VESTNIK Efumtmmtumtutnmnmtmnmnnntmnumtmmmttnmte Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt E Izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov š = ceioietna naročnina 120 šiiingov = [ p.b. b. [ ................nmmmtmttnm...M..mmmt^ LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 17. OKTOBER 1980 ŠTEV. 42 (1990) Oktobrski tabor veiikosrečanjevduhuenakopravnosti in medsebojnega razumevanja ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV vabi na odkritje nagrobnega spomenika Kariu Prušniku-Gašperju v soboto 25. oktobra 1980 ob 15. uri na pokopaiišču v Kotmari vasi (ob vsakem vremenu). Na sporedu: govori, poiaganje vencev, nastopi pevskih zborov SPD ..Gorjanci" Kotmara vas, SPD „Danica" Šentvid in SPD „Zarja " Železna Kapia ter mešanega pevskega zbora „Franc Pasterk-Lenart". Častni odbor: Zveza koroških partizanov — Lipej Koienik-Stanko, Janez Wutte-Luc; Zveza siovenskih organizacij na Koroškem — Franci Zvvitter, Feiiks Wieser; Narodni svet koroških Siovencev — Fridi Sabotnik, Mirko Oraže; KZ-Verband — Josef Nischeiwitzer; Verband soziaiistischer Widerstandskampfer — Hans Pawiik; OVP-Kameradschaft — Ferdinand Puganigg; Repubiiški odbor Zveze združenj borcev NOV Siovenije — Pavie Zaucer-Matjaž, Jože Knez-Koija. Več kot 3000 ljudi se je zadnjo soboto zbralo v celovški sejemski hali na Oktobrskem taboru, ki je bil letos že četrtič prirejen z namenom, da praktično pokaže, kako je tudi na Koroškem — če je dobra volja in pripravljenost za to — mogoče najti skupno govorico v dveh jezikih, kako je mogoče ne glede na narodno pripadnost skupno obravnavati vprašanja, ki so skupna vsem prav tako ne glede na narodno pripadnost ali politično usmeritev. Tako je Oktobrski tabor dal nedvoumen odgovor tistim, ki so dan poprej demonstrirali „sre-čanje", pa pri tem niti opazili niso, da so ostali sami in se torej nimajo s kom srečavati. Predvsem pa je dal odgovor tistim, ki sicer radi govorijo o strpnosti in sožitju, pa s svojimi dejanji postavljajo pregrade med narode in kopljejo prepade med ljudmi. Oktobrski tabor je prireditev, ki se ne izživlja v miselnosti anahronističnih mitov in umetno gojenih predsodkov, marveč je usmerjena v prihodnost: že razlika v starostnem sestavu udeležencev na prejšnji deželni proslavi in potem na taboru je bila v tem oziru tako prepričljiva manifestacija, da je ni mogoče spregledati. In eno Oktobrski tabor prav gotovo ni: toga, uniformirana parada, katere strogi protokol spremeni akterje v marionete; — Oktobrski tabor je — eno samo veliko srečanje, kjer ljudje svobodno prihajajo in odhajajo, si ogledajo tisti del sporeda, ki jih posebno zanima, se med seboj pogovarjajo, navezujejo stike. Zato tudi vsebina prireditve ni enostranska; na njej je govora o oktobru kot aktualnem povodu enako kot o problemih sodobne žene, o manjšinski problematiki prav tako kakor o socialnih težnjah delovnega človeka, o nevarnosti neonacizma enako kot o vprašanju atomske energije itd. Na vse te in razne druge pereče probleme je bilo na taboru opozorjeno z letaki in plakati ter najrazličnejšimi publikacijami in slikovnimi razstavami (morda je bito vsega tega že nekoliko preveč in bi prav nič ne škodovalo, če bi prireditelji v bodoče skušali doseči nekoliko več koncentracije). Predvsem pa so se z raznimi vprašanji bavili govorniki, kjer je bila seveda v ospredju manjšinska problematika, saj se Oktobrski tabor v prvi vrsti vključuje v boj za manjšinske pravice, za prijateljsko sožitje in enakopravno sodelovanje slovensko in nemško govorečih sodržavljanov skupne domovine. Poleg dolge vrste sodelujočih posameznikov in skupin, ki so vsi prispevali svoj delež k pestremu sporedu bodisi z glasbo, petjem ali govorjeno besedo, so udele- žencem kratko spregovorili tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter (njegova izvajanja objavljamo posebej - op. ured.), predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc ter za Oktobrski tabor Helga Raunikar, dr. Robert Saxer in Peter VVieser. Njihovi prispevki so bili osredotočeni po eni strani na vprašanje, kako dati koroškemu oktobru novo, sodobno in v bodočnost usmerjeno vsebino; po drugi strani pa na manjšinsko problematiko, s poudarkom, da je lepši jutrišnji dan pač uresničljiv le tedaj, če bosta oba naroda resnično enakopravna, če bo med njima medsebojno zaupanje, če se bosta oba lahko svobodno razvijala, ne da bi moral eden ali drugi tak razvoj ..plačati" z izgubo svojega jezika in etničnih svojstvenosti. Kritično so bile ocenjene proslave 10. oktobra, ki slej ko prej potekajo v znamenju zmage enega naroda nad drugim, pri čemer pa krivdo ne nosijo samo nemškona-cionalni krogi, ampak prav tako tudi uradni dejavniki, ki pri takih enostransko usmerjenih praznovanjih sodelujejo ali jih celo prirejajo in tako pomagajo sejati razdor med naroda v deželi. Posebno poudarjena je bila zahteva po dosledni izpolnitvi vseh obveznosti, ki jih ima Avstrija do svojih manjšin. Pri tem so govorniki razkrinkali sedanjo zakonsko ureditev ne le kot pomanjkljivo in nezadovoljivo, marveč kot protiustavno in diskriminacijsko, ter na konkretnih primerih dokaza'!, da je ta „reši-tev" skrajno protimanišinska in protidemokratična, v resnici usmerjena v postopno likvidacijo manjšine. In so poudarili, da ta proti-manjšinska politika koroških in avstrijskih oblasti vodi neposredno v propad demokracije, kajti manjšinsko vprašanje ni izolirano od ostalega razvoja, marveč je sestavni del splošnega družbenega dogajanja in je zato boj za manjšinske pravice obenem tudi boj za demokratizacijo nasploh. Kritična ocena uradne manjšinske politike, kakor jo oblikujejo pod vplivom in pritiskom nemških nacionalistov, je izzvenela v odločen poziv pristojnim dejavnikom, da končno pristopijo k takšnemu reševanju odprtih vprašanj, ki bo odgovarjalo črki in duhu člena 7 državne pogodbe. Kajti — tako je bilo rečeno — lepe besede in obljube ter neresnične trditve o baje že izpolnjenem členu 7 nas ne morejo zadovoljiti, potrebna so dejanja, ker samo po dejanjih bomo mi in bo mednarodna javnost merila pripravljenost Avstrije, da izpolni svoje mednarodne pogodbene obveznosti. V tem smislu pomeni Oktobrski tabor tudi skupno obvezo slovensko in nemško govorečih sodežela-nov, da nadaljujejo s prizadevanji pri ustvarjanju pogojev za resnično srečanje na Koroškem v duhu dejanske enakopravnosti ter medsebojnega razumevanja in prijateljskega sožitja. Ob takšni usmeritvi pa se seveda sami dovolj jasno diskvalificirajo tisti zlobni mazači pri koroškem tisku, ki skušajo Oktobrski ta- bor prikazati v slabi luči. Očitno ne morejo preboleti, da je prireditev pritegnila takšno število obiskovalcev, zato nesramno lažejo o eni tretjini udeležencev iz Slovenije, čeprav je vsakomur znano, da je bilo od tam v najboljšem primeru kakih 20 ljudi vključno novinarjev. Višek njihove podlosti pa je v tem, kako spravljajo tabor v neposredno zvezo s srečanji neonacističnih skupin. Morda pa skušajo s tem samo odvrniti od dejstva, kako „pestra" je bila druščina tistih, ki so pomagali koroškim rjavogvant-nikom praznovati 10. oktober, saj je segala od SS-ovskega srečanja v Krivi Vrbi in srečanja HJ-Fuhrer-jev ob Baškem jezeru tja do srečanj in zborovanj NDP in ANR. PREDSEDNIK ZSO MA OKTOBRSKEM TABORU: Končno mora biti čas zre) za rešitev naših življenjskih vprašanj ..Zbrali zrno ze na Oktobrzkem taboru, da mani-feztiramo prijateljevo in zolidarnozt dveh narodov v deželi, da pokažemo, da je tam, kjer je dobra volja, mogoče preko vzeh zgodovinzkih obremenitev in jezikovnih razlik graditi nov :vet prijateljeva in mirnega zožita; da je mogoče dva naroda zbližati in povezati, da rez predztavljata nedeljeno Koroško." Tako je na Oktobrzkem taboru poudaril predzed-nik ZSO dr. Franci Zvritter, ki je potem zpomnii na letoSnjo deželno prozlavo 10. oktobra, o kateri je menit, da ni pokazala nedeljene KoroSke, marveč je bila očiten dokaz, da je KoroSka tudi Se M let po plebizcitu deljena, da Se vedno obztajajo duhovne, človeške razdalje med obema narodoma v deželi. Kajti enega dela KoroSke, namreč zloven-zkega, na povorki ni bilo in je bila na laž poztav-Ijena tudi pezem, ki poje o KoroSki kot deželi dveh jezikov in le enega zrca. „Svetu ze je pokazalo zamo zrce, ki pa Se vedno ne preneze dveh jezikov, ki Se vedno ne preneze tudi zlovenzke pezmi, ki je kot koroSka narodna pezem zazlovela po vzem zvetu — le v domovini je nočejo priznati, kajti zanje od nižin do ledenika le nemSka pezem doni." Govornik je potem opozoril, da zo za to njihovo KoroSko tudi naSe lepe narodne noSe iz Zilje, Roža in Podjune njihove noSe. Obratno pa za to njihovo KoroSko med težkimi čazi ni čaza najhujSe ztizke — čaza naciztične diktature z pregonom naSih ljudi, z prepovedjo naSega jezika, z likvidacijo naSega človeka; predvzem pa za to KoroSko ni junaškega protifaSiztičnega boja, v katerem zrno prav koroSki Slovenci doprinezli ogromen delež za zmago nad nacitaSizmom in z tem za ozvoboditev Avztrije. „Me more biti drugega razloga za to, kakor da je reznica, da zo ze po izjavah najbolj prominentnih cbwehrkampferjev pač borili za to Nemčijo," je na-glazil predzednik ZSO. „Zato ze tudi ne čudimo, da za naz ni bilo proztora, da ze naz noben koroSki govornik ni upal niti omenit). Govorili zo o mirnem zožitju, prijateljztvu, dobrih odnozih z zozedi in o tem, da je treba tizto, kar druži, poztoviti pred tizto, kar razdvaja — vze je Sto kororoSkim govornikom iz uzt, le ime zozeda-zodeželana ne: koroSki Slovenec. Zato zta morala priti najviSja predztav-nlka države, zvezni predzednik in zvezni kancler, da zta kakor Škof zjutraj v cerkvi ob začetku zoo-minzkega dneva ob njegovem zaključku dokaj jaz-no opozorila, za kaj gre: da je potrebno zrečanje z zlovenzko narodno zkupnoztjo, z koroškimi Slovenci; da je za to potrebno razumevanje za nji- hovo življenjzko pravico in razvojno možnozt; da brez koroSkih Slovencev ne bi bilo mogoče praznovati tega dne, iz čezar rezultira v okrepljeni meri obveznozt, vedno znova zajamčiti mirno zožitje med ljudmi različne narodnozti." Ob teh ugotovitvah in ob dejztvu, da je kljub nekaterim zpodrzljajem zpominzki dan potekal le v nekoliko bolj ztrpnem vzduSju, je govornik izrazil rahlo upanje, da bo morda v bližnji bodočnozti te mogoče preko zgodovinzkih in umetnih pregrad priztopiti k zkupnemu izkanju poti za vzaj znozno reSitev naSega vprašanja. V tej zvezi je zpomnii, da zrno prav na ta dan pred !S leti izročili vladi zkupno Spomenico koroSkih Siovencev, ter poudaril: „Maj ob njenem !S letnem jubileju — in to je danez naS pozebni jubilej — izrazim željo, da bi v tvornem zodelovanju med priztojno vlado in prizadeto narodno zkupnoztjo njena tehtna vzebina dopolnila in izpolnila goroztazne praznine in zločinzke vrzel) takoimenovanega zakona o narodnih zkupi-nahl Po 60 letih neizpolnjenih zvečanih obljub in po H letih zlovezno prevzetih obveznozt) mora biti čaz končno zrel za reSitev naSih življenjzkih vprašanj. Mas Oktobrzki tabor, poln mladinzkega za-noza in mladoztne revolucionarnozt), terja: zkrajnl — vreznicizkrajničazje!" Tudi fasada iepih besed ni mogia prekriti starega duha 10. oktobra Tudi 10. oktober 1980 je le še preteklost. Čeprav so o njem na-poiniii ceie časopise in ga po teieviziji in radiu prenašati doige ure, je ostai o njem ie še spomin. Morda nekoiiko boijši spomin, kot ga imamo o marsikateri podobni obietnici iz prejšnjih iet in desetietij; toda kljub temu bo mora! nepristranski kronist in objektivni zgodovine'- tudi o 60 letnici koroškega piebiscita zapisati, da je biia to prire-dotdark — 21.05 tz fitm-skega sveta — 21.50 Poročita — 22.20 Brat John — 23.50 Poročita. TOREK, 21. 10.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Vetika mesta sveta: San Francisco — 19.15 Novo iz znanosti — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kaj misti-te vi? — 21.03 Kabaret — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2. SREDA. 22. 10.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 ttatijanščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra! — 21.05 O avstrijski vojski — 21.50 Poročita — 22.20 Memory Hotet. ČETRTEK, 23. 10.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Ruščina — 18.30 Pota umetnosti — 19.00 Gaierija — 19.30 čas v stiki — 20.15 Fatty tive — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2. JUGOSLAVtJA § PETEK. 1?. UL: 8.45 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Leti, teti pikapotonica — 17.35 Družina Smota — 18.00 Srečanje oktetov 80 — 18.30 Obzornik — 18.40 Spoznavajmo naše morje — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno gtasbena oddaja — 21.05 Btakovih sedem — 21.55 V znamenju — 22.10 Mrztica, venezuetskifiim. SOBOTA, 18. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Mi-nigodci v gtasbeni dežeti — 8.20 Dimnikar-ček se potepa po svetu — 8.30 Z besedo in stiko — 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.15 Pototavček — 9.45 Korenine — 11.15 V izjemnih okotiščinah — 11.45 Dokumentarna oddaja — 12.30 Poročita — 14.25 Nogomet — 17.00 Poročita — 17.05 čarovnik iz Oza — 18.45 Naš kraj — 19.00 Ziata ptica — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Botnišnica na koncu mesta — 21.05 Muppet show — 21.30 Metodije v podprittičju, francoski fitm — 23.25 Kažipot — 23.45 Poročita. NEDELJA, 19. 10.: 8 20 Poročita — 8.25 Za nedetjsko dobro jutro — 8.55 čebetica Maja— 9.25 Jazon iz vesotja— 9.50 Zgodovina pomorstva — 10.40 Vrnitev odpisanih — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Ljudje in zemtja — 13.00 Jugostavija, dober dan — 13.35 Poročita — 15.25 Bačka, dokumentarna oddaja — 15.55 Poročita — 16.00 Radost Evrope — 17.30 športna poročita — 17.35 Datjna dežeta, ameriški fitm — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 ščuke pa ni, ščuke pa ne — 20.55 Dokumentarna oddaja — 21.25 V znamenju — 22.00 Zabavno gtasbena oddaja — 21.15 športni pregted PONEDELJEK, 20. 10.: 8.45 TV v šoti — 9.50 StavnostnasejaCKZKJ ob40-tetnict V. državne konference ZKJ — 11.00 TV v šoti — 16.20 Kmetijska oddaja *— 17.20 Poročita — 17.25 Vrtec na obisku — 17.40 Detaj z gtavo — 18.05 Znana — neznana Jugostavija — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do (Drrfje ?M N. sfrdn:,) M - štev. 42 (1990) VESTNm 17. oktober 1980 RAD!0 — TELEV!Z!JA s 7. srranij zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Stanovanje — 21.05 Kuiturne diagonaie — 22.05 V znamenju. TOREK, 21. 10.: 9.00 TV v So!i — 10.00 Pri-ioinostni spored — 10.55 Vetika šotska ura — 17.15 Poročita — 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu — 17.30 Pisani svet — 18.00 Foikiorna skupina „Duna" — 18.30 Obzornik — 18.40 čas, ki živi — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vzponi in zatikanja — 20.55 Kempovv-ski in kompanija — 22.35 V znamenju. SREDA. 22. 10.: 9.20 TV v šoii — 17.25 Poročita — 17.30 Ankine risbe — 17.45 Vetike razstave — 18.10 Primorska poje — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zadnja natoga, dmeriški fitm — 21.40 V znamenju. ČETRTEK, 25. 10.: 9.00 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Boije oko, ameriški dokumentarni fitm — 18.00 Zadnja dirka — 18.30 Obzornik — 18.40 Zanima me, izobraievat-na oddaja — 10.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tretja razsežnost — 21.35 Odprto za ustvarjainost —- 22.15 V znamenju. SLOVENSKE ODDAJE R A D ! A CELOVEC PETEK, 17. 10.: 14.10 Koroški obzornik — !z kutturnega iivtjenja koroških Stovencev. SOBOTA, 18. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 19. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo. PONEDELJEK, 20. 10.: 9.15 „Rdeča kapica" (šotska rad. oddaja za šotarje od 1. do 3. šotske stopnje) — 14.10 Koroški obzornik — Revija otroških in mtadinskih zborov. TOREK, 21. 10.: 9.30 Domača zabavna gias-ba — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeteno — Popevke. SREDA, 22. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z . . . — Literarna oddaja. ČETRTEK, 25. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Revija otroških in mtadinskih zborov. RADtO LJUBLJANA PETEK, 1?. TO.: 430 Dobro jutro — 530 Jutranja kronika — 6.10 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.08 Z gtasba v dober dan — 9.40 Turistični napotki — 11.35 Znano in pritjubtjeno — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.50 čtovek in zdravje — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in od- Slovensko prosvetno društvo Radi-še vabi pod geslom „Dober večer, sosed!" na KULTURNO PRIREDITEV ob avstrijskem narodnem prazniku v soboto 2'5. oktobra 1980 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Radišah. Sodelujejo: Pevske skupine SPD „Radiše", Pevski krožek iz Žrelca, Trio „Korotan" s pevci, mešani zbor iz Grebinja in pesniki Valentin Polanšek, Helmut Scharf, Andrej Kokot in Franz Stimpfl Slovensko prosvetno društvo ..Zvezda" v Hodišah vabi na KULTURNI VEČER v soboto 25. oktobra 1980 ob 20. uri v počitniškem domu sindikata (pri Habnerju) v Plešerki. Sodelovale bodo slovenske in nemške kulturne skupine in pevski zbori. SPD Obir na Obirskem vab) na vsakoletni jesenski izlet, ki bo v nedeljo 26. oktobra 1980 Cilj potovanja Mauthausen Odhod izpred Kovačeve gostilne bo ob 5. url zjutraj Prijave srejema: Nuži Furjan na Posojilnici v Železni Kapli (telefon 0 42 38/231) mevi — 18.00 Razgtedi po stovenski gtas-beni titeraturi — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansambtom Janeza Jerši-novca — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Našim rojakom po svetu — 22.30 Besede in zvoki iz togov domačih — 23.10 Petkov gtasbeni mozaik — 24.00 Poročita. SOBOTA, 18. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.20 Rekreacija — 8.08 Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Zapojmo pesem — 12.00 Na da- OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bo: 21. 10. 1980 Franci Sadolšek tajnik SPZ Zadnjo nedeljo je nastopil na Radišah Klub slovenkih študentov na Dunaju s Prizori iz Nemških noči", ki jih je predvajal že v številnih krajih južne Koroške. Zbralo se je več kot 100 ljudi, ki so z izrednim zanimanjem spremljali prizore, ki so posebno stare ljudi spominjali na resnične dogodke tistih časov in politike v letih po plebiscitu. Klubaši pravijo, da je občinstvo bolj kot v drugih krajih zaživelo ob predvajanju prizorov. Slovensko prosvetno društvo „Zar-ja" v Železni Kapli pod geslom: Dober večer, sosed! vabi na KULTURNO PRIREDITEV ob avstrijskem narodnem prazniku v soboto 25. oktobra 1980 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli. Slovensko prosvetno društvo „Koč-na" v Svečah vabi na OBČNI ZBOR v soboto 18. 10. 1980 ob 19. uri v dvorani pri Adamu v Svečah. Katoliški dom prosvete v Tinjah vabi na tečaje: v petek 17. okt. 1980 ob 18. url tečaj SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE Katoliško prosvetno društvo v Selah vabi na PREDAVANJE dr. Mirka Mahniča o poživitvi kulturne in duhovne rasti prosvetnih društev na Koroškem. Krščanska kulturna zveza vabi na SEMINAR ZBOROVODIJ v soboto 25. oktobra 1980 ob 15. uri in v nedeljo 26. oktobra ob 12.30 url v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. RAZSTAVA ob 35-letnlci osvoboditve izpod fašizma v galeriji Hildebrand v času od 7. do 31. oktobra, vsak dan od 16.30 do 19.30 ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Razstava je razdeljena na dva dela. Otvoritev drugega dela bo v torek 21. oktobra ob 20. url. Menjava denarja Stanje v četrtek 16. oktobra 1980 Za 100 din dobite 40.— šil. Za 100 din plačate 45.— šil. Za 100 Ur dobite 1.41 šil. Za 100 lir plačate 1.50 šil. Za 100 mark dobite 698.50 šil. Za 100 mark plačate 714.80 šil. nošnji dan — 12.40 Veseti domači napevi — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtitjak — 18.00 škatiica z godbo — 18.30 Mtadi mtadim — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.30 Oddaja za naše izsetjence. NEDELJA, 19. 10.: 4.30 Dobro jutro — 6.15 Danes je nedetja — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši — 11.10 Voščita — 14.25 S popevkami po Jugosta-viji — 17.05 Poputarne operne meiodije — 20.00 V nedetjo zvečer — 23.10 Mozaik me-tcdij in ptesnih ritmov — 24.00 Poročita. Popravek V zadnji številki našega lista se nam je pripetila mala tehnična napaka; med članek „Razvoj Oktobrskega tabora 1977—1980" se je „vri-nil" posnetek s srečanja z bralci Primorskega dnevnika, ki bi moral priti k tozadevnemu članku na 5. strani. Bralce prosimo, da nam napako, ki se je pripetila pri lomljenju, oprostijo. Uredništvo Opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige, da :i lahko BREZPLAČNO IZPOSOJATE KNJIGE v Slovenski Mudijskl knjižnici. SSK ima svoje prodore v dija!-kem domu Slovenskega Jolske-ga druMva, Tarviser Strahe 16, tei. 8Ž9 68. Knjižnica posiuje v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure. SSK dobiva nekako od I. 1974/ 7S ves obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimale. VESEHMO SE VAŠEGA OBISKA! Slovenska Mudijska knjižnica Tarviser Straf)e 16 90i0 Ceiovec KRATEK tZBOR KNJtŽNiH NOVOSTI SLOVENSKE STUDIJSKE KNJtZNtCE H BROZ TITO Josip: O UKU KOMUNiSTA, iemafski izbor tekstov, 280 str. MALAMUD Bernatd: PO-MOČNiK, roman obravnava odnos med manjšino in večinskim narodom na primeru dveh zaljubljencev ter problem moralnega boja oziroma moralne preobrazbe junakov, 260 str. ]][ BOR Matej: PESMi, pesmi so posvečene avtorjevi padli ženi Nini, 63. str. H STANIČ J. & BOROZIN M.: ZNANA )N NEZNANA SOVJETSKA ZVEZA, sto zanimivosti največje dežele na svetu, 253 str., ilustr. H MENZEL-TETTENBORN H. &. RADTKE G.: PRELEP ŽiVAL-SKt SVET, 319 str., ilustr. H GIROFLA: PUNČKE iZ CUNJ, priročnik, 33 str., ilustr. Navedene knjige iahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni .NASA KNJtGA" Ceiovec, Paviičeva S—7 Žetim si poznanstva Doma sem v Leskovcu, krajem med Dravo in Muro in si želim poznanstva z našimi rojaki na Koroškem, dopisovat bi rad s fanti, še raje pa z dekleti. Siar sem 35 tet, zaposlen kot ekonomist, sicer pa vesele narave. Dopisovanje je možno v slovenskem, hrvaškem, nemškem ali angleškem jeziku. Zelo rad bi spoznal prijateljico našega rodu, (otrok sploh ni ovira) tudi videz ni pomemben, le po srcu naj bo dobra. Dopise pošljite na naslov: Drago Vu-rošič, YU-42312 Strigova, Leskovec 8. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Oorovlje ŠPORTNI VESTNIK NAMIZNI TENIS: Drugo stovensko ekipno prvenstvo V nedeljo 28. septembra smo v Selah igrali prva dva kola jesenskega tekmovanja; nedeljo navrh pa smo na Obirskem s 3., 4. in 5. kolom zaključili slovensko ekipno prvenstvo 1980. Na tem prvenstvu je bilo zastopanih 5 ekip: S$K Obir, SŠD Dijaški dom ter Selani s tremi ekipami. Slovenski ekipni prvak 1980 je ponovno postal DSG Sele I s 14 točkami s sledečo postavo: Marti Oraže, Tone Novak in Mirko Oraže. Drugi je postal SSK Obir s 13 točkami z igraici: Zdravko in Franci Smrtnik ter Hanzi Oster in Vladimir Smrtnik. Tretje pa moštvo iz Dijaškega doma s 6imi točkami z igralci: Stanko Haderlap, Gerhard Brumnik, Franci Karničar in Matevž Wieser pred Sele II s Simi točkami, ki na Obirskem niso mogli nastopiti, in Sele III z 2ma točkama. Tone Novak in Mirko Oraže poskrbeia za veiiko senzacijo V nedeljo 28. septembra se je v Borovljah odvijal že 3. boroveljski jesenski namiznoteniški turnir, pri katerem so sodelovali igralci iz vse Koroške. Igrali so v 7 skupinah. Selani so bili zastopani s tremi igralci in sicer: Marti Oraže, Tone Novak in Mirko Oraže. Marti Oraže se je pri ženskah tokrat urvstila na 4. mesto. Bolje pa sta igrala Tone Novak in Mirko Oraže. V skupini B, kjer so igrali igralci 1. razreda ter nekateri iz koroške lige, sta pri posameznikih kot tudi pri dvojici dosegla izredne uspehe. V B skupini je izgledalo, da bosta (inale igrala Selana, a Mirko Oraže je nesrečno zgubil v 3. nizu (19:21) proti Glrererju iz Beljaka, ki igra v koroški ligi in je v tej skupini zmagal. Tako je Mirko Oraže zasedel 3. mesto. Tudi sel-ski legionar Tone Novak je nepričakovano podlegei Gfrererju in tako zasedel 2. mesto. Se za večji uspeh, lahko rečemo senzacijo, pa sta ista igralca poskrbela v igri moških dvojic. Poleg drugih dobrih igraicev iz koroške lige sta premagala tudi favorizirana koroška prvaka Jesenka in Stridingerja in se tako uvrstila v finale, kjer sta igrala proti večkratnima koroškima prvakoma Oldbergu in Lettkemannu. Šele tu sta bila premagana s 16:21 ter 20:22 ter tako zasedla izvrstno 2. mesto. Posamezni rezultati: 1. koto: Sete t : Sele III 5:0 w. o- Obir : Dijaški dom 9:1 2. koto: Sete t : Obir 7:5 Sete t! : Dijaški dom 4:3 3. koto: Sete t : Sete !t 5:0 4. koto: Sete ii : Obir 0:5 w. o- Sete ttt : Dijaški dom 0:5 w. o. 5. koto: Sete t : Dijaški dom 9:1 Sete t! : Sete ttt 5:0 Sete ttt : Obir 0:5 w. o. Končni rczuitotz 1. DSG Sete t 7 0 1 47: 8 14 točk 2. Obir 6 1 1 41:19 13 točk 3. Dijaški dom 3 0 5 15:44 3 točk 4. DŠG Sete tt 2 15 22:33 5 točk 5. DSG Sete ttt 10 7 5:35 2 točki Prvo mesto na lestvici je z lahkoto dosege) Mirko Oraže z 12:0. Drugi js poslal Franci Smrtnik s 7:3; 3. Zdravko Smrtnik z 9:4, 4. pa Marti Oraže i 8:4 pred Maksijem Magekom z 2:4 ter Gerhardom Brumnikom z 1:6 in Francijem Karničarjem z 1:8. OBVESTILA SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE 1. Uradne ure Slovenske športne zveze, Spitalg. 12, Celovec: ob ponedelj. od 8.00—10.00 (navzoč predsednik) ob sredah od 9.00—11.00 (navzoč odbornik) ob četrtkih od 8.00-12.00 2. Ljubitelji šahovske igre (tudi začetniki) lahko pod vodstvom Ivka Ferma igrajo vsako sredo od 18.45 ure naprej v Dijaškem domu SŠD v Celovcu, Tarviser StraBe 16. Starostne omejitve ni. 3. Interesenti za kolesarski šport naj se javijo pismeno na naslov Slovenske športne zveze ali pa v poslovnem času telefonično na (0 42 22) 85 2 35. SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA VABI NA l. stovensko prvenstvo v namiznem tenisu ki bo v nedeljo, dne 26. oktobra v farni dvorani v Selah. Tekmovanje bo v treh skupinah: skupina A: moški (dostopno za vse igralce) skupina B: mladinci (rojeni po 1. juliju 1963) skupina C: dekleta Otvoritev prvenstvenega turnirja bo V NEDELJO, DNE 26. OKT. 1980 OB 11.00 URI v farni dvorani v Selah. Prijave pošljite do 25. oktobra 1980 (do 17.00 ure) z oznako A, B ali C na naslov: Mirko Oraže, Sele-Cerkev 48, 9170 Borovlje/ Ferlach. Poznejše prijave so možne samo, če je kaj prosto. Izžrebanje bo v soboto, dne 25. oktobra 1980 ob 20.00 uri v farni dvorani v Selah. Vodstvo turnirja: Mirko Oraže Prijavnina: 20 šilingov Igra se po Izločilnem sistemu (pravilnik namiznoteniške zveze). Prireditelj ne jamči za izgubljene predmete. Neposredno po prvenstvenem turnirju (približno ob 15.00 uri) bo razglasitev prvenstvenih rezultatov in podelitev pokala ekipnemu prvaku 1980 DSG Sele I. Tekmovalci prvo-, drugo in tretje-uvrščenega moštva na ekipnem prvenstvu 1980 prejmejo kolajne in diplome. Zmagovalci slovenskega prvenstva v namiznem tenisu 1980 prejmejo prvenstvene kolajne in diplome. Mirko Oraže I. r. Danilo Prušnik I. r. (vodja prvenstva) (predsednik S5Z) SLOVENSKI ATLETS KI KLUB vabi na prvenstvene tekme V NEDELJO 19. OKTOBRA 1980 SAK - Žretec ob 15.00 uri kraj: nogometno igrišče Policije (v bližini celovške univerze) SAK pod 23 - Žretec pod 23 kraj: nogometno igrišče Žrelec (Ebental) ob 12.30 uri SAK mladina — Vetrinj mladina SAK šolarji - Vetrinj šolarji ob 15.15 uri ob 14.00 uri TVdVipiči' prisrčno vd^/jent/