soglasju s ogrskimi". Ta trditev grofa Auersperga pa ni le puhla fraza, ampak je naravnost neresnična. Izzvali so ta boj lo Madiari in aaii interesi niso bili in ne bodo nikdar v soglasju z njihovimi. Tam tirajo plemiškoiidovsko. kmeta odirajočo in slovanski iivelj zatirajočo politiko, mi pa hočemo pošteno agrarno dolitiko.
Grof Auersperg pa trdi nadalje, da je Avstro-Ogrska prisiljena ohraniti si gospodarsko skupnost zato, ker je sklenila Avstroograko, torej obe driavni pobvici, trgovinske pogodbe s tujimi driavami do leta 191 K. odnosno 1917 kot gospodarski enotna driava Da. to je tisti greh. ki rodi sedaj drusre: ali niso vedeli in slišali ministri tedaj, ko so sklepali trgovinske pogodbe, kaj hočejo Madžari? Da so pa ti pustili sklepati trgovinske pogodbe na tako dolg rok. je bila dobro premišljena šahova poteza: a tem je vtaknila naša vlada svojo glavo v zanjko in je sedaj prisiljena skleniti z Ogri
LISJEK.
Dragotin Kette: Poezije.
Druga pomnožena in pregledana izdaja. S podobo pesnikovo, faksimilom njegovega rokopisa ter življenjepisnimi in knjiievnokritičnimi črticami. Uredil A. Aškerc, llnstrovnl M.-.ksim Gaspari V Ljubljani 1907. Založil L. Schvent-ner. Gena broš. izvodil K 4'—, po posti K 4 'JO, v i/.virnih platnicah K 5"60, po posti K '»ho.
Ker se jn prva izdaja Kettejevih pesmij za slovenske razmere precej Litro razprodala. je poskrbel agilen knjigotriec Schwentner drugo. Uvq,d ji je napisal A. Aškerc, ilustriral pu je posamezne oddelke M. Gaspari. Torej je združena v tej knjigi trojica Ijnlij: pesnik, kritik in ilustrator. Pre-zanimivo bi bilo preiskati natančneje, kako se ta trojica med seboj razume. Kadi omejenega pto<tora hočemo tukaj omeniti samo par rečij.
Aškerc jo skrbno pobral podatke o življenju pesnika in jih, včasi še prenatančno zapisal. Poskusil je tudi podati nekako umetniško analizo Kettejevega dela, a je ostal precej na površju. Pač pa je porabil to priliko, da je povedal del svojega umetniškega veroizpovedanja in par splošnih misli o pesništvu. On ni mogel prodreti do globljega, tega je menda krivo ono ruvstvo. ki ga slutimo na vsaki strani, namreč mentorstvo .veleobčudovanega" avtorja nad .nadebudnim". Zato piše Aškerc namesto analize Kettejevega drla razpravo o poeziji sploh in kjer bore prodreti globlje, tam ostane pri srednješolskem naštevanju Kettejevih .pripovednih spisov", .šaljivih pesmi" in strogo liričnih .pesmi". Aškerčev .Uvod" bi bil lahko za polovico krajši, kar mu nikakor ne bi lulo v kvar. Naj mimogrede še omcniiu, da s« tiskan sonet rIzprehod" ne strin a popolnoma s faksimilom.
Z ilustracijami smo $e manj za-I dovoljtii, kako. uekuteri kritiki, ki
mencajo sem in tje s sodbo. Najbolj jih kvari to. da so napol simbol, napol pa se večkrat naslanjajo na,tekst. Pri tem polutanstvu pa morajo pomagati pahnete, razni čuki in vdebi. krone, fant in dekle, rožce. Smrt, Bledi t. d. Gaspari misli, da se s temi rekviziti vse opravi. Ilustracija na strani 111 pa je naravnost naivna. Veseli nas pri tem samo. da je sedaj Gaspari že daleč nad nivojem banaluih. kričavih karikatur Smrekarjevih v Krpanovi kobili. Naj omenim mit-ogrede, da je po našem mnenju najlepše (v modernem smislu) ilustrirana slovenska knjiga _<)b zori". Kolikor se spominjamo, so nan tam najbolj ugajale vinjete k novelam .Rne de* natious" in .Šesta-n 'k r.a Rušah". Pri Gaspariju še ni jasnosti, kako sc naj ilustrira. Dolga jo še pot, da postane nam to, kar je Cehom n. pr. Miknlaš Aleš. Treba mu bo za to srečno prel>iti dobo omahovanja, v kateri se ravno nahaja.
Tretji v tej trojici je pisatelj kuji^e, Kette. Sodba o njem je tukaj
tem lažja, ker je nrednik dodal knjigi spise iz Kettejeve mladinske dobe. ter nredil vso knjigo kolikor mogoče v kronološkem redn. In zanimiva je ta pot, ki jo je prehodil mladi poet V prvi dobi, ki jo označujejo .Masni in otroške pesni", naivnootroški a ravno zaradi tega Ijnbki sestavki v verzih in prozi, je značilna zanj na;:ajivosl. Čudovito se ravno v tem oddelku strinjata vsebina in forma. Ta doba, ki je označena po lepem duševnem ravnotežju, traja nekako še do zadujih let njegovega Življenja.
Druga doba nosi znak hohemstva po formi in vsebini. Danes bogat, jutri berač, danes v postelji, jutri na trati, to je pisan kalejdoskop pravega hohemstva. Pozna se tndi na formi; pesnik se lovi v besedah in si suj;e-rira titanstvo in Siumor. n iz donečih vrst kuka tn in tam namišljen pogum, namišljeno veselje. Razkosanost v vsebini. za to pa teženje in skrb za obliko, nekako besedno mnetničenje.
Razni faktorji, Adrija, tuj svet itd.
nagodbo za vsako cono. Ta cena |»a so soda j kmečki interesi avstrijske državne polovice.
S svojimi statističnimi številkami hoče prof Anersperg dokazati, da izvoz avstrijskega blaga na Ogrsko raste, a spretno zamolči, da so to le industri-jalni izdelki. Industrija in kmetijstvo ste si bili pa dozdaj dve nasprotujoči si gospodarski panogi. Vlada je namreč doslej v večji meri podpirala industrijo ko kmetijstvu in sicer zato. ker so se vedeli industrijalni poslanci čosto bolj potegovati pri vladi za svoje koristi. Sediij pa je kmečkili poslancev v dr-lavnem zborn toliko, da bi lahko vse za kmečko ljudstvo koristne zahteve UoM-trli l'« kaj >e je /godiloV Za malenkostne vladne koncesije izdajajo koristi tvojih kmečkih volilcev Ogrom Če Se naši klerikalni poslanci izgovarjajo s pridobitvijo belokranjske železni ce. pravimo mi Štajerci kaj pa nam mar belokranjska železnica! Po njej se more k nam uvažati i/, južnih avstrijskih še čisto poljedelskih pokrajin mnogo kmetijskih pridelkov, ki bodo delali našim konknreuco. služila bo za izvažanje industrijaluih izdelkov na jut:. Od tega bodo imeli tedaj tabrikanti hasek in ker so ti večjidel Nemci, bo Železnica prinašala le Nemcem koristi.
Koncem brošure skuša grof Auer-sperg še one duhove, ki so proti na-godbi. pomiriti glede ogrske terminske borzne trgovine. Kakor znano, je ta na Dunaju odpravljena, za kar gre precej zasluge našemu drž. poslancu dr Ploju. Vendar pa še obstoji ta nam zelo škodljiva trgovina v Budi upešti. V nagodbi obljublja madžarska vlada, in (•• navaja grof Aners|ierg. da bo to trgovino preuredila — ne morda odpravila! ln kaka bo ta preureditev? Na neko iuterpelacijo madžarskih bor-zijancev je odgovoril ministerski predsednik NVekerle. da si te preureditve ne misli bogve kako temeljito, temveč le sporazumno z borzijanci. Kaka bo ta. si lahko že naprej mislimo.
Ta izjava NVekerlova je bila grofu Auerspergu gotovo prej znana, nego je imenovano brošuro spisal, vendar pa o njej molči.
Toliko, kolikor nu obljubo glede reforme na bndimpeštanski borzi se lahko tudi zanašamo na obljube glede nove vinske postave, katero bi morala ogrska vlada sprejeti glasom nagodbe. ker je naša nova vinska postava raa-lodane brezpomembna za nas. dokler ni eiiaxe tudi na Ogrskem. Nemura bo dr. \VtVcrle skoval novo vinsko postavo sporazumno z madžarskimi fabri-kanti umetnih vin. kateri bodo prej ko
so vplivali na Ketteja, da se je ustalil. 7. njim se je ustalila tudi oblika: dobili smo njegov sonet. Razkosanemu bohemstvu je sledila reakcija, razko-sanost pa je zato tem večja, ker ni nobenega notranjega fundamenta. Zato skuša obračunati s svetom, obračunati s svojimi nazori in išče opore v cerkvi(?). in v naravi. Vmes se bori z obliki (sonet, ki ga Aškerc tako hvali, ne zasluži njegove pretirane hvale) in pojavi se mn počasi neko ravnovesje v duši. Svoji notranji potrebi dii izraza v ciklu .Moj Bog", ki je znamenje nekake umirjenosti, a še vedno napol vprašanje. Na to vprašanje mu je odgovorila smrt.
Knjigo priporočamo vsem ljubiteljem slovenskega slovstva v nakup. O. založnika pa prav kmalu prosimo, naj poskrbi izdajo Ketteja za mladino. To ne bo nikaka težava, pač pa se bo izplačalo; zajedno se bo v tem lepo pomnožila naša tako zelo ubožna mladinska literatura.
J. A. Glonar.
slej uvažali k nam svoje izdelke in uničevali ceni* naših domačih v i n.
Iz rsega navedenega jasno sledi, da je ta nagodba z Ogrsko za nas nesprejemljiva, posebej še za nas šta jerske kmete in vinogradnike in je tedaj dobro prevdarjen in | remišljen sklep naših državnih poslancev .ležov nika. dr. IMoja in Roldeka. ako gla-snjejo proti njej.
Politični pregled.
Poniače deželo.
D» sobote dne 14 t m. bo nagodba parlamentarnim potom v poslanski rbor-nici re-ena. gosposka zboruiea se snide v pondeljek in bode z iiagodoeno razpravo tmli prav naglo gotova, tako da bode baron Beck spravil tudi svojo drago veliko nalogo, nagodho z Ogrsko o pravem času srečno pod streho
Po nagodbi pravijo, pride šele tret e veliko vprašanje, avstrijsko narodnostno vprašanje na dnevni red. (Slavni in najvažnejši del avstrijskega narodnostnega vprašanja je češko-nem-ški narodnostni spor. O stališču, katero je v češkem vprašanju zavzel baron B»»ck krožiti dve govorici, .ledni trde in to so Mladočehi. dn jim je baron Beck dal v tem obziru jasne in določene obljube, katere bode sedaj, ko je s pomočjo čeških glasov rešil parlamentarnim potom nagodbo. tudi izpolnil. Nemci trde. da se o kakih obvezah barona Becka Čehom nasproti niti go-voriti ne more in da nikdar ne pride do takega poravnanja med Čeh« in Nemci, kakeršno Čehi zahtevajo. Če je to res. so «e Čehi prehitro upregli v Beckovo večino. Brez češke pomoči bi Beck ne bil mogel rešiti parlamentarnim potom nagodbe v postavno določeni dobi in bi bil padel. Ako se jim je pa pred sprejetjem nagodbe tudi veljavno obvezal in jim slovesno obljubil simlniti jim njih opravičene narodne zahteve, se kaj lahko zgodi, da po sprejetji nagodbe ne bode več hotel vedeli o Čehom dan;h obljubah in jim jih tudi ne izpolni. Mogoče je. da vsled tega pade in da na njegovo mesto stopi nov mož. kateri je še vsein strankam nasproti nasproti brez obvez: v tem slučaju bi poštena češko-nemška poravnala prav tako splavala po vodi in ponavljala bi se stara komedija, katero naše avstrijske vlade od Taaf-feja sem igrajo z avstrijskimi Slovani, mumeč pitanje z obljubami, katerih ne mislijo in ne marajo izpolnjevati Če stvar stoji za Čehe tako slabo — stoji za nas Slovence in Hrvate na jugu še slabše. Naših narodnih zahtev, glede šolslva, uradov, gospodarstva i. t. d. še nikdo ni pošteno formuliral, nikdo se pošteno za nje zavzel. Po zaslugi dr. Šusteršičeve S. L. S. Jugoslovani nimamo parlamentarnega narodnega zastopstva, ampak edino le zastopnike posamičnih strank, katere so pa same ob sebi premaloštevilne, da bi mogle delati kako drugo politiko, ko politiko drobtinic. S. L. S. pa tudi to drobtini-čarsko politiko izvaja samo sebi in nekaterim posamičnim svojim pristašem v prid, brez obzira na skupne narodne koristi.
To je naš uspeh v dosedanji veliki borbi za nagodbo.
V ogrskem državnem zboru bo sprejeta pooblastilna postava glede nagodbe navzlic hrvaški ohstrakciji. Pisalo se je te dni mnogo o zmagi nad hrvaško obst rakci jo — sedaj pa se poroča, da se bo ista nadaljevala pri podrobni razpravi o nagodbi in o kvoti. 20 hrvaških poslancev ostane v Budimpešti, da lahko vsak hip zahtevajo poimensko glasovanje.
Včeraj je bil hrvaški sabor raz-puščen. To je r« zullat dneva
Zagreb je nudil včeraj prav posebno sliko: zaprte so bile vse trgovine in kavarne, vozili niso lijakarji niti cestna železnica, mirovale so vs<' delavnice lil tvoriliee: delavstvo je proglasilo jrrneralni štrajk za včeraj in demonstriralo za splošno in jednako volilno pravico. Tudi v sabor, kateri je bil Otvorjen dopoldne ob II. nri. je odposlalo delavstvo odposlanstvi, kateri ste izrekli zahtevo |k» spi. in In. vol. prav. v dež. zbor.
V saboru sainem pa je nastal takoj po otvorjen jn seji« možen vrišč proti Rakodezayn. J Mi z njim!" .Ahzng Fuček!" . .Madžarski hlapec" in tako naprej je donelo po zbornici. Niti stari madžaroni niso podpirali bana. Najbolj so razsajali starčevičanci. Covoriti ni mogel nepretrgoma niti predsednik dr. Medakovič. banu pa sploh niso dali govoriti. Radi velikega trušča je bila seja prekinjena, po odmoru pa je Rakodczav s kraljevim pismom zapustil sabor. Ko se je ban prika/al iz sabornega poslopja, je množica demonstrirala proti njemu.
Dopisi.
Zanimivosti iz Ptuja. Sedaj izvemo iz nemških lisiov. da g. Kber-hartinger. desna rokn J. Oraiga odstopi baje — iz zdravstvenih ozirov. To je čudno. Ljudje. ki imajo priliko ga vsak dan videti, trdijo, da je duševno in telesno popolnoma zdrav. Čuduo je. djg se mu je zdravj • poslabšalo sedaj, ko se mestni urad sedi v novo velikansko zgradbo, v katero si je on. Kberhartinger. najbolj sam želel priti, ker je trdil, da so stari uradni prostori »eine. wahre Mflrder-grube" (prava morilna jama). Čudno je tudi to. da poročilo nemških listov molči o vsakej .zahvali". Mnogoletnega sotradnua se ne odpusti brez zalivale, če se mu je .zdravje" pokvarilo ali če postane vsled uaporno službe invaliden. Toda oseba Kbeihar-tingerja nas za sedaj ne zanima. Če ima c. kr. namestnik namen in voljo ptujske zadeve sanirati, se mora stvari z druge strani prijeti. Vsled interpelacije socijalnih demokratov je deželni odbor pregledal vse poslovanje .samostojnega delokroga" g. J. Oraiga. Pri tem se je izkazalo, da je našel gospod J. Ornig dolga v znesku po 195.000 K. Po 12 letnem poslovanju g. .1. Oraiga ima mesto dolga nad poldrugi milijon kron. Ali so to zdrave razmere?
Te številke govora dovolj jasno. Trezni nemški meščani, kakor gosp. C. Fttrst i. dr. tako zadolževanje naj-ostrejše obsojajo. Gotovo tega ne store iz narodnega obzira. Pri tem še mesto nima zdrave pitne vode; vsaj nekateri vodnjaki bi se morali zapreti. In kaj pravi vlada k temu ? Dosedaj nič. Kako bode odslej, o tem vedo bogovi.
la Gradca. Dne 5. decembra je tudi graške Slovence obiskal sv. Miklavž. Vsa prireditev je bila v znamenju sokolstva. ker je večer priredilo graško draštvo .Sokol". Starosta .Sokola" je pozdravil navzoče, sokolsko geslo je zapel moški in mešani zbor, sokolska je bila tudi pridiga, ki jo je ob asistenci dveh ljubkih angeljčkov govoril sv. Miklavž s častitljivo sivo brado in — malo vegasto — krivuljo. Petje radi neakustične dvorane ni moglo priti do prave veljave. »Triglav" je nastopil z moškim. .Tabor" z mešanim zborom: v zadnjem se je posebno opazil pri .Meglici" en goreč in navdušen sopran. Sokolske vaje, posebno obe skupini, sta občinstvo kar osupnile. Občinstvo pa prav ponižno
prosimo, naj pri tako vratolomnih iD nevarnih vajah, kakor je bila r». j,r druga skupina, počaka z aplavzom tako dolgo, da pridejo sokoli zopet na realna tla. Aplaz je v takem položaju lahko zelo, zelo nevaren. Pri vsem občudovanju, ki smo ga dolžni sokolom za njihov nastop, pa imamo vendar par osebnih pomislekov. \li ne spadajo take vratolomne oravnre prej v .Orfej". ko pa v »Sokola"? Ali se sokolstvo giblje v tej smeri? Za svojo oseb» vidimo mnogo rajši p: oste vaje ko t-n take - izraz je trd. oprostite — vratolomne bravnre. Sicer pa je ta zahteva za ta slučaj neutemeljena, ker je bil prostor omejen in so sokoli morali in hoteli pokazati svoj „chcf d' oenvre" To se jim je tudi v naj-polnejši meri posrečilo in občinstvo jih je z burnim ploskanjem pohvalilo. Sokoli so podali nekaj za živce, mešani zbor je poskžbel z obilnim uspehom za srce. sv. Miklavž za zobe in pleča, parklji in njihovi sluge pa so se po svoje trndili za zabavo. A če sodimo po nekaterih primerih, mora biti .peklenski humor" tudi prav po peklenski neslan.
Tako je dobil vsakdo nekaj in smelo trdimo, da ni človeka, ki bi ue odšel zadovoljen s te prijetne in domače zabave. Sokom pa za njegov trud odkritosrčno priznanje in odkrit sokolski .Nazdir!"
Slovenske novice.
b* ajersko.
—	Volitve v okr. zastop eeljlki
so pred durmi. V ponedeljek, dne 16. t. m voli veleposestvo. Tukajšnje glasilo celjskih Nemcev piše. da je Nemcem haje zmaga zagotovljena, ako pride 7.adnji nemški in nemšku-tarski volilec volit. Za Slovence je to resen, zelo resen opomin, da pridejo do zadnjega moža na volišče, kajti od tega je odvisna naša zmaga.
—	Koncert sester Černeckl. O
virtuozinji nn klavir, gospdč. Veri Černeeki. piše prof. Dom v .Nene Musik Zeitung": . toda Vera Černeeki se mi je z nekaj takti priigrala v srce. Kako igra! Polnozvočno in krepko. Kakšna virtuoznost! ki obvladuje vse tehnične pridobitve modernega igranja na klavir v najvišji popolnosti. Kakšen vtis napravi tista zgovornost v glasovih ..." in tako naprej. O Nadež 'i Černeeki piše isti slavni kritik: .Njen glas je velik in majestetičen. Fenomenalni alt. ki obsega dve oktavi . . Taki glasi so redki pri nas. Poje samo ruski. Nisem razumel besedila — pa glas sem dobro razumel . ."
Koncert se vrši jutri, v soboto, zvečer točno ob 8'/«. Opozarjamo na njega ponovno, kajti težko se bo zgodilo. da bi mogli imeti v kratkem času zopet takšen muzikalni užitek. Vstopnice ima v predprodaji gospdč. Mi-klavčeva. trafikantinja v .Narodnem domu".
—	Današnji uvodnik, katerega
je n ipisal odlični spodnještajerski kmetovalec. jasno kaže. zakaj morajo biti poslanci .1 e ž o v n i k, dr. Ploj in Roblek proti nagodbi. Veseli nas ta st rokovnjaška sodba iz vrst naprednega spodnještajerskega kmečkega prebivalstva, ker pride z njo v pravo luč protikmečko delovanje duhovniških državnozborskih poslancev dr. Benkovič a. dr. Korošca. PiškainKoškara. kateri so za majhno vladno napitnino s kranjskimi duhovniškimi posl. prodali koristi slov.spod-nještajorsk. kmečkega Ijnd-
n t v a. Ko so ob volitvah potrebovali kmečke glasove, so vpili proti nagodbi; sedaj pa isto uagodbo mirne doše sprejemajo in še podpirajo. Posebno mora iznenaditi slov. spodnještajersko kmečko prebivalstvo, da kmeta Roška r in P i S e k izdajata svoje lastne stauovske tovariše. Pa pride že še dan. ko se bode pometlo s temi ljudmi.
Opozarjamo zaupnike .Nar. stranke** v celjskem deželnozb. volilnem okraju na zaupni shod v Celjn. dne 22. deccmbra 1907 ob I. nri popoldne.
—	„Slov. trgovsko društvo v
Olja" priredi dne 2. svečana 1908 običajui plesni venček na korist trgovske bolniške blagaine za Spodnje štajersk. Društva v okolišu Celja prosimo da se pri prireditvah veselic ozirajo na navedeni dan.
—	V .Skalni kleti" pri Olja koncertira kakor 2e omenjeno -Češki oddelek nar. godbe" v nedeljo 15. dec. popoldne ob 4. ari. Vstop prost.
• Pri J. Stelzerju (Stadt liraz) v Celja jutri v soboto večer koncert -češkega oddelka nar. godbe". Vstop prost
—	Iz Celja. Ker mnogi ljudje kateri so kupili za nameravano operetno prireditev vstopnice, zahtevajo denar nazaj, se je zahtevalo v Ljubljano. da se denar vrne. Zatrdilo se je nam. da se bo to do nedelje zgodilo.
„I>nraovlna** leži gg. dr. Korošcu, dr. Verstovšku. dr. Povaleju. vikarju Goriškn in še drugim enakim zelo v želodcu. Napadajo jo in obre-kujejo. kjer le mogoče. Spodnještajerski narodnjaki in naprednjaki že vedo, da jc to za naš list najboljše priporočilo! Odgovorite s številnim naročevanjem, da se bo mogel list razširiti in spo-polniti!
—	Iz Trbovelj. Občinske volitve dne 10. t. m. so se vršile mirnim potem v znamenju kompromisa. Izvoljeni so bili vsi kompromisni kandidaje 8 Nemcev zastopnikov industrije in 10 Slovencev (10 narodne stranke. 1 soc. demokrat in 5 klerik.) Namesto gosp. Koša so volili hrastniški Nemci Peter Rbckla iz Hrastnika, ki pa je dobil le 47 glasov izmed 252. Naši Nemci in tudi klerikalci so volili vsi Roša. V kratkem bode volitev župana in občinskih svetovalcev. Takrat spregovorimo nekaj več.
—	Nesreča. V Trbovljah je motor povozil devetnajst letnega delavca v premogokopu, Fr. Zajca iz Celja. Odtrgalo mu je levo roko.
—	Z Vranskega se nam piše: Početkom t m. je bil tu roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo nad sto staršev, a ne samo iz okolice, tudi odlični tržani so bili navzoči ter s tem pokazali z dobrim izgledom v dobrobit šole. Oovor je bil za prvo predavanje jako umesten „o zvezi šole z domom". Privlačne pa so bile skip-tične slike o divni Gorenjski, zlasti o novi karavanski železnici. — Marsikdo si je v dnhu predstavljal prihodnjo železnico od Vranskega do Motnika ter si v srca želeli -Da bi le kmalu bila!" >
—	Iz Gornje Savlnske doline. Krasen božičen dar nameravajo podariti vrle Gornjesavinčanke naši šolski družbi. Ustanovile bodo žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. Vsestransko zanimamo Gornjesavinčank za naše edino obrambno društvo jamči, da do ta njihov dar za družbo trajnega pomena in vrednosti.
—	Nepremišljena izjava dr. Iten-koviča. V sredo je dejal drž. poslanec dr. Benkovič v državnem zboru, da mu je rekel štaj. namestnik grof Claty, da se čudi. kako tuore slov. ljudstvo pre-
našati imenovauja nemških uraiiuikov in učiteljev na Spodnjem Štajerskem? Nemški poslanci in listi so se stvari takoj prijeli in včeraj zvečer že prinaša »Tagespost" oficijozno izjavo na-mestnikovo. da se je izrazil za potrebo slovensko govorečih uradnikov na Sp. Štajerju. Čudno bi tudi bilo. ako bi se v Gradcu govorilo drugače. Ta izjava je zelo nepremišljena in nerodna. Več nam menda ni treba dostavljati.
V Gorici je umrla dne 7. t. m. po dolgi uiučni bolezni gospa Uršula Krajuik. roj. Volarič. soproga g. .1. Krajnika. nadučitelja na Blanci. Pokopali so jo v rojstnem kraju, na Kam nem. Svoje žive dui je kaj rada prepevala pesem -Nazaj v planinski raj!" pesnik te pesmi počiva na griču, pol ure od Kamna oddaljenem. N. v m. p.!
—	Iz Brežic. Odbor vojaškega veteranskega društva Brežice in okolica je sklenil enoglasno v svoji od-borovi seji dne 8. grudna t. I. di. pristopi društvo z Novim letoin kot ud družbi sv. Cirila in Metoda, ter da bo vsako društveno pismo kolekovaio z narodnim kolekom. — To naj bo v posnemo drugim narodnim društvom! Živeli!
—	Tečaje za pouk v slovenščini
priredi za nemške uradnike v Gradcn njihovo uradniško draštvo.
—	V Slov. Bistrici se je vsul v stari vojašnici strop v neki sobi. V isti sobi preuočuje 6 vojakov; sreča, da nobenega ni bilo tačas notri. Strop se je vsul zato, k(»r je preobložen. Človek pa se začadeno vpraša, zakaj ga preobložijo, posebno, ako je poslopje staro in slabo? Tako se igra s človeškim življenjem!
= Davek na sladkor se od 1. septembra 1908 zniža za 8 K in se v tozadevni zakon sprejme kazenska določba proti umetnemu proizvajanju sladkorja. Tako je sklenil proračunski odsek in bo ta sklep gotovo sprejela tndi zbornica.
—	Ii Vnzenlce. Vršile so se pri nas občinske volitve že meseca roar-cija, a bile so vsled pritožbe od nemške strani razveljavljene. Dne 12. t. m. smo se podali zopet na volilno bojišče in zmagali tako sijajno, da je gotovo nemčnrjem za vedno zaprlo sapo. Do-čim je znašala pri zadnjih volitvah večina na naši strani komaj 10 glasov, dobili so pri tej volitvi slov. narodni volilei ogromno večino. Izvoljeni so v
4 tretjem razreda sledeči gg. Jože Ditner 70 glasov, Ignac Črešnik 68, Ignac Kričej 57, Lenart Plemen 65; namestnika: Peter Prohart 65, Juri Jamnik 64 glasov. Nasprotniki so dobili največ 45 glasov. V drugem razredu so izvoljeni: Anton Mravljak 26, Jakob Verd-nik 26, Jože Grace 26. Janez Pečoler 24 glasov; namestnika: Fr. Pušnik 24 in Alojzij Grubelnik 23 glasov. V tem razredu se nasprotniki sploh niso udeležili volitev. V prvem razredu so izvoljeni: Ivan Kresnik 1«. Martin Va-lenti 8, Fr. Ladiuek 8. Siiuon Jeznik 8 glasov; namestnika: Fr. Osrajnik 8. Anton Plemen 8 glasov. Nemci so združili na svoje kandidate največ 3 glasove.
Iztrgali stno lepo občino Vnzenico iz krempljev grabežljivih sovražnikov kmečkega ljudstva edino le s tem. da so se naši vrli kmetje v tako častnem številu udeležili volitev v tretjem razredu. Nemci so seveda celo hoteli voliti za mrtve; pripeljali so tudi na volišče moža, ki je bil pred kratkim kaznovan in o katerem so vedeli, da kot tak ne more voliti. Blamirali so ga pred celim občinstvom, a kaj je njim zato. Ali vas res ni sram? Slavna Južna železnica je morala seveda tudi biti pri uasprotui strani s katero je
sijajno pogorela. Naši vrli možje so morali vsled zadnjih volitev veliko trpeli. Obrekovalo se jih je ua grd način iu jim skušalo izpodkopati ves upliv. S to zmago ste si pa pridobili častno zadoščenje. Kmečko ljudstvo vas pozna ter ve ceniti vaše zaslužno delovanje. Vuzeničani po začrtani poti navdušeno uaprej!
-— Odlikovanje. Pisarniškemu višjemu oticijalu okr. sodišča v Ormožu, g. Grossu je podeljena častna medalja za 40letno zvesto službovanje.
—	Pasivno rezlstenco (delo le po predpisih) so pričeli poštni uslužbenci včeraj ua Dunaju iu po vsem Sp. Avstrijskem. Na Češkem se poštni uslužbenci dosedaj niso pridružili. Tudi v Gradcu se je pričela pasivna rezi-stcnca. Groški poštni postiljoni so izjavili, da prično 16. t. m. štrajkati. ako se jim do nedelje ne spolnijo njih zahteve.
—	V Mariboru so osnova sleli-deči -rodoljubi" in zadružni strokovnjaki novo duhovniško posojilnico: dr. Verstovšek. dr. Korošec. Hohnjec in dr. Matek. Ker ima ta zavod namen uničiti staro narodno slovensko mariborsko posojilnico, je gotovo njegovo osnovanje, ki se je zgodilo le iz političnega stra u k arstva i n sovraštva do slovenstva v Mariboru najostrejše obsodbe vredno.
—	Iz Maribora. Urednik -mar-burgarice" Jrtu je bil pred porotnim sodiščem oproščen, ker je dokazal vse trditve, naperjene proti živinozdrav-nikn Thannhoferju v Marnbergu. Prišlo je med drugim na dan, da je neko Thannhoferjevo redilno sredstvo navadna zmes kakaovih lupin in zmletega lesa.
—	Iz Maribora. Zadnjo nedeljo zvečer so napadli trije lopovi, dva civilista in en vojak dva mirna človeka in jednega tako pretepli, da zgubi najbrž oko. Storile ev še niso našli.
—	V Mariboru priredijo v kratkem Nemci veliko zborovanje, na katerem se bo govorilo o razmerah na mariborskem učiteljišča. — Govori se po mestu, da je bilo med piškavimi vladnimi darovi, kateri so dobili slov. duhovniški poslanci za svoje hlapče-vanjc v nagodbenem vprašanju tudi imenovanje Majcena profesorjem na mariborskem učiteljišču, katero imenovanje pa se ni objavilo, ker se je pričel štrajk. -Zmožni" so naši gg. kakor so Korošec in vzorni -narodnjak" Roškar kaj tacega dovoliti in storiti. In ti ljudje hočejo ustanoviti nov -narodni" list za slovensko raznm-ništvo na Sp. Štajerskem!
—	Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 20 letnega viničarja Katana iz Poličke vesi radi uboja k sedemletni ječi Iu 30 letnega viničarja Alojzija Stergarja iz Mestnega vrha pri Ptuju k petletni težki ječi radi nasilnosti iu požiga.
—	Mariborsko porotno aodišče je obsodilo 15 letnega h*. Kranjca iz Malega Okiča k 3 letni težki ječi, ker je ubil s sekiro svojega očeta.
—	Slovenski trgovski klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 4. uri popolpue v -Narodnem domu" v Ptuju trgovski sestanek. Govorilo se bode o ustanovitvi -Slov. trgovskega društva v Mariboru" in o splošni trgovski organizaciji.
—	Cene živine v Gradcu, 12. dec. Prignanih je bilo na sejni 1151 glav. Plačevalo se je za kilogram žive teze: pitani voli 74—82 vinarjev, napol pitani voli 64—72. suhi voli 56—62. pitane krave 52—62, napol pitane krave 44 - 50, suhe krave 32—42, biki 48 68 vinarjev. Cene so še vedno nizke.
Legar v Okolici Celje in .TagespoHt**. Nedavno poročali smo ua podlagi razticuih govoric, ki so krožile po mestu in okolici, da se širi legar zunaj in notraj mesta. Kakor smo se pa sedaj ii verodostojnih virov prepričali, temu ni tako hudo. V mestu se ni pojavil do sedaj nobcu slučaj: v okolici pa se pojavljajo že več let sem posamezni slučaji, ki se pa hvala čuječ-nosti oheir.sk. urada okolice Celje niso nikdar pomnožili tako. da bi nastala epidemija. Tuai mesca oktobra t. I., ko so se začeli slučaji množiti, preprečila se je epidemija s tem. da so se vsi slučaji oddali v bolnišnico: tako da sedaj tndi v okolici ni nobenega slnčaja več. — Sploh se je storilo v sanitarnem oziru vedno vse kar je bilo mogoče in gre sanitarnim činovnikom vse priznanje. Nečuveno je toraj. kako si upa graška -Tagespost" obregniti se v osebo g. distriktucga zdravnika. No seveda, ein s I o w e n i s c h e r (!)
Districtsarzt_____ kaj pa da. in pa
-Gmiind" (!) namesto Sovodna, iu pa namigovanje izkoristiti eveutuvalni vodovod v nemško nacijonalne Sovini-stiške namene — seveda: od tod ko-štrunove solze!!
Kranjsko.
—	V Ljubljani je obljubila vlada ustanovitev državne obitne šole in železniških delavnic.
—	Uradniškim aspirantom je imenovan volonter drž. železnic v Medvodah, g. Anton Irgelič.
—	Šest kranjskih fantov, kateri so se izselili v Ameriko, je stopilo v armadi Združenih držav na Kubi.
Na Bledu se je vršilo zborovanje interesentov tujskega prometa. Med drugim se je tadi govorilo o ustanovitvi gostilničarske šole v Ljubljani.
—	Kranjski dež. zbor ne bo več
skiican, temveč ga bode vlada razpa-stila in se vrše nove volitve koncem februarja 1908. Tako pravijo poročila z Dunaja.
—	Južna železnica ne nastavi Nemca Witzmanna za postajenačelnika v Ljubljani.
—	Tatvina. Josipu Rozmanu, gostilničarju nad liešami je neznanec ukradel nad 1000 K denarja in za istotoliko vrednostnih papirjev.
—	Povozil je na Bledu nepreviden hlapec dve in polletnega sinčsa stavbarja Tolazzija iz Ljubljane.
—	Bjornstjerne Bjornsonu je ob priliki 75 letnice tudi brzojavno ča-stitalo -Društvo slov. književnikov in časnikarjev" v Ljubljani.
—	Cene goveje živine v Ljubljani so bile zadnjo sredo 56- 62 vin. kilogram žive teže.
—	Odlikovanje ljubljanskih ea-sllcev. Kranjski deželni predsednik je podelil članoma ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva gg Furlanu in Preteku častni svetinji za 25 letno zaslužno delovanje.
—	Utonil je tesar Bezlaj iz Šte-panje vasi. ko je Sel pijan čez most na Gruberjevem kanalu.
—	Premogokopska družba v Trnovem koplje in išče blizu Jelšan premog. Našli so že več dobrih žil. Kmalu pa baje pridejo do velike glavne žile.
—	Zadnšila bi se kmalu zakonska Zadnik v Ribnici. Zvečer sta postavila posodo z ogljem v spalnico, da bi jo ogrela in šla spat. Ko sta se zbudila, sta bila že omamljena in z največjim naporom sta si spravila čistega zraka.
—	„Kršč. socljalna zveza" namerava prirediti svoje zborovanje drugo leto na Sv. gorah pri Gorici. — - ilov. Gospodar" že sedaj dela reklamo za to romarJe, ki bode zopet vrglo velik
dobiček najbrž žnpniku Medvedu z Ii«porja. ko bo aranfiral romarski vlak.
Zaradi podatkov o štajerski podružnici -Kršč. soc. zveze1" napada sedaj .Slov. Gospodar" -Domovino" — .Slovenca" pa. ki je prvi priobčil ravno iste podatke pnsti pri mini.
— Bolezen otrpnenja tilniku se liri v vaseh Slivno in Vače pri Litiji. Zbolela sta dva moška in Sest otrok. Jeden otrok je umrl.
—	Tatinsko d mi bo so zaprli v Trotu z glavarje« Kvgeaom Snsičein »red. Drulba je kradla vse. kar je prišlo članom pod roke.
—	Ravnateljem slovenskega oddelka det. kawtijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj g. Anton fttrekelj.
—	Stavka faklaov v Trstu obeta, kakor se poroča, stavkajočim popolen uspeh, ako jim bode mogoče še tri dni vsi rajati.
—	Občinski zastop Dolina pri Trata s posebnim sklepom odločno protestira proti postopanju Škota Nagla ia njegove duhovščine proti listu .Edinosti" in slovenski narodnosti sploh ter gro i da bodo ljudje molili Boga tadi brez takih dnhornov. ki ne čntijo a ljudstvom in so proti njegovi narodnosti.
—	Za pomoč Mla siromakom,
ki po zimi gladujejo, bo nabirala .Nar. del. organizacija" v Trstu denarna sredstva.
—	Nemci ob Adrfjl. V nemškem pol. draštvu v Trata je govoril nemški driavni poslanec Dobernig in naglašal t svojem govora, a morajo Nemci stre-Mti ta ponemčenjem Trsta in pokrajin ob Jadranskem morja. Dobernik je tndi dejal, da hočejo visoki k/ogi na Du-naju triaiko trgovino — poalovaniti.
Književnost in umetnost
— Zlati pot. Spisal K. Brinšek. Strani 64. 1907. Zalolil pisatelj. Bohovo (pošta: Šmarje pri Jelšah.) Cena 1 K, po pošti 1 K 05 r.
Knjiiica ima sledeča poglavja: Vzorna ljudska dola. Cerkev in nje preosnova, Driava ia deiele, V korist slasti nitjih slojev. Pogled po domovini. — Nezadovoljnost z našimi domačimi, kulturnimi in političnimi razmerami. ki vpiiva pri enih na ta način, da se udajajo resigniranema pesimizmu, jo napotila gospoda pisatelja, da jo napisal to knjilico. V njej ae je pokazal reformatorja, ki je tako zagrizen, da kratku*alo odklanja vsako še najmanjšo spremembo avojih reformnih predlogov. Navedena poglavja kažejo, da obsega reforma gospoda pisatelja največji del našega kulturnega življenja Značilna pri vseh njegovih reformah jo nekaka prosto mehanična atran. Pri njem -e naj vse naie iivljenje (telesno in dalevno) rama v onih ozkih mejah, ki nam jih dajejo arabske itevilke dekadičnega sistema Vsa njegova reforma obstaja v glavni točki v tem, da skuia vsak pojav ii v I jen j a in vsako aocijalno prikazen vtlačiti med oska meje itiri-kotnega rastra in postaviti pod abao-latao vlado mrtve številke. Zato oi čada, da bi bila birokracija v drla vi, kakor ai jo miali on, io vso trikrat hajia in mnog; bolj moreča in daieča, ko kjerkoli dragj« Zato bi bilo po-peiooaa brezplodno dolo, če bi koteli govorita aoper posamezno trditve ro-apoda pisatelja. Hvali aaj Boga, da daaea v Avotriji vai ao aaiigajo reformatorjev na grmadi, ker sioar ki oi novel jo^ poglavja .Oartev ii njo preosnova" ie davno, davno acvrl na grmadi Da v našem verskem časopisju to poglavje ni shodilo nobenega iama.
, tega je krivo pnč dejstvo, da je ta 1 knjiiica na slovenskem knjifevnem trgu maiodane neznana. In vendar je cela knjiga in posebno to poclavje prezna-čilen dokument, kako si predstavlja ljudstvo verske stvari in kaka je njegova vera. Naj zato navedem iz knjižice (gospod pisatelj je krnetl samo en stavek: .Kako neki si predstavljate nebeško veselje brez uživmr.ja. brez jedi. pijač in drugih ugodnosti, kajti od samega gledanja bt Vas gotovo kmaln oči bolele!" (Str. 29.) Gospod pisatelj nasvet nje mnoge in korenite izpremeinbe na cerkvenem poljn. Uko da ne ostane ue kamen na kamena. O teh izpremembah — pravi — bi ne lahko razpravljalo v gosposki in poslanski zbornici in če bi predlogi našli potrebno <nadtričetrtinsko.) večino, naj se pošljejo končno še papeža v po-trjenje. — Vse stanove je g. pisatelj razvrstil v tabeli, ki ima V. skupin in 16 stopinj. V 1. stopinji I. stopnje sta papež in cesar, ki mora imeti 5 000 Mm' ali 25 milijonov ljudi in katerega letni proračnn ne sme znašati nad 25.000 K; zadnjo stopinjo zavzemajo .mali hlapec in mala dekla, javni ubožci in s loči nci- s letnim proračunom 200 K. Navaden hlapec in navadna dekla in kaznovanci v navadnem zaporu z letnim proračunom 250 K so v predzadnji stopinji. Tnkaj se vidi pač strast gospoda pisatelia do sistemov in tabel vidi pa se tndi, kam ga u strast zapelje. V državnem zboru čutijo potrebo po novem poslovnem redu; gosp. Brinšek jim ga je ie izdelal, škoda samo, da ne vedo sanj.
(Dalje prib.,
Društvene Testi.
—	Plesne vaje trg. draitva v Cel (a. Trgovski venček ae bode, kakor se čaje, vršil takoj v začetku pred pusta. — Zozirom na to je nujno potrebno in oo cenjeno dame in gospode, ki ae nameravajo istega vdeleiiti. vljudno prosi, da ao prve plesne vaje, ki ao bode v to svrho vrtila v nedeljo, dne IS. decembra ob 2. uri popoldne, točno in sanealjivo vdeleiiti blagovolijo.
Pri plesnih vajah, ki so se do sedaj vršile, smo bili primorani spravi-deti, da, ako bo vdeleiba Uko .po domače" mnogoštevilna, se niti do drugega predpusU ne bo mogoče naučiti niti najlaiji ples.
Na trgovskem venčkn plesalo so bode vse flgurirane plese, ki se sedaj podnČojejo v mali dvorani celjskega .Narodnega doma". Te vaje ae bodo odslej vršile ob nedeljah od 2.—5. ure popoldne ter ob sredah in petkih od 8. do 10. ure zvečer.
Ker je osobito radi .Češke Besede* nujno potrebno, da se kareji le sedaj aesUvijo, prosi se. da se vsi, kauri hočejo isto plesati, zanesljivo v nedeljo vdeleiijo plesne vaje, na kateri se bode cela preplesala in uredila
—	Od St. Jnrja ob Jni. iel. Moška podruluica družbe sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo 15. t. m. svoj redai občni zbor v gostilni g. Alojza Nendla. Začetek ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo Ujnika in blagajnika. 3. Pristop udov in pobiranje udniue kakor podpor. 4. Volitev načelništva. 5. Slučajnosti. Nadalje koncert: 1. Petje (mešan zbor in kvartet). 2. Prosu zabava. K obilni udelelbi vabi načelništvo.
—	Slovensko pevsko draitvo a sedežem v Ptuju priredi na Silvestrov večer majhen pevaki in godbeoi koncert v „ Narod nem doma" v Ptuja. K obilni odeleibi vabi	odbor.
—	Is Mozirja. .Narodna ČiUi-niče" občni zbor v Mozirja se vrli v sredo, dno 18. t m. točno ob pol 8. ori svefter v lastnih prostorih a sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. t. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti.
Odbor.
—	tHleUntje bralnega draitva v Sovalel priredijo v nedelio, dne 15. grudna 1907 v dvorani g. Fr. Simon-čiča a. gled. predstavo: .Zmešnjava nad smeinjavo'', barka v petih deja-
njih, spisal Kotzebue, poslovenil Cim-permau Začetek točno ob pol K. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo zvečer pri blagajni. Čisti dohodek je namenjen za nboge šolske otroke
Svetovne vesti.
—	Ustrelil se je v Skorklji ppteg Trsta lekarnar Adolf Gregorič iz ftkrdnja.
—	Oaa mesu aa dunajskem trga. Cene goveji živini na dnnajskem trgu «o zopet znatno padle, vkljnb temu pa mesarji še vedno niso znižali cen mesa Dnnajske gospodinje agiti-rajo. naj bi se en teden ne kupovalo nobenega mesa.
Izkaz posredovalnice „Slov trg. društva v Celju".
V -<lu t bo w »prejme
I potnik, t.1 pomočnikov mr*ane"rtroke. 1 pomofnik Jpecerijuke atroke, t pomočnik manufaktnrnc stroke. t pomočnik galant. stroke. S prodajalki, in 1 ofenec.
Klal to ilfejo: 2 pomočnika mtfane atroke. 1 pomočnik ipecerijakr stroke. 8 pomočniki bi-■ofaktorae stroke. 1 pomočnik modno stroke. 1 kontorivtiaja. S prodajalki
ro*reOovalnlra deluje ta delodajalce popolnoma brezplačno. ca delojemalro proti mali odškodnini.
Čeiko posteljno perje
— po nlckr (*al. 6 kr »ovo.
...---tr«obo|jfc.Kir-
votaoomiko. odi-
M6, Mti_________
ScVno K -.1» U K
aobrio. parolaoaifako, u-Mi.vao K — M la K — M Potllja w fraakn po po-
___vcctja. Zamraa ia vračilo
roti povračila la porloitroSkuv dovoljfa«. ■•MdMit Sachs »I. LNB 347, I PtlM, Ctttt
Slikarji pozor!
V lepem trgu na Spod. Štajerskem je mesto za treznega slikarskega mojstra, brez konkurence. Zahteva se nekaj kapiula. Vprašanja naj se vposljejo pismeno, na upravništvo „Domovine" Celje.	tu* 2—1
M
ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziorvaa, Kalk pri Kfilmi ii 265.
Gospa G. v M. piše: .Vaše sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da priložite znamko za odgovor.	(71) 53-43
vešč slovenske in nemške stenografije želi vstopiti v odvetniško ali notarsko pisarno. Ponudbe na upravništvo ».Domovine*.	«48 5-1
Mi
(ma|ar) <tfeaj*»
dobro veiC Roapn darikih opravil takoj »prnjMpo« u«..dnimi pogoji Kje «e v prana v trK»vini A.	« Cslja. ««« s \
praVoredniH
glasilo slovenske pravoredae drgibe. 1 krat » nfiKi na 2 pelab, iaaeraU pw*e.
Naročnina v I. leto: 2-4 K (po do»tojanUvo), ae lahko, vsaj deloma, nadomesti t literarno po J poro (narodnoprstni. om i*: "»I ovni. tahavai ii-po.Iovno-pnučoi in gonpodantveii spiai).
IftO« mm	••indalk,
n ravnega mišljenja, ii tVlja ali blitnje okolice. Ponudbe do IS. t. m .Vaalov: C. Briaiek, Oebeva p. Šmarje pri Jeliah	«10 t
Prednosti
«41 I O—t
Joti Ctgloi Njr
„SatiElar3Mianii:
fin okus, noten aroma, izvrstna kakovost.
Jnperfojfati
najboljše vrste, |Kip»lm>iua suh k 16—IS", v vodi raztopijire fosfo-rove kislino, za spomlad 11108, izven kartela dobiti pri
Viljemu Kolm*r>
Budimpfita, VI. fcidraseljera nI. it 49.
Edini slovenska puškarska tvrdka
ludi Borili
v Borovljah na Koroškem.
Najboljfta delavnica za temeljito popravo lovskih pulk, za Izdelovanj« novih vlofnlb cevi za kroglje in drobni avlnae, ta naaa-Janje novih kopit Dala po najnlljlh cenah I Kdor ai tali nabavili novo, zanMljivo in CM» puiko, naj zahteva najnovejii alovenakl cenik, kateri a« brezplaCno doopoilje. 140
Velika zaloga rtziofntill revolverjev od T K ttjnj.
eiha urodu VjičUiftoU rtrt u Spotojra jltijmljm.
Ivan Rebek, Celje
w priporoča xa napravo vsakovrstnih del, kakor islnne »graje, ekeve in razliinakeMtrak-el]ska dela. Ima tndi v zalofi gajraine-vr.tn.jla itedilm dnjlita, Ogn|IU* f pošlem mi« Muk Mm Inrtajeje, sa ista prevzamem tndi lilmefc. Mi ter = odgovenoet glede dobra Inrtke. r-—
ua leniniCB n^i ur mm m« nmi. mu.
D.1), ...Ij.ic iMe»w» Mld I. ttiinK. k« dl bidr.tlij.lal Mri.
Svoji k svojim!
]
t
Starejšo popolnoma zanesljivo
knjigovodinjo
sprejme Anton Kolenc v Celju. Vstop laliko takoj. Prednost imajo iste katere so izvežbane tndi v deželnih pridelkih.
razoii!
POZOR!
3isil Kepic,
Polzela
miurski delanica s stroji
ulj« fellkn /alorn l*pliMilil*ttilJpiihataai • »likali de 1-50. 11«. !•», ■■8*. l-M l> 5 m p« koaka-rM4nlh ..h. Vrata i.1.1.k. Itftloiljp.i t irlllust ud 2.
m.
V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo
Z^Jm^io solidna In Učna po-strelka. Vrlr ve okna le .*. vrata p*« 11 jam na wrH. .*.
Sprtjtstn M spretiik ■dzirsVb petaofiiKoV.
Za mnoge dokaz«* presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti na*- ljubljene soproge oziroma mamice, gospe
Terezije Kunej
in za številno spremstvo preminul«- na poslednje počivališče izrekam v lastnem in v imenu svojih otrok vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.	<42 t
Trbovlje, dne 11. decembra 1!»07.
Josip Kunej, c. kr. poštar.
fi
I. južnoštajer. kamnoseška industrijska družba 1 Celje
== Nov« ulic« a«*v. 11.---
Lastniki: ROBERT »EHL. AKT. KOLENC. FR. STRUPI.
r	—
I	Itaibaoa Ii
I	iHpiavaeJ
S	i. ».>1. i«
I	ipeoljelM
I	dela ke
I	TlahavaaJ«
•tavbaaa I« nm«taa hamaeeviha efcr«, s-trojnim obratom.feMarskl a'
luptavaeio vaek stavbenih dal kakor: stopnic. podbojev. fasad, nastavkov i. 1. d. iz različnih kameno* in cementa.
olao ta ptlofcarell atallja aa aaMti dala kakor" oltarjev. prilnic. obhajilnlh miz. krstnih in kro^lnik kai TlahavaaJ« cerkva, dvoran in hodnikov s lamotnim ali cementnim tlakom.
Inltlovaiij«
peblitveeik ploUuru-IKalh ter ea|kal| Mik aanaemlh vrat v vteh
Jiitittriju 7ili)i
grftaA JpMK8Q[9f
I* rullčnih marmornih vrat |raaltev ia sijeaitov
lepo aajaiijib eeaak.
-alVau . rakav (filial
Strekevao Sevriaee rtoOe la aairte kakar praračeae u *a-
Psrific stlra razstavi I9N: Jffll m".
Ib 7 pttjajil rizM 1 pili M Milna.
Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov!



0»




6®

Krilni knntrahenti: Messtorff, Behn a Co., 111 Dunaj, I. m
Prodaj« n« drobno v vaak boljiih trgovinah u Čevlje, gumi la modna blaga.
Sama pri R. STERMECKI, Celje.
S- «i« aa w Rja aa
\ Mm
kupi	najboljSe in najceneje srajce in ovratnike?
kupi	najboljSe in najceneje fine moderne kravate?
kupi	najboljSe in najceneje zimsko pleteno perilo?
kupi	najboljSe in najceneje žepne robce in rokavice?
kaapl	najboljSe in najceneje ženske in moSke nogavice?
kapi	najboljSe in najceneje garniture za postelje in mize?
kupi	najboljSe in najceneje odeje volnene in satirarte?
kapi	najboljSe in najceneje fine preproge in zastcre?
kapi	najboljSe In najceneje namizne prte in servijete?
kapi	npjboljle in najceneje platno za perilo in prtiče?
kapi	najboljSe in najceneje moderne Serpe in robce?
kapi	najboljSe in najceneje blago za ženske obleke?
kapi	najboljS« In najceneje blago za molke obleko?

Sama pri R. STERMECKI, Celja.

Trpflsroimiiul
lin ii risiliin vrijen
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
trije. Muli!
priporof.
kancelijiki, konceptni. pismeni, dokumentni, ministrski, svitni in barvani papir
2n Mm m:
Svileni papir 'JU Barvani papir "„7 Barvani papir ~ Zlati papir Srebrni papir JSEL* Zlata pena a 88 bb Sumeče zlato eb es Barva za mah s Podobice za jaslice Božične dopisnice Rutke b3 b3 s bb ffl
rtiifiM Uanl\\ pmja tabli« pretili fsblcc radirk« taik
TrgoVsHe Hnjige
v veok velikaatlb (rtiM. > oao ali dvema
kolonama, v papir, platno, gradi, ali p* tunje vetane.
Odjcnalnclppcc
Jfa}V€č]a zalogi Vseh tiskovin
krajaa - -
iolske »vete. učiteljstvo. lopnljike a rade. okrajne saatope atltainske sestope, hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ——— in privatalke. ———
Lastna zaloga šol. ivtikov ia risanka
papirutt Vrt&
»t *.hk» "i f •««« n.lnlh ti*.m Mkih tMtk.
Jtanbilje
privatnike izvriojejo %
Dopisnice
pečatniki. vif-a.te, iSiegolmoe-kta) ra a rada ta
privatalke izvršujejo se v eajkrajtea hm.
umetne, pokrajla-ske in »cvetlicami •dnajpriproeteJAo
do najflnejle Izpeljav*.
Albumi aa allke. dnplaaice ia pooaije.
Zavitke za urada v t
CcviKi
B. raipolatfo.
Vrgaval la >>i|iril«iilll
MBaMnMaoMakMai
Slavnemu občinstvu |irl|ior»ciim svojo lioitato zalivu
Božičnih in novoletnih daril
Rafael Salmič
v ..Narodnem domu- y Celju
Velikanska zaloga ;;;;v!*^TV*""iViT
Velika izbor oral ler optičnih predmeliiv.
Veliki delavnica u vsakovrstna popravila.
Vsakomur j« na ogled atotine zahvalnih in prlznalnih pisem.
Naročite cenike
Točna postrežba 1 Nizke ceno I
^Sb Posojilnica
%	na
Šf Vranskem
reg. zadruga z neom. zavezo. Obrestuje hranilne vloge po
5].
bpez odbitka rentnega davka.
Načelstvo.
Kupujte ,,Narodni kolek"!
Filip Neusteinowe
sladke čistilne krogljice <,»««'•'—•*"«■-
Te kropljire nimajo v »el.i noi>ene ikotlljive Ivarinc in -ko vm enaki preparati 7. uajvef jim uspehom ««• rahiio | ri Mezi ni«' nobeno zdravilo. |>a l-oljie in Ointo ueikodljive. da se lahko
zapretj u
adk<. jih imaj' udi zla-ti otro> i. tat it' k t s >1.aiij..iiii. s 1JO kroc K i aptej dolu ie |M>vrhu zastonj
t fiwexih. j.-otototit »itn najte«' holerni. Ker • škatlja - !."» krogljiiatm stane "M vinarji Ijirauii. »>tane -am- - K. kdor pošlje znc«ek : m	zavitek t. s Skaljami
Svarilo! Elr"........N",s"
Kf % . , škatlja in navalil.> našo protokoli am
f ■ : •; tisku .Heil l.eopold" in podpis Filip Nou-ieio. l-ka.na. N i r«Vj».-vV irv'ov»k.-ni MJ-iišfn zavarovat.i ravitki moiajo nosili na-o tvnlko.
m
f'1'? jVensteinoVa lekarna ,.lt $Vstcmu Icopoldn"
Dunaj I Plankengasse 6 Zaloga v Celju Lekarna Rauscher.
avinshi
beline kro.jljice).
nku nosi v-ak
preiskan in preizkušen na ces. kr poljedelj-skem pre-izkušcvališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER dolini, SiajRrsko.
Nova vinska postava
v obliki pikata Zvezni traovini v Celju
doniva se v W
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakeznici ali v znamkah.

Gaiošne
prave ruske- s znamko 9 PROVODNIK" priporoča
.ZVEZDA
S P. Kostič v Celju
JI


Svilnati papir Ih-Ii in barvani. Barvani papir na eno -Iran Barvani papir na olje strani. Zlati in srebrni papir, gladek. Zlati in srebrni papir, prešini. Zlata pena mali iu veliki zavitki. Podobice za jaslice.
Soiiine jaalice od najpiipro*tcjše ilt» najfinejše izpeljave, lica za cvetlice v vseh debel.Mib. Cvetje v raznih barvah Sumeče zlato (Katischgolil). Srebrne in zlate zvite atrnne (llonilon). Miti arebrne zlate, bakrene in aortirane. Barva za mah. Božične dopisnice.
OKRASKI za božično drevo. Knjižica s podobami za otroke.
Za božična in
novoletna darila. K
Albumi ^a slike in poezije. Pismeni papir v kasetah ^
"ti najpriproslejše iln najfinejše vrsle. Velika izhera tiotnikov iz kovine, pisalnih map, g škatljic z barvami molitvenikov iu!. Albumi za dopisnice.
G Družinske pratike za 1908. Blazni-
f
I t:
i k
kove pratike male iu velike p« originalnih cenah.
Novoletne dopisnice.
BazpoStlJatev na	U^OVill3 V CdjU.
debelo in drobno

f
Ako trpite ua ustavljanju krvi iu enakih boleznih, p v.!« I'- Ziervas. Kalk 2B5 lici K<<lu na enskem. Nekatera zahvalna pi»ma i/. »toterih <!o«pa B. v \V. piše: .Hvala I a. više sredstvo je pomaga!" *<• v ft dnevih. Uospa L v M. pite: _Va.se izvrstno tredrtv > hodem v.akotnur priporočala in mi (u ne e zmanjkali". Arhltek S. v M. piše: Za i. ruo in tofn-» po»tr>-itio pri moji ieui ae V 1.1 najtojleje zahvaljujem Ze po 3dncvn. p. i je vplivalo in je brez bolefin poteklo
Proti pošiljat v i 1 K 20 v tudi v znamkah) pošljem knjigo: rMotenja perijod«" »d dr med L<-\> ifa. Prospekt zastonj. 1'rosim za povratno
pošUiibo. 117 58—1»
i
Riil ie
VBST>NEW-JORK
je nalpripravnejao, najcenejšo In najboljša pot il UiiBUANE v Severna Amerik«, ker to : ni dolgo-trajne aiačae veiaje p« raznih železnicah, nobenega preiedovanja ne prenočevanja in »ploh nobenih postranakih stroikov mej potjo. Paraiki aaprostorai. varni, zračni in aaaink v«zijov*ake 14 dni. Hrana ia paatrožfca najboljia. Pojasnila daje in karte prodaja olnvnl zastopnik Andrej Udlaock, Ljubljana m t :f Ct. Ii. C« tj Wa Irt lt/»-..t»«
Sposobne in zoneslp osebe
katere telijo |*stranskega zavluika kot krajevni. oziroma glavni zastopniki. ali traja« luža« kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera »c pefa z vsemi vatuejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod številko 1,:».30.V lirader, poste restante 12. 222 36-34
li paraik«* iz Rek« far« pathla. torek 17. der 1W»7. IHonln. torek. 7. Jan. tW8. Caronia, torek •28. januarja lttOS. is Livorpela. Las Itaalja, tnaj t ee ji iu najlepši parni k »vrtal Iz l.lvt rpola 28. 12. 1907. 25. 1. I a 22. 2.190S. Manrrlanta iz l.lverpola dne I1./1. in 8. 2. 1W8.
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnik Francoske prek morske družbe.
Kiiliia najkrajša ertn #ez
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
ED. ŠMAHDA,
oblastveno potrjena potovalna pisana
v IJulilJuni. Dunajska etU 18
v nori hiif .RneLko ptMOjilaice- n..pr<iti*n«n.
gostilne J»ri .1'iKo.cu". 52— fin
Generalno ageatnra
za špedicijo potnikov v v boljšimi i
paraiki na svetu. tez
■ kraje s najboljšimi in najhitr -jšimi
Basel, Pariz,
Havro v Now-York.
Prevoz |»o morja aamo :d«7 dni. - Vsa
na<'aljna poja-uila. ka-„ kor tudi »like notranjo-ZL. »ti paraiko«, dajemo takoj in brezplaCao.
— Pilite samo aa:
Amerikan. transportno društvo
(Predsednik: Frank Zotti, Sew-York.) 4.Solotlianierstntsse, Basel, Švica.
SINGER
jevi šivalni stroji
za vse mogoče namene
ne le za obrtne, temveč tudi za vsa družinska iiviljna dela s. dobijo I. pri naa. ll iw-si JOOOOOOOOOOOOOOOJOt
Naše trgovine poznate vse po tej
::: sliki. :::
JOOOOOOOOOCCOOOOOOC
>ooooooooooooooooo< Pazite ua to. da w kupuje le r naših ::: trgovinah. :::
xxiooooooooooooooo<
SINGER Co. tke- droiOa za izdelovanje šivalni strojev,
CELJE, Kolodvorska ul. a Podružnice v vseh večjih mestih. POZOR! ISl^SSr^a^SSlSSaZfittJEpSfjr
Kal Mvajfttml aliUal «r*limaklh Uv. atreJeT v kaaaUmkoUi »*ataoatl la TaariljlvaaU.


< o o ,o_o. .0. rt m n r. nn n .0 nnn.nnnn nnn nnnr>'
Grdoball Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega.-papirja in stročnic kot samo


Slamoreznice,
reporeznice. kakor tndi druge poljedelske
stroje zanesljivo najboljšega izdelka.
Nepremočljive vozne in komatne plahte,
in
vseh vrst. posebno peči za kurjavo z žaganjem
Vodovodne cevi
i/, železa in svinca, sesalke in drnee potrebščine. ♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦
Pohištvo Drsalice
kakor postelje . nalival ne mize. umivalne garnitnre i. t. d. ♦♦♦
in razne predmete primerne za Mitoa darila kakor
mizire za cvetlice, tajnike.
kavovarje i. t. d.
Trgovina z železnino
priporoča v bogati izberi po najnižjih cenah
Ifflerkur"
P. MAJPIČ, CELJE. @
Karol lfanič, Celje, Narodni dom
Iznenadno znižane cene
Najnovejše svilene, bar-žunaste in volnene bluze.
Velika modna in manufakturna trgovina. Perilno blago.
Modno in črno snkno za obleke v vseh kakovostih.
Namizne in posteljne garniture, odeje, zastori in salonske garniture.
Jnlnoštajerska hranilnica V Celju
Narodni dom
ti katero javijo okraji: GoRjigrari, Sevnica, ioilanj, inarje pri Jaliah, Vransko za ,.o|>olno
varnokl v kip in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do ueoniejene visokimi, inia sedaj hrnliiliiih vlog 4,000*000 K*
Hranilnica posluje s strankami vsak torak ia potek dopoldne, za diuga opravila pa je urad odprt vsak daa ob navadnih uradnih urah Hranilna vloge .obrestuje pO 4 odstotke iu pripisuje oore.ti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ca ne odtegne vlagateljem, tak'i, da dol«- ime iiopolnoma nad 4 odstotka obresti.
Izpovojuje pa na zemlj ko varnost po B odstotkov, občinam in korporamiaai navedenih petih okrajev po 4 tri četrt >'	odetotkov obresti.	m si
Zadruga Častni dom
naznanja, da je prilagodila svoja pravila tako. da isvriuje sedaj ■ poleg stavbenih tndi droga kreditna opravila, kakor vsaka as
■Mailaa Zm asesiiias VAHaai
SvPOHMV iw	avMopo*
Zaradi tega je uredila svoje poslovanje tako. da sprejema tudi hranilne vloge na tekoči račun, ali na vtotne knjitieo, daje WM posojila, pomaga kppovati hiše, zemljišča i. t d., i. t. d. tae
ftrttftit te ilfiitiit italiA n
|»*<ivp* vnvvup immv ^v
tar plaftuja ranlnl davek za vlagatelje uma iz avajaga.
Zadrega je n peljala tndi hilne hranilne nabiralnike: kdor napravi temeljno vlogo vaaj t K, tebi v poraba brezplačno tak nabiralnik. katerih vlagatelji ie anoga poaadnjaja.
Ntlaaeaa poj^.il.* dobijo lakko nak du pri idih aifelttva. starti pri bla«ajaikn.
Plaarna aa nahaja eedaj v Celju. Schillerjeva caata it 3, L nadetrepje. NeCelstvo
Zadruge Lastni dom v Babrju pri Celju,
f.o- ,t. zadr. a om. aav.:
Dr.V. Knkevee, predsednik, Iv Rakek, podpred«, FraejeleM, blaga jaik. .7 dr. Ani Božič, dr. Ion. Karlovtek, Fr.Puinlk, M.Tariak, ndje načelstva. o
f

--A
Wn drobno hi debelo! jJ
% Celje 1
Ivan Ravnikar,
trtevlea e »eeerijekla Mngnm, barvani. deielnial pridelki le vieea
ritrmte MoJ« Zebro ulotra« ial«zo k Mki »m- rnte Jataeza udjt ia uHla. penteri « .tja, .laalk.., r.«o» la p.lrno>kr, Uroku. iBp.rtl. r»a«a ujfla.jkr. raikrea la kim>keza f.J., Jiuki raaa, k.ajata, wb »nt idr.tll.rz. .iaa. Za iIbo posrka« tt pripor™..« aalaaakl prlrotrj . vrdklh Kalser.l. Proti katara taaa« Mn apllfajod. alailae »T'lirlli la Cea^aUaeaelle. faUltl d.b.itrl.1 prlporodaa »rte ia rertr. »ra irst la
šaS I I
NajaUrejia tvrdka aa ipediraaje potnikov
ZWILCHENBART
B.48SL (Svlea) Centralbakmptats It«
sprejema potnike za linijo čez Parls-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodev redno vsako sobot«
— Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj so pismeno obrne zaneslji-o na nas iu sprejel hode brezplačno najboljša pojasnila. im< -ss
POSOJILNICA V CELJU
v lastni hiši
1'OSO.TILNfCA v emu, ki je liila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4100 zadružnik jv. -kateri imajo vsega nad 88.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad € Va milijona kron hranilnih vlog in nad
330.000 kron
rezemieg. zaklada.
Narodni dom H H
Posojilnica uraduje vsak dan od 0. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike.
Hranilne vloge sprejema od vsauega, ako tudi ui član zadruge ter jih obrestuje pe
4 •/,'/.,
posojilnica plačuje
rentni davek
sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na nsobni ali hipotekami kredit proti St.% in 5% obrekovanju. u fia-ai
' »*tnik: Konrnreij list. Ilofnovina" Tisk društva .Zvezna tiskarna' v Celja mfrini m nn i»>,nHiin i—............