Lojze Župunov: Goslar Jan. Ko dfl ga je veter pripuhnil od bogve kocl, se ju ueko popoldiie ne-nadno priknzal na oder kavaraiŠkega vrla stari goslar Jan. Bcli lasje so mu lili ko beli oblački po hrbtu in nied goslanjcm je bil ves zamaknjen v neke čudežne dežele. Nikoli se ni nasmehnil, nikoli spregovoril besede. V bridko skrivnost je bil zagreben. Le eno smo doživljali na njem: Sleherno popoldne ob pol petih se je prizibal in prinesel s seboj gosli, saksofon, pozavno in bas. Odkleiiil je vrata na oder ia odložil glasbila. Pobožno je odpuhaval prali s liarmonija in klavirja, odpiral stojalca in priklepal z medenimi kljukieami uote uanje. Segel je po goslih v žkatli, ljubo jih pobožal z dlanjo ko dete po licu, lahno jih položil ua klavir. še je navil lok pa nauiazal žimo v letivi. Obraz lnu je pri (em gorel v prečudnem Žaru, roke so mu podrhtavale. Potem se je naslonil na ograjo in čakal tovarišeT, ki so prihajali ob petih. Vsak hip mu je roka podzavestno segla v žep: še deset minut, še pet... Nemiruo je segel po goslih in jih ubral: nato je prestavil slojalca, popravil note, obrisal s krpo prašek, ki se je prikadil na črno klavirjevo tipko. Pomočil je lok v kolofonijo in potegnil Ž njim ko po svojem srcu; mehkeje bo drsel po struni. mileje bo klical... Tako je jan sleherno popoldne pričakoval ure, ko se bo znova izkričal v glasni družbi glasbil. Mnogokaj je noail, Čfsar nista slisala niti noč niti dan; a do kapljice je izlil t gosli v teh popoldnevih. *Pet!^ je vztrepeial. Kot kaplje so kapljali, zdaj eden zdaj drugi. Vsak je zasedel svoj vsakodnevni prostor in si vzel glasbilo. Točno ob četrt na šest je sunil kapelnik s takiirko v zrak in razlila se je žalostna pesem po "vrtu. V ]anu se je na mah vse spremenilo: oči so mu zastrmele uekara v nepoznano; glava se mii je zlomila, ko da je podsekana: roke so se mu zamaknile, Tse telo se mu je v prcčudnem soju nagnilo za pesmijo... Janu gre raetl go-slanjem duša na božjo pot; po zvoku strune potuje. Ob njegovih goslih je ves vrt oiicnifl. Molčale so duše. molčale so lnize, molčali so listi v kostanjih. Yse je Šlo nekam na pot. Nekoi: seiu zamudil popoldanski koncert. Vstopil sem tik pred prvo pesmijo. Zavalovil je valcek. Prisluhnili smo. Nekje zeva praznina: tople roke, ki je šla skozi Tse napeve kot božji cluh, ni bilo. Janov stolcc je bil prazen... Osem iednov ga nismo videli. Na ujegov stolec se je po treh dneh usedel mladec. Čigar gosli niso imele zgodovine, da bi pele o njej. Čisto po čmih ootnih pikah so skakljale; brez misli in pameti. Zato nam je bila črna kava vsak dan grenkejša. Zadnje dni meseca julija sem ga v solncnem zatonu uzrl v oknu. Koščeni obraz in beli lasje so se sprijeli na steklo in blaženo spokojen smehljaj je medlel skozenj. Nekaj me je pognalo po izglodanih stopnicah v sobo. »Gospod Jan, kdaj se vrnete? Pol kavarntškega vrta se je izpraznilo, čakamo vas.< TiPridcm, pridera. '?.e ves dan mislim na petnajsti avgust. Takrat goduje 120 moja. rajna ruati. Jn zagoslal bom njeno pesem. Trikrat v letu jo imani na goslih: na dan rojstva, godu in smrti. Drugega ji ne inorem dati.« sKatera je iijena pesem?« ^SIišali jo bostc,« »Vi ste ljubili mater, gospod Jan?« Zresuilo se mu je lice. To vprašanje je segalo v dno njegovih skrivnosti. Toda srce niu je danes nekam zvalovalo. Naj gre val uaprej! sLjubii? Nikoli je nisem videl; in vendar bi umrl ta trenutek za njo. Le misel nanjo mi je dala toliko let in toliko ljubezni do gosli. Moja mati jc bila pelikan: do žadnjega koščka življeuja se mi je daia použiti. Očeta nam je v jami ubilo, jaz sem bil tedaj droben fantek. In od takrat ni bilo veČ kruha pri nas. Dan za dncm je hodila mati okrog hiš, bobia iu poniŽana se ju vračala z lontkom raleka in skorjo kruhu. Mnogokrat sc je vrnila brez kruha. tedaj je pokleknila k moji posteljici in me proseče gladila po laseh, naj ji odpustim. Nekoč pa je ni bilo ves dan. Pod večer se je opotekla v sobo kot podžagana, iz ust se ji je pocedil curek krvi. Položila je loncek na stol, sesedla se na tla poleg moje postelje in me prijela za roko. Dr/.al sem Ijubeco roko svoje matere. clobro kot kruhek, topio kot lučka. Lačen sem zaspal. Zjutraj ni bilo roke več. Skočim s postclje. Ob postelji je ležala moja mati, mrzla in mrtva... Kaj je bilo naprej. je brez pomena. Ko sem odrasel, sem vzel očetove gosli, na katere je nekoč pod vt-čere inateri godel. In sel iz domovine. DomaČija mi di dala miru. Materiuo pesem sem nosil čez vse meje. Črednik seni bil, carinik, grobar, tkalec in Bog vetli, kaj se, a gosli nisem zatajil en sam dan. In tako sein uckoč izsanjal pesem o materinem srcu. ki je odprto svojemu otroku do zadnjega diha... Koder hodim, poveličujem mater. V srcu nosim pesem in ob njeiiih dneh jo izlijem med ljudi. Takrat druga glasbila le iz daljave pripevajo, kot bi zvonovi šepetali. Petnajstega avgusta: Marenka.. .< PrimaknJI je znova obličje k hladnemu steklu. Nemir sc mu je spre-hajal po očeh in zardelih licih. Mnogo je oclkril. Ne bi, toda osem tednov je molčal. Le s srcem se je razgovarjal. Dancs ga je misel na inater zaveclla. iGospod Jan, čakamo.« »Petnajstega.* V tretjini avgusta je Janu presahnila blagajna. Kruh je splatnel, Črnina za krepčanje se posušila. s-Grem. Telo mi je ziiova mladeniiko. Prsi so dodobra izkašljale prehlad. Stolec me čaka na odru. Nihče ni odpulinil prabu z glasbil. Moje gosli se Žalostijo od samote. Čakajte, prijatolji! Žc scm vam zagoslal materiuo. Toda tako me še niste slišali. Srce se širi od hrepenenja ...« »Gospod kavarnar,« je potrkal, --vrniJ sem se. Zdravje v redu.< »Dragi Jan. drugo st:zono od srca rad. zdaj pa tccc pogodba z vašim naslednikom.< $Kaj?< »Ne zamudite. Jan, nisem mogel čakati.* Jan se ni ozrl kavanarju v oči, ni mu rekel zbogom. Okrenil se je kot dvajsetleten fant in odbrzel; ni on človek, ki baranta z umetnostjo. ^Mnogo je kavarn, mnogo nocnih lokalov. Nekje bttdo planili po mojih goslih.« Jan je tekal zmerom bolj temaa. Povsod so imeli za to sezono za-ključeno število gorlcev. Tri dni jo romal in vse take hiše obroraal. Nikjer 121 ,«^^^^_ ni bilo prostora zauj, nikjer kruha, iiikjer strehe... Tedaj je sredi ceste obstal iu zakričal v nebo: »Moja pot je končana. Gosli so doigrale. Slišis, mati, moje gosli!.. .« Petnajstega avgusta se je ncnadno pokazal steri Jan ob beli ograji kavamtškega vrla. Ob pol petili. Nikogar ni bilo, da bi brisal, božal, pre-stavljai, urejal. Molčal je. Obraz mu je bledel, roke drhtele, soj oči ugašal. Glad in bolest duŠe sta mu glodala obraz. Beli lasje so ležali ob glavi, ko da niso njegovi. Goslar Jau ni jedel, ni pil, ni goslal. Goslar Jan je jako star. Ura v nunskem zvoniku je odbila pet. Godci so posedti k svojim glasbilom. Njegov stolec je zasedel mladec. Pesem je Hla za pesmijo. NihČe m videl, kako se je Jan grabil za giavo. če je njegoveinu nasledinkii zdrsiiil lok ali je prst pretrdo pal na struno. Jan je živel z godbo. kot živi črednik med svojimi jagenjci. Iii pozabil je, da stoji ob beli ograji zunaj tribune. Kapelnik dvigne taktirko. Janov naslednik vstane in se vtopi v pesem, vsi drugi prizvanjajo. Jan bledi. Usta se mu odpro, oci zablejajo, vse tejo se mu pretrese. Njegova pesem! Pesem, ki jo je kot brezdomee trideset Iet po trikrat v letu goslal svoji materi, skruni uekdu; skrtini mladcc, ki mu je kruh odjel. Pesem. ki jo smejo samo njegove gosli v najtišji pobožnosti zapeti! Zakaj to je pesem srcu, ki je ncizmenio kot božje -.. »Mladcc! Tat!c Jan se zgrabi za ograjo in se vrže na oder. Tam nastavi svoje gosli na srce. Naj o»o poje ... Orkester je zanemel, vrt je zavzdihail ko iz groba, kos na vrhu ko-stanja, ki se je raešal med godce. je s čudom zaprl kljun. Godcem so glasbila zdrsnila t. rok; naslonili so se na ograjo odra in si zakrili oČi. Poznali so to pesem, poziiali Janovo povest. Žene so zajokale, možje so bulili v čudežne gosli iu starčka. ki so mu beli Iasje v solnčnem zatonu blesteli in oči so se rau nekam zagledale. ko da vidijo Boga... Ta pesem je angelska. Onkraj tega sveta jo pojo ... Hipoma je Jan pesem preklal, polomil lok. pohodil gosli in zakrilil z rokama: »Ho, ljudje! Ha! Ha! Ha!« Po glavi sc je bil, bele lasc si pulil in strašno zarukal: ^Oskrunili so materino srce! Ha! Ha! Ha!< Solnce je ngasnilo: stari goslar Jan se je zgrudll v naročje nekdanjih tovarišeT in blazno buljil v vecerno zarjo...