n IT . M t Fojbe: slovenski veleposlanik v Rimu Mirošič pisal vodstvu RAI Kraški pust: Sladko presenečenje iz Merč JÍ NiB'jy v® / 10l Primorski dnevnik ČETRTEK, 16. FEBRUARJA 2012 Št. 39 (20.362) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € v Skoda za športnike, sicer je sklep neoporečen Aleksander Koren Najbolj nam je lahko žal za športnike. Pa ne za nogometaše, košarkarje ali odbojkarje in redke zvezdnike ostalih panog, temveč za vse tiste, ki jim samo nastop na olimpijskih igrah (včasih pa še ta ne) omogoča, da se v javnost prebijejo iz popolne anonimnosti. Če bi olimpijske igre leta 2020 organizirala Italija, bi jim zagotovo odmerila za priprave nekaj več denarja kot sicer, saj se na domačih igrah prav vsaka država želi izkazati tudi po uspehih in osvojenih kolajnah, kot na primer Kitajci na zadnjih igrah leta 2008 v Pekingu. Ker pa je kandidatura Rima v torek propadla, se bodo morali tekmovalci revnih olimpijskih športov, se pravi skoraj vsi, zadovoljiti z drobtinicami. Ve se, žal, da lep del denarja, ki ga država namenja olimpijskemu odboru gre predvsem za vzdrževanje ogromnega športnega aparata, vrhunski športniki pa so deležni nekaj več podpore le v olimpijskem letu. Vse ostalo je v marsikaterem primeru prepuščeno njihovih dobri volji, požrtvovalnosti klubov, družin, krajevnih sponzorjev... V vsem drugem je sklep vlade neoporečen. Finančni načrt, ki so ga predložili pobudniki kandidature, temelji na verjetnostnih izračunih. Praksa kaže drugače. Olimpijske igre so že v preteklosti marsikje pomenile finančni finsko. Toliko večja je nevarnost v Italiji, kjer slabih preteklih izkušenj ne manjka. Birokracija, korupcija, razmetavanje z javnim denarjem, so slabosti, ki se jih ne da odpraviti čez noč. Olimpijske igre pa so projekt za današnjo državo, ne za jutrišnjo, za katero upamo, da bo boljša (a si ne delamo utvar). kriza - V zadnjem lanskem četrtletju je BDP padel za 0,7 odstotka Italijansko gospodarstvo je zabredlo v recesijo Vlada bo varčevala tudi pri vojski - Cerkev bo plačevala davek IMU 45. kraški pust - Včeraj na Opčinah Začel se je pust! Po sinočnjem odprtju razstave v dvorani ZKB, danes žrebanje startne liste vozov in skupin OPČINE - Pust stopa v živo. V dvorani Zadružne kraške banke so sinoči uradno odprli razstavo pustnih umetnin Marise Dolce in Marka Lupinca. Kraljevski pustni par iz praprovske kraljevine je slovesno pozdravil naš najpomembnejši kul-turno-zabavni praznik, ki ga velja ohranjati tudi v teh težkih kriznih časih. Današnje pustno dogajanje se bo začelo ob 18. uri, ko se bosta kralj Tuone Krodeghin in kraljica Matilda Šalamin pripeljala na Op-čine in izžrebala startno listo vozov in skupin letošnjega Kraškega pusta. Na 10. strani RIM - Italijansko gospodarstvo je konec leta 2011 zabredlo v recesijo. Ekonomisti o recesiji govorijo takrat, ko se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) neke države skrči dve četrtletji zapored. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec BDP 0,7-odstoten v primerjavi s četrtletjem pred tem, potem ko se je že v tretjem četrtletju BDP znižal za 0,2 odstotka. Italijanska vlada je medtem sklenila, da bo varčevala tudi pri vojski. Obrambni minister Di Paola je včeraj v parlamentu predstavil zadevno reformo. Premier Monti pa je napovedal, da bo tudi cerkev plačevala davek na nepremičnine IMU. Na 5. strani Nabrežina: trije kandidati leve sredine Na 6. strani Alcatel: 200 delovnih mest pod vprašajem Na 6. strani Prodajalka »gnojil« v hišnem priporu Na 7. strani Komercialni park v Vilešu vznemirja Na 16. strani Odplake iz Sovodenj morda v Štarancan Na 16. strani V Eda centru replika Rusjanovega letala Na 16. strani (m KOBILARNA LIPICA Hotel Maestoso ' I K »TVW lipic.L ñu PUSTNI PLES V MASKAH S SKUPINO VENERA 18. februar 2012 Restivncija Maeno:» vas vabi nt sttsinc pasme meri ml: od 19.00 daJjc, Vajlfrali ijivirm1 bndt> b^ro pa^ajem; SLOV S LOVEN B KI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ POLITIKA IN EKONOMIJA GOST: Dušan Mramor lnformiojja in ctMrvacijc; +386 5 T39 1560 danes, 16.2.2012 Kulturni dom Gorica www.slovik.orginfo@slovik.org gorica - V Trgovskem domu Dodatni prostori za NŠK in prenova dvorane Petrarca 2 Četrtek, 16. februarja 2012 ALPE-JADRAN / hrvaška - izrael - Zaključek obiska v Izraelu in na palestinskih ozemljih Josipovic se je v knesetu opravičil za ustaške zločine Za zločine nad Judi se je že leta 2001 opravičil Mesič - Tudjman je bil v Izraelu nezaželen ZAGREB - Hrvaški predsednik Ivo Josipovic se je včeraj v izraelskem parlamentu opravičil za zločine, ki so jih na Hrvaškem med drugo svetovno vojno zagrešili proti Judom. Za zločine se je sicer že leta 2001 opravičil tedanji predsednik Stipe Mesič. Josipovic je tako sklenil štiridnevni uradni obisk v Izraelu in na palestinskih ozemljih, med katerimi se je srečal tako z izraelskim kot palestinskim vodstvom. V svojem nagovoru v knesetu je včeraj poudaril, da je bilo na Hrvaškem med drugo svetovno vojno veliko antifašistično gibanje in da je tudi sam sin Titovega partizana. "Res pa je tudi, da se je takrat pojavil tudi eden najbolj grozljivih, kriminalnih in nacističnih kolaboracionističnih režimov v Evropi," je dejal Josipovic, ki se je opravičil za ustaške zločine ter zaprosil žrtve ho-lokavsta in vse ostale žrtve, naj oprostijo. Hrvaški predsednik je še poudaril, da bodo na Hrvaškem verjetno kmalu spremenili zakon o denacionalizaciji, tako da bodo tudi žrtve holokavsta dobile pravice do vrnitve premoženja. V knese-tu sta bila poleg predsednika izraelskega parlamenta Reuvena Rivlina navzoča tudi izraelski predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu. Predsednik izraelske vlade je spomnil, da so med drugo svetovno vojno na Hrvaškem umorili 80 odstotkov takratne judovske skupnosti ter da Josipovičev obisk simbolizira novo prijateljstvo in novo partnerstvo med Hrvaško in Izraelom. Josipovič je že v torek obiskal Rama-lo, kjer se je pogovarjal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Napovedal je, da bo Zagreb zvišal raven diplomatskih odnosov s palestinskimi oblastmi, hrvaškega veleposlanika v Egiptu pa bo pooblastil tudi kot posebnega predstavnika Hrvaške za palestinsko samoupravo. Hrvaško-izraelski odnosi so se oto-plili leta 2001, ko se je Josipovičev predhodnik Stipe Mesič med uradnim obiskom v Izraelu opravičil za zločine nad več deset tisoč hrvaškimi Judi. Leta 2003 je sledil obisk bivšega izraelskega predsednika Mošeja Kacava v Zagrebu. Prvi hrvaški predsednik Franjo Tudman je bil v Izraelu zaradi povzdigovanja ustaškega režima in izjav, kot je bila tista, da je "zelo srečen, ker njegova soproga ni ne Srbkinja ne Judinja", nezaželen. Tudi pred Josipovičevim obiskom je izraelski časnik Harec spomnil na črno plat hrvaške zgodovine in škandalozne Tudma-nove izjave, kot tudi na maše, ki jih imajo vsako leto na Hrvaškem v spomin na usta-škega voditelja Anteja Paveliča. (STA) J £ Hrvaški predsednik Ivo Josipovic s soprogo v spominskem muzeju holokavsta Jad Vašem ansa i II Slovenci najbolj negativno o korupciji v nacionalni politiki BRUSELJ - Slovenci imajo od vseh državljanov EU najbolj negativno mnenje glede koruptivnosti nacionalnih politikov, saj jih 83 odstotkov meni, da je korupcija med nacionalnimi politiki razširjena, medtem ko v povprečju za svoje politike tako misli 57 odstotkov Evropejcev, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometra, objavljena včeraj v Bruslju. Tri četrtine Evropejcev sicer meni, da je korupcija resen problem v njihovi državi. Tako meni kar 95 odstotkov Slovencev. Bolj negativni so le še Grki, Portugalci, Ciprčani, Madžari in Romuni, kjer tako misli od 98 do 96 odstotkov vprašanih. Najbolj pozitivni pa so na Danskem, kjer jih le 19 odstotkov meni, da je korupcija resen problem v njihovi državi. Podobno je mnenje Evropejcev o korupciji v institucijah EU. Približno tri četrt jih meni, da v institucijah EU obstaja korupcija. Najbolj negativni so v Avstriji, kjer jih tako misli 87 odstotkov, precej visok je tudi delež Slovencev, 79 odstotkov. Najmanj negativni pa so Poljaki, kjer se jih s trditvijo, da v institucijah EU obstaja korupcija, strinja 52 odstotkov. Raziskava Eurobarometra sicer kaže, da Evropejci menijo, da se je korupcija v njihovih državah v zadnjih treh letih povečala. Na čelu so spet Slovenci, med katerimi jih to meni 74 odstotkov. Povprečje v EU pa je 47 odstotkov, najmanj jih tako misli v Luk-semburgu, le dobra petina. evropska unija Italijanska poslanska zbornica ratificirala hrvaško pristopno pogodbo RIM - Poslanska zbornica italijanskega parlamenta je včeraj ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z Evropsko unijo. Za ratifikacijo pogodbe, ki jo bo moral potrditi še senat, je glasovalo 483 poslancev, dva pa sta bila proti. Hrvaški veleposlanik v Italiji Tomislav Vidoševič se je po ratifikaciji sestal s predsednikom poslanske zbornice Gianfran-com Finijem in se mu zahvalil za ratifikacijo, so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva. Hrvaško pristopno pogodbo sta že ratificirali Slovaška in Madžarska, naslednji pa naj bi bil bolgarski parla-ment.Hrvaška je pristopno pogodbo podpisala 9. decembra lani v Bruslju. Procesi ratifikacije pogodbe v vseh 27 državah EU naj bi bili zaključeni do konca junija 2013, nakar bi Hrvaška 1. julija 2013 postala polnopravna članica unije. V Zagrebu pa so včeraj ustavni sodniki ocenili, da je bil hrvaški referendum o vstopu države v EU v skladu s hrvaško ustavo. Tako so zavrnili pritožbo nasprotnikov hrvaškega članstva v EU, ki zavračajo izide referenduma, na katerem sta dobri dve tretjini hrvaških državljanov 22. januarja podprli vstop države v povezavo. Ustavno sodišče je poudarilo, da so referendum v celoti izvedli v skladu z ustavo. Ob tem je zavrnilo ugovor društva Projekt, ki je trdilo, da je bila za odločitev potrebna večina vseh volivcev in ne le tistih, ki so se udeležili referenduma. tiskovno sporočilo ssg - Delitev prispevkov Popolna solidarnost s PD, opozarjajo pa tudi na svoj položaj TRST - Upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča je v zvezi z obilico informacij v zvezi s porazdelitvijo prispevkov na podlagi Zakona 38/2001 poslal tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjujejo svoje stališče o nastalem položaju. Uvodoma celotnemu kolektivu Primorskega dnevnika izražajo vso solidarnost in podporo in poudarjajo, da morata biti dnevniku, ki je glasnik in spremljevalec raznolike manjšinske stvarnosti, zagotovoljen ne le obstoj, ampak tudi možnost rasti in razvoja. »V tem smislu razumemo in tudi podpiramo vsa prizadevanja, da bi prebrodili težak položaj, v katerem se le-ta nahaja. A predlog, ki je bil iznešen v okviru deželne posvetovalne komisije in ki predvideva zmanjšanje prispevka Slovenskemu stalnemu gledališču, bi bil za nas posebno obremenjujoč in nesprejemljiv,« piše v tiskovnem sporočilu SSG. Navajajo, da so člani Skupščine gledališča, ki so Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Trst, SKGZ, SSO in Društvo Slovensko gledališče, v preteklem letu večkrat odobrili in naknadno potrdili vse obveze, ki sta jih predvidevala proračun in obračun za leto 2011 (decembra 2010 ter aprila, septembra in novembra 2011), v okviru katerih je bila tudi potrjena pomembna postavka prispevka v višini 600.000 evrov na podlagi z. 38/2001. »Kot upravitelji smo se danih smernic zelo natančno držali. Toda zgrešeno je stvari spreminjati za nazaj, ko je finančno leto že mimo in so stvari že realizirane. To bi povzročilo pasivno bilanco SSG. Ne da bi se pri tem nadalje spuščali v podrobnosti, pa moramo javnost obvestiti o dejstvu, da predvidevajo sporazumi, ki jih je gledališče sprejelo v trenutku načrtovanja poravnave dolgov, da bi Slovensko stalno gledališče v primeru neuravnovešene bilance utrpelo dodatno finančno škodo, kar bi lahko odprlo pot novi možni komisarski upravi in bi izničilo trud zadnjih let,« piše v sporočilu. V zaključku poudarjajo, da se zavedajo, da je nastali položaj težak, a delno reševanje položaja enega manjšinskega subjekta ne more hkrati povzročiti kriznega položaja v drugi manjšinski ustanovi, istočasno pa se zahvaljujejo vsem, ki podpirajo gledališče in jim pri delu pomagajo. milan - V okviru dnevov Slovenije v lombardski prestolnici Razstava slovenskega oblikovanja V milanskem muzeju Triennale Design Museum bo na ogled do 1. aprila - Italijanski javnosti je predstavljeno sodobno slovensko oblikovanje MILAN - V milanskem muzeju Triennale Design Museum je od torka odprta razstava Silent Revolutions, ki tokrat italijanski javnosti predstavlja sodobno slovensko oblikovanje. Razstavljen je izbor ključnih oblikovalskih izdelkov, ki so nastali v prvih dveh desetletjih Slovenije. Razstava ilustrira pomembne, velikokrat prelomne trenutke v zgodbi slovenskega oblikovanja. Prikazuje novo oblikovalsko mentalite-to in nove smeri razvoja ter pooseblja zagon, inova-tivni razvoj in visoko kakovostno proizvodnjo slovenskega oblikovanja, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Arturo DellAcqua Bellavitis iz milanskega muzeja je ob odprtju razstave dejal, da je bil že skrajni čas, da se predstavijo tudi oblikovalci iz "neposredne sosede Italije". Po njegovih besedah je bila Slovenija v Italiji do sedaj poznana v glavnem po grafičnem oblikovanju, zato ga veseli, da je predstavitev prinesla novo razsežnost in bo zdaj prepoznavna tudi po industrijskem oblikovanju. Kot je povedal direktor Muzeja za arhitekturo in dizajn (MAO) Matevž Čelik, so nekateri slovenski oblikovalci Milanu bili poznani že prej, saj pogosto nastopajo na milanskih razstavah oblikovanja. Italijanske oblikovalce je pozval k udeležbi na Bienalu industrijskega oblikovanja, ki ga pripravlja MAO. Ku- stosinja razstave Maja Vardjan pa je opozorila na vlogo slovenskega oblikovanja, ki je v sodelovanju s slovenskimi podjetji pogosto dosegalo svetovno slavo. Ob odprtju je spregovoril tudi odbornik občine Milan za kulturo, modo in oblikovanje Stefano Boeri, ki je izrazil zadovoljstvo, da se Slovenija pod sloganom predstavlja s sodobnim oblikovanjem, ki služi kot obetavna napoved za nastop Slovenije na Expo 2015 v Milanu. Razstavo je odprl slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič v upanju, da bo razstava pripomogla k spoznanju Italije, da so številni oblikovalski presežki, ki se uporabljajo po vsem svetu, nastali prav v njeni sosedni državi Sloveniji. Mirošič se je včeraj na vljudnostnem obisku sestal tudi z milanskim županom Giulianom Pisapio. V okviru razstave je bila včeraj zvečer okrogla miza z naslovom "Women in Design": Slovenija in Italija na stičišču poti oblikovanja. Pogovor sta vodili kustosinja Maja Vardjan in direktorica Triennale Design Museuma Silvana Annicchiarico, sodelovale pa so tudi oblikovalke Lara Bohinc, Rossana Or-landi, Carlotta de Bevilaqua, Raffaella Mangiarotti in Nika Zupanc. Razstava, ki bo v Milanu na ogled do 1. aprila, je septembra že gostovala v Londonu. S torkovega odprtja razstave v milanskem muzeju / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 16. februarja 2012 3 ljubljana - V zvezi s fotografijo streljanja slovenskih talcev Slovensko zunanje ministrstvo obsoja potvarjanje zgodovine Veleposlanik Mirošič je Vespi poslal poročilo italijansko-slovenske zgodovinske komisije LJUBLJANA - Veleposlaništvo Slovenije v Rimu se je včeraj s pismom odzvalo na objavo fotografije streljanja slovenskih talcev v ponedeljkovi oddaji Porta a Porta na italijanski državni televiziji RAI. Ta je fotografijo, ki je bila posneta v Loški dolini leta 1942, potvorila kot streljanje Italijanov. Veleposlanik Iztok Mirošič je predsedniku RAI Paolu Garimberti-ju in voditelju oddaje Porta a Porta Brunu Vespi poslal pismo, h kateremu je priložil tudi poročilo slovensko-ita-lijanske zgodovinsko-kulturne komisije z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956. Italijanska stran tega poročila uradno še ni objavila. Opozorila brez odziva Slovensko zunanje ministrstvo ob tem obsoja potvarjanje zgodovine in manipuliranje z zgodovinskimi dokumenti. Opominja še, da so italijansko stran opozorili že lani, ko so isto fotografijo objavili tudi na uradnih spletnih straneh italijanskega ministrstva za notranje zadeve. »Ministrstvo za zunanje zadeve je ob takšnih priložnostih vedno ustrezno reagiralo,« še dodajajo na ministrstvu, ki ga po novem vodi Karl Erjavec. Da gre za opozorila brez odziva priča tudi dejstvo, da je senatorka Tamara Blažina ob lanskem dnevu spominjanja na fojbe opozorila na manipuliranje z omenjeno fotografijo in predložila ustrezno vprašanje pristojnemu ministrstvu. Senatorka Demokratske stranke še čaka na odgovor. Fotografija kroži po spletu V oddaji Porta a Porta, ki je bila ta ponedeljek namenjena dnevu spominjanja na pobite v fojbah in ek-sodus Italijanov iz Istre, se je na zaslonu v studiu večkrat prikazala fotografija, na kateri italijanski vojaki streljajo slovenske talce. Na to pot-varjanje fotografije je v oddaji Vespo večkrat opozorila zgodovinarka iz Vidma Alessandra Kersevan, voditelj pa jo je utišal, na koncu pa je sicer priznal napako, kot jo je imenoval. Fotografija, na kateri eksekucij-ski vod italijanskih vojakov v vasi Dane 31. julija 1942 v Loški dolini med eno od italijanskih ofenziv v hrbet strelja pet slovenskih domoljubov, kroži po spletu, kjer je predmet raz-noraznih razlag in manipulacij. To se gii in na spletni strani italijanskega notranjega ministrstva. In so samo znani primeri. V Bastii Umbri so odgovornost za manipulacijo naprtili tržaški Uniji Istranov, ki si je umila Slovenski zunanji minister Erjavec roke, češ da je občina pri Perugii ravnala samosvoje in da je fotografijo streljanja slovenskih talcev objavila brez posvetovanja z ezulsko organizacijo. (STA-CR) KOBARID - Nesreča Alpinist padel z ledenega slapa KOBARID - V bližini Kobarida je včeraj popoldne zaledene-li slap pod seboj pokopal alpinista. Alpinist je dobil hude poškodbe glave, zato so ga s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, poročajo spletni mediji. Kot je zapisano na spletni strani uprave za zaščito in reševanje, se je za-ledeneli Gregorčičev slap v bližini vasi Vrsno v občini Kobarid ob 16.15 odlomil in pod sabo pokopal alpinista, ki je tisti trenutek plezal po njem. Posredovala je ekipa Gorske reševalne službe Tolmin. Vodja tolminskih gorskih reševalcev Žarko Trušnovec je za spletni portal zurnal24.si povedal, da je alpinist padel s slapa. Plezal pa je v družbi še enega prijatelja. Po padcu so ugotovili, da ima hude poškodbe glave, zato so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Njegovo stanje je resno. rim - Odstopil je iz osebnih razlogov Toth ni več predsednik ANVGD Največje ezulsko združenje bo začasno vodil Goričan Rodolfo Ziberna, ki bo morda nov predsednik RIM - Lucio Toth je včeraj iz osebnih razlogov odstopil z mesta vsedržavnega predsednika ezulskega združenja Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD). Njegovo mesto je začasno prevzel Goričan Rodolfo Ziberna, aktualni podpredsednik, ki bo menda kandidiral za predsednika. Toth je v kratki odstopni izjavi napisal, da naloge, ki čakajo združenje v prihodnosti, zahtevajo doprinos mlajših in svežih sil. Toth (78 let) je doma iz Zadra, že od mladih let pa živi v Rimu. Bil je sodnik na vrhovnem kasacijskem sodišču, sedel pa je tudi v italijanskem senatu kot zastopnik Krščanske demokracije. Nekaj let je bil predsednik Združenja ezulskih zvez, ukvarja se tudi s kulturo in pisateljevanjem. Dosedanji predsednik ANVGD velja za zmernega politika, v svojem mandatu se je zavzemal za krepitev odnosov z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji in Hrvaški, navezal pa je tudi stike s slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini. Ziberna je Totha včeraj ocenil kot človeka z velikimi izkušnjami ter veliko kulturno in moralno širino. ANVGD je po številu članic in članov največje ezulsko združenje, ki ima podružnice v skoraj vseh večjih italijanskih mestih in tudi v tujini. Zaradi svojih zmernih in uravnovešenih stališč je bil Toth v preteklosti večkrat tarča kritik skrajnih ezulskih organizacij, začenši z Unijo Istranov. Lucio Toth je odstopil iz osebnih razlogov Bo Rodolfo Ziberna novi predsednik ANVGD? finančna straža - Deželni obračun za leto 2011 V Furlaniji-Julijski krajini odkrili za 420 milijonov neprijavljenih dohodkov Prizor z lanskega praznika finančne straže v Trstu kroma TRST - Lani je finančna straža v Furlani-ji-Julijski krajini izvedla 3600 davčnih kontrol in odkrila za več kot 420 milijonov evrov neprijavljenih dohodkov. Preiskovalci so največ pozornosti namenili goljufijam, s katerimi so se davčni utajevalci izognili plačevanju davka na dodano vrednost IVA. Na tem področju so finančni stražniki odkrili za več kot 80 milijonov evrov utajenih zneskov. Najbolj odmevna je bila preiskava v Vidmu, kjer so storilci z ustanovitvijo lažnih podjetij v sektorju športnih av-tomobilističnih tekmovanj izvedli davčno goljufijo, vredno 43 milijonov evrov. Finančni stražniki so v lanskem letu pozorno preverjali, ali podjetniki izstavljajo račune. V okviru 30.000 kontrol so se najslabše odrezali na Por-denonskem, kjer niso izstavili 9% računov, sledijo Trst (7%), Gorica (6%) in Videm (4%). Sivo gospodarstvo je v Furlaniji-Julijski krajini še kako prisotno. Preiskovalci so v letu 2011 odkrili 271 davčnih utajevalcev, ki so bili državi neznani ali skoraj neznani, prikrili pa so za 260 milijonov evrov dohodkov. Polovico omenjenih utajevalcev (135) so odkrili v vi-demski pokrajini, sledijo Gorica (50), Trst (49) in Pordenon (33). Sodstvo je na zahtevo finan- čne straže zaseglo za 2,3 milijona evrov nepremičnin in raznih dobrin. V enem letu so tudi naleteli na 1062 delavcev na črno, zaradi česar si je kazensko ovadbo prislužilo 115 delodajalcev. Ta pojav je najbolj pogost v gradbenem in ladjedelniškem sektorju, pa tudi v gostinstvu. Vse več ljudi se zaradi domnevnih davčnih nepravilnosti obrača na finančno stražo neposredno prek telefonske številke 117. Lani so zabeležili 17-odstotni porast prijav v primerjavi z letom 2010. Finančna straža je kot običajno ščitila potrošnike in blagovne znamke, skupno je zasegla 183.000 artiklov in prijavila sodstvu 93 ljudi. Zasegla je tudi enajst ton tujih tobačnih izdelkov in dvanajst ton naftnih derivatov. Na področju boja proti trgovini z drogo so finančni stražniki ovadili 112 ljudi (aretiranih jih je bilo 56) ter zasegli pol tone hašiša in marihuane ter 1,6 kilograma heroina in kokaina. Šest ljudi so ovadili zaradi prometa z orožjem. »Oddelki finančne straže so svoje dejavnosti razvijali s posebnim ozirom na današnji krizni trenutek, ki zahteva večjo socialno pravičnost,« je komentiral deželni poveljnik finančne straže, general Walter Manzon. fjk - V 5 zaporih Zaprtih 865, prostora pa je le za 548 oseb TRST - V petih zaporih v Furlaniji-Julijski krajini je zaprtih 865 ljudi, od tega le 30 žensk. Zapori so prenatrpani, saj je v njih skupno prostora za 513 moških in 35 žensk. Od 865 zaprtih, je 531 tujcev (16 žensk in 515 moških), pri čemer gre pri 333 zapornikih za stalni zapor, pri ostalih 198 pa za začasnega. Med zaporniki je največ državljanov Maroka (84), sledijo Tunizijci (82), po geografskih območjih pa je med tujci 123 zapornikov iz držav EU, 235 jih je iz Afrike, 27 iz Azije in 23 iz obeh Amerik. Najbolj poln je zapor v Tol-meču, kjer je zaprtih 283 moških, po predpisih pa bi moralo biti v zaporu največ 148 ljudi. V tržaškem zaporu je zaprtih 249 oseb (30 žensk, 219 moških, kapaciteta zapora 155 oseb), v Vidmu 223 (0, 223, 112), Pordenonu 70 (0, 70, 53)in v Gorici 40 (0, 40, 80). 4 Četrtek, 16. februarja 2012 GOSPODARSTVO obračun - Podatki združenja italijanskih letališč za lansko leto Rekorden potniški promet na ronškem letališču Število potnikov za dobrih 18 odstotkov večje kot leta 2010 TRST - Potniški promet na tržaškem letališču na Ronkah je bil lani rekorden. V primerjavi z letom 20110 se je povečal, kar za 18,2 odstotka, v konkretnih številkah pa to pomeni, da so lani prepeljali 859 tisoč potnikov, leta 2010 pa 726 tisoč. Leta 2008 je bilo poitnikov 782 tisoč, leta 2009 pa samo 700 tisoč. Podatke je včeraj objavilo združenje italijanskih letališč. Rast števila potnikov so lani zabeležili tako pri domačih kot pri mednarodnih letih. Na domačih linijah so našteli 497 tisoč potnikov oziroma 15,7 odstotka več kot leta 2010, na mednarodnih pa 356 tisoč potnikov, kar je 22,6 odstotka več kot predlani. Deželni odbornik za prevoze Ric-cardo Riccardi je izrazil zadovoljstvo zaradi teh podatkov in dejal, da gre za rezultat, ki je bil dosežen s »pravilnimi a težkimi izbirami«. Kar zadeva prihodnost deželnega letališča pa je Riccardi prepričan, da je treba pripraviti natečaj, na katerem naj bi dobili ustreznega strateškega partnerja za letališče, tako da ne bi več potrebovalo javnih sredstev. Na letališču v Ronkah so lani zabeležili rekordno število potnikov arhiv podjetja - Sklep nadzornega sveta Pivovarna Laško še prodaja Mercator LAŠKO - Nadzorni svet Pivovarne Laško je v torek naložil upravi pivovarne, da skupaj s konzorcijem prodajalcev Mercatorja nadaljuje aktivnosti glede prodaje trgovca. Prvi nadzornik Laškega Vladimir Malenkovic ocenjuje, da jim je uprava pivovarne podala korektne informacije glede nedavnega umika Agro-korja iz nakupa Mercatorja. Malenkovic je po seji za STA povedal, da je konzor-cijska pogodba o prodaji Mercatorja veljavna do sredine marca, na podlagi povratnih informacijah uprave pivovarne pa se bodo nadzorniki odločali o nadaljnjih korakih pri prodaji Mercatorja. Nadzorni svet je pozornost namenil tudi reprogramiranju posojil. Konec marca namreč Pivovarni Laško zapade v plačilo okrog 160 milijonov evrov posojil. Uprava družbe je nadzornikom pojasnila, da pogovori z bankami upnicami potekajo zelo intenzivno. Po Malen-kovicevi oceni so pogovori z bankami za zdaj spodbudni. Uprava laške pivovarne pa pričakuje, da bodo banke upnice oblikovanje pogodbenega koncerna, ki so ga potrdile nedavne skupščine delničarjev Pivovarne Laško in Pivovarne Union ter Radenske, sprejele kot pozitivno dejstvo. Pogodbeni koncern naj bi tako bankam zagotavljal boljše garancije za poplačilo posojil, družbam skupine pa uspešnejše in racionalnejše organizirano poslovanje. Prav zaradi neuspešne prodaje Mercatorja si morajo Laščani zdaj zagotoviti novo reprogramiranje posojil.Pi-vovarna Laško se je namreč zaradi Agrokorjeve poteze - ta je minuli teden umaknil ponudbo za odkup delnic Mer-catorja v lasti bank in Laškega - znašla v neugodnem položaju, saj se v primeru, da svojega 23,34-odstotnega deleža Mer-catorja ne bo uspela prodati, ne bo mogla finančno razdolžiti. V primeru prodaje Mercatorja so Laščani predvidevali, da se bodo raz-dolžili za 184 do 195 milijonov evrov. Sicer bodo Laščani samo za plačilo obresti letos namenili 25 milijonov evrov, po neuradnih podatkih pa naj bi imela skupina Pivovarna Laško za približno 380 milijonov evrov posojil. praga - Turistični sejem S skupnim nastopom prvič prisotna tudi slovenska Istra PRAGA - Na enem največjih turističnih sejmov v Srednji Evrope v Pragi, ki je v letu 2011 na 17.4000 m2 razstavnih površin gostilo prek 693 podjetij iz 47 držav in prek 31.720 obiskovalcev, se je letos prvič predstavila tudi slovenska istra. Odločitev so sprejeli predstavniki hotelov, turističnih agencij in občin Slovenske Istre po opaznem porastu čeških turistov v tem delu Slovenije, saj se je odstotek le-teh v zadnjem času povzpel na prek 12 odstotkov, številka pa se iz leta v leto vztrajno vzpenja. Udeležence je na nedavnem odprtju sejma pozdravila tudi slovenska veleposlanica v Pragi Smiljana Knez, ki je zbranim v tekoči češčini povedala, da je vesela, da se je slovenska Istra odločila za tak dogodek, saj je Slovenija premalo prisotna na Češkem in verjame, da bo to čudovito slovensko obalo in gastro-nomijo zaužilo čim več čeških gostov. Obenem je organizatorjem čestitala za izjemno odmevno promocijo slovenske Istre. banke - Nadzorni svet se bo danes seznanil z lanskim poslovanjem NLB z izgubo 230 milijonov evrov Največja slovenska banka LJUBLJANA - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) se bo danes seznanil z lanskimi poslovnimi rezultati banke, ki bodo nato tudi javno objavljeni. Iz rezultatov belgijske KBC, drugega največjega lastnika NLB, pa je moč razbrati, da bo letna izguba dosegla okoli 230 milijonov evrov. Največja slovenska banka bo tako že tretje leto zapored zaključila z izgubo. V letu 2009 je ta na ravni matične banke dosegla skoraj 24 milijonov evrov, na ravni skupine NLB pa blizu 86 milijonov evrov. Predlani se je nato izguba povzpela na dobrih 183 milijonov evrov na ravni matične banke in nekaj nad 202 milijona evrov na ravni skupine.Glede na minuli teden objavljene poslovne izide KBC pa je izguba Nove Ljubljanske banke letos dosegla celo okoli 230 milijonov evrov, samo v zadnjem lanskem trimesečju pa naj bi se usta- bo že tretje leto zapored poslovanje zaključila z izgubo - Kdo bo novi prvi mož banke? vila pri 140 milijonih evrov. Glavni razlog za globoke izgube Nove Ljubljanske banke ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise in rezervacije. Predlani so tako te dosegle nekaj nad 477 milijonov evrov, glede na skokovito rast in-solventnih postopkov v zadnjem letu in nadaljevanje krize v gradbenem sektorju pa je tudi za lani pričakovati podobno visoke številke. Nadzorniki največje slovenske banke bodo najverjetneje obravnavali tudi nadaljnje postopke glede prodaje deleža v Mercatorju. Nadzorni svet na januarski seji namreč zaradi nesklepčnosti ni mogel odločati o izdaji soglasja za prodajo lastniškega deleža Nove Ljubljanske banke v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju. Nadzorniki so takrat upravi predlagali, naj za odločanje o Mer- catorju skliče skupščino. V vmesnem obdobju je Agrokor umaknil ponudbo za 52,10-odstotni lastniški delež največjega slovenskega trgovca v lasti Pivovarne Laško in bank, za katerega je ponujal 221 evrov na delnico. Za ta korak se je odločil zaradi nesoglasij med prodajalci in političnega nasprotovanja prodaji v Sloveniji. Kako se bo v prihodnje razpletala prodaja Mercatorja, ostaja neznanka. Nadzorni svet Pivovarne Laško je v torek upravi pivovarne naložil, da skupaj s konzorcijem prodajalcev Mercatorja nadaljuje aktivnosti glede prodaje trgovca. NLB, ki ima v lasti 10,75 odstotka Mercatorja, ves čas vztraja, da mora te delnice prodati, saj lastništvo podjetij ni naloga banke. Prodaja Mercatorja je aktualna tudi v luči potreb po dodatnem kapitalu. V okviru usklajene evropske dokapitalizacije bi morala namreč NLB zbrati vsaj 320 milijonov evrov novega kapitala, prodaja Mercatorja pa bi k temu lahko prispevala. Način dokapitaliza-cije NLB sicer ostaja odprt, nova vlada pa si želi v prvi vrsti najti zasebne investitorje. Odprto pa bo po današnji seji nadzornikov skoraj gotovo ostalo ime novega prvega moža banke. Predsednik uprave Božo Jašovič je namreč decembra lani zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom v zgodbi z Mercatorjem odstopil, a opravlja naloge do imenovanja naslednika. Minister za finance Janez Šu-šteršič je že napovedal, da bo država novega predsednika uprave iskala z mednarodnim razpisom, v javnosti pa že kroži nekaj slovenskih kandidatov za to pomembno a v trenutnih razmerah nehvaležno mesto v slovenskem finančnem sistemu. EVRO 1.3092 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. februarja 2012 evro (povprečni tečaj) valute 15.2. 14.2. ameriški dolar 1,3092 1,3169 japonski jen 102,73 102,85 kitajski juan 8,2412 8,2900 ruski rubel 39,3175 39,5780 indijska rupija 64,6420 65,0610 danska krona 7,4324 7,4333 britanski funt 0,83480 0,83765 švedska krona 8,7861 8,7814 norveška krona 7,5285 7,5350 češka krona 25,170 25,097 švicarski frank 1,2073 1,2075 madžarski forint 289,63 291,58 poljski zlot 4,1875 4,1910 kanadski dolar 1,3053 1,3162 avstralski dolar 1,2195 1,2298 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3470 4,3488 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6987 0,6988 braziljski real 2,2475 2,2633 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3101 2,3307 hrvaška kuna 7,5830 7,5821 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. februarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24850 0,50260 0,75560 0,05917 0,08417 0,13750 0,633 1,057 1,359 I. ZLATO (999,99 %%) za kg 42.410,85 € +113,05 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. februarja 2012 Takoj po slavnostnem odprtju sejma so predstavniki turističnih organizacij slovenske Istre na posebnem dogodku pripravili predstavitev turističnih potencialov, kulturne dediščine in naravnih lepot regije za predstavnike čeških turističnih agencij in medije. Organizatorji predstavitve so bili z odzivom izjemno zadovoljni, saj so v uri in pol gostili več kot petindvajset predstavnikov turističnih agencij, ki so se s predstavniki hotelov in drugih turističnih organizacij lahko tudi konkretno pogovorili o sodelovanju. Dogodek, ki se ga je udeležil tudi slovenski gospodarski ataše na Češkem Andrej Ferčej, je obiskalo tudi prek petindvajset čeških novinarjev, ki so že ob najavi dogodka pokazali veliko zanimanja za slovensko Istro, ki se po njihovih besedah doslej še ni predstavila na Češkem. Vsi prisotni pa so lahko pokušali tudi dobrote slovenske Istre, ki so ob vonju polenovke, pršuta, refoška in malvazije napolnili razstavni prostor. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,30 +2,87 KRKA 51,35 -0,48 MERCATOR 8,69 125,10 +2,24 +0,08 TELEKOM SLOVENIJE 69,50 -0,59 -0,71 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,58 AERODROM LJUBLJANA 10,51 DELO PRODAJA 24,00 -4,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA 16,00 +0,04 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 2,98 -1,03 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 -- PIVOVARNA LAŠKO 9,00 -9,99 PROBANKA 9,90 -- SAVA 224,00 12,00 -0,08 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,10 10,60 +0,14 +2,71 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 15. februarja 2012 +0,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,7845 88,30 -1,07 +1,15 BANCO POPOLARE 1,409 -0,72 +1,15 BCA POP MILANO 0,3323 0,4525 +9,20 +2,61 ENEL 0,8385 3,238 -0,06 -2,12 FIAT 4,574 -0,58 -0,95 GENERALI 3,374 12,02 -0,99 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,486 +0,20 LUXOTT1CA 25,88 -0,93 +1,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,34 4,752 -3,31 +0,89 PIRELLI e C 1,715 7,625 +1,18 SAIPEM SNAM SNAM 38,06 +3,73 +1,36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,265 +0,78 +2,73 TENARIS TERNA 0,806 15,21 +0,62 +0,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,039 -0,21 UNICREDIT 3,762 4,152 +1,96 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 101,57 $ +0,82 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. februarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 566,89 -0,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.729,99 -0,97 FIRS, Banjaluka 802,48 1.787,49 -0,60 +0,05 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.028,95 +1,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.800,55 2.574,43 -0,60 -0,03 S&P 500, New York 1.347,65 -0,21 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.273,91 6.757,94 5.892,16 -0,41 +0,44 -0,13 CAC 40, Pariz 3.390,35 +0,44 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.186,50 1.006,50 2.493,96 -0,50 +0,18 -0,75 Nikkei, Tokio 9.260,34 +2,30 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.011,68 21.365,23 4.772,47 +0,81 +2,14 -0,07 Sensex, Mubaj 18.202,41 +1,98 / ITALIJA Četrtek, 16. februarja 2012 5 politika - Minister za obrambo Giampaolo Di Paola predstavil načrt v parlamentu Vlada sklenila, da bo varčevala tudi pri vojski Število zaposlenih bodo zmanjšali za 30 odstotkov, nakupili bodo manj lovcev F-35 gospodarstvo Italija zabredla v recesijo RIM - Italijansko gospodarstvo je konec leta 2011 zabredlo v recesijo. Potem ko se je znižal že med lanskim julijem in septembrom, je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) utrpel padec tudi v zadnjem lanskem četrtletju, so sporočili iz statističnega urada Istat. Ekonomisti o recesiji govorijo takrat, ko se obseg BDP neke države skrči dve četrtletji zapored. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec 0,7-odstoten v primerjavi s četrtletjem pred tem, potem ko se je že v tretjem četrtletju BDP znižal za 0,2 odstotka. Takrat je Italija zabeležila prvo znižanje gospodarske aktivnosti po koncu leta 2009. Na letni ravni je znižanje obsega BDP Italije med lanskim oktobrom in decembrom znašalo pol odstotka. Leto 2011 je Italija končala z rastjo BDP za 0,4 odstotka, potem ko je leto pred tem gospodarska rast znašala 1,4 odstotka, kažejo prvi izračuni statistikov. V letu 2012 se državi z ogromnimi dolgovi, ki znašajo 1900 milijard evrov, obeta znižanje obsega BDP za 1,2 do 1,5 odstotka, napoveduje italijanska centralna banka. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada bi se lahko ta številka spustila celo do 2,2 odstotka. Vlada pod vodstvom Maria Montija je že sprejela stroge varčevalne ukrepe za stabilizacijo javnih financ, ki pa bodo še dodatno zajezili gospodarsko rast. Statistični urad je podatek o zdrsu v recesijo objavil le dan zatem, ko je Italija sporočila, da se zaradi varčevanja ne bo potegovala za organizacijo olimpijskih iger leta 2020, ministrstvo za obrambo pa je napovedalo znižanje števila uslužbencev in vojakov ter zmanjšanje naročila lovcev F-35, kot podrobneje pišemo na drugem mestu. Minister Giampaolo Di Paola ansa RIM - Italija namerava v prihodnjih desetih letih krepko oklestiti število zaposlenih v vojski in nakupe vojaške opreme. Minister za obrambo Giam-paolo Di Paola je včeraj na skupnem zasedanju komisij za obrambo obeh vej parlamenta napovedal, da bodo število zaposlenih zmanjšali za 30 odstotkov, nakupe lovcev F-35 pa bodo oklestili s 131 na 90. Sklep je vlada sprejela na svoji torkovi seji. Trenutno je v italijanski vojski zaposlenih 183.000 vojakov in še 30.000 nevojaškega osebja. Po ministrovih napovedih pa bi ob uresničitvi načrta racionalizacije vojske bilo 43.000 zaposlenih manj. Najbolj bodo racionalizacijo občutili admirali in generali, kjer bo krčenje presegalo 30 odstotkov, pravi minister in dodaja, da gre za boleč a nujen ukrep. Po podatkih ministrstva za obrambo bo proračun ministrstva letos znašal slabih 20 milijard evrov, od česar gre za osebje prek 15 milijard evrov, ostalo pa za investicije in druge stroške. K te- mu je po dostopnih podatkih potrebno prišteti še nekaj milijard evrov, ki jih za obrambne namene država prispeva iz proračunov drugih ministrstev. Minister Di Paola je ob predstavitvi reforme vojske dejal, da Italija za obrambo namenja 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko evropsko povprečje znaša 1,6 odstotka BDP. V deležu BDP so tako stroški italijanske vojske med nižjimi v Evropski uniji. A, kot je dejal minister, je problematično to, da Italija kar 70 odstotkov teh sredstev namenja za osebje, le 30 odstotkov pa za investicije in operacije. V Evropski uniji za osebje v povprečju gre polovica obrambnih sredstev. Različna italijanska mirovniška združenja so vlado včeraj opozorila, da ni dovolj odločna in da se skupni stroški za obrambo dejansko ne bodo znižali, temveč zgolj prelili iz plač v nakupe orožja. Najbolj nasprotujejo nakupu lovcev F-35, ki vsak stane po 115 milijonov evrov. sanremo - Celentano razburil s svojo sporno »pridigo« Festival italijanske popevke pod komisarsko upravo SAN REMO - 62. festival italijanske popevke v San Remu je pod komisarko upravo. Generalna direktorica RAI Lorenza Lei je namreč včeraj svojemu namestniku Antoniu Maranu poverila nalogo, naj prevzame koordinacijo prireditve z možnostjo poseganja v njen potek. Za ta izreden korak se je Leijeva odločila zaradi organizacijskega in predvsem zaradi vsebinskega kaosa, ki je zaznamoval torkov prvi večer Sanrema. Na njem je odpovedal glasovalni sistem, zaradi česar so morali pevci sinoči znova predstaviti svoje popevke. Predvsem pa je javnost razburil častni gost Adriano Ce-lentano s svojo »pridigo«. V njej je namreč napadel ustavno sodišče, ker je zavrnilo pobudo več kot milijona podpisnikov za izvedbo volilnega referenduma. Še ostreje pa je napadel dnevnik italijanskih škofov LAvvenire in tednik Famiglia Cristiana, češ da bi ju morali zapreti, ker se preveč ukvarjata s posvetnimi zadevami. Za nameček je televizijskega kritika dnevnika Corriere della Sera Alda Grassa označil za bedaka. Generalna direktorica RAI Lorenza Lei in popevkar Adriano Celentano ansa Celentano je naletel na ogorčen odziv pri prizadetih. LAvvenire je v uvodniku odgovornega urednika dejal, da gre za »pritlehno zasebno maščevanje« popevkarja, ki se ga je katoliški tisk upal kritizirati zaradi izredno visoke plače. Famiglia Cristiana je Celentana označila za »ignoranta z mikrofonom«. Italijanska škofovska konferenca pa je v uradni noti obsodila popevkarjeve »blodnje« in zahtevala, naj se opraviči. To so včeraj dejansko tudi naredili voditelji RAI, ki so se s podobno gesto obrnili na Corriere della Sera. Sicer pa je prvi večer Sanrema dosegel rekordno gledanost, in sicer 49,59-odstotno. Voditelj festivala Gianni Mo-randi je dal razumeti, da je konec koncev najvažnejši uspeh. Marsikdo pa ima resne dvome, ali je sprejemljiv takšen uspeh za vsako ceno. italija, pa taka Sanremo, glasovanja in volitve RIM - Raznim glasovanjem in volitvam zadnje čase v Italiji trda prede. Milijon 200 tisoč podpisov državljanov ni bilo dovolj za razpis referenduma o ukinitvi sedanjega »svinjskega« volilnega zakona, ker se je ustavno sodišče nanje preprosto pobrisalo, kot je med prvim san-remskim večerom odmevno obtožil največji italijanski laični televizijski pridigar Adriano Ce-lentano. Referenduma tako ne bo, kot tudi ne bo kandidata Demokratske stranke na občinskih volitvah v Sanremu bližnji Genovi. Demokrati so predložili kar dve kandidatki, pa ju je Vendolov Doria presenetljivo, boleče in predvsem prav nič gentelmansko odstrelil na primarnih volitvah. Bersanijev odgovor na poraz je bil zelo kategoričen: odslej nikoli več dva kandidata Demokratske stranke na primarnih volitvah! Devin-Nabrežina je, seveda, izjema, ki jo je dosedanji podžupan in najverjetnejši županski kandidat desne sredine Massimo Romita pozdravil z ev-foričnim: »Che Kukanja!« Glasovanje jo je zagodlo tudi samemu sanremskemu festivalu. Kar na lepem je visoko tehnološki glasovalni sistem odpovedal. Izbrani volilci niso tako mogli oddati svojega glasu predstavljenim popevkam, kar sicer - v primerjavi z brodolomom Concordie, spreadom in sibirskim mrazom - ni tragično. Kvečjemu, kot sneg v Rimu, tragikomično ... Kar pa definitivno potrjuje, da je državna radiote-levizijska hiša RAI, največji sponzor festivala, vse bolj veren odsev italijanske realnosti. Sanremski glasbeni glasovalci so - po znanem načelu: nikoli ni prepozno - opravili svoje sinoči, z enodnevno zamudo. Glasovalni mrk je imel vsekakor tudi svojo svetlo plat: pevci in pevke so se vsaj za en dan od-križali zoprne izločitve. Križi z glasovanji pa niso le italijanska specialiteta. Po načelu volilne recipročnosti so jih že pred časom prevzeli v Sloveniji, kot se je najbolj zgovorno izkazalo na decembrskih predčasnih volitvah. Zmagal je eden, vlada pa drugi! M.K. evropski parlament - Ekonomska kriza Premier Monti: Cerkev bo plačevala davek IMU STRASBOURG - Cerkev bo v primeru komercialnih dejavnosti v prihodnosti plačevala davek na nepremičnine IMU. To je včeraj ministrski predsednik Mario Monti sporočil v pismu, s katerim je z novostjo seznanil podpredsednika Evropske komisije Joaquina Almunio. Monti je napovedal, da bo vlada vložila popravek v zvezi s tistimi subjekti, ki so oproščeni plačevanja davka, čeprav so lastniki nepremičnin s komercialno namembnostjo. To v bistvu pomeni, da bo Cerkev plačevala davek IMU v vseh primerih, ko se v njenih poslopjih izvaja komercialna dejavnost. V primeru, da je stavba le delno v komercialne namene, pa bo plačevala davek IMU samo za tisti del, ki je namenjen komerciali. Evropska komisija je ocenila, da predstavlja vsebina Montijevega pisma »dober korak naprej«. Končno oceno bo vsekakor Evropska komisija podala, ko bo popravek odobril italijanski parlament. Postopek, ki ga je EU odprla proti Italiji zaradi državne pomoči in torej kršitve evropskih pravil, ostaja vsekakor odprt, dokler ne bodo privilegiji odpravljeni. Montijevo napoved je pozdravila tudi škofovska konferenca, ki pa je obenem zahtevala, da se temeljito prouči »komercialno značilnost«, ko gre za neprofitne dejavnosti. Fornero: O členu 18 se bomo pogajali nazadnje RIM - Včeraj je v palači Chigi potekalo novo srečanje v okviru pogajanj med vlado in družbenimi partnerji za reformo trga dela. Ministrica za delo Elsa Fornero je uvodoma dejala, da vlada namerava načeti tudi problem pogojev za odpuščanje iz službe, o katerem govori 18. člen Delavskega statuta. Ker problem razdvaja, pa je predlagala, naj bi o njem govorili na koncu pogajanj. S tem so se strinjali vsi socialni partnerji, razen sindikata Cgil, za katerega problem odpuščanj sploh ne bi smel biti na dnevnem redu. milan - Sodstvo Tožilstvo v primeru Mills zahteva pet let zapora za Berlusconija MILAN - Milansko tožilstvo je v zadevi Mills za nekdanjega predsednika vlade Silvia Ber-lusconija zahtevalo pet let zaporne kazni. Tožilec Fabio De Pasquale je dejal, da je povsem jasno, da je obtoženec kriv podkupovanja. Berlusconija bremeni obtožba, da je svojega nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa podkupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sojenjih v 90. letih 20. stoletja. V zameno za lažnivo pričanje naj bi odvetniku nakazal okoli 400.000 evrov. Tožilec De Pasquale je v svojem včerajšnjem nastopu poudaril, da je Mills, da bi prikril sledi za podkupnino, uporabil številne bančne zvijače, Berlusconijeva obramba pa ponarejene in prirejene dokaze. Absurdno je, da ta primer korupcije, s katerim sta se ukvarjali dve sodišči, še vedno ni dobil epiloga, je še dodal milanski tožilec. Mills je bil leta 2009 na sodišču v Milanu zato že obsojen na štiri leta in pol zapora, a je kasacijsko sodišče v Rimu lani zaradi zastaranja obsodbo razveljavilo. Podobno grozi tudi na sojenju Berlusconiju, saj naj bi marca, po nekaterih ocenah pa maja letos, primer zastaral. (STA) vreme - Huda zima Sneg poškodoval rimski Kolosej in nekaj cerkva RIM - Sneg je v Italiji povzročil škodo tudi na kulturni dediščini, in sicer na cerkvah znotraj obzidja srednjeveškega mesta Urbino in na rimskem Kolo-seju. Ta je tudi sicer v precej slabem stanju. Škodo sta utrpela frančiškanski in bernardin-ski samostan v Urbinu, pod težo snega pa se je popolnoma porušila streha kapucinske cerkve izven središča mesta, je poročal časnik La Republica. Poleg tega je voda poškodovala stolnico iz 12. stoletja. V bližnjem mestu Urbania se je zrušila streha cerkve sv. Križa, zaradi nevarnosti, da se bo podobno zgodilo s streho vojvodske palače, v kateri je danes urejena galerija, pa so iz nje evakuirali zbirko slik ter starih zemljevidov in globusov. Poškodovana je tudi streha cerkve iz 13. stoletja v mestu Cagli. V Rimu so s Koloseja, ki je ostal v teh dneh za turiste zaprt, začeli odpadati manjši kosi materiala. Ena največjih turističnih zanimivosti Rima, ki stoji v samem središču mesta, je zaradi onesnaženosti zraka in drugih dejavnikov tudi sicer v precej slabem stanju. Že večkrat preložena restavracija, ki jo namerava financirati italijanski milijarder Diego Del-la Valle, naj bi se sicer pričela prihodnji mesec. Restavracija je bila nekaj časa ustavljena zaradi sodne preiskave. TRST Četrtek, 16. februarja 2012 6 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu Vlado Kukanja bo program napisal skupaj z občani Njegovo kandidaturo podpirajo Slovenska skupnost, levica, IDV, zeleni in socialisti Vlado Kukanja je bil dolgo let funkcionar Občine Devin-Nabrežina, po nedavni upokojitvi pa se bo sedaj preizkusil tudi v politiki. Na marčevskih primarnih volitvah leve sredine se bo namreč potegoval za župansko kandidaturo, ki uživa podporo levih strank, Slovenske skupnosti, zelenih, socialistov in stranke IDV Antonia Di Pietra. Všeč mu je Ivano Fossati: Svet potrebuje molk 59-letni Nabrežinec je na včerajšnji predstavitvi kandidature napovedal, da bo svoj volilni program napisal skupaj z občankami in občani. Na srečanjih, ki jih bo imel v vseh vaseh devinsko-nabrežinske občine, bo predvsem poslušal predloge, pripombe in kritike. Kukanji je očitno všeč italijanski kantav-tor Ivano Fossati, posebno njegova pesem Il mondo ha bisogno di silenzio (Svet potrebuje molk), ki bo očitno geslo napovedanih srečanj pred primarnimi volitvami v nedeljo, 4. marca. Kukanja je vsekakor prepričan, da bo tudi Občina Devin-Nabrežina, kot vse lokalne uprave, vsaj za nekaj časa razpolagala z omejenimi financami, ki jih bo treba torej zelo smotrno izkoristiti. Nova občinska uprava bi morala na vrh svojega programa postaviti potrebe občanov, ki jim upravitelji ne smejo obljubljati tega, kar ne morejo izpolniti. Če bo postal župan bo Kukanja zajezil oziroma ustavil gradnjo novih stanovanjskih naselij ter pospešil turistični razvoj, ki je doslej skoraj popolnoma zanemarjal zgornji kraški del občinskega ozemlja. Sesljanski Portopiccolo bo kmalu nared in treba se bo potruditi, da bo občinska skupnost imela čim več od njega, posebno na gospodarskem in turističnem področju. »Nobenih sporov in polemik v levi sredini« Elena Legiša (SKP) je izrazila upanje, da bo kampanja za primarne volitve tvorna in mirna, da ne bo torej sporov in polemik, »saj so naši politični nasprotniki v desni in ne v levi sredini.« Govorniki na predstavitvi kandidature Vlada Kukanje skupaj s kandidatom kroma Edvin Forčič (Slovenska skupnost) je Kukanjo označil kot tehnika in nad-strankarskega kandidata, kot človeka, ki močno verjame v to kar dela. »Kot občinski funkcionar je bil vedno na razpolago ljudem in prepričan sem, da se bo enako obnašal tudi kot župan,« je dejal Forčič. Maurizio Rozza (SEL) je povedal, da se je kandidatura Kukanje rodila med občani in ne med strankami. De-vin-Nabrežino je Rozza primerjal z Milanom, kjer je na primarnih volitvah v levi sredini presenetljivo zmagal bodoči župan Giuliano Pisapia, ki v levi sredini v začetku ni startal kot favorit za zmago. David Peric (SEL) se je navezal na Kukanjeve misli o turizmu na Krasu ter izpostavil še vedno ne povsem neizkoriščene razvojne možnosti kmetijstva. Koalicija, ki podpira Kukanjo, odločno nasprotuje načrtovani hitri železnici. Petri Šegini (IDV) se zdi pomembno, da se je leva sredina odločila za notranje volitve tudi v razmeroma majhni občini, kot je de-vinsko-nabrežinska. To je znak demokracije, je dejala. S.T. leva sredina - Trije kandidati Nabrežina: leva sredina brez občanske liste Na primarnih volitvah leve sredine v nedeljo 4. marca se bodo za župansko kandidaturo v Devinu-Nabrežini potegovali trije kandidati. To so Mariza Škerk in Roberto Gotter iz Demokratske stranke ter Vlado Kukanja, ki so ga predlagali levičarske stranke SKP. SEL in SIK, Slovenska skupnost, zeleni, IDV in socialisti. Vsi trije so do sinoči zbrali dovolj podpisov (najmanj štirideset) za vložitev kandidatur. Na notranjih volitvah leve sredine torej ne bo kandidata občanske liste, ki se uradno vsekakor (še) ni rodila. Napovedoval jo je Walter Pertot, na svojo morebitno kandidaturo pa potem na- mignil nabrežinski športni delavec Damian Pertot. Sinoči se nihče od njiju ni predstavil na uradnem sedežu primarnih volitev, kar pa ne izključuje sodelovanja morebitne občanske liste na »pravih« volitvah, ki bodo najbrž sredi maja. Vsak od treh kandidatov je podpisal listino, s katero se obvezuje, da bo spoštoval pravila primarnih volitev. Vsakdo bo samostojno skrbel za lastno volilno kampanjo, ki se je uradno pričela včeraj in bo trajala do 4. marca. Koordinator volitev je Francesco Foti, tajnik devinsko-na-brežinske sekcije Demokratske stranke. F. Juri za sodelovanje občinskih svetov Trsta in Kopra V začetku februarja so se nekateri koprski občinski svetniki in predstavniki strank (Zares, Oljka, SLS, SD) ter civilne družbe v Trstu neformalno sestali s predsednikom tržaškega občinskega sveta Iztokom Furlaničem ter nekaterimi občinskimi svetniki levo-sredinskih strank v Trstu. Na srečanju so obravnavali aktualne teme vzajemnega interesa in ocenili, da »kličejo po čim bolj tvornem formalnem sodelovanju med občinama, med županoma in med občinskima svetoma«. Občinski svetnik Zares v Kopru Franco Juri je županu Popoviču včeraj predlagal čim prej srečanje med županoma in formalizacijo odnosov med občinskima svetoma. Ob skupnem nasprotovanju plinskemu terminalu v Žavljah je tem sodelovanja kar nekaj: ločeno zbiranje odpadkov, potniška železniška (in tudi morska) povezava med Koprom in Trstom, kulturno sodelovanje, obmejni turizem, sodelovanje pristanišč, varovanje okolja in razvoj obnovljivih energetskih virov, sodelovanje pri aktivni politiki zaposlovanja, oživitev zamisli skupne kandidature za Sredozemske igre. Stališče SEL o železarni Stranka Levica, ekologija in svoboda se je v zvezi s problematiko škedenj-ske železarne srečala s sindikalnimi organizacijami. Predstavniki SEL so bili mnenja, da je po eni strani nujen finančni načrt, ki bo zagotavljal nadaljevanje proizvodnje ob upoštevanju okolja. Temu mora slediti načrt za proizvodno preobrazbo železarne ob jamstvu delovnih mest, pravi SEL, Dežela FJK oz. njen predsednik Renzo Tondo pa morata odpreti novo fazo v odnosih z Rimom. Sindikati: Ater mora zmanjšati najemnine Pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil so skupaj s panožnimi sindikati Sunia, Sicet in Uniat včeraj odločno obsodili obnašanje predsednika podjetja za ljudske gradnje Ater Rocca Lobianca, ki je podražil najemnine. To je v kričečem nasprotju z gospodarsko krizo, po uvedbi novega davka na nepremičnine IMU pa je postal položaj za stanovalce dramatičen, pravijo sindikati, ki zahtevajo takojšnje srečanje z Lobiancom. industrija - Francoska multinacionalka Alcatel-Lucent namerava preseliti del dejavnosti iz Trsta v Romunijo Alcatel: Dvesto uslužbencev na cesti? Družba je napovedala načrt, ki bo krčil skupaj 700 delovnih mest - Sindikat Fiom-Cgil: Grupacija bo v resnici opustila dejavnost v Italiji - Kmalu srečanje na ministrstvu Francoska multinacionalka Alcatel-Lucent je v zadnjih letih zaprla skoraj vse produktivne dejavnosti v Italiji ter jih preselila v Romunijo in druge države, v katerih so stroški za delovno silo znatno manjši. V Italiji je obdržala v bistvu glavo: v kraju Vimercate blizu Milana je pomemben sedež, na katerem se ukvarjajo z raziskovanjem in je v ta namen stalno zaposlenih 600 inženirjev oziroma raziskovalcev. Drugi sedež je v Trstu. V industrijski coni razvijajo in proizvajajo prototipe mobitelov ter visokotehnološko strojno in programsko opremo na osnovi projektov, ki jih izdelajo v Lombardiji. V Trstu je zaposlenih skupaj 570 ljudi, od katerih kar 350 na osnovi pogodb za določen čas. Od teh 350 pa jih bo 200 v maju ostalo na cesti. Vodstvo Alcatela jim ne namerava obnoviti pogodbe, ker načrtuje gru-pacija preselitev še enega proizvodno-prodajnega segmenta iz Trsta v Romunijo v letu 2012. To proizvodnjo naj bi v Romuniji prevzela ameriška družba Flextronics. Če so lokalni sindikati kovinar- jev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil na to opozorili že lani in je tržaški župan Roberto Cosolini zadevo že skušal rešiti, a vsaj zaenkrat neuspešno, pa je pred nedavnim kot strela iz jasnega prišla vest, da se namerava Alcatel-Lucent celo odpovedati raziskovalni dejavnosti v Italiji. Alcatel bo skratka zapustil Italijo. Panožni sindikati so zaradi tega v Vi-mercateju pred kratkim oklicali stavko in demonstrirali proti načrtu Alcatela. Član državnega tajništva Fiom-Cgil Fabrizio Potetti je poudaril, da bo ostalo brez službe 700 ljudi, od katerih 360 v raziskovalnem sektorju in 140 v upravnem. Tem gre dodati 200 zaposlenih v Trstu. Skupaj naj bi torej bilo 400 delovnih mest manj v Milanu, 200 v Trstu in približno 100 v Genovi. Sindikati zahtevajo od italijanske vlade takojšnje ukrepe, ker se je stanje zelo poslabšalo, nam je povedal včeraj pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Po delokalizaciji mnogih dejavnosti v zadnjih letih je leta 2010 kazalo, da je Alcatel v Italiji našel neko rav- novesje. Toda očitno ni več tako. Zdajšnja razporeditev dela na relaciji Milan-Trst ne odgovarja več zahtevam multinacional-ke in so zdaj res pod vprašajem delovna mesta mnogih visoko specializiranih oseb. Ponovno preselitev nekaterih dejavnosti je sicer Alcatel že napovedala v decembru. Pristojno ministrstvo je na srečanju z vodstvom izrazilo mnenje, da je nujen industrijski načrt, ker se je začel Alcatel dejansko ukvarjati le s številkami oz. s financami. Zdaj je Alcatel dejansko napovedal, da ne bo več vlagal v raziskovalno dejavnost v Italiji. Sindikat zdaj pričakuje novo formalno srečanje med italijansko vlado in Alcatelom, ki bo konec februarja ali v začetku marca. Na njem naj bi se družba Alcatel predstavila z dokončno odločitvijo, ali ostane v Italiji ali ne. Vlada mora vsekakor delati na tem, da ne pride do obu-božanja tako pomembnega sektorja, pravi Borini. Sindikat je v ta namen že okli-cal 8-urno stavko v Milanu in 4-urno v Trstu. Ko pa bi Alcatel potrdil svoj načrt, mora Rim izvajati ustrezno politiko, da se bo ta sektor še krepil in razvijal. Zadeva vsekakor ni od muh, ker bi potrebovali nove naložbe v sektor telekomunikacij in še predvsem za napeljavo širokopasov- nega internetnega omrežja, o katerem je bilo v Italiji v zadnjih letih mnogo govora, konkretnih dejanj pa nič. Načrt pod-tajnika za razvoj v Berlusconijevi vladi Paola Romanija, ki je predvideval naložbo 800 milijonov evrov (od skupno 1,47 milijarde evrov), so leta 2009 zamrznili in je nato propadel. Kaj se torej piše 200 prekernim uslužbencem tržaškega Alcatela? V tej zvezi je bilo včeraj dopoldne srečanje med sindikati in tržaškim občinskim odbornikom za produktivne dejavnosti Fabiom Omerom. Na sestanku je bil poudarek na ukrepih, ki so nujni za razvoj tržaškega industrijskega sektorja. Omero je v tem smislu povedal, da se bo v kratkem sestal s predstavniki deželne vlade. Deželna in lokalne uprave bodo namreč skušale skupaj prispevati k preporodu industrijskih dejavnosti. Glede Alcatela se bo Omero pogovoril tudi s pokrajinsko odbornico za delo Adele Pino, s katero bosta analizirala morebitne ukrepe, ko bi Alcatel v maju res pustil na cesti 200 ljudi. Aljoša Gašperlin / TRST Četrtek, 16. februarja 2012 7 občina trst - Zaradi zmrzali so počile cevi protipožarne naprave Trg Hortis: voda preplavila poslopje mestne knjižnice Premestili od 300 do 350 tisoč knjig v muzej istrske omike - Povzročena škoda je precejšnja Zmrzal iz prejšnjih dni ni prizanesla poslopju nekdanje mestne knjižnice na Trgu Hortis. Cevi protipožarne naprave so zaradi ledu počile, ko se je led stalil, je voda zalila poslopje od podstrešja do oddelka z zbirko časopisov in revij v pritličju. Na kraju so posegli mestni redarji in osebje civilne zaščite. Občinska uprava je oddelek z zbirko časopisov in revij takoj zaprla. V nekdanji biblioteki je bilo shranjenih še od 300 do 350 tisoč izvodov knjig in drugih publikacij. Te so že zasilno premestili v prostore bližnjega muzeja istrske omike, medtem ko bo oddelek z zbirko časopisov in revij v prihodnjih dneh začasno preseljen v prostore palače Gopčevic ob Kanalu. Premoženje mestne knjižnice znaša kakih 450 tisoč knjig. Kako tretjino so pred časom že preselili v Ul. Madonna del mare. V prihodnjih dneh bi morali preseliti še pohištvo nekdanjega znanstvenega muzeja in diplomatski arhiv. Škoda je precejšnja, sta na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila tržaški občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani in odbornica za javna dela Elena Marchigiani. Slednja je menila, da so sedanje nevšečnosti posledica desetletne brezbrižnosti. Prejšnja občinska uprava ni v desetih letih poskrbela za sprotno vzdrževanje poslopij, sedaj bo treba plačati dolg tisti malomarnosti. Občinski tehniki so ugotovili, da je poslopje potrebno popravil »od strehe do pritličja«. Občinska uprava se je - že pred zmrzaljo - lotila vprašanja prenove, in sicer v okviru načrta Pisus. Finančni poseg naj bi bil vreden 2,5 milijonov evrov, od katerih bodo 590 tisoč namenili obnovi knjižnice, 460 tisoč pa prenovi naprav. Škoda v pristanišču Pristaniška oblast je od Dežele Furlanije-Julijske krajine uradno zahtevala razglasitev izrednih razmer, ker je slabo vreme med 2. in 12. februarjem močno prizadelo tržaško pristanišče. Predsednica Marina Monassi pravi, da ocenjevanje škode še poteka, vztrajna burja in mraz pa sta več dni povsem zaustavila pristaniške dejavnosti. Poškodovanih je bilo več pomolov, dvigalnikov, prometnih znakov, skladišč in raznih stavb. Osebje civilne zaščite je poseglo v mestni knjižnici na Trgu Hortis kroma gasilci - V dveh tednih prejeli skoraj dva tisoč klicev Pomoč tudi iz Veneta Več dni so odstranjevali strešnike, veje in antene ter gasili požare, zdaj so na vrsti predvsem poplavljene hiše in uradi V ponedeljek se je burja po dveh tednih divjanja končno umirila, gasilci pa se na Tržaškem še vedno ukvarjajo s posledicami slabega vremena. Končni obračun tržaškega pokrajinskega poveljstva je že kar osupljiv: operativno komunikacijski center gasilcev je v dveh tednih prejel skoraj dva tisoč klicev na pomoč. Burja se je začela krepiti 29. januarja, polegla pa se je šele 13. februarja. V tem času je temperatura zraka in morja občutno padla, kar je povzročilo dodatne nevšečnosti. Prve dni so gasilci tržaške pokrajine prejemali na desetine dnevnih klicev, večinoma zaradi padanja strešnikov in vej ter poškodovanih kritin, žlebov, anten, dimnikov in drugih predmetov. Drugi teden se je stanje še poslabšalo, tržaškim gasilcem pa so priskočili na pomoč sodelavci iz Gorice, Vidma in Pordenona. Ob običajni škodi je izbruhnilo tudi več požarov, tako v hišah (na sliki Kroma intervencija v Ulici San Lazzaro) kot v gozdu, kjer je pod vplivom močnega vetra gorelo suho rastlinje. Slika se je po nekajdnevnem delnem premoru še poslabšala zadnji konec tedna, najhuje je bilo v soboto. Ga- silci so izvedli nekaj sto intervencij, na čakanju pa jih je bilo še 340. Zaradi tega so prispeli v Trst celo gasilci iz Padove, Vicenze in Benetk, medtem ko je koprska gasilska brigada tržaškim kolegom dvakrat posodila gasilsko avtolestev. Do včerajšnjega dne je pokrajinsko poveljstvo zabeležilo 1825 klicev, povezanih s škodo zaradi burje in mraza. Včeraj so se gasilci ukvarjali z zadnjimi dvajsetimi intervencijami, medtem pa so se občani začeli oglašati zaradi novih težav, ki jim tokrat botruje višja temperatura. Zaradi taljenja ledu je namreč počilo več cevi, voda pa je preplavila hiše, kleti in urade. Samo v torek popoldne so gasilci zaradi podobnih težav posegli štiridesetkrat. ulica madonnina - Miljski karabinjerji zasegli več sumljivih vrečk Mlad kupec zaradi zastrupitve v bolnišnico, prodajalka »pametnih« drog v hišnem priporu Monica Cassotta Tržaška trgovka Monica Cassotta je aretacij že vajena. Že nekajkrat so ji odvzeli prostost, ker v svoji trgovini Gre-entaste - The Breeder v Ulici Madonnina prodaja dišave in gnojila, ki so v resnici sintetične droge, proizvedene v laboratorijih severne Evrope. Učinki t. i. »pametnih« drog, ki jih pretežno mladi uživalci (tudi mladoletni) pomešajo s tobakom in pokadijo, zelo spominjajo na psihoaktivno snov konoplje THC. Te umetne droge niso prepovedane, dokler jih oblasti ne uvrstijo na uradni seznam ministrstva, nakar jih na policah specializiranih trgovin običajno zamenjajo z novejšimi proizvodi. Včasih so učinki »pametnih« drog nepričakovano močni. Sedem mladih se je v zadnjem letu znašlo na urgenci v ka-tinarski bolnišnici, dva so zaradi zastru- pitve celo sprejeli na oddelek za intenzivno nego. Ko se je avgusta lani zastrupil mlad Albanec, so miljski karabinjerji uvedli preiskavo in brez težav ugotovili, da je snov, imenovano Bonzai, mladenič kupil v Ul. Madonnina. V nekaj mesecih so karabinjerji zasegli 180 vrečk in jih po- slali v laboratorij sodne medicine v Ve-roni. Tam se je izkazalo, da »dišave« z eksotičnimi imeni (Jamaican Extreme, Blaze ipd.) vsebujejo razne analgetike, ki so jih maja lani uradno prepovedali. V ponedeljek zjutraj so prodajalko aretirali, trenutno je v hišnem priporu. »Mladi kupci, ki so prihajali tudi iz drugih pokrajin, so mislili, da so te droge legalne,« je razložil kap. Maurizio Funari, poveljnik miljskih karabinjerjev (na sliki Kroma prvi z leve). Vsaka vrečka stane po 25-30 evrov, vsebuje pa tri grame snovi. 41-letna Monica Cassotta je obtožena prodaje droge. 19. oktobra so jo na tržaškem sodišču že enkrat oprostili, češ da ni vedela, da je prodajana snov prepovedana, ker so jo na seznam ministrstva uvrstili šele dober mesec pred zasegom. Leta 2009 pa so Tržačanko in njenega moža aretirali policisti, ki so v njunem stanovanju odkrili laboratorij in nasad marihuane. (af) V zapor zaradi konoplje Policisti mobilnega oddelka so v torek zvečer odvedli v zapor 45-letne-ga italijanskega državljana R. P., ki mora prestati osemmesečno kazen. Avgusta 2007 so med hišno preiskavo v njegovem stanovanju našli dve rastlini konoplje. Policista sta vazi z rastlinama zagledala s ceste, saj bili na balkonu. slabo vreme Katinara: bolnišnica je stabilna Katinarska bolnišnica je statično stabilna. Tako je včeraj potrdila glavna direkcija tržaških bolnišnic in odločno demantirala novico o domnevni statični nevarnosti na oddelku torakalne kirurgije, ki jo je bil objavil tržaški italijanski dnevnik. Na strukturi ni razpok ne v zidih, ne v podih, ne na stropih, je poudarjeno v tiskovnem sporočilu. V dneh največje burje so izvedenci izmerili oscilacijo dveh stolpnic, in sicer za 5 milimetrov, kar je v takih primerih povsem normalen pojav. V 15. nadstropju kirurške stolpnice se je v eni od kopalnic le odlepila ploskev pod stropom, ker se je med nihanjem stolpnic rob, ob katerega je bila pritrjena ploskev, minimalno oddaljil. Vodstvo tržaških bolnišnic je nadalje sporočilo, da je pred pol leta izvedenec preveril protipotresno vzdržljivost strukture in izdal pozitivno mnenje. Prav tako pa je v dneh najhujše burje preveril, da je bolnišnica varna in stabilna. Pust v Nabrežini Predragi pustarji, napočil je čas, da se ponovno združimo in praznujemo, da pogledamo v omare in se odločimo katero pustno šemo bomo tokrat oblekli. Ob tej priložnosti, Vam danes, četrtek 16 februarja v Nabrežini nudimo pravo žurko. Od 21 ure dalje bo v Kavarni Gruden prav živahno. Kot vsako leto bo tudi tokrat zavalovalo pravo vzdušje ob glasbi, dobi volji in pusti razposajenosti. Tokrat bo na sceno stopil DJ Papš, ki ga na našem koncu vsakdo dobro pozna, saj je vsaka žurka z njegovo glasbo zagotovljena. Ne zamudite priložnosti torej, da bi se skupaj zabavali pozno v noč. In ne pozabite, živjo pust! Pust v Škednju in Miljah V okviru škedenjskega pusta bo danes popoldne ob 15. uri sprevod ob zvokih Godbe Salež. Danes pa se začenja tudi tradicionalni miljski pust, ko bo na Mar-conijev trg ob 17. uri slovesno prišel pustni kralj, medtem ko bodo ob 19. uri v najbolj sugestivnih kotičkih Milj nastopile pustne godbe, na Trgu Alto Adriatico pa bo ples v priložnostni diskoteki. Fojbe in eksodus: pobude V okviru pobud ob dnevu spomina na fojbe in eksodus bodo danes v zborni dvorani liceja Dante Alighieri v Ul. Giu-stiniano 3 ob 10. uri predstavili DVD z naslovom Najdaljša meja na pobudo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije Julijske krajine. Ob 16.30 pa bodo na sedežu Unije Istranov v Ul. Silvio Pellico 2 zgodovinarju Giuseppeju Cuscitu podelili nagrado Histria Terra. V petek pa bo na sedežu Združenja istrskih skupnosti v Ul. Belpoggio 29/1 ob 16.30 seminar na temo Aktualnost vrednot preporoda -razmišljanja o dnevu spomina, ki ga prirejata Združenje istrskih skupnosti in Zveza združenj istrskih, reških in dalmatinskih beguncev. Revija gorniškega filma V gledališču Miela bo danes potekalo srečanje v okviru 22. revije gorniškega filma Alpi Giulie Cinema. Ob 18. uri bosta na ogled filma The Pinnacle in A life ascending, ob 21. uri pa bodo na sporedu dela Patagonia promise, The prophet, Hollow caves in Bleed in hell. Vstopnina znaša pet evrov. Razstava Laure Zarrelli Danes bodo v kavarni Antico Caffe Torinese na Korzu Italia 2 ob 18.30 odprli fotografsko razstavo umetnice Laure Zarrelli Naufragi (Brodolomi), ki bo na ogled do 15. aprila. Jazz koncert V lokalu Colonial Superclub v Ul. Ca-nalpiccolo 2/c bo drevi ob 21.30 jazz koncert skupine Flampet Horns. 8 Nedelja, 12. februarja 2012 TRST / cerkev - Predstavitev postnih srečanj Katedre sv. Justa V ospredju Kristusov lik V marcu štiri srečanja v stolnici, med katerimi bo koncert, kjer bodo izvajali tudi dela Ivana Trinka Za Katoliško cerkev se bo s prihodnjo, pepelnično sredo začelo štiridesetdnevno obdobje posta, s slednjim pa prihaja za tržaško Cerkev ponovno čas srečanj v okviru pobude Katedra sv. Justa, ki so jo včeraj dopoldne predstavili na sedežu tržaške škofije ob udeležbi nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija, vikarja za kulturo msgr. Ettore-ja Malnatija, predsednika škofijske komisije za delo Gianfranca Zanolle, izrednega komisarja gledališča Verdi Claudia Orazija in pokrajinskega tajnika sindikata CISL Luciana Bordina. Rdeča nit postnih srečanj Katedre sv. Justa je lik Jezusa Kristusa (naslov niza je Ti si Kristus), o čemer bo govor na štirih torkovih srečanjih v marcu v stolnici sv. Justa, vsakokrat ob 20.30. 6. marca bo govoril bo-lonjski nadškofkardinal Carlo Caflarra, ki bo orisal cerkveni nauk in dogmo o Jezusu Kristusu kot pravem Bogu in pravem človeku, 13. marca bo ob razmišljanju nadškofa Cre-paldija potekal koncert ženskega dela zbora gledališča Verdi in stolnega zbora Cappella Civica, 20. marca bo škof iz San Marina-Montefeltra Luigi Negri govoril na temo Jezus Kristus, Cerkev in človeštvo o projekci- ji vere v Kristusa v stvarnost Cerkve in človeštva, kjer Kristusov lik ostaja še vedno središčnega pomena. Zadnje srečanje bo 27. marca, ko bo na sporedu pričevanje španskega umetnika in ustanovitelja neokatehu-menalnega gibanja Francisca Kika Arguella z naslovom Jezus Kristus: zgodba nekega srečanja. Novost letošnjega postnega niza srečanj je koncert, ki bo na sporedu 13. marca z naslovom Jezus Kristus v glasbeni umetnosti in na katerem bosta zbor gledališča Verdi in stolni zbor Cappella Civica izvajala dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Franza Schuberta, Francisa Poulenca in Marca Sofianopula ter, na izrecno željo nadškofa Crepaldija, tudi Ivana Trinka Zamejskega kot poklon skupnostim, ki živijo v Trstu. Na včerajšnjem srečanju je bila tudi napovedana predstavitev knjige Il Codice di Camaldoli (Kodeks iz Camaldolija). Gre za knjigo o srečanju, ki ga je skupina italijanskih katoliških intelektualcev imela leta 1943 v samostanu v Camaldoliju, kjer so razmišljali o družbenem nauku Cerkve in o vlogi katoličanov v družbi. Delo bodo predstavili 1. marca ob 18. uri v pastoralnem centru Pavla VI. (iž) in memoriam Dario Jagodic Bridko me je prizadelo. Čustvo neizrekljive žalosti me je prevzelo ob nepričakovanem sporočilu: Daria ni več. Ne najdem izrazov tolažbe. Pre-sunilo me je ob zavesti neovrgljivega spoznanja, da se vrste prijateljev in nekdanjih sošolcev vedno bolj krčijo. Zapadel sem v globoko obupanost, ko sem se zagledal v tiste črnobele razredne skupinske slike izpred šestdeset in več let, iz katerih izžareva življenjska sila v prihodnost zazrtih mladih realčanov. Za-prepaščeno odštevam tiste, ki jih ni več med nami. In zdaj še Ti, Dario. Najine prijateljske vezi so se začele prepletati že na realni gimnaziji. V mladostno razposajeni dijaški družbi je izstopala tvoja, tudi po zunanjosti elegantna osebnost v preudarnih in odločnih nastopih pred profesorji in v razvejanem vodenju politično in ideološko agilnega društva slovenskih srednješolcev, ko so se kazale značajske odlike bodočega resnega, plodnega kulturnega in političnega akterja. Tisti so bili tudi časi, ko si izbral svojo izvoljenko za trajno življenjsko družico. Potem so se najine življenjske poti ločile. Obveljala je spodbuda profesorja risanja in umetnika Černigoja in odločil si se za študij arhitekture v Ljubljani. Čeprav bolj redki, pa so se le nadaljevali stiki s tržaško slovensko štu-dentovsko organiziranostjo in si večkrat sodeloval na viharnih srečanjih in ognjevitih ideoloških razpravah napredno usmerjenih študentov. Po zaključenem študiju arhitekture si se moral spopadati z birokratskimi težavami za priznanje akademskega naslova in se medtem posvetil profesorski službi ob postopnem uveljavljanju svojega samostojnega poklica. Ponovno sva se srečevala na sestankih v pokrajinskem vodstvu in v slovenski komisiji pri tedanji socialistični stranki, kjer se ti je odprla pot v politično angažiranost. Prepričan v svoje ideale in nazore, ki si jih v tedanji politični stvarnosti odločno branil in zagovarjal, si vestno in odgovorno, kot je bilo v tvojem stilu, opravljal službe v ustanovah za socialne in stanovanjske gradnje, kasneje pa, kot izvoljeni slovenski predstavnik, prevzel odborništvo za javna dela v tržaškem občinskem svetu. Istočasno si se z neumornim delom močno uveljavil kot arhitekt. Veliko je tvojih stvaritev in načrtov, ki bogatijo zamejsko arhitekturno kulturno dediščino. Številne so zasebne in javne gradnje, obnove in načrti, ki nosijo pečat tvojega umetniškega talenta, predvsem tvoji spomeniki padlim zaznamujejo kraški svet od Milj do Devina. In poleg vsega tega zahtevnega strokovnega in umetniškega ustvarjanja si našel še čas, da si svoje duhovne sile in znanje kulturnega in javnega delavca, kot zavedni Slovenec, posvečal dejavnostim v organizacijah civilne družbe. V kulturnih, umetniških, etnoloških in muzejskih društvih in ustanovah, skladih in krožkih in povsod si vneto nakazoval svoje misli, poglede, možne rešitve in izboljšave v zamejski slovenski sedanjosti. Na pragu življenjske jeseni si si omislil tudi miren kotiček na Krasu, da bi, v sozvočju z naravo, užival sadove svojega dela. Zadnje čase se je tvoja prisotnost v javnosti in v širšem krogu zvestih in vdanih prijateljev in znancev redčila. Tvoje pogoste odsotnosti sem si začel razlagati z mračnimi mislimi. Ko sem dobil potrditev o tvoji resni, nepovratni bolezenski muki, me je hudo prizadelo. Gojil sem rahlo upanje, da bodo tvoja močna narava, tvoje življenjske sile kljubovale zahrbtni, neozdravljivi bolezni, ki ti je jemala telesno moč in ti krojila usodo. Nemočen je bil tvoj upor. Strlo te je. Pred dnevi pa turobna vest, da si nas, Dario, za vedno zapustil. Ni besed, s katerimi bi izrazil globoko žalost ob izgubi prijatelja, pokončnega človeka, čigar življenjska pot je bila tlakovana z značajno premočrtnost-jo v spoštovanju plemenitih človeških vrednot in predanosti družini, delu in umetniškemu ustvarjanju, s katerim si kulturno obogatil vso zamejsko stvarnost. Hvala ti, Dario! Zamišljeno sem se spet zazrl v tiste, delno zbledele fotografije izpred davnih let: zdaj si se še Ti, Dario, odpravil na tisto pot, s katere ni povratka. Tebe ni več, ostale so le slike s Tvojim nasmejanim obrazom. Spomin nate bomo vedno čuvali v naših srcih. Tebi poslednji pozdrav, Vidi, Radu in Marku pa srčno občuteno sožalje. Lojze Abram opčine Psihomotorika za dojenčke in malčke V rumeni hišici novega Studia za psihomotorične dejavnosti na Opčinah (Dunajska cesta 12) se bo danes pričel tečaj psihomotorične vadbe za dojenčke v prvem letu starosti (16h) in za 2 -3 letne malčke (17h). Tečaj bo obsegal 6 srečanj, med katerimi bodo otroci ob spremstvu mamic, očkov, babic ali dedkov prosto izražali svoje potrebe po naravnem gibanju z raznovrstno hojo, plazenjem, plezanjem, kotaljenjem, guganjem ...in še in še. Vse to s toplimi in barvanimi materiali, ki spodbujajo otroka, da preizkuša svoje meje, ravnotežje, padce, gibanje, mirovanje .Da se skratka sproščeno giba v prostoru in socializira z drugimi otroki. Starši mu pri tem sledijo in ga spodbujajo. Spoznavajo etape psihomotoričnega razvoja in katera gibanja naj bi otrok obvladal v določeni starosti. To je pomembno zato, da otroka ne silimo v gibe, ki jim ni še kos ali ga zaustavljamo iz strahu, da se otroku ne pripeti kaj hudega. Preko gibanja se otrok uči orientacije v prostoru, spoznava prostorske in časovne pojme ter čustva, ki mu omogočijo, da se znajde v svetu. Spoznava svoje telo in predmete, s katerimi lahko gradi, podira, premaguje ovire, igra ipd. (informacije: L. Kralj tel. 380 3224745). Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. februarja 2012 JULIJANA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 10.25 - Luna vzide ob 2.56 in zatone ob 11.57 Jutri, PETEK, 17. februarja 2012 SILVIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 3 stopinje C, zračni tlak 1006 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 15 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,1 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 18. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. GRISCIK! - 18. & 21. FEBRUAR 2012 NAJVEČJE PUSTQVANJE NA KRASU! Ilfll SOB. 1B7.2Q12 HAtKtaArruNi ■V' KfUŠKI HUZIUMTJE GIULUPELLILUKIBAIUBUIQ niEJWTHÍNTlCi HiPinKKi yAuntrwi 'WH; r (*rr io IL-J.M hri-!-.i,r (jít, fdcty TDR.21.Í ¡012 HAffTÍUr KfUfrjHUZlUNTJE p AL-EEH ten Li jlhJU TRASH HIE rifllA-ÍOUlNlVE ALlfDSHAWÍlOJ * JPAPrSO/ - JAHK1VAU1DI IHFUAB»um'i non-ir. BAMCMwiaa* •ur i« U Kino ¿j Čestitke * Heineken Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Star Wars Episodio I - La minaccia fantasma - 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Com'e bello far l'amore 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tre uomini e una pecora«; 20.05, 22.15 »40 Carati«; 16.20, 19.00, 21.40 »Hugo Cabret«; 16.45 »Hugo Cabret 3D«; 16.30, 21.00 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 16.20, 19.10, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 16.30, 22.05 »Benvenuti al Nord«. FELLINI - 16.20, 21.00 »The Help«; 18.45 »L'arte di vincere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.50, 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre uomini e una pe-cora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Albert Nobbs«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 21.00 »Grivasti vojak«; 19.10 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 21.20 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 16.05, 17.50 »Obuti maček 3D«; 16.55 »Obuti maček (sinhr.)«; 21.00 »Grivasti vojak«; 17.00 »Podzemlje: Prebujenje 3D«;19.00, 21.20 »Zaobljuba ljubezni«; 18.05, 20.15 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 15.05, 17.05, 19.05 »Izlet«; 16.40, 18.50, 21.05 »To je vojna«; 18.55, 21.25 »Varna hiša«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amo-re«; Dvorana 2: 16.40, 20.20, 22.15 »40 Carati«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 3: 16.40 »I Muppet«; 18.40, 20.30 »Benvenuti al Nord«; 22.15 »ACAB -All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Com'e bello far l'amo-re«; Dvorana 2: 17.20, 19.50 »The Muppet (dig.)«; 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma (dig.) 3D«; 22.10 »Star Wars Episodio I- La minaccia fantasma - 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenu-ti al Nord«. H Šolske vesti BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 040-54356. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi v soboto, 18. februarja, od 8.30 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike vrtcev in prve razrede osnovnih šol nadaljevalo do ponedeljka, 20. februarja, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 7.45 do 15.00 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. V ponedeljek, 20. februarja, bo tajništvo sprejemalo stranke od 8. do 13. ure. Prošnje za vpis dobite na www.didol.it. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.prese-ren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 -samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. Id Osmice Dragi PETER, vse najboljše za tvoj rojstni dan, naj bo vesel in razigran, z ljubeznijo kovan, z zdravjem postlan, z veselimi prijatelji obdan in z darili obdarovan. Vse to ti želimo Matjaž, mama Tamara in očka Igor. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299450. DRUŽINA CORETTI je odprla osmi-co v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 340-3814906. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 3385837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V VIŽOVLJAH je odprl osmico Ivan Pernarčič. Tel. 040-291498. TRST Četrtek, 16. februarja 2012 9 PUSTNI veča* V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU ob 20.30 izredna ponovitev komedije ŠOFERJI ZA VSE ČASE Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala v petek, 17. februarja ob 20.30 v Veliki dvorani SSG POSEBEN POPUST ZA UPOKOJENCE!!! Predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 S Izleti KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuoco. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza). SPDT prireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mladin-ski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice Ü3 Obvestila ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za otroški defile' možno preko spletne strani še danes, 16. februarja, drugače pa v Prosvetnem domu do petka, 17. februarja, samo do 19. ure. Kasnejših prijavnic ne bomo upoštevali. Večerni pustni program se začne ob 20. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 16. februarja, ob 18. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). Ob 19. uri bo sledila javna skupščina v kulturnem domu na Proseku s sledečim dnevnim redom: ilustracija kampanije proti goljufom in sleparjem s strani karabinjerskega marešala s Proseka; promet na Proseku - predlogi za soudeležbo načrta za promet. TEČAJ PSIHOMOTORIČNE VADBE za otroke in starše se prične danes, 16. februarja. Urnik: dojenčki 1. leto starosti 16.00-16.50, 2-3 leta starosti 17.00-17.50. Tečaj ponuja otroku različne gibalne izkušnje za njegov harmonični razvoj in omogoča staršem, da spoznajo etape psihomotoričnega razvoja svojega otroka. Info na tel. št.: 380-3224745 (Loredana Kralj). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi v petek, 17. februarja, v Srenjsko hišo (Gročana) na otroško pustno rajanje, ki ga bosta po- pestrili animatorki Kim in Tina od 17.00 do 19.30; od 20.30 do 23.00 pa bo Dj Diego poskrbel za ples v maskah za srednješolce. Vstop prost! ŠC MELANIE KLEIN - prireja v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica, Ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu, sledeče tečaje: masaža dojenčka od 2. do 7. meseca (16.00-16.45); baby fitness za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.15-18.00); delavnica štikanja za začetnike in nadaljevalce (18.00-20.00); shiatsu za otroke od 3. do 5. leta (16.30-17.00) in shiatsu za nosečnice (17.30-18.30); od petka, 17. februarja, tečaj Štikanja ob čaju (18.0020.00). Prijave ob ponedeljkih in petkih 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00, Ul. Cicerone 8. Info: 345-7733569, www.melanieklein.org. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na otroško pustno rajanje v petek, 17. februarja, od 16. ure dalje v dvorano športnega centra v Vižovljah. Zabavo bo vodila Damjana Golavšek. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V NA-BREŽINI AŠD Sokol, SKD Igo Gruden, Združenje staršev O.Š. V. Šček ter Godbeno društvo Nabrežina priredijo otroško pustno rajanje v soboto, 18. februarja, v dvorani I. Gruden, Kulturni dom, Nabrežina št. 89. Od 16.30 do 19.30 za malčke in osnovnošolske otroke. Poskrbljena sta ani-matorka ter DJ za glasbo. Od 20.30 do 23.30 za srednješolce. Vabljeni! PUSTOVANJE KD F. VENTURINI v domu Anton Ukmar - Miro pri Dom-ju: »Ples za srednješolce« v soboto, 18. februarja, od 20. do 24. ure - Dj Ud-lane; »Otroško pustno rajanje« v nedeljo, 19. februarja, od 15. do 20. ure in v torek, 21. februarja, od 16. do 20. ure - ples z ansamblom Remix. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja), ki bo v soboto, 18. februarja, ob 10.30. Vodila ga bo Barbara Zetko. OTROŠKO PUSTOVANJE Združenje staršev Križ prireja v nedeljo, 19. februarja, 2. pustovanje v prostorih Ljudskega doma (Bita) v Križu od 16. do 19. ure v sodelovanju z animator-ji Hiše Pustotnik: čarodej ob 16.30, slikanje obraza, družabne igre, pesmi in plesi. Toplo vabljeni! ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje v nedeljo, 19. februarja in v torek, 21. februarja, od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Loterija, animacija, ples z ansamblom Popusti. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na ekumensko srečanje z evangeličanskim škofom v Sloveniji Gezom Ernišo. Začetek ob 20. uri. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na srečanje z evangeličanskim škofom iz Slovenije Ge-zo Ermišo na temo ekumenizma v ponedeljek, 20. februarja, ob 16. uri v Marijinem domu, Ul. Risorta 3. Ob 20.30 pa v društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 21. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost animator in igralec Sten Vilar s skupino Netopirji. Na veliko pustno zabavo vabljene male in velike maškare! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo v petek, 24. februarja, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu, izročilo tradicionalne Nagrade Mihael Flajban za slovenske univerzitetne študentke in študente iz Fur-lanije Julijske krajine. Začetek ob 18. uri. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72 , do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! KRUT sporoča že prijavljenim in vsem, ki se radi preizkušajo s fotografijo, da prireja tečaj o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 na društvenem sedežu. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce lahko dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini - št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102 - tel. 040-2017370. 0 Prireditve OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: danes, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Ku-kavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru istoimenskega ciklusa bo v petek, 17. februarja, v Ul. Donizetti, 3 srečanje z naslovom »Oko, ki preseneča«. Uvedla ga bo ak. slikarka Veselka Šor-li Puc. Začetek ob 18. uri. Vabljeni mladi. FOTOVIDEO TRST80 priredi ob 45-kraškem pustu fotografski Ex tempo-re. Pravilnik in informacije: www.trst80.com ali tel. št. 3391536990 - Luka (od pon. do pet.), v sob. pa na tel. št. 329-4128363 - Marko. Start in vpisnine v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 18. februarja, od 12.30 do 13.45. Vabljeni. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, bo zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. V soboto, 18. in v torek, 21. februarja, pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ZDRAV-KO KANTE - PROSEŠKE PODOBE« je na ogled v Kulturnem domu Pro-sek-Kontovel do nedelje, 19. februarja, od 18. do 19. ure. SKD VESNA priredi v petek, 24. februarja, »Praznik slovenske kulture«. Predstavitev vodnika »Kako lep je Trst«. Prisotni bosta avtorici Erika Be-zin in Poljanka Dolhar, pogovor bo vodil novinar Sandor Tence. Glasbeni utrinek: Mpz Vesna. Začetek ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 26. februarja. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel S Poslovni oglasi ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM IŠČE vzgojitelja s specifično izobrazbo za delo v jaslih. Kandidati se lahko telefonsko javijo na št. 040573141 (8.00-16.00) ali po elektronski pošti na naslov: urad@dijaski.it bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosve-te Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gropada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Bar-kovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DRAGE MAMICE, na vašem ali na svojem domu lahko pazim na vašega otroka in mu pomagam pri učenju: dopoldan in popoldan. Tel. št. 3479933778. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami in z veliko izkušnjami išče delo kot pomočnica za ostarele osebe, tudi ponoči. Tel. 00386-51852892. PODARIM železni kuhinjski aspirator, širok 90 cm, globok 50 cm in visok 50 cm. Tel. 348-4462664. PODARIM akacijeva drevesa za kole vinogradniku, komur poskrbi za žaganje gozda na bazoviški cesti. Tel. št.: 040-51175 (ob uri obedov). PRODAJAM na novo prenovljeno stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št.: 348-3667766. PRODAM avto renault kangoo 1.2, 16v, privilege, letnik 2001, edini lastnik, prevoženih 73.000 km, klima, ABS v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: 334-7554138. PRODAM stanovanje v Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. št.: 348-3667765. Prispevki V spomin na sosedo Gherlani Dragico vd. Gruden daruje družina Rustja 50,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na drago Lauro Zerjali por. Kofol darujeta Iči in Sergio 50,00 evrov za SKD France Prešeren. Namesto cvetja na grob bratranca Leandra darujeta Berto in Jožica 25,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin darujeta Elda in Ninko Škabar 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Janka Kanteta darujeta Milko in Irma 20,00 evrov SLPZ Doberdob. V spomin na drago Lauro Zerjal por. Kofol darujejo Rika, Jola in Magda z družino 30,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Alda Ciaka darujeta Marija in Lučka 50,00 evrov za združenje AIRC. Namesto cvetja na grob Laure Kofol darujeta Giordano in Mirka 25,00 evrov za SKD F. Prešeren iz Boljunca. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin darujeta Salvo in Nevenka 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Popravek: V spomin na drago Lauro Zerjal Kofol darujeta Miro in Giorgia 30,00 evrov za SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca. V spomin na Patricijo Terčič darujejo družinski prijatelji iz Nabrežine 100,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Mariota Rapotca darujeta Magda in Vojko Petaros 20,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na Lauro Kofol roj. Zerjal darujeta Magda in Vojko Petaros 20,00 evrov za AŠD Breg. Namesto cvetja na grob Lidije Guštin daruje Marica Škabar 15,00 evrov za cvetje pri spomeniku v Repnu. V spomin na Janka Kanteta darujeta Marjo in Boženka 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Jankota Kanteta daruje Albino Kralj 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ga-brovcu. V spomin na Luciana Šturmana darujejo starši otrok 1. in 2. razreda šole Mara Samsa - Domjo 110,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. Zapustila nas je naša draga Miranda Carli Zalostno vest sporočajo Anica, Irma, Gabrijela, Luisa in družina Cristofolini Zarni pogreb bo krenil od spomenika v Trebčah na pokopališče v petek, 17. februarja, ob 15.15. Trebče, 16. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Draga tovarišica Miranda, v hvaležnem spominu te bomo nosili v naših srcih. Tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove t Zatisnila je oči naša ljubljena mama in nona Lojzka Badalič vd. Pertot Za njo žalujejo hči Nanda z Albinom, vnuki Tania, Maksi, Jennifer in Manuel z družinami Pogreb bo v soboto, 18. februarja, ob 12.40 iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Pokop z žaro bo v sredo, 29. februarja, ob 15.30 na kontovelskem pokopališču. Prosek, 16. februarja 2012 Ob boleči izgubi mame Lojzke Badalič izrekajo sožalje Nandi in svojcem sestra Vanka, Aleksej in Sadko z družinama Ob smrti drage Lojzke se pridružujeta žalovanju Mihaela in Thomas Sočustvujemo s prijateljico Fernando in družino Nadia, Nidia in Pino 10 2 O Četrtek, 1 ó. februarja 2012 ŠPORT / kraški pust - Obisk pri skupini, ki pripravlja edini prijavljeni voz iz Slovenije v v« V ■ JI v Slaščičarna Merce pripravlja sladko presenečenje Na razliko od bližnjih vasi so v Merčah znali pomladiti pustno skupino Voz, ki ga pripravljajo v Merčah, bo edini, ki bo v soboto prečkal nekdanjo mejo, da bi se pripeljal do Pikelca na Opčinah na start sprevoda jubilejne 45. izvedbe Kraškega pusta. Pomembnega rojstnega dneva so se spomnili tudi v tej vasi in se zato pripravili, da ga na najboljši način proslavijo. Veliko darilo za kraški pust so pripravili v Slaščičarni Merče, ki je v resnici kamnoseška delavnica zraven cerkve, tik ob glavni cesti, ki pelje iz Sežane v Divačo. Ko smo vstopili, smo takoj opazili, da so Merče s pripravljanjem pustnega voza kar na dobri točki. Sicer sta naš obisk prehiteli domačinki Jana in Vlasta, ki drugače skrbita za oblikovanje oblačil, sicer v drugi delavnici. Dočakala nas je prava debata, saj se je skupina moških z gospema živahno pogovarjala, kako naj zgleda voz. Kmalu pa so se živahni pogovori umirili in sprejel nas je prijazen gospod Ivan Žiberna, ki nam je povedal več o vozu. Razložil nam je, da bo na prednjem delu velike torte, ki jo bo krasilo 45 svečk, stal velik slaščičar iz Merč. Voz smo si še malo ogledali in opazili na zadnji strani vratca. »Ker bo z nami veliko otrok, vsako leto poskrbimo, da lahko vsakdo stopi v notranjost voza, da se malo pogreje,« nam je razložil Ivan. Želijo si med drugim, da postane devetletni deček iz vasi uradni harmonikar skupine. »Vedno smo poskrbeli, da je bil harmonikar mlajši od petnajstih let,« je poudaril. V zvezi z glasbeno spremljavo nam P^si, | pust, p ust I Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu B ali na naslov elektronske pošte Ltiskarna@primorski.eu ■ ■ ^^^m m ^hikh »Slaščičarno« so uredili v kamnoseški delavnici ob vaški cerkvi kroma je razkril, da so se do nekaj let nazaj Mer-če trikrat udeležile tržaškega pustnega sprevoda. Enkrat so se iz zvočnikov, ravno med prihodom na Veliki trg, razlegle note partizanske pesmi Hej brigade, verjetno prvič in do danes zadnjič v zgodovini povojnega Trsta. Skrb za mlade je realna, pri oblikovanju voza sodeluje nekaj naraščajnikov, ob tem pa se zavedajo, da so mladi na splošno čedalje manj mladi, saj imajo po Ivanovem mnenju, po krivdi staršev prema- lo spodbud. V drugih vaseh, ki ne sodelujejo več pri pustu, kot so Sežana, Dane, Lokev, je starejša generacija popustila, ob tem pa ni bilo generacijske prenove. V Merčah so tako ostali edini po-gumneži iz Slovenije, ki sodelujejo na Kraškem pustu. Pomembnosti njihove dejavnosti se zaveda tudi Občina Sežana, ki Merče zasluženo podpira tako iz finančnega kot tudi iz administrativnega vidika. Za njihove dejavnosti so pre- jeli občinsko priznanje za delovanje, kar potrjuje uspeh njihovega dela. Kraški pust ni namreč edina pobuda, katere se Merče udeležijo, saj svojo vas in delo promovirajo vsako leto na približno devetih pomembnih pobudah po vsej Sloveniji, na vsaki z različnim vozom: v Portorožu, v Kranju, v Postojni, v Pliskovici, v Dutovljah, v Poviru, itd. v posebno čast pa si štejejo tudi, da so lani poskrbeli za vprego na Kraški ohceti v Repnu. Ivan, ki je predsednik Razvojnega društva Merče, ki skrbi za vse to, nam je priznal, da pust ne predstavlja viška vaškega delovanja, temveč ena od lepih priložnosti, ki se Merčam ponudijo, da se njeni vaščani družijo v sproščenem vzdušju. Merče torej ne čakajo na obiske in na zunanje pozornosti, kot se marsikdaj dogaja med organizacijami in društvi Slovencev v Italiji, ampak hvalevredno popeljejo svoje delo po Sloveniji in drugam ob najrazličnejših priložnostih: v soboto bodo že osmič na povorki 45. Kraškega pusta. Martin Lissiach pustni sprevod AcegasAps bo poskrbel v« v v • za čiščenje Odborniki Kraškega pusta so si sinoči lahko oddahnili, ko so po enodnevni »mori« le izvedeli, da jim ne bo treba kriti stroškov za čiščenje cestišča po sobotnem sprevodu. Vsako leto se namreč postavlja vprašanje čiščenja cestišča, pravzaprav poravnave plačila za to storitev. Še pred leti je veljalo, da je podjetje AcegasAps avtomatično poskrbelo za odstranitev pustnih »ostankov« oz. za ponovno namestitev zabojev za odpadke po sprevodu. Potem ko je Občina Trst izglasovala nov pravilnik o čistoči, pa so se pojavile prve težave: po novih določilih, naj bi namreč organizatorji sami poskrbeti za čiščenje oz. naj bi poravnali stroške za čiščenje, drugače ne bi dobili dovoljenja za pustni sprevod. Lani se je situacija rešila s sponzorstvom: upravni svet Ace-gasAps je v zameno za razobešen transparent na sprevodu odredil brezplačno čiščenje ceste. »Letos smo mislili, da bo obveljalo isto, pa smo se ušteli,« pravi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Odbor Kraškega pusta je tako kot lani vložil prošnjo za sponzorstvo oz. za kritje stroškov za čiščenje, pri upravnem svetu AcegasaAps pa so Milkoviču večkrat zagotovili, da ne bo težav in da bo vse pravočasno urejeno. Včeraj pa je kot strela z jasnega udarila vest, da na seji upravnega sveta AcegasAps sploh niso obravnavali tega vprašanja, tako da je še včeraj popoldne kazalo, da bo moral odbor Kraškega pusta tokrat sam poravnati stroške čiščenja - to je kakih 1500 evrov ali več. Pa se je naposled sinoči nepričakovano vse rešilo. Tako odborniki Kraškega pusta kot posamezniki so namreč posegli pri predstavnikih občinske uprave, ki so nato urgirali pri višjih predstojnikih družbe AcegasAps, ki so zadnji trenutek obljubili, da bo v soboto osebje podjetja odstranilo pustne ostanke in Opčinam povrnilo običajen videz. Konec dober, vse dobro, pravijo. (sas) nedelj $ odYhio I5.30-H.30 dvorana zkb - Odprtje razstave Umetniški pust Do torka na ogled dela Marise Dolce in Marka Lupinca Z glasnim žvižgom kralja Tuone-ta Krodeghina se je sinoči v dvorani Zadružne kraške banke uradno začel 45. Kraški pust. Ob predstavnikih odbora Kraškega pusta, kralju in kraljici Matildi Šalamin iz praprovske kraljevine so se namreč številni tam zbrali na odprtju seveda pustno obarvane razstave izdelkov Marise Dolce in »fotografik« Marka Lu-pinca, ki ju je predstavila Vivijana Kljun. Dolcejeva je tokrat poskrbela za pustne copate, vseh vrst in vseh barv, vsaka s svojo pravljico in opozorilom o svobodi razmišljanja (v muslimanskem svetu leti copata v znak nesoglasja). Lupinčev abstraktni pust pa se kaže na prirejenih fotografijah, ki segajo v pretekle puste in jih bogatijo osebne inštalacije. Dolcejeva je poskrbela tudi za nagrade za prvouvrš-čene - vsak bo prejel prikupen bokal. Razstavo si bo mogoče ogledati danes, jutri, v ponedeljek in torek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 16. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. (sas) / TRST Četrtek, 16. februarja 2012 1 1 domjo - Osrednja dolinska prireditev ob dnevu slovenske kulture Radoživa prireditev odraz bogatega kulturnega utripa Prof. Vilma Purič in županja izpostavili pomen kulture - Kvalitetni pevski nastopi V soboto, 11. februarja, se je v prostorih občinskega Centra Anton Ukmar - Miro pri Domju odvijala Prešernova proslava, ki jo je kot osrednjo prireditev ob praznovanju dneva slovenske kulture v sodelovanju lokalnega kulturnega društva Fran Venturini priredila Občina Dolina. Kljub neugodnim vremenskim razmeram - pravcatemu sibirskemu mrazu in orkanski burji - se je v društveni dvorani zbralo prav lepo število občanov. Res pester in mladostno radoživ program so oblikovali mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Zgonika pod vodstvom dirigenta Rada Miliča, društveni otroški pevski zbor Fran Venturini pod taktirko neutrudne zborovodje Suzane Zerjal ter ob klavirski spremljavi prof.Nede Sancin, glasbena skupina Nomos ensemble pod vodstvom Aljo-še Tavčarja ter solo pevec, basist maestro Alessandro Švab, mentor in duša operne akademije iz Križa. Večer je lepo in prijetno povezovala domačinka Mairim Cheber. Po uvodni obvezni Prešernovi Zdravljici v izvedbi MePZ Rdeča Zvezda je v imenu občinske uprave vse prisotne pozdravila županja Občine Dolina prof. Fulvia Premolin, ki je poudarila pomen kulturnega udejstvova-nja za vsako skupnost, ker se ta ohranja in razvija samo preko kulture in jezika, kot je vedno zatrjeval veliki Prešeren. »Praznovanje dneva slovenske kulture pomeni tudi obračun opravljenega dela, ki je v našem Bregu posebno bogat: malo katera vas se lahko ponaša kot na primer Domjo s kar štirimi pevskimi sestavi, v občini delujeta kar dva pihalna orkestra in vsaj tri dramske skupine pa tudi umetnikov imamo kar nekaj. Bodimo ponosni na vse to in z velikim zadoščenjem praznujmo dan slovenske kulture, saj se tako lahko na najboljši način oddolžimo našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu,« je zaključila županja. Priložnostno misel je ob prazniku kulture podala slavnostna govornica prof. Vilma Purič, ki je pred približno dvema letoma izdala svoj knjižni prvenec Burjin čas in se tako zapisala med mlajše literarne ustvarjalce našega zamejstva. V svojem posegu se je najprej ustavila pri liku Franceta Prešerna: »Bil je v prvi vrsti svoboden človek, ki se je samosvoje podal v svet verzov in je v vse, kar ga je obdajalo, vnesel neverjetne premike ... Predvsem pa je osnoval vizijo samostojnega naroda ter velike spremembe vnesel tudi na področje slovenskega jezika, ki ga je preoblikoval in razvil v izbrano intelektualno govorico, ki se kosa z najlepšimi svetovnimi umetninami.« Govornica je podčrtala tudi težo in pomen pesnikov, ki živijo in ustvarjajo na področju dolinske občine oziroma Brega: Aleksij Pregarc, Irena Zerjal, Marij Čuk in Boris Pangerc. Kar četverica kakovostnih poetov na tako omejenem področju, kjer pa vsak po svoje doživlja sedanjost in svojo povezanost s preteklostjo in prihodnostjo, predvsem pa na prostor, v katerem živi in ustvarja. Glasbeni program kulturnega praznika so nato izoblikovale že omenjene glasbene in pevske skupine, ki so večeru dale res visoko umetniško raven, predvsem pa izjemno mladostniški pečat. Vsi izvajalci so se res izkazali, MePZ Rdeča Zvezda s svojo pevsko uglaše-nostjo, glasbena skupina Nomos ensemble s svojo glasbeno dovršenostjo, OPZ Fran Venturini s svojo svežino a tudi z dokaj visokim umetniškim nivojem ter ne nazadnje maestro Alessandro Švab s svojo pevsko barvitostjo, ko je s svojim lepim basovskim glasom »due-tiral« z otroškim zborom. Večer je tako izzvenel kot res lep, prijeten in dostojen poklon našemu največjemu pesniku in očetu modernega slovenskega jezika ter bogata proslavitev dneva slovenske kulture. (M.S.) Basist Alessandro Švab je duetiral z otroškim pevskim zborom F. Venturini kroma Plesalec Janez Mejač gost radijske oddaje Gost pogovornih srečanj Iz oči v oči v oddaji Studio D ob 12. uri na radiu Trst A bo danes plesni umetnik, ki je s Trstom stkal posebno vez. Dvajset let je bil Janez Mejač duša baletnega ateljeja v Kulturnem domu v Trstu. Sam pravi, da je bila vez tako močna, ker »sta se on in mesto Trst obojestransko potrebovala«. V pogovoru, ki ga bo vodila Vida Va-lenčič bomo lahko spoznali formo mentis in življenjsko pot danes sedemdesetletnika v celoti predanega baletni umetnosti. Večkratni solist, večdesetle-tni član baletnega sestava ljubljanske opere, osemnajst let direktor njenega kolektiva, Janez Mejač je lani iz rok slovenskega predsednika Danila Turka prejel nagrado za življenjsko delo, Društvo baletnih umetnikov Slovenije pa mu je podelilo nagrado Lydie Wisiak. Njegov vzornik, koreograf in učitelj, legendarni Pino Mlakar ga je pohvalil z oznako »danseur noble«, kar je najvišja oznaka za moškega baletnega plesalca. Tradicionalno so tako poimenovali glavnega plesalca v baletu, ki v svoji predstavi združuje eleganco in plemenitost na najvišji ravni. Znani baletnik Vojko Vidmar je izjavil, da so plesalci srečni ljudje, njegov kolega Janez Mejač pa je resnično srečen človek, ker »zelo jasno nosi v zavesti dar blaženosti in privilegija časa, ko se mu je dogajala odrska-plesna čarovnija«. nabrežina - Na prazniku slovenske kulture Oktet Suha navdušil občinstvo Mojstrsko predstavili koroške ljudske pesmi - Nagovor predsednice Marize Skerk in nastop dveh domačih zborov Pevci koroškega okteta Suha med nastopom v Nabrežini kroma Nabrežinski kulturni praznik je bil letos zaznamovan s koroško zborovsko pesmijo in je kljub vetrovnemu vremenu privabil v Kulturni dom res številno občinstvo. Gostoval je Oktet Suha iz Pli-berka v Podjuni, koroško pesem pa je zbranemu občinstvu filološko predstavil dr. Bertej Logar, lanski Štrekljev nagrajenec. Za uvodni pevski pozdrav sta poskrbela dva od treh društvenih zborov in sicer dekliški Kraški slav-ček pod vodstvom Petre Grassi ter mešani zbor Igo Gruden pod vodstvom Mikele Uršič. Goste in občinstvo je najprej pozdravila predsednica Mariza Skerk Kosmina, ki je vsem zbranim čestitala ob slovenskem kulturnem prazniku in pri tem izpostavila misel, da kultura bogati in združuje ljudi ter s tem prispeva k miroljubnemu sožitju. Opozorila je, da je med nami in Korošci kar nekaj sorodnih vzporednic, od tragičnega zasuka v letu 1920 do današnjih dni, ko se še vedno vsak na svoji zemlji borimo za nacionalni obstanek. Oder so nato prevzeli oktetovci, ki so z mojstrsko interpretacijo koroških ljudskih pesmi pa tudi s svojim simpatičnim predstavljanjem programa tako navdušili poslušalce, da jih kar niso hoteli pustiti domov. dijaški dom - Prešernova proslava OŠ Milčinski in NSŠ Sv. Cirila in Metoda s Katinare Izkaznica slovenskega ustvarjanja Srečanje z avtorjem knjige Duša slovenska Anejem Samom - Jasna Merku poklonila šoli svojo sliko - Proslava tudi v obliki delavnic Duša slovenska: tako je naslov knjigi pisatelja in urednika Aneja Sama, ki je bil protagonist Prešernove proslave, ki sta jo včeraj zjutraj Osnovna šola Frana Mil-činskega s Katinare in katinarska podružnica Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda prvič priredili v Dijaškem domu Srečka Kosovela. Knjiga vsebuje izbor odlomkov iz del slovenskih pisateljev in slik različnih slovenskih umetnikov: v njej so imena kot Primož Trubar, Fran Levstik, France Prešeren, Ivan Cankar, pa tudi Svetoivančan Vladimir Bartol, po katerem je poimenovana večstopenjska šola, v okviru katere delujeta tako OŠ Mil-činski kot NSŠ Sv. Cirila in Metoda. Delo predstavlja izkaznico slovenskega ustvarjanja v teku stoletij in, kot je dejal avtor, vsebuje lepa in plemenita sporočila, ki nas učijo o dobroti in lepoti ter opozarja na to, koliko dobrih hotenj je bilo v slovenskem narodu skozi zgodovino. Knjigo je sooblikovala tudi tržaška slikarka Jasna Merku, ki je prispevala upodobitev stare cerkvice pri Sv. Ivanu, ki krasi odlomek iz dela Vladimirja Bartola Mladost Proslava katinarskih šol je potekala v znamenju književne in likovne umetnosti kroma pri Sv. Ivanu. Izvirno sliko je Merkujeva na včerajšnji proslavi in prav v spomin na le-to tudi poklonila večstopenjski šoli. Proslava, na kateri so poleg Sama in Merkujeve prisotne nagovorile rav- nateljica Fiorella Benčič, učiteljica Ljuba Leghissa in prof. Kristina Kovačič, se je po uvodnem delu nadaljevala v obliki delavnic. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole so nada- ljevali srečanje z Anejem Samom, medtem ko so učenci četrtega in petega razreda osnovne šole ter nižješolci sodelovali z Jasno Merku v okviru delavnice, posvečene ilustratorjem. (iž) 12 Četrtek, 16. februarja 2012 KULTURA / tržaška knjigarna - Vrhunski kulturni dogodek Svetlana Makarovič o ljubezni in bridkosti Predstavila je svojo dramo Mrtvec pride po ljubico - Razstava Slepe miši na ogled do 3. marca »Ljubezni in bridkosti, ki je vedno povezana z ljubeznijo, ko se ta konča,« je bil posvečen torkov večer v Tržaški knjigarni. Osrednja gostja vrhunskega kulturnega dogodka je bila Svetlana Makarovič, slovenska ustvarjalka, pesnica, avtorica zelo priljubljenih knjig za otroke, ki pa se je tokrat predstavila v vlogi dramatičar-ke in igralke. Tržaškemu občinstvu je namreč predstavila svojo dramo Mrtvec pride po ljubico, ki je nastala na podlagi sorodnega ljudskega motiva. Skoraj vse, kar sem ustvarila, se je rodilo iz ljudskega izročila, je pojasnila avtorica: ljudske balade so biseri, ki se izgubljajo, a jaz slovenske ljudske balade ne dam! In tako so v galeriji TK zaživeli liki njene drame, Prva in Druga Mi-cika, ljubljeni Anzel in še marsikdo. Izrisali so se iz doživetega pripovedovanja Svetlane Makarovič, kulisa njeni pripovedi pa je bil niz slik Slepe miši, ki jih je leta 2007 ustvaril Andrej Brumen-Čop. Kot je pojasnil Denis Volk, kurator razstave in organizator dogodka, ki je užival podporo slovenskega konzulata v Trstu, pripovedujejo zgodbo otroka, ki odrašča. Vijolične, sive in rjave slike različnih formatov nas do 3. marca vabijo, da se vživimo vanj. Avtoričino pripoved pa je dopolnjevala tudi prijetna violinska spremljava mlade in perspektivne Zale Linee Rutar. Ko se ljubezen pretrga, imamo dve možnosti: da jo ohranimo za zmeraj, ker ljubljena oseba živi v nas, ali pa, da se obnašamo »praktično in pametno« in skušamo torej nanjo pozabiti. Svetlana Makarovič je v svojo dramo vključila obe možnosti, 1. in 2. Mici-ko. Prva Micika ni mogla preboleti Svetlana Makarovič, Zala Linea Rutar in Andrej Brumen -Čop (od leve), spodaj pa delo Makarovičeve Mrtvec pride po ljubico kroma smrti ljubljenega Anzelna, zato si je tudi ni priznala; v iskanju in klicanju An-zelna je izgubila pamet. Druga Mici-ka, ki je bila »praktična in pametna«, je raje verjela večini, ki trdi da ženska ne more živeti sama, zato se je poročila z mlinarjem, kljub temu, da je bil Anzelnov morilec. Prizor, v katerem se mlinar pogovarja z mrtvo mamo in 2. Miciko, je s svojo tragikomičnostjo spravil v smeh številne prisotne. A to je bil le trenutek, kajti protagonista večera sta kot omenjeno bila ljubezen in bridkost. Druga Micika se je norčevala iz Prve Micike in ponavljala: Tvoje oči vidijo česar ti nočeš, to je njegov grob, saj veš, samo spom- niti se nočeš. Prva Micika pa je še dalje vztrajno spraševala, ste kaj videli Anzelna, ki ima mojega srca ključ? Svetlana Makarovič je priznala, da je na strani 1. Micike; najbrž ji je zato najljubši zadnji prizor, ko uspe dekletu še zadnjič priklicati k sebi ljubljenega Anzelna. Fant ji ponoči prinese šop rdečih vrtnic, ki so zrasle na njegovem grobu. Ne prižigaj luči, ji pravi, ne moreš me več videti, moje oči so votle jame, s čim naj te poljubim, ko pa ustnic več ni? Kot reka se je udrl čas, pravi Svetlana Makarovič ...1. Micika pa: Anzel, greva. Poljanka Dolhar gledališče - Jutri Sartrove Muhe v celjskem teatru Celjski gledališčniki bodo jutri ob 19.30 uri premierno uprizorili dramo Muhe Jeana-Paula Sartra v režiji Janeza Pipana. Upravnica celjskega gledališča Tina Kosi je Muhe ocenila za ostro politično igro, ki odpora vprašanja posameznikove svobode. Po njeni oceni je drama Muhe, ki jo je Sartre napisal med drugo svetovno vojno v času okupirane Francije, zahteven gledališki projekt, saj je angažiran skoraj ves celjski igralski ansambel. Po besedah Kosijeve je predstava izredno ostra in dinamična, Sartre pa je besedilo zaradi takratnih vojnih razmer povezal z mitom o Orestu in Elektri. Režiser Pipan, ki je tudi avtor priredbe in dramaturg, je pojasnil, da je bil Sartrov namen napisati angažirano gledališko igro, ki bi Francozom spregovorila o njihovi aktualni situaciji ter jih pozvala k dejanjem. Sartrova ocena je namreč bila, da so Francozi kapitulirali ne samo v vojaškem smislu, pač pa tudi v duhovnem, da so pokleknili in zapadli v la-tergijo. Po Pipanovih besedah Francozi, ki so si dramo ogledali leta 1943 v Parizu, niso razumeli njenih osnovnih smernic. Muhe so namreč doživeli kot obnovo antične zgodbe. Pipan je dramo umestil na različna prizorišča današnje Slovenije, ki jih bo bo vsakdo prepoznal in to je tudi ključ za razumevanje igre. V drami Muhe nastopajo Renato Jenček, Blaž Setnikar, Rastko Krošl, Igor Žužek, Pia Zemljič, Lučka Počkaj, Manca Ogorevc, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik, Nina Ra-kovec, David Čeh, Aljoša Koltak, Branko Završan, Damjan M. Trbovc, Matevž Sluga in Zvone Agrež. razstava - Dela slovenskega fotografa iz Pariza v Rimu do 25. marca Evgen Bavčar s svojo poetičnostjo v fotografiji dokazuje, da je tema prostor Fotografije Evgena Bavčarja (na posnetku desno avtoportret) so v Rimu na ogled do 25. marca, 21. februarja pa bo v Rimu tudi okrogla miza, na kateri bo sodeloval tudi Bavčar Evgen Bavčar je posebne vrste človek, kulturnik, poznan veliko bolj v Parizu kot v svoji domovini, Sloveniji in ožje v Vipavski dolini. Odkar je v otroških letih izgubil vid, veliko piše, govori, svetuje. In fotografira. Da, fotografira, pri čemer so njegove fotografije izraz visoke ustvarjalnosti, prava čustvena izpoved, ki ji zagotovo ne manjka vid. Tako, kot če bi Bavčar s fotoaparatom zabeležil tisto, česar ne more videti, ampak globoko čuti. Slovenska javnost je v glavnem prezrla dejstvo, da ta naš rojak, Primorec, v teh dneh razstavlja v Rimu; v enem mestnih muzejev v četrti Tra-stevere, kjer so se tudi ob nedavnih mrzlih dneh sprehajali Rimljani in številni turisti, se potikali po uličicah in radovedno vstopali v številne trgovinice ter lakomno posedali po gostil-nicah, ki jih je zares najti za vsakim vogalom. V tem muzeju bo v prihodnjih dneh tudi sodeloval na okrogli mizi. Tema je prostor (Il buio e lo spa-zio) je naslov razstave, ki je na ogled v Museo di Roma in Trastevere, velikem razstavnem prostoru, kjer pogosto prirejajo fotografske razstave. »Ne smemo ga vprašati, kako fotografira, ampak zakaj fotografira,« je v sicer skromni predstavitveni zgibanki napisala Enrica Vigano, ki je razstavo pripravila. »Luč je za Bavčarja stalna nostalgija, ki po sili razmer nadgrajuje njegovo otroštvo, ko se je podil po slovenskih gmajnah, ko so dan označevale lastovke ter je noč prihajala, a nato tudi odhajala,« je še zapisala. Razstavljenih je nekaj desetin fotografij iz raznih nizov, v katerih se je Bavčar spoprijemal s čustvi in s svetlobo, z ljubeznijo, mestoma tudi ero- EVGEN BAVČAR EL BUIO E UNO 5PAZIG Hm hhud 11 >|M M i > c 'j-: j. ]Inn Ji IJ tično, ki mu prihaja iz duše, in z lučjo, svetlobnimi efekti, ki jih dodaja fotografijam in s tem povezuje dve razsežnosti, ki se samo navidezno bijeta med seboj, saj se dejansko dopolnju- jeta s tako harmonijo, da se človek zamisli, ker ni racionalne razlage, kako je mogoče, da lahko človek, ki svojih stvaritev ne vidi, pa čeprav ima pri tem zagotovo svoje svetovalce, izraža tako globoko poetičnost v fotografiji. Seveda pa ne manjka avtoportret, velik črn klobuk s širokimi krajci, spodaj pa komaj zaznaven obris očal; kdorkoli pozna Bavčarja, ga bo v tem portretu prepoznal, pa čeprav je odet v skrivnostno meglico. In tako je slovenska kultura vendarle našla svojo priložnost v večnem mestu. Na to mesto država že desetletja pozablja, vse preveč uprta v srednjeevropski Dunaj, morda ne zavedajoč se, da je slovenski duh vendarle nekakšna simbioza med Srednjo Evropo in Sredozemljem in bi bila nekoliko večja pozornost namenjena Rimu ne samo zaželena, ampak nujno potrebna. Lepo je in seveda zelo dobro, da to delo opravlja Evgen Bavčar, močno zgrešeno pa, da ga opravlja samo on. B.Br. januarski pastirček Z zanimivo vsebino vabilo k branju, petju in deklamiranju Januarski Pastirček nas vabi k branju duhovnih pravljic in zabavnih vsakdanjih zgodb, k deklamiranju in petju, reševanju privlačnih nalog, k likovnemu ustvarjanju, raziskovanju in zabavi. Na prvi Pastirčkovi strani se tako kot veleva tradicija nahaja uvodni pozdrav urednika Marijana Markežiča, ki je vsem mladim uporabnikom zaželel srečno, zdravo in mirno novo leto, obenem pa jih je spomnil, katere verske praznike obhajamo januarja. Igriva pesem Novoletna zdravljica Vojana Tihomirja Arharja skupaj z ilustracijo Danile Komjanc koledarsko uglasi celotno januarsko številko. Za glasbeno nadarjene otroke je ravno pravšnja uglasbena pesmica Slava, ki jo je uglasbil Patrick Quaggiato. To pesem pa spremlja tudi poučen prispevek Giorgine Piš-čanc, ki nam predstavlja prav posebna glasbila; zvončke, ki so v prazničnih zimskih dneh še kako priljubljeni. Med leposlovnimi besedili naj omenimo čudežno pravljico Luna in snežaki, ki je nastala pod peresom Marize Perat. Barbara Rustja je za to številko Pastirčka pripravila nadaljevanje pripovedi o dojenčici, ki je postala že čisto prava deklica. Tokrat si je deklica želela k polnočni-ci, kjer je prvič videla golega Jezuščka. Zaskrbelo jo je, da se bo Jezušček prehladil in zbolel in ga zaradi tega zavila v svoj šal. Zanimivi in informacij polni so vsak mesec tudi prispevki Berte Golob, ki nas tokrat uči dvojine in množine. Ana Rupil je pripravila še eno naravoslovno rubriko; ta nam prinaša vedenje o bodeči lobodiki. Barvita pa je rubrika Halo?, ki jo vsak mesec pripravlja Paola Bertolini Grudina. V tej številki lahko mladi bralci izvedo marsikaj zanimivega o skrivnostnih deblih. Poučen pa je tudi prispevek Boža Rustje, ki piše o leski; grmu, ki rojeva okusne lešnike. Igriva in domišljijska je tudi v obliki stripa napisana zimska zgodba, Lakomni pes pa je naslov basni, ki jo je pred davnimi časi napisal Ezop. Motiviko meseca imajo še druge rubrike, med katerimi naj omenimo dopolnjevanko in prispevek o tem, ki nam pripoveduje, zakaj mnoga živa bitja pozimi mirujejo, izvedeti pa je tudi mogoče, da mnoge živali preživijo zimo na račun podkožne tolšče, nastale z obilnim prehranjevanjem ... Nikoli ni preveč tudi zank in izpopolnjevank, rebusov in povezovank. Poskrbljeno pa je tudi za spretne prstke; likovna delavnica nas uči pripravljati zajčke, kuharska delavnica pa nam deli nasvete za izdelavo jabolčne čežane. Stric Maks, Tja-ša in njeni prijatelji so se tokrat odpravili na Javorco. Tako kot vsak mesec pa bomo tudi tokrat omenili rubriko Pastirčkova pošta, ki nam redno prinaša risbe in spise naših šolarjev. Vsebine se tokrat navezujejo na pred kratkim končane praznike. Omenimo pa naj še rubriko o napakah, ki se tako rade priplazijo v naš govor. (sč) / SVET Četrtek, 16. februarja 2012 13 grčija - Finančni ministri območja z evrom niso še prižgali zelene luči za program pomoči Juncker: Vse potrebne odločitve v ponedeljek Atene so medtem v glavnem izpolnile vse pogoje - Še govorice o možnosti bankrota BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra bodo "vse potrebne odločitve" o Grčiji sprejeli na zasedanju v ponedeljek, je sinoči sporočil šef evrske skupine Jean-Claude Juncker po koncu telefonske konference o Grčiji. Ob tem je nakazal, da se obeta krepitev nadzora nad izvajanjem programa druge pomoči tej državi. "Prepričan sem, da bo evrska skupina lahko sprejela vse potrebne odločitve v ponedeljek," je sporočil Juncker po telefonski konferenci, na kateri so finančni ministri držav v območju evra razpravljali o odprtih vprašanjih v okviru drugega programa pomoči Grčiji. "Do včeraj je bil storjen bistven napredek," je ocenil Juncker in pojasnil, da so od dveh grških koalicijskih strank dobili trdna zagotovila glede uresničevanja zavez, da je trojka končala analizo vzdržnosti grškega dolga in da so opredeljeni potrebni dodatni prihranki v višini 325 milijonov evrov. Po besedah šefa evrske skupine je sicer še treba doreči "specifične mehanizme za krepitev nadzora nad izvajanjem programa" druge pomoči Grčiji in zagotoviti, da bo vprašanje odplačila grških dolgov deležno prednostne obravnave. V tem kontekstu območje evra na podlagi predloga Nemčije in Francije preučuje možnost vzpostavitve blokiranega raču- na za Grčijo, s katerim bi zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili vračilo posojil. Pogovori o Grčiji sicer potekajo v senci vse pogostejšega omenjanja možnosti, da bi območje evra pustilo, da njegov najšibkejši člen bankrotira. Britanski Financial Times je včeraj pisal o tem, da Nemčija, Nizozemska in Finska izgubljajo potrpljenje z Grčijo ter da je država vse bliže bankrotu. Vse pogostejše omenjanje bankrota po navedbah časnika temelji na prepričanju, da se je EU sposobna soočiti z bankrotom Grčije. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je na primer v ponedeljek dejal, da je EU na bankrot bolje pripravljena kot pred dvema letoma. 'V območju evra je veliko takih, ki nas nočejo več," pa je dejal grški finančni minister Evangelos Venizelos. Drugi sveženj pomoči Grčiji v skladu s političnim dogovorom iz oktobra lani predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov. Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov. Prvi sveženj pomoči Grčiji, ki v treh letih predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil, je bil dogovorjen maja 2010. Grčija je bila prva članica območja evra, ki je potrebovala mednarodno finančno pomoč. Sledili sta Irska in Portugalska. (STA) Jean-Claude Juncker ansa MARIO MONTI ansa prihodnje leto preprosto nadaljeval v Grčiji kot neke vrste evropski krizni premier. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je medtem znova izrazil mnenje številnih poslancev, še posebej tistih iz le-vosredinskih strank, da Grčija v trenutnih razmerah ne potrebuje več strogega varčevanja temveč strategijo za gospodarsko rast. Tudi Monti je v razpravi ocenil, da pretirano poudarjanje varčevanja trenutno v EU ni prava pot. Po njegovi oceni bi moralo biti t.i. zlato fiskalno pravilo uravnoteženih proračunov oblikovano tako, da se države lahko vseeno zadolžujejo, če denar porabljajo za razvojne investicije. (STA) evropski parlament - Italijanski premier Mario Monti: Evro naj vključuje, in ne izključuje STRASBOURG - Grčija je bila dolga leta popoln katalog najslabših političnih praks, kot so korupcija, nepotizem in institucionalizirano izogibanje plačevanju davkov, je v svojem nastopu v Evropskem parlamentu povedal italijanski premier Mario Monti. Vseeno pa je po njegovem mnenju trenutna stroga obravnava te pre-zadolžene članice verjetno pretirana. Kot je poslancem povedal Monti, je sicer tudi sam kritik pretirane strogosti, vendar pa gre po njegovih besedah za zapozneli odziv na to, da je grška politika s slabimi odločitvami v preteklih letih uničevala državo in njeno prihodnost. Monti vseeno ni naklonjen vse močnejšim glasovom, da bi bilo treba Grčijo za njene napake ostro kaznovati in jo preprosto izključiti iz območja skupne valute. "Ne smemo dovoliti, da evro postane dejavnik razdruževanja in delitev med evropskimi državljani. To tveganje obstaja," je bil jasen predsednik italijanske tehnične vlade. "Za EU je pomembno, da vključuje in ne izključuje," pravi Monti, ki obenem na grškem primeru opozarja, da je treba potrebe po tesnejši integraciji v Evropi uskladiti s potrebami demokracije. Pot, ki bi v dobro tesnejše integracije žrtvovala demokracijo, bi bila zanj zelo nevarna. Po Montijevih besedah je trenutna kriza, za katero upa, da je rešitev na dosegu roke, rodila vse preveč stereotipov. Prav tako je razdelila evropske državljane in države razvrstila v osrednje in obrobne. "To je treba kategorično zavrniti," je zatrdil. Prvi mož italijanske vlade je ob tem spomnil na zgodovinsko odgovornost za trenutno krizo, ki jo je treba pripisati tudi Nemčiji in Franciji, torej držav iz osrčja območja evra. Ti dve največji evropski gospodarstvi sta sredi minulega desetletja namreč dosegli omilitev pravil pakta o stabilnosti in rasti, ki postavlja temelje javnofinančne stabilnosti v evrskem območju. S tem sta postavili temelje današnje krize in odvzele verodostojnost njegovemu institucionalnemu okviru. Ob tem ni pozabil omeniti, da je bila predsedujoča država EU takrat prav Italija. "Nemčija in Francija sta takrat raje dokazovali svoj političen vpliv na druge članice kot ohranjali mehanizem spoštovanja in uveljavljanja pravil. Danes to priznavajo voditelji obeh držav," je povedal. V razpravi je bila večina poslancev polna pohval na račun delovanja italijanske vlade pod Montijevim vodstvom, ki je povrnil verodostojnost tretjemu največjemu evropskemu gospodarstvu. Prvi mož politične skupine liberalcev Guy Verhoftadt je tako zatrdil, da bi se morala Grčija zgledovati po Italiji. Hudomušno je pripomnil, da bi lahko Monti po končanem delu v Italiji spomladi sirija - Medtem ko se nasilje nadaljuje Asad za 26. februar sklical referendum o novi ustavi DAMASK - Sirski predsednik Ba-šar al Asad je odločil, da bo referendum o novi sirski ustavi, ki med drugim predvideva večstrankarski politični sistem in demokratično izvoljene oblasti, potekal 26. februarja. Nova ustava naj bi nadomestila sedanjo, ki med drugim zagotavlja glavno vlogo Asadovi stranki Baas. Predlog ustave, o katerem bodo odločali Sirci na referendumu, je pripravila posebna komisija, ki jo je oktobra lani vzpostavil Asad. Ta je januarja napovedal, da bo referendum o novi ustavi potekal marca, včeraj pa je določil datum 26. februar. Referendumu naj bi po napovedih kasneje sledile splošne volitve. Med najpomembnejšimi novostmi, ki jih prinaša nova ustava, sta odprava monopolnega položaja sedanje vladajoče stranke Baas. Tega stranki, ki je na oblasti od leta 1963, v 8. členu zagotavlja sedanja ustava iz leta 1973. Odprava prevladujočega položaja stranke je bila sprva ena od glavnih zah- tev nasprotnikov Asadovega režima, ki že skoraj leto dni protestirajo proti oblasti. Po dolgem in krvavem zatiranju protestov nasprotniki režima zdaj vztrajajo pri Asadovem odstopu. Predlog nove ustave predvideva uvedbo večstrankarskega političnega sistema, oblast pa bi bila izvoljena na demokratičnih volitvah. Kot piše sirski prorežimski časnik Al Vatan, predlog nove ustave predvideva tudi omejitev predsedniškega mandata na dva zaporedna sedemletna mandata. Časnik pri tem sicer ne navaja, ali bi ta reforma veljala tudi že za sedanjega predsednika, ki se mu drugi mandat izteče leta 2014. Krvavo zatiranje protestov se medtem nadaljuje. V mestu Homs, ki velja za trdnjavo upornikov, je včeraj med drugim odjeknila eksplozija, ki je uničila plinovod. Po incidentu so mesto preletavala vojaška letala sirskih sil, poroča dpa, ki se sklicuje na sirske aktiviste. (STA) Sarkozy uradno potrdil kandidaturo na volitvah PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sinoči uradno potrdil, da se bo na aprilskih volitvah potegoval za svoj drugi predsedniški mandat. "Da, sem kandidat na predsedniških volitvah," je dejal Sarkozy v pogovoru za televizijo TF1. V Franciji bo prvi krog predsedniških volitev 22. aprila, drugi krog je predviden za 6. maj, vendar pa zaenkrat raziskave javnega mnenja Sarkozyju ne kažejo najbolje. V prvem krogu bi namreč zanj glasovalo okoli 25 odstotkov volivcev, za njegovega glavnega protikandidata, socialista Francoisa Hol-landea, pa 30 odstotkov. Sarkozyjevo uvrstitev v drugi krog bi utegnila ogroziti tudi Marine Le Pen iz skrajno desne Nacionalne fronte, ki jo zaenkrat podpira okoli 17 odstotkov volivcev. Požar v zaporu v Hondurasu terjal več kot 350 mrtvih TEGUCIGALPA - V zaporu v osrednjem delu Hondurasa je v torek zvečer izbruhnil obsežen požar, v katerem je življenje izgubilo najmanj 357 zapornikov, številni pa so ranjeni. V zaporu v kraju Comayagui kakih 75 kilometrov severno od glavnega mesta Tegucigalpe je bilo okoli 850 jetnikov, je pojasnil upravnik zapora Danilo Orellana. Večina žrtev se je zadušila zaradi dima, je še povedal. Požar je po doslej zbranih podatkih izbruhnil v torek zvečer nekaj pred 23. uro po lokalnem času, nato pa se je razširil praktično po vsem poslopju. Za zdaj še ugotavljajo, ali je požar zanetil kak zapornik ali pa je bil morda posledica kratkega stika. Srbija grozi EU z namestitvijo ruskih vojaških oporišč BEOGRAD - Srbija je Evropski uniji zagrozila, da bo dovolila namestitev ruskih vojaških oporišč na svojem ozemlju, če v začetku marca ne bo dobila statusa kandidatke za članstvo v EU. Kot je za včerajšnjo izdajo srbskega dnevnika Novosti dejal namestnik srbskega premiera Ivica Dačic, med Srbi naraščajo simpatije do Rusije in upada priljubljenost EU. "Evropa bo naredila veliko napako, če Srbija marca ne bo dobila kandidature. Če EU in Amerika ne razumeta naših stališč in sta vedno na strani Albancev, potem je normalno pričakovati, da bo na oblast prišla politična opcija, ki se bo morda obrnila k Rusiji," je v pogovoru za časnik dejal Dačic. "Kako bi denimo bilo, če bi v Srbiji zgradili rusko vojaško oporišče," je vprašal minister in menil, da bi za ZDA to bila težava. Kot je še dejal, mu v Evropi in ZDA za zdaj niso ponudili nič, kar bi lahko bila alternativa ruskemu oporišču. (STA) iran - Uradni Teheran istočasno pristaja na obnovitev pogovorov z mednarodno šesterico Ahmadinedžad vstavil prvo »domače jedrsko gorivo« v reaktor in odredil dodatno krepitev jedrskega programa TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj na slovesnosti simbolno vstavil prve v Iranu proizvedene jedrske gorivne palice v reaktor. Gre za palice z 20-od-stotno obogatenim uranom, ki so jih vstavili v medicinski raziskovalni reaktor v Teheranu, prišle pa so iz novega jedrskega obrata v Natancu, je objavila državna televizija. Iranska televizija je pokazala, kako Ahmadinedžad v beli halji skupaj z drugimi navzočimi opazuje pot jedrske palice v reaktorski bazen medicinskega reaktorja v Teheranu, ki je doslej deloval z gorivnimi palicami iz Argentine. Zatem je televizija pokazala fotografije štirih iranskih znanstvenikov, med njimi treh jedrskih strokovnjakov, ki so bili ubiti v Teheranu v zadnjih dveh letih. Dogodek ponazarja "tehnološki napredek" Irana, ki mu je uspelo kljub sankcijam Zahoda in Združenih narodov dognati vse vidike proizvodnje jedrskega goriva. Slovesnosti sta se udeležila tudi vodja iranskega jedrskega Ahmadinedžad ob jedrski palici ansa programa Ferejdun Abasi in zunanji minister Ali Akbar Salehi. Ahmadinedžad je nato preko vi-deokonference odprl še novo poslopje v Natancu v osrednjem delu države, kjer Iran izvaja bogatenje urana. Iz tega cen- tra naj bi tudi prišle gorivne palice za reaktor v Teheranu, v novem poslopju pa naj bi bile centrifuge nove generacije, ki naj bi bile sposobne bistveno hitreje proizvajati obogateni uran. Ahmadinedžad je sporočil, da je bilo v proces bogatenja urana dodanih 3000 centrifug. "Približno 6000 centrifug je delovalo, 3000 je bilo dodanih tej številki. Zdaj jih je 9000," je dejal. Iranski predsednik je nato odredil izgradnjo štirih novih jedrskih raziskovalnih reaktorjev. "Ocenjuje se, da so v državi potrebni štirje jedrski reaktorji na štirih krajih. Zgradite jih, izvajajte raziskovalne dejavnosti in poskrbite za radioaktivne izotope, ki jih potrebuje država," je dejal Ahmadinedžad. Bogatenje urana naj bi sicer potekalo tudi v jedrskem centru v bližini kraja Fordo, kakih 140 kilometrov južno od Teherana. Tudi tu naj bi Ahmadinedžad odprl nov obrat, vendar iranska televizija o tem ni poročala. Včerajšnji izkaz napredka v iranski jedrski tehnologiji je po ocenah zahodnih analitikov novo nasprotovanje zah- tevam mednarodne skupnosti, naj Teheran razkrije svoj jedrski program in dokaže, da dejansko ni namenjen izgradnji jedrskega orožja, kot to trdi. Uradni Teheran je včeraj sicer odgovoril na poziv visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton in soglašal z obnovitvijo pogovorov s šesterico glede iranskega jedrskega programa. Šesterico sestavljajo stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov - ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija - ob njih pa v tej skupini sodeluje še Nemčija. Poleg tega se je Iran na evropske sankcije in prepoved uvoza iranske nafte odzval z lastno prepovedjo izvoza nafte v šest evropskih držav, je tudi poročala iranska državna televizija. Šlo naj bi za Francijo, Grčijo, Italijo, Nizozemsko in Španijo. EU se je odločila, da bo uvoz iranske nafte zaradi spornega iranskega jedrskega programa povsem ustavila s 1. julijem letos. Iransko ministrstvo za nafto je sicer kasneje zanikalo poročanje državne televizije. (STA) TRST Četrtek, 16. februarja 2012 14 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Korak naprej je bil včeraj opravljen na prefekturi Obnove dvorane Petrarca ne bodo dodatno odlagali Državna knjižnica bo načrt zaupala arhitekturni fakulteti - S 300.000 evri bodo izvedii osnovna dela V postopku, ki bo privedel do obnove dvorane Petrarca v Gorici, je prišlo do pomembnega koraka naprej. Na goriški prefekturi so včeraj prefektinja Maria Augusta Marrosu, goriški župan Ettore Ro-moli, ravnatelj tržaške fakultete za arhitekturo Giovanni Fraziano, direktor državne knjižnice Marco Menato in predstavnica deželne direkcije za kulturne in krajinske dobrine podpisali uradni dogovor, na podlagi katerega bodo z medsebojnim sodelovanjem poskrbeli za čim prejšnji začetek (in seveda zaključek) obnovitvenih del dvorane in kletnih prostorov, ki spadajo v kompleks Trgovskega doma na Verdijevem korzu. Kot smo že večkrat poročali, je je uprava državne posesti zaupala dvorano Petrarca goriški državni knjižnici že leta 1999, zaradi izgube dodeljenih finančnih sredstev pa ustanova do zdaj ni mogla izvesti obnovitvenih del. Do pozitivnega premika je prišlo šele pred nekaj meseci, ko je kulturno ministrstvo uradno sporočilo vodstvu državne knjižnice, da mu bo dodelilo 300.000 evrov. To je sicer le petina prispevka, ki ga je ministrstvo namenilo obnovi dvorane Petrarca leta 2003, državna knjižnica pa ga namerava tokrat čim prej izkoristiti. »Podpis sporazuma je konkreten korak naprej v postopku, ki bo privedel do začetka del. Omogoča nam namreč, da s tržaško arhitekturno fakulteto, ki ima sedež v Gorici, podpišemo konvencijo za izdelavo študije uresničljivosti projekta obnove dvorane. Ta sporazum bomo podpisali v kratkem,« je povedal Menato, ki pričakuje, da se bodo obnovitvena dela začela že v teku tega leta. Denar, ki ga je kulturno ministrstvo lani dodelilo knjižnici (k temu je odločilno pripomogla prefektinja Marrosuva) ne bo zadostoval za uresničitev prvotnega načrta obnove dvorane in podzemnih skladišč v Fabianijevi palači. »Izvedli bomo osnovna obnovitvena dela. Gradbena konstrukcija stavbe je k sreči trdna, treba pa bo poskrbeti za varnostno napeljavo in varnostna vrata,« je povedal Menato in nadaljeval: »Zanima nas predvsem ureditev spodnjih skladišč, saj knjižnica nujno potrebuje nove prostore za shranjevanje gradiva. Hkrati nameravamo poskrbeti, da bo ponovno uporabna tudi zgornja dvorana. Dodeljeni denar morda za to ne bo zadoščal in bomo morali poiskati dodaten prispevek, želimo pa si, da bi bila dvorana vsaj zasilno obnovljena.« Veliko zadovoljstvo nad včerajšnjim podpisom sporazuma in napredovanjem postopka za obnovo dvorane je izrazil tudi župan Romoli. »Veseli me, da bodo prostori končno restavrirani. S tem bo mesto spet osvojilo del svoje zgodovine,« je povedal župan. (Ale) gorica V Markah tudi goriški prostovoljci Adele Vinti, Giuliano Glessi, Stefano Mastrolillo in Maurizio Pe-teani. To so imena štirih goriških prostovoljcev, ki so v ponedeljek ponoči skupaj z ostalimi prostovoljci iz cele dežele Furlanije-Julijske krajine odpotovali v Marke. V okolici Pesara sodelujejo pri nudenju pomoči prebivalstvu, ki se je zaradi obilnega sneženja znašlo v velikih težavah. »Iz Palmanove je v Marke odpotovalo 200 prostovoljcev in 60 vozil. To je ponoven dokaz velike solidarnosti in pripravljenosti, ki sta značilni za našo deželno civilno zaščito,« je povedal goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi. Včerajšnje podpisovanje dogovora na prefekturi (zgoraj) in mogočni vhod v dvorano Petrarca v Petrarcovi ulici 1 (desno), kjer čakajo na obnovo tako teater kakor kletni prostori, ki jih državna knjižnica še najbolj potrebuje za skladiščenje knjižnih fondov fotop.d, bumbaca trgovski dom Dodatni prostori Delavci naj bi prišli 21. februarja Deželni ravnatelj uprave za državno posest Roberto Fusari je v minulih dneh sporočil, da bo v kratkem prišlo do predaje novih prostorov Trgovskega doma slovenski Narodni in študijski knjižnici, ki je po zaščitnem zakonu 38/2011 kot prva poverjena, da razpolaga z njimi. Gre za pomembno pridobitev. Predan bo pritlični del Fabianijeve palače, na vogalu med Verdijevem korzom in Ulico Petrarca, kjer so leta 2003 uredili prostore za ambulanto goriških uradov finančnega ministrstva. »Ob dejstvu, da se bodo še v tekočem mesecu začela dolgo pričakovana obnovitvena dela ostalega dela pritličja, ki so že financirana in je načrt zanje že izdelan, bomo po vsej verjetnosti še pred koncem letošnjega leta lahko doživeli uradno odprtje prve slovenske info-točke v strogem mestnem središču in ob njej tudi sedeža novonastalega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS),« napoveduje goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, Livio Semolič, ki je obenem član skupščine EZTDS in je prejel od Fusa-rija sporočilo o predaji dodatnih pritličnih prostorov. Po znanih informacijah naj bi se dela za obnovo že predanega pritličja začela v ponedeljek, 27. februarja. V kratkem bo prišlo do zasedbe javne površine, ki je prvo uradno dejanje pred začetkom del. Gradbeno podjetje se bo najprej lotilo rušenja in odstranitve raznih zastarelih struktur. Dela naj bi skupno trajala 140 dni, kar bo sicer odvisno od morebitnih zamud ali odložitev v primeru nepredvidenih ovir ali zapletov. gorica - Z dvema dokumentoma v bran rajonov Poiskali bodo sintezo Prvega so podpisali načelniki svetniških skupin, drugega je vložila Slovenska skupnost Na dnevnem redu ponedeljkove seje goriškega občinskega sveta je predvidena obravnava kar dveh po vsebini sorodnih resolucij, ki se obračata na deželo z zahtevo po ohranitvi vsaj šestih rajonskih svetov v Gorici. Prvi predlog resolucije je v ponedeljek minulega tedna vložil njegov prvi podpisnik Aleš Waltritsch, občinski svetnik Demokratske stranke, že naslednjega dne pa je na občini novo resolucijo vložil občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti Silvan Primosig, ki jo je podpisala še strankarska kolegica Marilka Koršič. »Na deželni ravni je pomembne korake v prid ohranitve goriških rajonskih svetov opravil predvsem naš deželni svetnik Igor Gabrovec, zato smo sprejeli obvezo, da predstavimo v občinskem svetu dokument z zahtevo po šestih rajonih, kar utemeljujemo predvsem z normami za zaščito Slovencev,« pojasnjuje Primosig in poudarja, da besedilo resolucije sloni na trdni pravni podlagi. Sklicuje se namreč na strasbour-ško konvencijo za zaščito manjšin z dne 1. februarja 1995, ki jo je Italija ratificirala leta 1997, na evropsko listino o regijskih in manjšinskih jezikih iz leta 1992, na zaščitni zakon 38/2001, na odlok predsednika deželne vlade z dne 18. decembra 2008, na sklep paritetnega odbora iz lanskega marca in na podporo, ki jo je goriška prefektinja izrazila stališčem predsednikov rajonov Madonnina, Ločnik, Štandrež, Podgora in Pevma-Oslavje-Štmaver. »Zaradi podrobnega sklicevanja na italijansko in evropsko zakonodajo je naš dokument popolnejši od tistega, ki so ga podpisali načelniki svetniških skupin. Upam, da bomo znali poenotiti dokumenta, zato da bo zahteva po šestih rajonih dobila večjo moč,« poudarja Primosig in omenja, da neupoštevanje zahteve po šestih rajonih bi pomenilo kršitev zaščitnih norm za Slovence in Furlane, zato so pri Slovenski skupnosti pripravljeni ubrati tudi sodno pot, na primer s pritožbo na deželno upravno sodišče. »Dokument, ki sem ga vložil, je bil v ponedeljek minulega tedna predstavljen načelnikom svetniških skupin in so ga ob meni podpisali še Andrea Bellavite, Livio Bianchini, Bernardo De Santis in Leonardo Zappala, slednji iz vrst desne sredine. V Silvan Primosig Aleš Waltritsch njem ni podrobnega sklicevanja na zakone, saj zahtevo po ohranitvi vsaj šestih rajonskih svetov utemeljujem s prisotnostjo manjšin, a tudi z vlogo rajonov kot posrednikov med ljudmi in mestno upravo, kar je prej velika prednost kot pa strošek,« pravi Aleš Waltritsch in dodaja: »Poskusili bomo najti takšno rešitev, da se bo občinski svet zedinil okrog enega samega dokumenta. Naš cilj mora biti edino rezultat, to je ohranitev vsaj šestih rajonov, kar bomo lahko dosegli le, če bomo na deželo poslali dokument, ki bo užival kar se da široko podporo občinske uprave.« trzic - Ascom Fronta proti Ikeinemu centru »Med prvimi učinki odprtja Ikeine-ga komercialnega parka v Vilešu bo zaprtje Kinemaxov v Gorici in Tržiču. S tem pa ne bo še konec njegovih smrtnih udarcev, saj bo privedel do zaprtja okoliških trgovin in tudi manjših komercialnih središč.« Tako pravi predsednik tržiškega združenja trgovcev Ascom, Paolo Bratina. Njegove ugotovitve potrjuje tržna analiza, ki jo je goriška družba Transmedia - upraviteljica obeh IKnemaxov - poverila študentom ekonomske fakultete Tržaške univerze. Analiza, namen katere je bil pretresti posledice Ikeinega centra v Vilešu na krajevno gospodarstvo in zlasti na konkurenco, je pokazala, da bo to nagrobni kamen za številne komercialne dejavnosti. Med temi sta tudi goriški in tržiški kino, v kolikor se število uporabnikov ne bo povečalo, a bo ostalo pri današnjih številkah. Gledalci se bodo enostavno porazdelili med obstoječe ki-nodvorane, nastradale pa bodo najmanjše med njimi, razlaga Bratina. »Sestal se bom z direktorjem Tran-smedie Giuseppejem Longom, zato da skupaj preučiva problem in ugotoviva kako naprej. Ni dvoma o tem, katere bodo posledice centra v Vilešu. Vsi se danes spopadajo s krizo, ki jo odpiranje novih komercialnih središč lahko le poglobi. Pomislimo na usodo malega trgovskega središča La Vela, prvega tovrstnega centra v Tržiču, ki je za- Tržiški Kinemax altran šel v krizo zaradi večjih trgovskih središč. Kaj se bo zgodilo, če bodo drug za drugim nastajali vse večji centri? Veliki center bo požrl malega. Če upoštevamo, da je bil odobren tudi načrt komercialnega središča v Škocjanu ob Soči, potem imamo vse razloge za veliko zaskrbljenost,« pojasnjuje Bratina in dodaja, da je prošnjo za razširitev prodajnih površin vložil tudi »outlet« pri Palmanovi, kar bo zagotovo povzročilo zaprtje številnih manjših trgovin: »Ostala bi le dva velika komercialna pola - Palmanova in Vileš. Mladini ne bi preostalo drugega, kakor da preživlja popoldneve in nedelje v obeh centrih. Žalostna perspektiva!« Bratina navaja, da so na pokrajinski ravni - v Gorici in Tržiču - sprožili na-birko podpisov proti nedeljskemu odprtju komercialnih središč: »Borili se bomo proti vsemu temu, kar lahko oškoduje naše trgovce. V ta namen se bomo srečali s sindikalnimi in političnimi predstavniki.« Pri deželi FJK namerava poseči tudi trži-ška občinska uprava, v imenu katere županja Silvia Altran trdi, da bi morebitno zaprtje Kinemaxa prineslo komercialno in kulturno osiromašenje teritorija. Na to temo se je v torek z Giuseppejem Longom že sestal tržiški podžupan Omar Greco. Komercialni park pri Vilešu naj bi bil največji na ozemlju dežele FJK: zasedal naj bi 90 tisoč kv. metrov, zaradi strateške lege naj bi privabljal ljudi iz Veneta, Avstrije in Slovenije, odprli pa naj bi ga ob koncu prihodnjega leta. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. februarja 2012 15 nova gorica - Jezik sosedov srednja generacija dobro pozna, starejša pa manj krmin - Lesni sektor tÉ ■•• v v« vtt Ce se italijanščine ne učijo Podaljšali trajanje v šoli, se jo kasneje na tečajih kriznega Znanje jezika sosedov prednost pri iskanju zaposlitve še zlasti v novogoriškem prostoru stanja Da je italijanščino kot tuji jezik pri sedanjih mladih generacijah v Novi Gorici na popularnosti in pomembnosti prehitela angleščina, smo že večkrat pisali, kakor tudi to, da sta do tega pripeljala sprememba družbenopolitičnega sistema in razvoj novih tehnologij. Dejstvo je, da so se mladostniki, rojeni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, italijanščine mimogrede naučili predvsem z gledanjem italijanskih TV programov - drugih, poleg slovenskih, na Goriškem ni bilo mogoče spremljati. Pri sedanjih mladostnikih pa prednjači angleščina, predvsem na račun svetovnega spleta in razvoja novih komunikacijskih tehnologij. Tokrat pa smo preverili, kako je z znanjem in zanimanjem za učenje italijanščine pri odraslih. Generacija odraslih v poznih tridesetih oziroma štiridesetih letih, ki živi na Goriškem, z italijanščino praviloma nima težav. To so namreč tisti mladostniki iz šestdesetih, še bolj pa sedemdesetih let, ki so na televiziji spremljali v italijanščino sinhronizirane risanke in filme, kakršnih na slovenskih programih ni bilo, na italijanskih radijskih postajah pa poslušali lestvice popularnih pesmi. In često zahajali čez mejo po raznoraznih nakupih. Na novo-goriški Ljudski univerzi (LUNG), kjer poleg ostalih znanj, nudijo tudi učenje tujih jezikov, pojasnjujejo naslednje: med posamezniki, ki se vključujejo v njihove t.i. splošne tečaje tujih jezikov, se za italijanščino zanima največ tistih, ki so se na Goriško preselili iz drugih koncev Slovenije in zato jezika ne poznajo »od prej«. »Ali pa so to ljudje, ki so doma iz Kanala, z ajdovskega konca ..., kjer niso imeli toliko stika z italijanščino. Za učenje pa se odločijo zaradi svojega zanimanja, da znajo čez mejo vprašati po osnovnih stvareh,« pojasnjuje organizatorka izobraževanja na LUNG-u, Anja Nemec, in dodaja, da pri njih prirejajo tudi tečaje, namenjene določenim strokam. Zanje se odločajo podjetja. »Pred leti je, na primer, bolnišnica želela prilagojen tečaj italijanščine za zdravstvene delavce, zdravnike in administrativne delavce,« našteva Nemčeva. Na LUNG-u sicer ponujajo učenje angleščine, italijanščine, ruščine, nemščine, francoščine in celo švedščine in japonščine. Največ zanimanja je za prva dva našteta jezika. Pri starejših Novogoričanih pa je situacija nekoliko drugačna. Ko je Nova Gorica pred dobrimi šestdesetimi leti nastajala, so se v mesto priseljevali ljudje z različnih koncev, ki prej stika z italijanščino večinoma niso imeli in so se je, če so se, pogovorno naučili kasneje. »Naša generacija v šoli ni imela italijanščine. Tu ob meji sicer vsi nekako bolj ali manj govorimo italijansko, slovnice, pravilnega zapisovanja in prebiranja pa ne poznamo dobro,« pojasnjuje predsednica novogoriškega društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, Duška Prinčič Domenis. Prav zato se nekateri starejši občani odločijo za tečaj italijanščine pri njihovem društvu. Vse več jih namreč ugotavlja, da je znanje vredno bolje izpopolniti, kar pride prav na izletih v sosednjo državo pa tudi pri opravkih čez mejo. In nenazadnje tudi za to, da so v koraku s svojimi otroki in vnuki, ki so do znanja tujih jezikov prišli s pomočjo šolskega sistema. Prav na novogoriških šolah se te svoje obmejne lege tudi zavedajo in skušajo dijakom in učencem italijanščino kar se da približati, tudi s pomočjo izbirnih predmetov, saj je znanje jezika sosedov nenazadnje lahko tudi prednost pri iskanju zaposlitve. »V športnem oddelku imamo na izbiro italijanščino ali francoščino, ista izbira je v gledališkem oddelku. Dijaki se v obeh primerih odločajo za italijanščino. Med razlogi ni le bližina meje, temveč tudi odločanje za kasnejše delo. Znanje več tujih jezikov pomeni dodano vrednost in prednost,« navaja enega od primerov Bojan Bratina, ravnatelj novogoriške gimnazije. »Znanje tujih jezikov je na splošno največkrat pogoj pri zaposlovanju strokovnjakov, na 4. stopnji pa tudi za prodajalce in voznike tovornjakov,« pojasnjuje Sonja Mavri, vodja uradov za delo pri novogoriški območni službi Zavoda za zaposlovanje in dodaja podatek, da je na celotni območni službi, ki za- jema štiri urade za delo - Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija -, slaba petina potreb po delavcih vsebovala zahtevo po znanju italijanskega jezika. »Če bi se osredotočili samo na novogoriški urad za delo, bi bil odstotek gotovo višji,« dodaja sogovornica. Katja Munih gorica - Raštel Ljubezen in nakupi Nuovo Lavoro in Lenuovevie Združenje Nuovo Lavoro s sedežem v goriškem Raštelu in trgovci t.i. naravnega komercialnega centra Lenuovevie iz mestnega središča so si zamislili novo pobudo, ki združuje - in hkrati promovira - kulturo in nakupe. Včeraj so začeli zbirati ljubezenske poezije, ki jih lahko vsakdo pusti v skrinjici, ki so jo namestili pred kipom Carla Mic-hestaedterja v Raštelu. Poezije bodo prebrali v nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri na istem prizorišču; pobuda je v kontinuiteti z že nekajletnim zbiranjem in prebiranjem ljubezenskih verzov v organizaciji združenja Nuovo Lavoro. Obenem bo vsakdo, ki se bo v tej dneh odločil za nakupe v trgovinah komercialnega centra Lenuovevie, prejel kuponček, na katerega bo lahko napisal ljubezensko misel in s tem zmagal vikend v slovenskih termah Olimia. Pobudo z naslovom »Par-lar d'amore«, ki sta jo na goriški občini predstavila predsednika združenj Nuovo Lavoro in Lenuovevie, Francesco Mastroianni in Benia-mino Ursic, je pohvalil tudi župan Ettore Romoli. »Sinergije med združenjema Nuovo Lavoro in Lenuo-vevie so dokaz, da je mogoče z združevanjem moči konkurirati z veliko distribucijo,« je prepričan župan. Tečaj na novogoriški Ljudski univerzi arhiv lung V zadnjih dveh letih so bila v lesni industriji in pohištvenem sektorju na ozemlju goriške pokrajine ukinjena mnoga delovna mesta. O hudi krizi, v katero sta ti dve panogi zabredli na Goriškem, a tudi na Videmskem, je tekla beseda na delovnem omizju, ki je potekalo včeraj v Trstu na pobudo deželne odbornice Furlanije-Julijske krajine Angele Brandi. Krizno stanje lesnega in pohištvenega sektorja, ki so ga razglasili leta 2010 in ki bi se moralo zaključiti 31. marca letos, bodo na pobudo deželne odbornice podaljšali do letošnjega 31. decembra, zato da bi ublažili stisko, ki jo je kriza prinesla. Z lesno industrijo in pohištveno proizvodnjo se na Goriškem ukvarja nekaj podjetij, ki imajo sedež na Krminskem. V resne težave so zabredla zaradi krize, ki jo doživljajo podjetja iz bližnjega Manzana, za katera so izdelovala polizdelke. Upravljanje kriznega stanja - je včeraj povedala od-bornica Brandijeva - je omogočilo rahlo izboljšanje, znižalo se je na primer število ur dopolnilne blagajne, težave pa žal še niso mimo. »Zato smo se odločili za podaljšanje kriznega stanja, ki bi se bilo moralo sprva zaključiti 31. marca, do konca letošnjega leta. Trajanje kriznega stanja na Goriškem smo v bistvu poenotili s tistim, ki velja za območje t.i. trikotnika stolov v Manzanu,« je še pojasnila deželna odbornica, ki je včerajšnje omizje sklicala na podlagi deželnega zakona št. 18 iz leta 2005. Obdelava lesa pevma - Na osnovni šoli Josip Abram izdelali reklamni plakat Osnovnošolci ponosni na svoj ustvarjalni doprinos k poteku Zimskih popoldnevov V januarju in že drugo leto zapored je na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi ob torkih zjutraj potekala brezplačna dvour-na ustvarjalna delavnica z naslovom »Barve gledališča«. Nastala je pod okriljem centra CTA (Centro Teatro Attivo) iz Gorice in se je navezovala na trinajsto izvedbo Zimskih popoldnevov, ki so med lanskim oktobrom in 11. februarjem letos v Kulturnem centru Lojze Bratuž ponudili štiri gledališke igre za otroke; na predstavah so skupno našteli 2.300 gledalcev (700 oseb več v primerjavi z letom prej), na kar so organizatorji ponosni. Učenci drugega in tretjega razreda pevmske šole so pod mentorstvom učiteljice Marte Ferletič pripravili reklamni plakat za prvo izmed iger, in sicer za »Noe-tovo barko, ki odpotuje ob osmih«. Pri izdelavi jim je pomagal likovni ustvarjalec Gek Tessari, ki je vodil delavnico in usmerjal delo otrok. Na prvem srečanju so mu učenci pozorno prisluhnili, ko jim je pripovedoval zgodbo gledališke igre, zato da so se vanjo vživeli in iz nje črpali navdih. Zgodba je otroke prevzela in spodbudila njihovo radovednost, zamislili pa so se tudi nad njenim vzgojnim sporočilom. Na naslednjem srečanju so se posvetili oblikovanju plakata. Najprej so na tabli izdelali načrt, nakar so pripravili še seznam živali, ki so jih nameravali upodobiti; v ta namen je Tessari prinesel s seboj že nekaj izdelanih modelov. Otroci so vneto začeli risati, bavati in rezati. Zadnje srečanje je bilo namenjeno sestavljanju posameznih delov v celoto. Po dveh urah je bil plakat izdelan in nanj so bili otroci upravičeno ponosni. Dogajanje v pevmskem razredu so posneli in je vsem na ogled na strani centra CTA na Facebooku; s posnetka je razvidno, koliko ustavarjalne energije so otroci vložili v likovno delavnico. (sg) Pevmski plakat v »jumbo« formatu na goriški ulici (desno) in njegovo nastajanje v razredu osnovne 1 6 Četrtek, 16. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Z novostmi je bil seznanjen občinski svet Odplake naj bipo novem usmerili proti Štarancanu lrisacqua pripravlja študijo o izvedljivosti - Gradnja kanalizacije se bo verjetno dodatno zavlekla V načrt kanalizacijskega omrežja v so-vodenjski občini, ki bi ga morala družba Iri-sacqua začeti graditi v minulih mesecih, bo verjetno treba vnesti nekaj sprememb. O tem je tekla beseda na ponedeljkovi seji sovo-denjskega občinskega sveta, ki sta se je ude-Iežila tudi direktor družbe Irisacqua Paolo La-nari in inženir Igor Bortolotti. Goriški vodni okoliš AATO je decembra odobril predhodno študijo novega pokrajinskega kana-Iizacijskega sistema, ki bi v primeru uresničitve vplival tudi na dosedanji projekt gradnje kanalizacije v Sovodnjah; zato je sovo-denjska županja Alenka Florenin ocenila, da je biIo z novostmi praviIno seznaniti občinski svet. »Vodni okoliš AATO je sprejel predhodno študijo novega pokrajinskega načrta, ob tem pa je daI družbi Irisacqua naIogo, da izdeIa študijo o izvedIjivosti in preveri, če je spremembe smiselno uvesti,« je povedala FIoreninova. GIavna novost posodobIjene-ga načrta je okrepitev čistilne naprave v Štarancanu (namesto gradnje nove naprave v Gradišču), v katero naj bi se iztekale odplake iz cele pokrajine, tudi sovodenjske: »Dosedanji načrt za našo občino pa je predvi-devaI, da bi odpadne vode nižinskega deIa naše občine najprej odtekale v Sovodnje. Iz zbirne točke v južnem delu vasi bi jih nato s pomočjo črpaIk po drugi cevi speIjaIi do goriške čistiIne naprave,« je povedaIa županja. Nova varianta načrta bi torej bila nekoliko boIj enostavna, saj bi odpadne vode iz zbirne točne v Sovodnjah nadaIjevaIe svojo pot tako rekoč v »naravni smeri« proti Štaran-canu oz. morju. Kanalizacija bi tekla ob soški strugi, nad njo pa bi po zaključku del spe-IjaIi tudi koIesarsko stezo. Družba Irisacqua, ki ji je vodni okoIiš AATO zaupal upravljanje vodovodnega in kanaIizacijskega sistema pokrajine za obdobje 30 Iet, se je za preverjanje možnosti posodobitve prvotnega pokrajinskega načrta NOVA GORICA Verižno trčenje Na Vojkovi cesti v Novi Gorici je v torek zgodaj popoldne prišlo do verižnega trčenja treh vozil: 20-Ietni voznik je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del drugega, 42-Ietnega voznika osebnega avtomobila, ki ga je nato odbilo naprej v prvo vozilo, ki ga je vozil 77-letni voznik. Ta je vozil iz smeri Nove Gorice proti Solkanu in v križišču z Lavričevo nameraval zaviti levo; zaradi nasproti vozečega prometa se je pred križiščem ustavil, za njim pa sta pripeljala druga dva voznika. V nezgodi je 53-letni sopotnik v vozilu drugega 42-letnega voznika utrpel udarec v nogo. Odpeljali so ga na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Policisti so 20-letnemu vozniku, ki je prometno nesrečo povzročil, izdali plačilni nalog. (km) kanalizacije odločila zaradi spremenjenih okoliščin. Direktor Lanari je pojasnil, da je v prejšnjih letih oviro predstavljal most med Gradiščem in Zagrajem (le-ta je bil last železniške družbe, zdaj pa je last pokrajine), k iskanju alternativnih rešitev pa jih sili tudi znižan pretok reke Soče. Količina vode se manjša, zato bi se pri odplakovanju dodatnih ko- ličin odpadnih voda lahko pojavile težave. Študijo o izvedljivosti naj bi družba Iri-sacqua pripravila do marca, nato pa bo AA-TO ocenil, ali se pokrajinski načrt splača spremeniti. V tem primeru je možno, da se bo pri gradnji kanalizacije v občini Sovod-nje dodatno zavleklo. »V resnici bi lahko del novega načrta, ki sovpada z obstoječim, za- V Sovodnjah še vedno čakajo na kanalizacijsko omrežje bumbaca čeli izvajati že pred odločitvijo okoliša AA-TO v trenutku, ko bo zaključena faza razlastitev oz. pridobivanja služnosti,« je povedala županja. V razpravo so v ponedeljek posegli tudi svetniki opozicije, ki pozivajo, naj do odločitve o pokrajinskem projektu družba Irisacqua ne ostane križem rok. »Ne glede na to, ali bo na koncu pokrajinski načrt spremenjen, se priporočamo, naj pripravljalni in upravni postopki tečejo naprej. Fazo razlastitev je treba zaključiti, tako da bodo po odločitvi o načrtu dela takoj stekla,« poudarja svetnik liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klemše. (Ale) SOVODNJE Vrtec brez fotovoltaike »Soglašam, da je treba dolgoročno poskrbeti za ureditev šol in vrtcev, ki naj bodo čimbolj funkcionalni in grajeni ob upoštevanju izbir na področju zaščite okolja in varčevnja z energijo. Seznanila sem se z okvirnim načrtom novega vrtca in ugotovila, da na načrtovani stavbi ne bo naprav za koriščenje sončne energije. V času, ko zasebniki in še bolj javne uprave hitijo z nameščanjem tovrstnih naprav tudi že na obstoječih objektih, se mi zdi čudno, da tega ni na objektu, ki je šele v začetni fazi načrtovanja,« je na seji občinskega sveta opozorila opozicijska svetnica Ljubica Butkovič in k zahtevi po pojasnilih dodala: »Predlagam, da se v dokončnem načrtu upošteva namestitev sistema sončnih kolektorjev in po možnosti sistema za gretje vode. To je potrebno narediti zdaj, saj je tudi od pozicije objekta v prostor odvisen izkoristek. Kasnejše nameščanje bi pomenilo dodatne stroške.« gradišče - Po zaslugi mobilnega telefona Preprečili usodni korak Priseljenec iz Irana pobegnil iz centra za psihične bolnike in si prerezal žile, policija pa ga je pravočasno našla Mobilni telefon in sile javnega reda so mu rešili življenje. Goriška policija je v torek preprečila smrt 40-letnega Iranca, ki je skušal narediti samomor na bregu Soče v Gradišču. Moški, ki je duševni bolnik, je pobegnil iz specializiranega centra v Ferrari, od koder se je - najverjetneje z vlakom - pripeljal na Goriško. Ko je prišel v Gradišče, je poklical znance, ki so gostje centra za prosilce azila CARA (tudi sam je nekaj mesecev preživel v njem), in jim sporočil, da si namerava vzeti življenje. Goriška kvestura je bila o nevarnosti, da bi moški naredil samomor, obveščena okrog poldne. Pri kolegih kve-sture v Ferrari so si goriški policisti naj- prej priskrbeli številko mobilnega telefona 40-letnega Iranca, da bi ga poskusili lokalizirati. Iskalna akcija za pogrešanim se je začela takoj, vanjo pa so bile vključene vse policijske patrulje na teritoriju, prometna policija, obmejna policija, karabinjersko poveljstvo in finančna straža. Okrog 14.30 so policisti s pomočjo mobilnega telefona ponovno skušali razumeti, kje se je pogrešanec nahajal. Po številnih neuspelih poskusih se je operativnemu centru le posrečilo vzpostaviti telefonski stik s 40-letnim priseljencem: kljub temu, da je moški že podlegel obupu in si prerezal žile na zapestjih, je telefonski pogovor trajal približno eno uro. Osebje operativnega centra je hotelo preprečiti, da bi moški izgubil zavest, saj bi ga v tem primeru ne mogli slišati in rešiti, če bi se nahajali v njegovi bližini. Osebje letečega oddelka goriške kvesture je 40-letnega Iranca našlo okrog 16. ure v Gradišču. Skrival se je na bregu Soče, kamor je zahajal, ko je še živel v centru za prosilce azila. Ležal je na tleh sredi gošče, njegova oblačila so bila namočena s krvjo. K sreči so ga policisti našli, preden se je znočilo, saj bi bile nizke temperature zanj usodne. Osebje službe 118 je Irancu nudila pomoč na kraju, nato pa ga je z rešilnim vozlom prepeljalo v goriško bolnišnico. (Ale) Nasveti proti poškodbam Danes ob 15. uri bo v dvorani občinskega sveta v Števerjanu srečanje o preprečevanju padcev in poškodb pri starejših. Srečanje prireja goriški sindikat Cisl za upokojence v sodelovanju z občino Šte-verjan in združenjem Anteas. Goriška grofija na sejmu BIT Občine »Goriške grofije« se bodo ponovno predstavile na turistični borzi BIT v Milanu. Predstavitev novega turističnega vodnika, enogastronomske in kulturne ponudbe ter drugih lepot Gorice, Krmina in Gradišča bo danes ob 11. uri v paviljonu 1. Pust v Tržiču Danes se bo v Tržiču začel niz pustnih prireditev, ki se bo zaključil v torek s sprevodom po mestnih ulicah. Drevi ob 21. uri se bo glasbena zabava v šotoru na Trgu Republike, jutri zvečer pa bo na istem prizorišču koncert skupine THC (ob 21.30). V soboto popoldne bo pustno rajanje za otroke, zvečer pa bo ples v maskah. Nedeljsko popoldne bo ponovno posvečeno otrokom, med 20. in 22. uro pa je napovedan Zumba party. Poklon Lojzetu Bratužu Danes bo minilo 75 let od nasilne smrti goriškega glasbenika Lojzeta Bratuža. Delegacija goriških rojakov bo zato danes ob 12. uri obiskala njegov grob na goriškem pokopališču in se mu poklonila. Priložnostni govor bo imela občinska svetnica SSk Marilka Koršič. Vlomilcu bogat plen Neznanec je v torek čez dan vlomil v eno izmed stanovanjskih hiš v Šempetru pri Gorici in jo popihal z bogatim plenom. Ukradel je za približno 5000 evrov nakita ter približno 2500 evrov gotovine. (km) Skupen kulturni praznik Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje in Prosvetno društvo Štandrež bosta skupaj priredila slovenski kulturni praznik z naslovom »Sem dolgo upal in se bal ...« jutri, 17. februarja, ob 19. uri v dvorani Gnidovčevega doma na Mi-renskem gradu in v nedeljo, 26. februarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Štan-drežu. Med slavo in ponižanjem Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici prireja danes ob 18. uri predstavitev knjige »Svetozar Borojevič: Med slavo in ponižanjem« avtorja Mira Sim-čiča. Knjigo bo predstavil avtor, ki se z osebnostjo Svetozarja Borojeviča ukvarja že dolgo časa. (km) Izzivi pred novo vlado FUDŠ iz Nove Gorice bo drugi družboslovni večer tekočem študijskem letu posvetila temi Izzivi pred novo vlado. Gostje večera - Rok Svetlič (fakulteta za humanistične študije Koper), Uroš Ur-banija (urednik MMC) in Matevž Tomšič (FUDŠ) - bodo danes ob 19. uri v kavarni Caffe Dom, v prostorih Kulturnega doma na Bevkovem trgu, pokomen-tirali aktualno politično situacijo v Sloveniji. (km) nova gorica - Napoved na kromberški predstavitvi knjige o bratih letalcih V Eda centru replika Ede 5 Postala je last Goriškega muzeja in bo stalno razstavljena v hali poslopja in obkrožena s posnetki iz časa bratov Rusjan V Kromberku je pred tridesetimi poslušalci v torek potekala v času poldrugega meseca že četrta predstavitev knjige o letalskem pionirstvu na Goriškem z naslovom »V brezkončno sinjino«. Sodila je v niz predavanj, ki jih vsaka dva tedna prirejajo na kromberškem gradu. Gostje večera - pozdravil jih je direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič - so bili avtor Vili Prinčič, predstavnica Založbe tržaškega tiska Martina Kafol in uvodničar Aldo Rupel. Med besednim podajanjem vseh treh za predavateljsko mizo so se na belem platnu vrstili številni stari in novejši posnetki o epopeji bratov Rusjan in o ovrednotenju njunega dela v zadnjih treh desetletjih. Tudi knjigo je mogoče brati v opisanem ključu. V njej namreč potekata dve pripovedi. Vse (ali skoraj) zvemo o Edvardu in Jožetu Rusjanu (in ne le o njiju), hkrati pa se prepletajo opisi pobud, iskanj, stikov, prireditev in časnikarskega pisanja v zadnjih desetletjih, ki so pripeljali do sedanjega stanja, ko je na Goriškem vedenje o gradnji sedmih ali osmih (sicer krhkih) letal v pičlem poldrugem letu na začetku prejšnjega stoletja razširjeno med ljudmi obeh narodnosti. Novost je zlasti poznavanje s strani italijanskega prebivalstva, ki so mu bili tedanji dogodki dolga desetletja načrtno zamolčani in celo omalovaževani. Na koncu razlag so sledila raznolika vprašanja iz publike, ki sta jih Prinčič in Rupel izrabila za drobne in daljše dopolnitve: o jezikovno mešanem zakonu Rusjanovih, ki so živeli v Ulici Cappella, o pomnikih na gradnjo dvo in eno-krilcev ter na njihove »poskoke« ali vzletanja, ki so sedaj posejani od Velikih Roj do središča Nove Gorice, o Jožetovem kasnejšem snovanju in delu v Argentini, o (ne)zanimanju v daljšem časovnem obdobju za Edvardov grob v Beogradu, o štirih knji-gah-življenjepisih, ki so jima posvečene ... Na vprašanje o možnosti oblikovanja neke stalne razstave o celotni goriški izvirno letalski pripovedi je Andrej Malnič v imenu Goriškega muzeja povedal, da prihaja v veličastni Eda center v Novi Gorici replika najlepšega in najuspešnejšega Rusjanovega letala Eda 5, kjer bo v hali stalno razstavljena in obkrožena z nekaj jumbo posnetki iz tedanjega časa. Letalo, ki ga je muzej odkupil na javni dražbi, je sedaj na varnem v ajdovskem hangarju, ko pa bi zadnja dva tedna ne pihala orkanska burja, bi bilo že na poti v Novo Gorico. Replika Rusjanove Ede na goriškem letališču / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. februarja 2012 17 gorica - Dušan Mramor na Slovikovem seminarju Izjemen izvedenec s področja financ o politiki in ekonomiji V okviru seminarjev »Politika in ekonomija«, ki jih prireja izobraževalni konzorcij Slovik, bo danes ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici predaval Dušan Mramor, bivši slovenski minister za finance in zdajšnji dekan ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Dušan Mramor je zaposlen kot dekan ekonomske fakultete, redni profesor financ in predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Od leta 2002 do 2004 je bil minister, poleg tega je bil šest let gostujoči profesor na Central European University v Budimpešti, dve leti raziskovalni sodelavec na School of Business (Indiana University, ZDA), konzultant svetovne banke ter vrste podjetij in bank. Največji del njegovega raziskovalnega, pedagoškega in svetovalnega dela je na področju financ in investicij. Mramor je avtor več kot tridesetih raziskovalnih študij, vrste knjig, člankov in svetovalnih projektov. Imel je vabljena predavanja na številnih univerzah v Evropi, ZDA in Aziji. V letu 2007 je bil podpredsednik in do leta 2010 tudi član izvršilnega odbora Evropskega finančnega združenja (European Finance Association). Trenutno je član posvetovalnega telesa predsednika Republike Slovenije in strokovnega sveta ljubljanskega župana, od 1995 je tudi »Accredited Senior Appraiser« pri ameriškem združenju ocenjevalcev (American Society of Appraisers). Slovikovi seminarji so namenjeni strokovni javnosti, predvsem ekonomistom, podjetnikom, bančnikom itd., odprti pa so vsem, ki jih tema iz naslova zanima. Med predavatelji so bili Jože Mencinger, Mitja Gaspari, Danica Purg, Jože Colarič, Lynn Isabella, James Ellert in drugi. Po en seminar letno posvečajo vodenju neprofitnih organizacij; o svojih izkušnjah so spregovorili Mitja Rotovnik, Danilo Zavrtanik in Zoran Jankovič. Današnji seminar Dušana Mramorja prirejajo v sodelovanju s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem. Dušan Mramor CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Dosloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-letnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Dinjana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 19.45 »The Iron Lady«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 22.10 »Star Wars - Episodio 1 - La minac-cia fantasma« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Ben-venuti al Nord«. Pust, ^ | pust, p ust I Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu là Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 16. februarja, ob 20.45 koncert kvarteta Minetti; informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica v petek, 17. februarja, ob 20. uri s koncertom Dušana Bogda-novica, sodobnega skladatelja in kitarista, ki bo občinstvo v duu z domačim mladim kitaristom Borom Zuljanom popeljal na glasbeno popotovanje med klasiko in jazzom. H Šolske vesti DELAVNICE ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkul-turnost v sodobni družbi. Danes, 16. februarja, 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Ca-pitello 8); informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu ali tel. 3456303255. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ bo v ponedeljek, 20., torek, 21., in sredo, 22. februarja, odprt od 8. do 17. ure za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter za otroke vseh razredov osnovne šole, tudi če niso gojenci Dijaškega doma. Zagotovljen bo bogat animacijski program: delavnice, pustno rajanje in nagradne igre ter varstvo; prijave in informacije v Dijaškem domu, Sveto-gorska ul. (Ul. Montesanto) 84 ali po tel. 0481-533495 do petka, 17. februarja, v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 17. februarja, ob 18. uri odprtje razstave slik in ilustracij Silve Copič; na ogled bo do 11. marca od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava umetnika Darka Be-vilacque; do 12. marca od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30, vstop prost. 0 Prireditve PUST V TRŽIČU: danes, 16. februarja, pod pokritim šotorom na Trgu Republike ob 21. uri glasba 90. let; v petek, 17. februarja, ob 21.30 koncert skupine THC; v soboto, 18. februarja, ob 15. uri »Carneval dei putei« ob 17. uri povezava v živo z Radio Fantasy in ob 21. uri pustno praznovanje z glasbo; v ne-deljo,19. februarja, od 15. ure »Carneval dei putei«, ob 20. uri »Zumba Party«. V torek, 21. februarja v popoldanskih urah sprevod, ki bo ob slabem vremenu prenešen v soboto, 25. februarja. PUSTNO RAJANJE ZSKD v sodelovanju s Kulturnim domom in ŠZ Dom bo v torek, 21. februarja, od 15. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici. Otroke bodo zabavali čarodej Alex, Andrea in Monica s poslikavami obrazov, ani-matorki Anna in Maja, ki bodo z otroki plesale, pele in igrale razne igre. Vstopnina 1 evro. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi ženske iz Doberdoba in okolice v petek, 9. marca na družabni večer ob dnevu žena. Ob 20. uri bodo gostili igralke iz Štandreža z novo gledališko predstavo, sledila bo zabava; prijave po tel. 338-2127942 (Katja) do 5. marca. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Doberdobu bo danes, 16. februarja, ob 18.30 lutkovna predstava pravljice z naslovom »Palčica« avtorja Hansa Christiana An-dersena v izvedbi lutkovne skupine Žar iz Ajdovščine. Sodeluje tudi OPZ Veseljaki, ki jih vodi Lucija Lavrenčič. Pravljico prirejata svet župnijske skupnosti in družina Romana Gergoleta. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 16. februarja, ob 18. uri Paolo Ganz predstavil svojo knjigo »Calle dei bom-bardieri«, v petek, 17. februarja, ob 18. uri pa bo Maurizio Platania predstavil svojo knjigo »Il ponte«. SOVODENJSKI PUST: v petek, 17. februarja, ob 21.30 plesni večer v maskah ob glasbi DJ-ev Studio 80 in Best Company Tour; v soboto, 18. februarja, ob 21.30 ples s skupino The Maff; v nedeljo, 19. februarja, 15. pustni sprevod, ki se bo pričel ob 14. uri, sledil bo ples s skupino Happy Day. Srečke za pustno loterijo so že v prodaji. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 (tel. 0481-960816) prirejajo srečanja ob razstavi Liliane Cos-sovel z naslovom »Sincerly Yours«: v petek, 17. februarja, ob 16.30 bo profesor zgodovine umetnosti na univerzi Ca' Foscari v Benetkah Nico Strin-ga govoril o Liliani Cossovel; vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 17. februarja, ob 19.30 prireditev ob kulturnem prazniku, ki jo pripravlja krožek ustvarjalnega pisanja pod vodstvom Ivane Slamič z naslovom »Mostova čitalnica, Ona v besedi«. Večer besede bodo obogatili glasbeniki, člani Unitre - univerze za tretje starostno obdobje iz Krmina. LITERARNO TEKMOVANJE »FRIŠNA POEZIJA« bo potekalo v soboto, 18. februarja, ob 21. uri v centru Mostovna v Solkanu v sklopu Čitalnice Babel. Vsak udeleženec bo imel na voljo pet minut, da pred občinstvom prebere svoje pesmi. Zmagovalca bo izbrala publika z glasovanjem; več na citalni-cababel@mostovna.com in na www.mostovna.com. ä Gledališče ö Poslovni oglasi GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije tel. +393356686186 e-mail: vida.agencija@gmail.com □ Obvestila PREDAVANJA 2012 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Domu Franca Močnika pri cerkvi Sv. Ivana v Gorici: v soboto, 18. februarja, ob 19.30 Emilija Pavlič »Kulinarične drobtinice za zdravo kuho«; informacije po tel. 0481-536455, soncnica@libero.it. PUST NA TRGU De Amicis v Gorici: v soboto, 18. februarja, ob 14.30 zbirališče na Travniku in sprevod; v sredo, 22. februarja, ob 14.30 na Trgu De Amicis pustni pogreb. PUSTOVANJE V ŠEMPETRU PRI GORICI: na Trgu Ivana Roba v soboto, 18. februarja, ob 13. uri sprevod otroških mask, ob 15. uri sprevod skupinskih pustnih mask in vozov, ob 17. uri podelitev nagrad in pustno rajanje; v športnem centru HIT ob 21. uri pustni ples s skupino Kingston in DJ Lovro (vstopnina 3 evro). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi v soboto, 25. februarja, ob 20.30 na slavnostno akademijo z naslovom »Teh naših petdeset let«. Na programu »Zlata fanfara« Patricka Quaggiata, slavnostni nagovor predsednice Franke Žgavec, pozdravi gostov, predstavitev likovne razstave »50 Umetnikov za petdeset let«, »Veseli ringaraja« in »Pesem primorske mladine« v izvedbi mladinskih zborov SCGV Emil Komel in Veseljaki, kan-tata za mešani zbor, godalni orkester in pevke »Teh naših petdeset let« v izvedbi zborov Hrast, Lojze Bratuž in F.B. Sedej ter orkestra ArsAteljer. SKRD JEZERO iz Doberdoba v sodelovanju z Glasbeno matico prireja 25. februarja od 15.30 do 17. ure v prostorih društva pravljično urico za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. V sklopu niza »Prauce z varšta« bosta urico vodili pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič; informacije in vpisovanja po tel. 3382127942 (Katja). DRAMSKA DRUŽINA SKPD F.B. SEDEJ vabi na premiero gledališke predstave Vinka Moderndorferja »Limonada slo-venica« v soboto, 18. februarja, ob 20.30 v Sedejevem domu na Trgu Svobode 6 v Števerjanu; več na www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 18. februarja, ob 20.45 »Otello« v izvedbi baleta iz Rima; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481383602 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 16. februarja, ob 21. uri »La commedia di Orlando« (Virginia Wolf); informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiasso-ciatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 16. februarja, ob 20. uri (Tamsin Oglesby) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. S Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici pri Sv. Ani (kuhinja, dve sobi, kopalnica in dnevna soba, dve terasi) z dogovorjeno najemnino (»canone concordato«); tel. 366-9340673 od 20. do 21. ure. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da so pripravljeni razpisi za podelitev prispevkov za financiranje projektov za letošnje leto in da bo stopil v veljavo nov način vnašanja prošenj samo preko spleta. Informativno srečanje bo potekalo v palači Della Torre v Gosposki ulici (Ulici Carduc-ci) v Gorici danes, 16. februarja, ob 17.30 za kulturna društva in glasbene ustanove. Sledili bosta srečanji za organizacije prostovoljcev in za šolske ustanove; več na www.fondazioneca-rigo.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem valentinovanja, ki bo v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače v soboto, 18. februarja, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pi-lošču pred Kulturnim domom A. Budala, v Podgori pri športni palači, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro. Organizatorji priporočajo točnost. SPDG vabi člane in prijatelje, da se udeležijo društvenega tekmovanja v veleslalomu, ki bo 26. februarja v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30; vpisovanje do srede 22. februarja po tel. 0481-21417 (Loredana) in 048122164 (Marta). KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it. OBČINA SOVODNJE je v sodelovanju z domačimi društvi in s pobrateno občino Škofja Loka sprožila dobrodelno akcijo. Zbirajo šolske potrebščine (zvezke, barvice ipd.), knjige in igrače (vendar ne plišastih zaradi alergij otrok) tako v občinski telovadnici kot na občini do 29. februarja. Zbrane predmete bodo ponesli v študijski center v Škofjo Loko, kjer jih bodo izročili predstavnikom Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega Križa Slovenije Debeli rtič. Informacije nudi odbornica Vesna Pri- Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Bruno Monti-co z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Igor Plett (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Annita Da-neluzzi vd. Basso iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče; 12.30, Mafaldo Chersi, blagoslov v bolnišnici in pokop na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Noemi Toffolo vd. Biasiol (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Francesco Kenda (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 15.00, Margherita Piva (sestra Bice) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 16. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Na prvi tekmi osmine finala lige prvakov »Poker« Milana nespretnemu Arsenalu Zlatan Ibrahimovic se je s svojimi soigralci veselil četrtega gola Milana, ki ima pred povratno tekmo v Londonu kar lepo prednost ansa a-liga Juventus brez gola proti Parmi PARMA - V zaostali tekmi A-lige Juventusu ni uspelo zmagati v Parmi in na vrhu lestvice prehiteti Milan, Turinčani pa so še vedno igrali tekmo manj kot Alleg-grijevo moštvo. Proti Parmi (0:0) je Juventus ves čas napadal, ni bil pa dovolj natančen pri strelih na gol. V obeh kazenskih prostorih je bilo precej sumljivih dogodkov, morda je sodnik spregledal po en prekršek na vsaki strani. Ostali izid: Atalanta - Genoa 1:0 (0:0). Strelec: Marilungo v 79. min. Valter Birsa je tekmo odsedel na klopi. Milan - Arsenal 4:0 (2:0) Strelci: Boateng v 15., Robinho v 38. in 49. Ibrahimovic v 79. iz 11-m. Milan (4-3-1-2): Abbiati; Abate, Me-xes, Thiago Silva, Antonini; Nocerino, Van Bommel, Seedorf(od 12. Emanuelson); Boateng (od 70. Ambrosini); Ibrahimovic, Robinho (od 84. Pato). Trener: Allegri Arsenal (4-2-3-1): Szczesny; Sagna, Koscielny (od 44. Djourou), Vermaelen, Gibbs (od 66. Oxlade-Chamberlain); Song, Arteta; Walcott (od 45. Henry), Ramsey, Ro-sicky; Van Persie. Trener: Wenger MILAN - V derbiju večera se je Milan doma poigral z Arsenalom in ga premagal s 4:0. Allegrijevi varovanci so si tako skorajda zagotovili mesto v četrtfinalu. Milan je na domačem stadionu začel zelo napadalno, kar se mu je obrestovalo v 15. minuti, ko je povratnik po poškodbi Kevin Prince Boateng z lepim strelom nekoliko z desne strani kazenskega prostora ugnal Woj-ciecha Szczesnyja. Tudi v nadaljevanju so bili rdeče-črni boljši tekmec, v 38. minuti pa so svojo igro nagradili z drugim zadetkom. Zlatan Ibrahimovic je po levi strani prodrl v kazenski prostor, podal žogo pred gol do Robinha, ki je iz bližine zadel z glavo. Tik pred koncem polčasa je še enkrat nevarno sprožil Boateng, ki je - spet nekoliko z desne strani - zatresel le zunanji del mreže. Arsene Wenger je ob začetku drugega polčasa v želji po rešitvi iz zagate na igrišče poslal ljubljenca navijačev londonskega moštva Thierryja Henryja. Toda načrt se mu je hitro izjalovil. Že v 49. minuti je namreč Robinho z roba kazenskega prostora znova premagal Poljaka v Arsenalovih vratih in zadel že za 3:0. Povsem nebogljeni topničarji so pred koncem prvega obračuna, ki je praktično odločil tudi potnika v četrtfinale, morali pobrati še eno žogo iz svoje mreže. V 79. minuti je Ibrahimovic priigral enajstmetrovko in jo sam tudi uspešno izvedel za končnih 4:0. ZENIT-BENFICA - V popoldanski tekmi je Zenit v St. Peterburgu premagal liz-bonsko Benfico s 3:2 (1:1). Mrzlo vreme je uvodoma bolj spodbodlo Portugalce, ki so prevzeli niti igre in v 21. minuti povedli, ko je Maxi Pereira iz bližine žogo potisnil v mrežo Zenita. Le sedem minut pozneje je izenačil Roman Širokov. V drugem polčasu so igralci Zenita po lepi akciji Vladimirja Bi-strova in Keržakova povedli z golom Sergeja Semaka, ki je vratarja Benfice Arturja ugnal kar s peto. Rusi so bili tudi v zaključku tekme tisti, ki so si želeli doseči še kakšen zadetek. V 87. minuti si je nezanesljivi domači vratar Jurij Ževnov privoščil novo napako, ki jo je kaznoval Oscar Cardozo. Ko so se Portugalci veselili še ugodnejšega izhodišča pred povratnim obračunom, pa je Ši-rokov s svojim drugim golom v 88. minuti le svoji ekipi priigral zmago. naš pogovor - Nogometaš solunskega Paoka Bruno Cirillo Grki, kriza in nogomet »V Vidmu bo kot na domačem igrišču« - Napoli v LP vsaj do polfinala - »Prišel bom v Bazovico« Nogometaša Bruna Cirilla se bržkone spominjate, ko ga je 1. februarja 2004, na tekmi Inter - Siena, Interjev branilec Marco Materazzi pred slačilnico po tekmi napadel s pestjo in mu poškodoval ustnico ter ličnico. Cirillo, edini italijanski nogometaš, ki igra v prvi grški superligi, bo nocoj v dresu solunskega Paoka, v okviru evropske lige, gostoval na videmskem Friuliju. »Tisti dogodek bo za vselej zaznamoval moje življenje. Vsekakor z Ma-terazzijem sva se že dan po tekmi pobotala in si segla v roke,« se spominja zdaj skoraj 35-letni Cirillo, ki je v torek zvečer z letalom pristal na ronškem letališču in se z grško ekipo odpeljal proti Vidmu. Udinesejev trener Francesco Gui-dolin si želi uvrstitve v osmino finala. Tudi mi. V Vidmu ciljamo na zmago, čeprav vemo, da je Udinese odlična ekipa. V prvenstvu igrajo zelo dobro. V Vidmu nas bo podpiralo okrog pet tisoč naših navijačev. Bo kar vroče, čeprav naj bi zeblo, kajne? Prejšnji teden je bilo slabše, čeprav bo tudi tokrat temperatura okrog lediš-ča. Kot najbrž veste, Udinese bo igral brez Di Nataleja in Isle. Onadva sta zelo pomembna člena Guidolinove čete. Dobro za nas, četudi ne smemo podcenjevati drugih igralcev. Udi-nese je v zadnjih treh-štirih letih postala zelo dobra evropska ekipa. V Grčiji ste tretji na lestvici. Vodita Panathinaikos in Olympiakos, ki imata deset točk prednosti. Ali je tudi letos boj za naslov domena atenske in pi-rejske ekipe? Upam, da ne. V Grčiji imamo še končnico prvenstva. Pričakujem, da bi se lahko tudi mi vključili v boj za prvo mesto. Solun je vroče prizorišče. Kot v Italiji Neapelj. Velja. Navijači vsakič poskrbijo za lepa presenečenja. Včasih so mogoče malo preveč vročekrvni. Jih boste lahko ocenili v četrtek (danes op. ur.). Prihajajo kljub finančni krizi... Grki skušajo pozabiti, da jih pesti huda kriza. Tudi bari in restavracije v Solunu so polni, čeprav so stavke in protesti na dnevnem redu, številne družine pa živijo na robu revščine. Navsezadnje podobno je žal tudi pri nas v Italiji. Katera je najbolj občutena tekma? Solunski derbi z Arisom in tekma proti Olympiacosu. Kako pa se počutiš v glavne mestu grške pokrajine Makedonije? Odlično. Podnebje je podobno južni Italiji, kjer sem rojen (v kraju Castellam-mare di Stabia), čeprav je prejšnji teden zeblo tudi v tem koščku Evrope. Igrali so že prve tekme osmine finala lige prvakov. Kdo so glavni favoriti? Navijam za Napoli in upam, da se bo Mazzarijevo moštvo uvrstilo vsaj v polfinale. Inter je v krizi, ampak se lahko še pobere. Milan pa lahko brez težav cilja tudi v finale. Igral si pri Reggini, Interju, Lecce-ju in Sieni. Kje si se počutil najbolje? Zelo dobra prijatelja Slovenski agent nogometašev Marco Arduini (na sliki), doma iz Bazovice, in Bruno Cirillo, sta že nekaj let dobra prijatelja. »Spoznala sva se pred par leti in slišiva se skoraj vsak dan,« je povedal Arduini, ki je bil tudi na Cirillovi poroki v Grčiji. V Vidmu pričakujejo okrog štiri tisoč grških navijačev VIDEM - Na tribuni videmskega stadiona Friuli bodo na nocojšnji prvi tekmi šestnajstine finala evropskega pokala (povratna bo čet teden dni v Solunu) proti solunskemu Paoku (začetek ob 21.00 po Italia 1) gostujoči navijači skoraj v večini. Napovedali so prihod okrog štiri tisoč Grkov, ki so bodo tekmo ogledali na južni tribuni. Pri Udineseju ne bo poškodovanih Isle in Di Nataleja. Sodil bo Španec Mallenco. Pri Reggini, pri kateri sem igral od 14. leta. Predsednik Foti me še vedno kliče. Iz Milana pa nimam lepih spominov, četudi sem igral z Ronaldom in smo tisto leto postali evropski prvaki z reprezentanco U21. Kaj boste počeli, ko boste obesili čevlje na klin? Ne vem (smeh), čeprav o tem že razmišljam. Še nekaj let bi rad igral. Potem bom mogoče treniral. Ostal bom v nogometnem okolju. Ali boste prišli na obisk v Bazovico k prijatelju Arduiniju? Prej ali slej bom. Pa še zgodovinska zanimivost: PAOK je kratica za Panthessalonikios Athlitikos Omilos Konstantinoupoliton. Klub so ustanovili leta 1926 Grki, ki so se po Lausann-skem mirovnem sporazumu med Turčijo in Grčijo leta 1923, množično izselili iz Istan-bula in obalnih območij Turčije. Jan Grgič košarka - Turin Bo Siena zmagala tudi šestič? TURIN - Košarkarji Montepaschija iz Siene že od leta 2007 redno osvajajo državni pokal. Favoriti so tudi letos. Zaključni osmeroboj bo od danes do nedelje v Turinu, največ možnosti, da prekinejo niz uspehov toskanske peterke, pa pripisujejo Bologni, Cantuju, Milanu in Pesaru. Siena je bila uvrščeno v skupino s Sassarijem, Milanom in Bologno, v drugi skupini pa so Pesaro, Venezia, Cantu in Avellino. Spored današnjega prvega dne: 17.45 Siena - Sassari, 20.30 Milano - Bologna. NOGOMET Vstopnice za tekmo v Kopru Slovenija-Škotska LJUBLJANA - Slovensko člansko nogometno reprezentanco 29. februarja čaka prijateljska tekma s Škotsko, ki bo v Kopru. Selektor Slaviša Stojanovic bo seznam reprezentantov za to akcijo obelodanil danes, prav tako pa se bo danes ob 13. uri začela tudi prodaja vstopnic za obračun na Bonifiki. Stadion Bo-nifika sprejme 4048 gledalcev, v javni prodaji pa bo na voljo 2660 vstopnic. Te bodo na voljo po enotni ceni 20 evrov. Vstopnice je moč kupiti preko spletne strani nzs.si, prodajnih mest Eventima, servisov Petrola, poslovalnic Kompasa ter trafik 3dva. Nemčija pred Nizozemsko ZÜRICH - Na novi lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je prvouvrščena Španija, zmagovalka zadnjega evropskega in svetovnega prvenstva, zadržala vodstvo, na drugo mesto pa je s tretjega napredovala Nemčija. Napredovala je tudi Italija, ki je zdaj osma. Slovenija je v primerjavi z januarsko lestvico izgubila dve mesti in je zdaj 27., to mesto si deli s Paragvajem. Največji skok je naredila Zambija. Še povsem sveži afriški prvaki Zambijci so napredovali kar za 28 mest in je po novem na 43. mestu lestvice. Lestvica Fifa (15. februar): 1. (1) Španija 1566; 2. (3) Nemčija 1369; 3. (2 Nizozemska 1359; 4. (4) Urugvaj 1317; 5. (5) Anglija 1179; 6. (7) Portugalska 1155; 7. (6) Brazilija 1152; 8. (9) Italija 1115; 9. (8) Hrvaška 1101; 10. (11) Danska 1090; 27. (25) Slovenija 781. Köln kaznoval Brečka KÖLN - Vodstvo nemškega nogometnega prvoligaša Kölna je svojemu bočnemu branilcu Mišu Brečku, ki je v ponedeljek pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, naložilo denarno kazen. Nesreča se je zgodila po pustnem rajanju kölnskega kluba. Po njem je Breč-ko povzročil prometno nesrečo, ko je s svojim terenskim vozilom BMW X5 zapeljal na tračnice mestne železnice. Policija je ugotovila, da je vozil v alkoholi-ziranem stanju, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. S svojo vožnjo je na avtomobilu povzročil precej škode, saj so uničena kolesa in podvozje, v nesreči pa ni bil nihče poškodovan. ODBOJKA ACH Volley »z levo roko« LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so se v četrtfinalu končnice priključili letošnji srednjeevropski ligi. V svoji prvi tekmi niso imeli prav nobenih težav, s 3:0 (7, 13, 20) so ugnali mlado dunajsko ekipo hotVolley.Dunajska ekipa je bila le bleda senca nekdanje, ki je znala namučiti tudi slovenske prvake. Tokrat pa bi bilo bolje, da bi Ljubljančani opravili kakovosten trening, kot da so morali igrati proti moštvu, ki najbrž ni enakovredno niti drugim slovenskim klubom. 1. DOL, ženske: Hit Nova Gorica - Aliansa 2:3, Calcit - Luka Koper 0:3, Vital - Nova KBM 0:3; moški: Salonit -Triglav 3:0. / ŠPORT Četrtek, 16. februarja 2012 19 golf - Nekdanji košarkar Victor Tomsich »S hendikepom 4.2 bi bil lahko profesionalec« Victor Tomsich se že skoraj deset let ukvarja z golfom. »Imam se za resnega rekreativca, ker poklicno sem farmacevt. Vsekakor posvečam temu športu veliko prostega časa. Pozimi sicer bolj malo, raje grem v fitnes ali tečem. Poleti pa tudi petkrat, šestkrat tedensko oziroma tudi vsak dan, uro ali poldrugo uro med popoldanskim počitkom,« je uvodoma povedal 37-letni tržaški Slovenec, ki je okrog dvajset let igral košarko pri Boru, Ciciboni, Jadranu in Kontovelu. »Nekaj časa sem se tudi ukvarjal z obema športoma, dokler se nisem odločil samo za golf. Človek namreč ne more uspešno tekmovati v dveh športih.« Victor trenira na golf igriščih na Padričah ali v Lipici, kjer se je tudi prvič približal temu športu. »Vadil sem z učiteljem, saj je predvsem na začetku zelo pomembno pridobiti solidno bazo. Če se človek na začetku slabo nauči osnovnih udarcev, potem ne bo nikoli uspešno igral golfa. Kot v tenisu.« »Tekmoval bi lahko po celo Italiji. Izbiram pa le tekme, ki jih organizira državna zveza in na katere se uvrstijo le igralci z določenim hendikepom, kot pravimo točkovanju oziroma renkingu. Poleg teh tekmovanj nastopam še na deželnem prvenstvu in na lokalnih tekmovanjih, ki jih organizirajo na Tržaškem. Te so tudi najbližje.« Trenutni hendikep Tomsicha je 4.7 oziroma 4.8. »Začetnik starta s hendi- priznanja 2011 Unija Italijanov bo nagradila F. Radojkoviča Italijanska unija v Sloveniji in na Hrvaškem bo jutri v Rovinju podelila tradicionalna priznanja svojim najboljšim športnikom za leto 2011. Med njimi je tudi trener rokometa-šev koprskega Cimosa Fredi Radoj-kovič. Najboljši športnik je strelec (trap) Giovanni Cernogoraz iz No-vigrada, najboljša športnica pa jaha-čica Stela Zambelli z Reke. Med mladinci bodo nagradili nogomertašico z reke Dunjo Štokan, tekačico Rebecco Pellizzer iz Rovinja, jadralca (laser 4,7) Antonia Poretti-ja iz Rovinja in odbojkarja Sandra Ve-niera iz Rovinja. V mlajših kategorijah (še naraščajniki, kadeti, dečki in mladi upi) bo nagrado prejelo še 14 mladih športnikov in športnic. Nagradili bodo tudi reško ekipo v malem nogometu over 30. Častni gost bo Giancarlo An-tognoni, nekdanji nogometni repre-zentant in svetovni prvak leta 1982 v Španiji. Med nagrajenci v Kopru tudi Ruzzier in Vatovec Kajakašica Špela Ponomaren-ko in rokometaš Cimosa Dean Bom-bač sta športnika leta Občine Koper. Med kolektivnimi športi so se uveljavili rokometaši Cimosa in odboj-karice Luke Koper, v kategoriji ekipni športi pa so priznanje prejeli jadralna posadka Yngling Jadra Koper (Boštjan Antončič, Genadij Strakh in Mitja Navečny), plesalki Hip Hop Veronika Škrlj in Kaja Križman ter mešani plensi par v modernih parih Sara Mlakar in Jure Gostinčar. Med dobitniki posebnega priznanja za vrhunske športne dosežke je tudi lonjerski atlet Fabio Ruzzier, med drugim državni prvak Slovenije v hitri hoji. Za uspešno organizacijo Mini olimpijade, med najbolj zaslužnimi je tudi Jadranov trener, prof. Walter Vatovec, je priznanje prejela tudi OŠ Elvire Vatovec Prade. kepom 36, nato pa se moraš čim bolj približati ničli. Nekateri, najboljši, imajo tudi pozitiven hendikep. V Trstu takih igralcev ni,« je obrazložil Victor, ki s tržaško reprezentanco nastopa na deželnih oziroma meddeželnih turnirjih. Z Vic-torjem tekmuje še nekaj tržaških Slovencev, ki pa imajo višji (slabši) hendi-kep. Tomsich je osvojil kar nekaj turnirjev v Trstu, v naši deželi in tudi na državni ravni. »Najbolj sem bil zadovoljen z zmago v Vidmu, ko sem igral 'par' igrišče, to pomeni, da sem končal turnir v idealnem številu 72 udarcev. Bil je to moj najboljši rezultat. V Bergamu sem tekmoval tudi na zahtevnem državnem prvenstvu Mid Amator, v kategoriji nad 35 let. Uvrstil sem se okrog 50. mesta.« Victorju je najbolj pisana na kožo kratka igra. »Kar pomeni pat oziroma v bližini luknje na greenu. Sem precej natančen. Kateri udarec bi rad izboljšal? Po malem vse. Malenkosti so v tem športu zelo pomembne.« Ali je golf drag? »Set palic stane približno toliko kot dobra smučarska oprema. Plačati je treba tudi učitelja in članarino v klubih. Cene so primerljive s smučarskimi,« je dodal Tomsich, ki tekmuje za Golf Club Trieste in ima za letošnjo sezono ambiciozne načrte: »Rad bi znova osvojil prvo mesto na tržaškem in deželnem prvenstvu. To bo odvisno od tega, koliko bom treniral.« Tudi pri golfu je fizična priprava zelo pomembna. »Če je vreme slabo, grem v fit-nes ali v bazen. Pri golfu sta pomembna tako fizična moč, pri daljših udarcih, kot tehnika. Kondicija je pomembna, ker golf tekme trajajo tudi do pet ur. Zadnji udarci so tudi pomembni, tako da morata biti koncentracija in moč vedno na višku.« Victor o golfu meni, »da je šport, ki te navduši, takoj ko ga preizkusiš.« »Med profesionalne igralce golfa lahko prestopiš, ko dosežeš hendikep pod 4.4. Vsako leto je v Rimu razpis in so posebne kvalifikacije. Če izdelaš, se lahko vpišeš na posebno šolo golfa in postaneš učitelj. Lahko pa nadaljuješ tudi pot v poklicnem svetu golfa. Jaz bi se lahko preizkusil in se potegoval vsaj za učiteljsko izkaznico. Moj najnižji hendikep je bil pred leti 4.2. V Italiji igra golf 100 tisoč igralcev. Profesionalcev, vključno z učitelji, je le okrog 500. Z golfom pa se preživlja le kakih deset ljudi,« je podčrtal Tomsich in dodal, da sezona golfa traja od marca tja do oktobra. Jan Grgič Victor Tomsich v akciji Kam konec tedna LJIJ ü I JANA OPÎL i: Nedelja, 19. februarja v Brežicah ob 17.00 DRŽAVNI KOŠARKARSKI POKAL SPAR Brežice so od Trsta oddaljene 194 km (približno 2 uri vožnje), od Gorice pa še malo več. Poleg finala državnega pokala Slovenije si lahko ogledate tudi tamkajšnji grad s Posavskim muzejem (je sicer v fazi prenove). V naslonjaču pred TV Sobota, 18. februarja ob 10.00 v Sočiju (TV Slovenija 2, Eurosport in Raisport) SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU ženski smuk Najboljše smuzčarke se bodo tokrat preizkusili na olimpijski progi v Sočiju. Bo ta ustrezala tudi Tini Maze? Bo Tina ob vseh sporih s Smučarsko zvezo Slovenije, vztrajala do leta 2014? Navijamo za »naše« Sobota, 18. februarja ob 15.00 v Štandrežu NOGOMETNA PROMOCIJSKA LIGA Juventina- Vesna i Vesna in Juventina se bosta srečali 24. Rdeče-beli, ki so v prvem delu v Križu zmagali z 1:0, bi se lahko izenačili z Vesno po številu zmag v medsebojnih obračunih. Zdaj vodijo Križani z 8:7. (Kilo)metri erik piccini Uči smučanje, igra košarko in rad kolesari Vodja športne šole Polet Konto-vel je letos Erik Piccini, 28 let, ki s sodelavci vodi tudi vse vadbene skupine motorike in minibasketa. Kako vzdržuješ formo? Igram košarko pri Sokolu. Članski ekipi v promocijski ligi sem se pridružil pred tremi sezonami, pred tem pa sem igral samo rekreativno, ker sem študiral v Ljubljani. Treniramo dvakrat tedensko, ko igramo ob nedeljah, pa tudi trikrat. Pozimi učim vsako nedeljo smučanje pri SK Brdini, če sem prost, pa rad smučam zunaj urejenih prog. Kaj pa poleti? S prijatelji igram košarko na odprtem igrišču v Barkovljah, sicer pa rad kolesarim s cestnim kolesom. Prevozim približno 40 kilometrov ali kaj več. Si se že preizkusil tudi na kakem kolesarskem tekmovanju? Leta 2003 sem se udeležil Maratona Franija. Takrat je bila na voljo samo najdaljša proga, tako da sem pre-kolesaril 156 kilometrov. Pred tem pa sem se udeležil tudi Maratona prija-teljestva, ki ga je prirejala Adria: od Ljubljane do Lonjerja. Te nasploh zanima kolesarstvo, kajne? Tako je. Zelo rad gledam kolesarske dirke po televiziji in v živo. Giro sem na primer gledal v Trstu in tudi na Zoncolanu. Takrat sva se s prijateljem Andrejem Marušičem s kolesom tudi povzpel ana Zoncolan. Bilo je kar naporno: cesta pred etapo ni bila popolnoma prosta, nisem imel pravih prestav in zato so bili med vzponom potrebni postanki. Izbiraš raje morje ali hribe? Hribe. Poleti se vedno skušam povzpeti na kak vrh. Aktivne počitnice ali popoln relaks? Oboje. Odvisno je, kje sem. Če so na voljo aktivnosti, jih je treba izkoristiti. (V.S.) PLANINSKI SVET Slovenci med kandidati za zlati cepin Konec marca bodo znani letošnji dobitniki alpinističnega oskarja. Že 20. bodo namreč v francoskem Chamonixu in italijanskem Courmayeurju pripravili podelitev zlatega cepina (Piolets d'Or) za najpomembnejši alpinistični vzpon na svetu v letu 2011. Med šestimi nominirani-mi vzponi sta tudi dva slovenska, so sporočili s Planinske zveze Slovenije. Žirija pod predsedstvom ameriškega alpinista Michaela Kennedyja jih je s seznama 88 vzponov izbrala šest, ki se bodo potegovali za najvišje priznanje v alpinizmu. Žirija je ob bok ostalim štirim vzponom s celega sveta postavila dva slovenska vzpona, in sicer vzpon Luke Stražarja in Nejca Marčiča v okviru odprave Charakusa 2011 na K7 West (smer Sanjači zlatih jam) in smer odprave Kitajska 2011 v Xuelian North East, poimenovane Raz zaupanja, katero so preplezali Aleš Holc, Peter Juvan in Igor Kremser. SPDT: Izlet na Osojščico Slovensko planinsko društvo Trst prireja v nedeljo 26. februarja avtobusni smučarski izlet na Osojščico (Gerlitzen). Zbrali se bomo na ul F.Severo (pred sede- žem Rai) ob 6.30 in v Sesljanu ob 6.45 od kod se bomo peljali do avstrijskih smučišč. Odhod z Osojščice je predviden okoli 16. ure. Na zbirno mesto bomo prispeli okoli 19.00. Za podrobnejše informacije in prijave pokličite na tel. 339 5000317 ali pišite na mladinski@spdt.org oz. smuca-nje@spdt.org. Vabljeni!! Zimski pohod Arihova peč v znamenju spomina na pregon koroških Slovencev Slovenska športna zveza iz Celovca, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba prirejajo v nedeljo, 4. marca 34. zimski pohod Arihova peč, v spon na padle borce pod Arihovo pečjo in letos tudi v spomin ob 70-letnici pregona koroških Slovencev. Začetek in konec priredite bo, kot vsa leta doslej, pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu. Pohod bo speljan mimo obnovljenega bunkerja (ki bo ta dan odprt), do planinske postojanke na Bleščeči planini (1084 m) in povratek mimo Ressmanove koče do izhodišča. Organizatorji priporočajo ustrezno zimsko opremo in primerno kondicijo, držati pa se morajo označene poti. Prav tako se morajo na startnem mestu prijaviti in plačati star-tnino. Prejmejo seveda tudi kontrolni karton, ki ga bodo na poti žigosali (tri kontrolne točke). Udeleženci bodo na pot odšli med 9. in 12. uro. Povratek vseh pa je predviden do 15. ure. Startnina za odrasle je 6 evrov, za otroke 4. Udeleženci prejmejo tudi malico in topli napitek. Prireditelji zagotavljajo dovolj parkirnih mest, najlažji dostop na izhodišče pa je iz Šentjakoba v Rožu, proti Podrož-ci (Rosenbach), preko vasi Leše (Lessach), Svarne (Schlatten) in Hodnina (Kanin). Dostop bo vsekakor označen s tablicami Arihova peč. Za avtobuse priporočajo naj peljejo: takoj po izvozu iz karavanškega predora, v smeri izvoza za Šentjakob, od tam pa v smeri Kot (Winkl) in Hodnina (Kanin). Avtomobilistom, ki pripeljejo iz Slovenije skozi karavanški predor, ni treba nabaviti vinjete za avstrijsko avtocesto - sporočajo organizatorji. Informacije 0481/882079 Vlado. Z društveno tekmo se zaključuje zimsko športna dejavnost pri SPDG Vsakoletna še kar intenzivna dejavnost SPDG na področju uvajanja v zimske športe, se zaključuje. Bila je še kar uspešna, kljub težavam s snegom, vremenom itd. Prejšnjo nedeljo se je sklenil niz nedeljskih tečajev v Forni di Sopra. Vtem kraju pa bo zadnjo nedeljo, 26. t.m. še zadnje poglavje v sezoni: društvena smučarska tekma, kjer bodo sodelovali letošnji in tudi številni lanski tečajniki in nasploh vsi člani, ki bi se želeli preizkusiti. Pogoje je seveda članstvo v društvu in plačana članarina za tekoče leto. Informacije prijave Marta in Loredana. Danes priložnost za poravnavo članarine Tretji teden zapored bo društveni sedež SPDG v KB centru (Verdijev korzo 51/int) odprt danes, (četrtek) med 19. in 20. uro, za plačevanje članarine in zavarovalnine. Doslej je člansko dolžnost izpolnila že več kakor polovica članov. Dobro bi bilo, ko bi dolžnost čimprej opravili še drugi člani. Gremo na izlet 2 O Četrtek, 1 ó. februarja 2012 ŠPORT / nogomet - Zaostali tekmi 1S. kroga v 2. amaterski ligi Nove točke le Primorju Zarja - Romana 2:3 (1:2) Strelci: v 5. Calabro (R), 30. Bidoli (R), 40. De Santi, 51. Gergolet (R), 65. Kočič iz 11-m. Zarja: Trevisan, Messina (od 60. Ka-riš), Asselti, Caserta, Missi, Markovic (od 80. Milič), Cisternino, Franco, Bernobi, Ko-čič, De Santi. Trener: Bovino. »Igrali smo eno najslabših tekem v zadnjih sezonah. Poraz je zaslužen,« je po tekmi priznal športni vodja Zarje Robert Kalc. Tržiški gostje, pri katerih je igral tudi nekdanji nogometaš Primorja in Primorca Alen Sardoč, so na tržaškem igrišču Ferrini na Čarboli povedli že 5. minuti po nerodni napaki obrambe Zarje. Neučinkoviti Bovinovi varovanci so po pol ure že zaostajali z 2:0. Še drugič je bila usodna napaka zadnje vrste, ki je sinoči igrala zelo slabo. Pred odhodom v slačilnice je znižal zaostanek De Santi, ki je lepo izvedel prosti strel in žogo poslal v sedmico. Po odmoru je Romana še tretjič premagala nekrivega Trevisana, ki je sicer potem ubranil še dva nevarna strela. Zarja je zmanjšala zaostanek okrog 65. minute s Kočičem, ki je uspešno izvedel mogoče pre-poceni dosojeno enajstmetrovko. Primorje - Villanova 1:0 (0:0) Strelec: Peroša v 77. min. Primorje: Zuppin, Emili, Bobini, Ko-vacic, Ferro, Pohlen (Peroša), Udina, Zi-darich, Colasuonno, Siccardi (Mescia), Ferluga. Trener: Vitulič. Primorje ni brez težav premagalo zadnjeuvrščeno Villanovo. Rumeno-rdeči so imeli sicer premoč na igrišču. »Pred nasprotnikovimi vrati pa smo bili kot vedno nenatančni. Z veliko težavo dosežemo gol,« je ocenil trener Davor Vitulič, ki je bil z igro Primorja zadovoljen. Zmagoviti gol je padel v zadnjem delu tekme, ko je z lepo potezo nasprotnikovega vratarja premagal Matej Peroša. PROMOCIJSKA LIGA - Zaostala tekma: Zaule - Union 1:0 (strelec; Danieli v 34. min., izključen Marturano v 66., minuto po prihodu na igrišče). PRIJATELJSKA TEKMA Kras premagal Udinese Udinese primavera - Kras 1:4 (0:2) Strelci Krasa: Capalbo 2, Favero, D' Aliesio. Varovanci trenerja Sergeja Alejniko-va so včeraj popoldne v Vidmu igrali prijateljsko tekmo proti ekipi mladincev (primavera) Udineseja. Krasovci, ki bodo v ne- Primorje, na arhivskem posnetku, se je tokrat veselilo treh pomembnih točk. V nedeljo bo ekipa proseškega društva na Ervattiju pri Briščikih gostila Zarjo kroma deljo v Repnu igrali proti Azzaneseju, so že po prvem polčasu vodili z 2:0. V drugem delu so dosegli še tretji gol. Nato so črno-beli, pri katerih so igrali tudi nekateri nogometaši članske ekipe (med temi sta bila Coda in Torje), zmanjšali zaostanek. Piko na i je na koncu postavil Capalbo, ko je dosegel še četrti gol. (jng) 2. amaterska liga ZAOSTALI TEKMI - Zarja - Romana 2:3, Primorje - Villanova 1:0 Mariano lS ló 2 0 32:5 SO Muglia lS l3 l 4 39:1S 40 Begliano lS 10 4 4 37:27 34 Romana lS 10 4 4 34:2ó 34 San Canzian lS 9 ó 3 2ó:23 30 Zarja 1S S 5 5 34:23 29 Primorje 1S 7 6 5 20:1S 27 Turriaco lS 7 S ó 31:22 2ó Breg 1S S 2 S 30:27 26 Mossa lS ó ó ó 32:32 24 Montebello lS S 7 ó 24:2ó 22 Piedimonte lS 3 7 S 21:29 ló Opicina lS 4 4 10 20:33 ló Roianese lS 3 4 ll 22:32 13 Centro Sedia lS l S 12 12:32 S Villanova lS l l ló 9:S0 4 PRIHODNJI KROG Mossa Begliano, Villanova - Centro Sedia, Piedimonte - Turriaco, Breg - Mariano, Muglia - Montebello, Opicina - Roianese, Romana San Canzian, Primorje - Zarja Elisa Košuta z rekordnim 3,65 metra Elisa Košuta (letnik 1994), bivša smučarka pri SK Devin, zdaj pa atletinja pri tržaškem društvu CUS Trieste, je v skoku s palico, že na začetku letošnje sezono, pokazala velik napredek. Na deželnem mladinskem dvoranskem prvenstvu po kategorijah v Vidmu je dosegla mejo 3,5 metra in s tem rezultatom zmagala med mladinkami. Teden dni kasneje se je na absolutnem deželnem dvoranskem prvenstvu še izboljšala in v drugem poskusu preskočila letvico na višini 3,65 metra, kar jo na državni lestvici mladink uvršča na 3. mesto. Na tekmi v Vidmu je sicer zmagala 32-letna Tržačanka Anna Giordano Bruno (4,25 m), ki pa tekmuje za klub iz Padove. Elisin trener je priznani slovenski strokovnjak Vojko Cesar (na sliki z Eliso). ljubljana - Državno prvenstvo za medalje Sonček Orodni telovadci Olympie: visoke uvrstitve in visoke ocene Prejšnji konec tedna se je tekmovalna ekipa orodnih telovadcev AŠZ Olympia Gorica, kljub močni burji in snežinkam, odpravila v Ljubljano na Državno prvenstvo za Medalje Sokolček. Predstavniki Olympie (Ivan Boškin, Ivan Devetak, Luca Marras, Andy Rust-ja, Manuel Peršolja, Volodymyr Karpyuk, Marta Fajt - trener Miha Vogrinčič ) so se res odlično odrezali. V kategoriji »Bronasti Sokolček cicibani« (2003 in mlajši) je Ivan Boškin (Olympia) zasedel odlično 2. mesto s 64,8 točkami -samo 0,2 točke zaostanka za zmagovalcem. V kategoriji »Bronasti Sokolček mlajši dečki« (2000 / 2002) sta ivan devetak (3. mesto -65,1 točk) in Andy Rustja (5. Mesto - 64,1 točk) z lahkoto osvojila medaljo. V kategoriji »Srebrni Sokolček mlajši dečki » je Volo-dymyr Karpyuk s 65,8 točk dosegel 1. mesto, in prepričljivo zmagal. V kategoriji »Bronasti Sokolček starejši dečki« (1999 /1998) sta Luca Marras in Manuel Peršolja odlično predstavljala Olympio z zasedenim drugim in četrtim mestom. Luca je dosegel 65,9 točk, Manuel pa 61,4 točke. Odlično 1. mesto je s 63,2 točkami v kategoriji »Srebrni Sokolček starejši dečki« dosegla Marta Fajt, ki je tekmovala z dečki po programu za dečke, saj kot edina deklica trenira pri AŠZ Olympia prav skupaj z njimi. Njena povprečna ocena je bila 9,03. Še nekaj zanimivosti: najvišjo oceno je na parterju dosegel Manuel Peršolja (9,4). Na preskoku je tudi Andy Rustja bil ocenjen z oceno 9,4. Ivan Devetak je na kanwasu prejel odlično oceno 9,8 -prav tako Volodymyr Karpyuk na Krogih. 9,5 je bila najvišja ocena za Volodymyrja Karpyuk (Bradlja) in Luca Marrasa (Drog) Poleg goriške Olympie so se tekmovanja udeležile Renče, Narodni dom in Bežigrad (Ljubljana). šah Naši učenci so se izkazali Opensko didaktično ravnateljstvo s pomočjo vodilne šole za šah v tržaški pokrajini Žige Zoisa je priredilo še drugo notranje tekmovanje za učence, ki obiskujejo šahovske krožke v vseh šestih osnovnih šolah. Nastopilo je kar 82 otrok 3., 4., in 5.razreda in vsi so prikazali lep napredek. Za nekatere je bil to prvi turnir, zato zaslužijo še posebno pohvalo. Po petih kolih je sta polni izkupiček imeli Lejla Juretič (Černigoj) in Ivana Kre-sevič (Bevk), prvo mesto pa je pripadlo učenki proseške šole zaradi boljšega količnika Bucholz. Nedir Nabergoi (Sirk, 4,5/5) je bil tretji, sledilo pa je kar deset igralcev s štirimi točkami: Daniel Ciacc-hi (Černigoj), Nikola Kerpan (Tomažič), Alan Radetič (Trubar), Nikolaj Malalan (Gradnik), Sebastjan Pieri, Samo To-masetig (oba Černigoj), Veronika De Luisa (Bevk), Michele Brunetti (Černigoj), Mattia Del Latte (Sirk) in Rene Matassi (Tomažič). Najboljše uvrščeni obeh turnirjev bodo nastopili na pokrajinskem prvenstvu, ki bo 8. in 10.marca pri Sv.Ivanu v Trstu. (Marko Oblak) www.primorski.eu * odbojka - 1. divizija Igralke Brega osmič zapored praznih rok CUS Trieste - Breg 3:0 (25:21, 25:23, 25:18) Breg: Pertot, Zobec, Preprost, Peti-rosso (L), Klun, Pincer, Zeriali, Amabile, Brankovic. Trener: Desimirovic in Zeriali. Breg je tudi tokrat igral v okrnjeni in prav zato tudi spremenjeni postavi, kljub temu pa se je eni izmed najboljših ekip prvenstva dobro upiral. Tako v sprejemu kot v napadu so bile igralke Brega tokrat uspešnejše, največ težav pa so imele pri obrambi pri mreži. Kljub temu pa so bile prva dva niza stalno za petami nasprotnic, take predstave pa niso prikazale tudi v tretjem nizu, saj jih je zaradi nekaterih spornih sodnikovih odločitev zgrabila nervoza in posledično niso bile več tako učinkovite kot prej. Zdaj si mora Breg nujno zavihati rokave in izboljšati mesto na lestvici, saj mu sicer grozi izpad iz lige, je pojasnila igralka in trenerka Daniela Zeriali. Breg zaseda po 14. krogih 10. mesto med 12 ekipami, tokrat je doživel osmi zaporedni poraz. UNDER 16 ŽENSKE Skupina zmagovalcev Zalet plave - Virtus 3:2 (25:15, 17:25, 25:21, 24:26, 15:10) Zalet plave: Ban, Grgič, Vattovaz, Kojanec, Pertot, Ravbar, Rauber, Moro, Sossi, Cassanelli, De Walderstein (L). Trener: Danilo Berlot Zalet plave je po petih setih strl odpor četrtouvrščenega Virtusa, lahko pa mu je žal za izgubljeno točko, saj je ta sad predvsem nihajoče igre in številnih napak naše ekipe. V četrtem nizu so na primer zaletovke že vodile 18:12, a nato zapravile celotno prednost. V setih, ki so jih osvojile, pa so varovanke trenerja Berlota igrale dobro, še posebno uspešne so bile na servisu (predvsem Breda Ban in Isabel Cassanelli), v tie-breaku pa so naredile le eno napako, tako da so zasluženo zmagale. UNDER14 ŽENSKE Skupina zmagovalcev Kontovel A - Sloga Dvigala Barich A.D.S. 3:2 (25:4, 24:26, 15:25, 25:20, 17:15) Kontovel A: Bezin, Mattesich, Roma, Starc, Košuta, Fanzella, Barnaba, Torcello, Zatti. Trenerka: Sandra Vitez Sloga Dvigala Barich A.D.S.: Vitez, Feri, Počkaj, Čufar, Kralj, Racman. Riosa, Petaros, Štoka.Trener: Ambrož Peterlin Na derbiju, ki je v lanski sezoni odločal o pokrajinskem prvaku v kategoriji U13, so po izenačeni in napeti tekmi slavile Kontovelke, ki so se izkazale s skupinsko igro, medtem ko je pri Slogi izstopala zlasti Jasna Vitez. Enosmeren je bil le uvodni niz, v katerem so domačinke z ostrim servisom spravile v težave slo-gašice, ostali štirje nizi pa so bili polni lepih akcij. Ostali izid: Altura - Olympia 1:3. Vrstni red: Eurovolleyschool 11, Sloga Dvigala Barich A.D.S. in Olympia 9, Co-selli blu 8, Kontovel A 7, Azzurra in Oma 5, Altura 0 (Altura in Kontovel A z dvema tekmama več). Skupina B Breg - Virtus Volley 0:3 (15:25, 19:25, 15:25) Breg: Camassa, Cataruzza, Debe-rardi, MAver, Hervat, Racman, Paoli, Jec, Muiesan, Olenik, Meneghetti. Trener: Ze-riali. Kljub premoči nasprotnic so igralke Brega dobro upirale. Največ težav so imele v sprejemu, kar so višje Tržačanke večkrat izkoristile in z lahkoto dosegale točke. »Vsekakor sem zelo zadovoljna, saj je napredek viden iz tekme v tekmo. Veseli me tudi, da se igralke vedno borijo do konca. Sodimo vsekakor med najmlajše ekipe prvenstva,« je zaključila trenerka. UNDER 13 MEŠANO Virtus - Kontovel 0:3 (10:25, 14:25, 12:25) Kontovel: Zatti, Corazza, Bortolin, Hriaz, Torcello, Larconelli, Monfreda, Sollazzo, Puntini. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so brez težav premagale tehnično precej slabši Virtus, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Na igrišču so se zvrstile vse igralke, razmere pa se niso spremenile, saj je bila razlika med ekipama precejšnja. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. februarja 2012 21 GLOSA Na starih zamerah ni mogoče graditi konstruktivne politike z vzhodnima sosedama Jo2e Pirjevec Čeprav sem v daljni Indiji, se mi je zdelo potrebno, da 10. februarja ob »Dnevu spomina« sledim dogajanju v Italiji. Posebno me je seveda zanimalo, kaj bo tokrat rekel Giorgio Napolitano na svečanosti, ki jo priredi vsako leto ob tej priliki v Kvirinalski palači. Moram reči, da se z govorom v glavnem strinjam. V njem je predsednik italijanske republike poudaril nujo miroljubnega sožitja s Slovenci in Hrvati ter pri tem spomnil na »koncert sprave« julija 2010, ki se ga je udeležil v Trstu s svojima kolegoma, predsednikoma Slovenije in Hrvaške. Omenil je tudi njuno prisotnost v Rimu na proslavah ob 150 letnici Italije in svoj lanski obisk v Zagrebu in v Pulju, v zvezi s tem pa navedel stavek iz skupne deklaracije, ki se mi zdi zgovoren. Obe strani sta namreč izjavili, da ena drugi ne kratita pravice, da goji lastni zgodovinski spomin, a da si medsebojno oproščata priza-dejano zlo. Prevedeno iz diplomatskega jezika: vsakdo naj pestuje svoje travme, glavno je, da te ne zastrupljajo sedanjosti. Napolitano je v svojem nedavnem nastopu na Kvirinalu šel še dlje. Prevzel je misel iz referata prof. Raoula Pupa, da je treba umestiti »zgodovinsko parabolo« Italijanov v Istri, na Reki in v Dalmaciji v širši zgodovinski kontekst, ki »naj nam dovoli, da v vsej njeni zapletenosti razumemo spopade in razkole, do katerih je prišlo na naših mejnih področjih ob koncu II. svetovne vojne in takoj po njej«. Opozoril pa je tudi na skupno »evropsko vizijo«, ki naj prepreči vsako nacionalistično skušnjavo, in poudaril konstruktivno vlogo, ki jo lahko v tem smislu odigrajo narodnostne manjšine, prisotne v treh državah. Ugotovitve, da predstavljajo te skupnosti »bogastvo, ki ga je treba ščititi, možnosti, ki jih je treba razumeti in do konca izrabiti«, nismo, kolikor vem, na Kvirinalu še nikoli tako eksplicitno slišali. Gre za govor visokega profila,v katerem je za emocijo bolj malo prostora. Ki pa ni povsem odsotna, ko se na primer predsednik dotakne »strašnih pokolov v fojbah«, kakor, da bi šlo za Babji Jar ali za Katynske jame. Ali pa takrat, ko napove svoj obisk v Porčinju, pri čemer se ni mogoče odtegniti vtisu, da sprejema »uradno« interpretacijo tistega krvavega dogodka. Zaradi te dvojnosti je v proslavljanju »Dneva spomina« italijanski predsednik dokaj osamljen. Desnica, ki mu je navdušeno ploskala, ko je v preteklosti ubiral bolj »patriotske« strune, se z njegovo preusmeritvijo, opazno v zadnjih letih s poudarjanjem vrednot sožitja, ne more sprijazniti. Še vedno razglaša svojo »resnico« in noče o spravi nič slišati. Napolitano pa tudi ni všeč tistim levičarskim krogom, ki še nekaj dajo na partizansko tradicijo, saj vidijo v pogrevanju »fojb« posredno kritiko lastnega odporniškega gibanja. Kajti jasno je, da bi brez jugoslovanske rezistence tudi italijanske ne bilo. Jasno je tudi, da je bil »Dan spomina« uzakonjen v težnji, da se kriminalizira boj proti fašizmu in nacizmu, češ, glejte, kaj nam je prinesel: slovanski genocid na vzhodni meji in izgon 350.000 Italijanov, da o izgubljeni zemlji niti ne govorimo. Napolitano je ujet med svojo institucionalno funkcijo, ki mu narekuje, da organizira svečanosti ob »Dnevu spomina« in zavestjo, do katere se je dokopal, da na starih zamerah Italija ne more graditi konstruktivne politike s svojima vzhodnima sosedoma. V tej nelahki situaciji se zateka včasih k oguljenim frazam, kot je tista,da se je treba spominjati, če nočemo, da se bo preteklost ponovila. Jaz sicer nisem nasprotnik gesla, da je zgodovina učiteljica življenja, pridajam pa, da je to lahko samo, če jo poznamo. Način, kako v Italiji praznujejo »Dan spomina«, dokazuje, da je v glavnem ne poznajo ali jo namerno izkrivljajo. Zgodba o plakatu, ki hoče prikazati krvoločne partiza-ne,kako streljajo italijanske civiliste, v resnici pa prinaša fotografijo italijanskih vojakov, ki streljajo slovenske talce, je sama po sebi tako povedna, da ne potrebuje komentarja. VREME OB KONCU TEDNA Pustna sobota s soncem, nato postopno, toda občutno poslabšanje Darko Bradassi VI Val sibirskega zraka se je zaključil in stopa v zgodovino. Takšnega mraza pri nas smo ali so naši predniki malokrat doživeli. Predvsem je šlo za dolgotrajne neobičajno nizke temperature in za dolgotrajno zelo močno burjo. Zmes je bila zares izredna, tolikšno število ledenih dni v zaporedju je bilo za Trst tudi v najbolj ostrih zimah neobičajno. Temperatura morja je padla do najnižje vrednosti, odkar obstajajo meritve. Dva metra pod vodno gladino je deželna meteorološka opazovalnica namerila najnižjo temperaturo le 3,5 stopinje, kar je celo povzročilo zgodovinsko morijo rib zaradi mraza. Val mraza je bil tako dolgotrajen, ker je bila ledena masa sibirskega zraka izjemno obsežna in je zajela večji del Evrope. Anticiklon nad daljnim severovzhodom je končno oslabel. Včeraj je bilo vreme pri nas nekoliko bolj oblačno, predvsem pa vlažno. Možno, da bomo ravno zaradi neobičajno nizke temperature morja v bližnji prihodnosti obračunati z vlažnim ozračjem. Sicer pa včeraj se je vzhodno od nas od severa spuščal proti Balkanu mrzel ciklon, ki pa je vplival na vreme pri nas le zelo obrobno. Trenutno se od zahoda že prehodno krepi anticiklon, ki nam bo zagotovil do vključno pustne sobote stanovitno in povečini sončno ter toplejše vreme. Do sobote bo iz dneva v dan topleje. Vremenski pogoji za sobotno pustno povorko Kraškega pusta na Opčinah bodo dobri, prevladovalo bo precej sončno vreme, v popoldanskih urah na Opčinah pa lahko pričakujemo temperaturo med 6 in 9 stopinjami Celzija. Povsem drugačna bo vremenska slika v nadaljevanju pusta, ko pričakujemo poslabšanje. Glavnina poslabšanja se bo udejanjala od nedeljskih popoldanskih ali večernih ur, naše kraje bo namreč v noči na ponedeljek zajela hladna vremenska fronta. Po daljšem času prihajajo padavine. Atlantska višinska dolina namreč prinaša ob- čutno bolj vlažen in nekoliko hladnejši zrak. Nad severnim Sredozemljem bo ob njenem prehodu tudi nastalo prizemno ciklonsko območje. Temperature se bodo postopno spuščale, po sedanjih izgledih kaže, da se bo v noči na ponedeljek in v ponedeljek meja sneženja lahko spustila do nižin. Vsaj občasno bi lahko snežilo tudi na Kraški planoti, ni izključeno da tudi pri morju. Padavine bodo povečini zmerne ali mestoma tudi močne, predvsem ponekod v Sloveniji bo lahko sneženje kar obilno, morda na-jobilnejše v letošnji zimski sezoni. V nedeljo bo že prevladovalo bolj vlažno vreme in bodo ponekod možne občasne manjše padavine. Meja sneženja bo na višini okrog 800 metrov. V noči na ponedeljek in v ponedeljek bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, meja sneženja pa se bo povečini spustila do nižin. Vreme se bo nato v torek postopno izboljšalo, spet bo zapihala burja, vendar zmernejša in se bo ozračje ohladilo. Skratka, po daljšem izredno mrzlem, toda sušnem, celinskem vremenu, se težišče pomika na zahod, nad Atlantik. V bližnji prihodnosti pričakujemo bolj vlažen, toda manj mrzel zrak, kaže pa da bodo temperature vseeno zadostne tudi za vsaj občasno sneženje. Na sliki: od zahoda se prehodno krepi anticiklon prejeli smo Naši glasbeni problemi so le del splošnejših problemov Z zanimanjem sem sledil televizijskemu prenosu proslave na predvečer dneva slovenske kulture iz Ljubljane. Vsak uspeh naših umetnikov me veseli, še toliko bolj uspeh naših glasbenikov. Z veseljem sem tudi prebral intervju Stojana Kureta v Primorskem dnevniku, saj se tudi iz izkušenj drugih lahko marsikaj novega naučimo; če pa preberemo to, kar že vemo, nas samo veseli, da še kdo drugi enako misli. (Kot na primer to o človeškem glasu: ljubim baročno glasbo, ker so v baroku skušali z instrumenti posnemati človeški glas in ker sem eden od tistih petih Slovencev, ki ne moremo peti v nobenem pevskem zboru. Pa tudi Kuretovo razmišljanje o poklicnih in ljubiteljskih pevcih me utrjuje v prepričanju, da bi ljubiteljski ansambel z baročnimi instrumenti lahko dosegel odlične rezultate.) Rad pa bi se zaustavil ob tem, kar je Kuret povedal v intervjuju o naši stvarnosti (in kar je v Ljubljani modro zamolčal, saj se je elegantno izognil odgovoru na vprašanje o slovenski kulturi v Trstu). Na vprašanje: »Kako pa vi gledate na zamejsko kulturno stvarnost? Imate vtis, da se je v zadnjih letih bistveno spremenila?« Kuret odgovarja: »Ko bi se spremenila, bi verjetno ostal. Verjel sem v mladinski zbor, ki sem ga ustanovil s prepričanjem, da se splača investirati v mlade. Zato mi je žal, da so odgovorni v naši skupnosti takrat dopustili, da je propadel.... Mladinski zbor bi lahko nadaljeval tudi brez mene, če sem bil jaz kamen spotike. Prepričan sem tudi, da bi takrat lahko ustanovili orkester Glasbene matice, saj smo imeli na šoli večjo skupin mladih diplomantov. Tudi v tem primeru ni bilo dovolj posluha, da bi podprli ljudi, ki so verjeli v ta projekt. Kultura je pri nas vedno zapostavljena, zamudili smo tudi ta vlak«. Komentiram. Z glasbo naj bi se ukvarjali glasbeniki, vendar - ker smo kot manjšina ogroženi in ker tudi glasba lahko postane sredstvo ohranjanja naše iden- titete - je glasba pri nas prešla v roke politikov. S kakšnimi posledicami? Pred davnimi leti me je starejši odbornik povabil v upravni odbor Glasbene matice, da "bom kakšno povedal". Kaj kmalu sem spoznal, da so to bile le besede. Odločitve so vedno prihajale nekje "od zgoraj" in tudi kot član upravnega odbora nisem imel nobenega vpogleda v finančno poslovanje ustanove. In ni mi znano, kakšne interese so zasledovali tisti "od zgoraj". Vem le, da to niso bili interesi glasbene kulture. V Merkujevi knjigi Poslušam lahko beremo, da je Glasbena matica odslovila Ivana Grbca ker »se je boril zoper diletantizem in improvizacijo«. S profesorjem klavirja Ambrozetom nisem imel osebnih stikov, spominjam se ga le zaradi njegovih stalnih kreganj z odborniki Glasbene matice. V sedemdesetih letih je obstajala možnost, da bi podržavili Glasbeno matico. Zakaj smo to takrat odklonili, lahko le ugibam (več denarja z manj kontrole iz Beograda kot iz Rima?). In tako lahko razumem, da je Stojan Kuret postal »kamen spotike« v trenutku, ko je z izkušnjami in študijem dosegel tisto stopnjo kvalitete in samozavesti, da bi se lahko uprl vplivom »od zgoraj«. V tem me potrjuje tudi lastna izkušnja. Oddelek za staro glasbo ni bil nikomur na poti (obratno, kupili so nam celo čembalo, ki zdaj verjetno kje trohni!), dokler nismo dosegli določenih vidnih uspehov. Ne vem, kakšni so bili odnosi med bogovi in polbogovi pri starih Grkih, vem pa, da polglasbeniki ne trpijo glasbenikov (in seveda obratno!). So pa polglasbeniki bolj všečni politikom! Kolikor mi je znano, je naša glasbena ustanova samo enkrat razpisala natečaj za delovno mesto, a so potem »tisti od zgoraj« ubrali diametralno nasprotno smer od tiste, ki jo je nakazala strokovna komisija. Zakaj pogrevam te stare stvari? Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Občasno postane aktualno vprašanje slovenske sek- cije na tržaškem Konservatoriju. Se bo ponovila zgodba iz sedemdesetih let? Glasbeniki želijo sodelovati in v Doberdobu so priredili skupen večer. Tisti »od zgoraj« pa vztrajajo pri dveh ločenih šolah! Ali nujno rabimo dve koriti? Večkrat se mi dozdeva, da se slovenstvo izraža predvsem v »prispevkih«. (Tudi domovina nam ne daje svetlih zgledov: na proslavi slovenske kulture moramo poslušati hrvaščino; v Pogledih berem o pisateljici rojeni v Ameriki in poročeni s Slovencem, ki piše v angleščini in je srečna (prispevki!), ker je kljub temu dobila status slovenske pisateljice. Trdno upam, da se kdo ne bo spomnil, da Prešeren ni imel slovenskega državljanstva, saj bi sicer morali v Ljubljani praznovati Marka Twaina!) A govorimo raje o glasbi. V starih (zlatih) časih so bili ravnatelji na konser-vatorijih odlični skladatelji ali dirigenti, kar je zagotavljalo resnost glasbenega pouka. Tudi po takratnih kriterijih bi lahko bil ravnatelj glasbene šole Stojan Kuret. Danes ravnatelja volijo profesorji - za določeno število let (in ne »do penzije« - ker bi rotacija ne bila mogoča). Tudi v tem pogledu ima Stojan Kuret »papirje v redu«; kot profesor na konservatoriju bi moral le kandidirati in seveda biti izvoljen. Pred časom sem bral, da se naši glasbeni šoli samozvano postavljata kot sogovornik Konservatorija Tartini. Ali ne bi bilo bolje, če bi naše glasbene interese branil nekdo, ki se na glasbo spozna in ima na tem področju gotov ugled in avtoriteto? Naši glasbeni problemi so seveda le del splošnejših problemov. Zaključujem s citatom: »... in bojim se, da drsimo z določene ravni, ki naj bi bila evropska in absolutno enakopravna matični kulturi. Da drsimo v nek folklorizem, v neko provin-cialnost, ki nas dela manj kulturne in manjvredne.« (Alojz Rebula, Primorski dnevnik 12.2.2012). Miloš Pahor sečovlje - Do 17. aprila Od jutri spominska razstava likovnih del Toneta Lapajneta V razstavišču »Caserma« v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) na Leri bodo jutri ob 17. uri odprli spominsko razstavo del Toneta Lapajneta. Razstava bo odprta do 17. aprila v idiličnem okolju KPSS na Leri, kjer je Lapajne razstavljena dela tudi ustvarjal. Gre za samostojno pregledno in tematsko razstavo slik iz cikla Genius loci Lera 2004 - 2009 znanega slovenskega kiparja in slikarja Toneta Lapajneta. Lapajne (16. 6. 1933, Ljubljana - 12. 5. 2011, Ljubljana) je bil kot edini povabljeni likovnik stalni in prepoznavni udeleženec umetniškega projekta Genius loci Lera - multimedijskih delavnic, ko so umetniki z različnih področij ustvarjali na solinah. Ob njegovi sočasni produkciji z barjanskimi zemljami pa takrat nastale slike pomenijo še izvirni in nenadomestljiv prispevek znotraj ožje lokalne, nacionalne in širše likovne umetnosti na začetku tretjega tisočletja. Tone Lapajne je že desetletja doma in v tujini prepoznaven s svojimi izvirnimi likovnimi interpretacijami, pogojenimi z dolgoletnim raziskovanjem in uporabo naravnih barjanskih in drugih zemelj kot sredstev za intimno izpoved doživljanja avtohtonosti vsega naravnega in vloge civilizacije v njej. Tudi dela, nastala z različnimi vrstami zemelj, ki jih je izbiral v neposredni bližini solin, s solinskim blatom, s soljo, z aplikacijami predmetov, ki jih je morje naplavilo, dokazujejo izjemno subtilnega opazovalca in čutečega ustvarjalca. O konkretnem izzivu ambienta Sečoveljskih solin pa je preprosto povedal: »Ko hodim po solinah, vidim in čutim pod svojimi stopali najbolj osnovni material: zemljo, iz katere izhajamo in v katero se bomo nekoč za večno vrnili.« Lapajne je od 2004 do 2009 na delavnicah na Leri ustvaril 18 slik - le-te ostajajo še kot spomeniki realnega stanja v konkretnem prostoru in času ter kot izvirni pomniki Piranskih solin. 17 slik iz tega cikla je Tone Lapajne doniral podjetju SOLINE Pridelava soli, eno sliko Genius loci Lera 2009 pa Obalnim galerijam Piran. Razstavo spremlja dvojezični (v slovenskem in angleškem jeziku) katalog z esejem nedavno preminulega pesnika Toneta Pavčka, zapisom Nives Marvin, kustosinje razstave, reprodukcijami vseh 18 slik in avtorjevo biografijo. 22 Četrtek, 16. februarja 2012 AVTOMOBILI / opel - Ob boku najprestižnejših športnikov svojega razreda novost Športna astra GTC Iz Novega mesta prihaja zdaj še bolj zmogljiva nov Štirje motorji - Dinamična zunanjost - Serijski Start&stop pri vseh različicah twingo Oplova astra sodi vsekakor v vrh evropske ponudbe v svojem razredu, kjer sicer kraljuje VW golf in se zadnje čase kar dobro uveljavlja giulietta. Astra GTC pa je njena športna različica: kompaktni kupe navdu-šujočih potez. A ne samo zunanjost, tudi motorji in podvozje (s spredaj HiPerStrut obesami ) so navdušujoči. Astra GTC si z drugimi člani družine deli le ohišje zunanjih ogledal in pa radijsko anteno. Panoramsko vetrobransko steklo sega od pokrova motorja globoko v streho, tam do njenih stebričkov. V svojem navdušenju so predstavniki Opla dejali, da ima voznik v novi astri GTC enak občutek prostornosti in in preglednosti kot pilot v reaktivcu. GTC je prva astra, pri kateri so uporabili dve HiPerStrut vzmetni nogi: to vzmetenje je bilo doslej namenjeno samo insignii OPC. S temi vzmetnimi nogami se je zmanjšal kot spreminjanja previsa prednjih koles ob vožnji skozi zavoje in posledično tudi izboljšal oprijem prednjih koles s podlago. Prečno stabilnost pa krepi tudi poltoga zadnja prema z Wattovim trikotnikom. Skratka, lega na cesti nove astre GTC je odlična in ga skoraj ni ovinka, ki bi jo spravil v zadrego. Astra GTC ponuja tri bencinske in tur-bodizelski motor. V teku leta bo na razpolago tudi novi motor 1.7 CDTI (110 in 130 KM) s serijsko vgrajeno tehniko start-stop, ki je že serijsko vgrajena v vse astre GTC. Letos bo na voljo tudi še bolj športna različica OPC. Za sedaj so tu dvolitrski CDTI (165 KM), 1,6-litrski motor s turbinskim polnilnikom (180 KM) ter tri izvedbe 1.400-kubičnega bencinarja: atmosferski (100 KM) in dva s turbopolnilnikom (120 in 140 KM). Vsi razen atmosferskega 100-konj-skega bencinarja, ki ima 5-stopenjski ročni Renault je v Novem mestu predstavil popolnoma prenovljeni Renaultov twingo, ki bo v prihodnjih dneh zapeljal pred kupce. Prvi twingo je na avtomobilsko sceno prišel leta 1993, v vmesnemu času so sledile številne spremembe in več kot dva milijona prodanih primerkov širom po Evropi. Samo v zadnjih štirih letih so po Evropi uspeli prodati 650 tisoč avtomobilov, lani je v Sloveniji na cesto zapeljalo 469 vozil, medtem ko za letošnje leto načrtujejo prodajo 500 primerkov. Twingo v prenovljeni obleki še vedno izdelujejo v tovarni Revoz v Novemu mestu, kjer vsako minuto in 40 sekund s proizvodnih linij zapelje nov primerek, to pa z drugimi besedami pomeni, da dnevno za 48 držav izdelajo 620 vozil. Motorna paleta se sestavi iz trenutno dveh bencinskih motorjev z razponom moči od 55 do 75 kW, čez nekaj mesecev pa se ponudbi pridružujeta še 1,5-litrski dCi s 55 kW in Twingo RS z 1,6-litrskim motorjem z 98 kW (132 KM). Kupci bodo ob nakupu izbirali med različnimi paketi opreme in številno dodatno opremo, cena osnovnega modela pa znaša 9.900 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer menjalnik, so opremljeni s šeststopenjskim za sedaj samo ročnim menjalnikom. Prepoznavno Oplovi so številni elementi notranjosti, kot so svetleče kromira-ne kljuke vrat in zaključek prestavne ročice. Elegantna sredinska konzola se tekoče izteče z armaturne plošče proti prestavni ročici. S tem je dodatno izpostavljena velika prostornost notranjosti. Prijetnemu vzdušju prispevajo tudi številni detajli, kot so kro-mirane obrobe merilnikov, uporabnikom prijazni zaključki in prijetna osvetlitev ozadja. Novi materiali, barve in dekorativni elementi dodatno izpostavljajo neposreden športni značaj astre GTC. Naj še povemo, da gredo cene od 20 do 26 tisoč evrov. Šest valjev, sedem prestav, veliko opreme Infiniti je luksuzni brand japonskega Nissana in si s težavo utira pot na evropsko tržišče, še zlasti italijansko. V Italiji so njegovi zastopniki prisotni le v nekaterih večjih mestih, kar predstavlja do-kajšnjo oviro za tiste, ki bi se le rad odločili za to prestižno znamko. Treba je reči sicer, da je za servis poskrbljeno: matična hiša vam bo prevzela avto na domu in vam istočasno pripeljala enak avto, kot ga imate in s katerimi se boste lahko vozili, dokler vam vašega ne uredijo. Toliko, da vemo čemu gremo naproti, če se odločimo za nakup Infinitijeve limuzine ali SUVa. Infiniti slovi po svojih zmogljivih in ne preveč varčnih bencinskih motorjih, pred kratkim pa so se odločili tudi za hibridne in dizelske variante. Turbodizel so razvili skupaj s francoskim partnerjem Renaultom: gre 3-litrski 6-valjni motor, ki zmore 238 KM in 550 Nm, izdelan pa je bil za potrebe evropskega kupca. Velika limuzina M ima vse značilnosti prestižnega avta: dolga je 495 cm in ima 20 cm medosne razdalje, kar samo ob sebi priča o udobju, ki so ga deležni potniki na zadnjih sedežih. Pogon je kot pri skoraj vseh takih limuzinah na zadnja kolesa, menjalnik je seveda samodejni sedemstopenjski, je pa vožnja z njo povsem neproblematična v vseh voznih razmerah. Z njo boste vozili v popolni tišini, motilo vas bo mogoče, če ste zelo izbirčni, rahlo šumenje vetra ob karoserijo. V notranjosti pa imate na razpolago vse, kar se vam zahoče: od lučke na obeh prednjih stebričkih, ki vas opozarja na prihajajoča vozila, ki jih morda ne vidite, ker so v mrtvem kotu, do aktivnega tempoma-ta, ki obdrži hitrost, ki ste jo nastavili, istočasno pa samodejno zavira vozilo, če se preveč približate avtu, ki je pred vami. Sistem bo tudi krepko zavrl avto in vas istočasno opozoril na nevarnost s prodornim zvočnim in svetlobnim signalom. O segrevanju prednjih sedežih ne bomo niti govorili, če pa vas zebe v roke, si lahko tudi segrejete obroč volana in si ob njem ogrejete roke. Vse to bo lahko vaše za samo 54 tisoč evrov, če se boste odločili za osnovno različico, če pa hočete popolnost, bo cena 66 tisočakov: naj pri tem povemo, da bi za to ceno lahko kupili nemško limuzino, vendar z vsaj 20 tisoč evrov dodatne opreme manj. obletnica - Švedska limuzina je nastala pred 30 leti Volvo 760 je pomenil prelom v oblikovanju avtomobilov Pred 30 leti, natančneje februarja 1982, so predstavili novi volvo 760 GLE. Atipičen, a vseeno nezmotljivo volvo, avto, na katerega sem še posebno navezan in za katerim mi je še danes žal. Javnost ga je označila kot elegantnega in razburljivega, k čimer je precej pripomogla značilna oblika. 760 je postal model, ki je dejansko rešil podjetje Volvo Car Corporation in začrtal njegov razvoj v današnjo moderno korporacijo. Ob izdelavi prvih načrtov za novi model v letu 1975, sta avtomobilska industrija in predvsem Volvo preživljala izjemno težavno obdobje. Prva naftna kriza se je ravnokar končala, Volvo pa se je spopadal z vse večjimi težavami glede kakovosti izdelave novega modela 240. Tudi ekonomski položaj podjetja ni bil nič kaj rožnat. Izdelava vozil v tovarni Tor-slanda je bila draga, celo predraga, in izvoz ni več prinašal dobička. Čeprav je seriji 200 kmalu sledila dopolnitev v obliki manjših modelov iz nizozemske podružnice Volvo Car BV, je Volvo nujno potreboval novo dobro prodajano vozilo za prihajajoče desetletje. Ta avtomobil je moral biti zasnovan in izdelan z namenom izpolniti vse večje potrebe po varčnosti, manjših emisijah in varnosti. Obenem pa je moralo podjetje ugotoviti tudi, kaj si bodo vozniki želeli v naslednjih desetih letih. Model 760 je bil zasnovan v obdobju, ko so se spremembe dogajale skoraj vsakodnevno, dodatno pa so se znotraj podjetja kresala številna različna mnenja glede novega vozila. Takrat še ni bilo interneta, s katerim bi se dalo enostavno pokukati naokoli in Volvo je uporabil najboljše orodje na voljo - zelo temeljito analizo svoje okolice. Temeljite raziskave in miselna fleksibilnost sta ekipo razvijalcev popeljala na pravo pot, kjer pa skorajda ni bilo prostora za napake. Sprejeta je bila odločitev, da naj razvoj novega modela temelji na zanesljivosti, varčnosti, dolgotrajnosti, enostavnem servisiranju, nizki stopnji hrupa, oblikovanju in zmogljivostih - v tem vrstnem redu. Razvojna skupina se je dodatno odločila za pogon na zadnja kolesa, 10 cm daljšo medosno razdaljo, malce manjšo dolžino a obenem enako širino ter 100 kg nižjo težo kot pri modelu 240. Zavoljo varčevanja je bila večina tehničnih elementov (z majhnimi spremembami) prenesena iz vozil serije 200. To je med drugim veljalo za prenos moči, vzmetenje in številne ostale sistemske rešitve. A zunanjost vozila je morala biti izdelana popolnoma na novo. Projekt z interno oznako P31 je bil deležen številnih sprememb. Tako so bile tehnične specifikacije dokončno določene šele približno istočasno z zakoliče-njem končne oblike, kar je pri vozilih prav tako težavno in pomembno kot uporaba ustreznih tehničnih elementov. Model naj bi bil po načrtih predstavljen leta 1980, a je bila takrat predstavitev potisnjena v leto 1981. Na izbiro so bili številne oblike, mnoge izmed njih plod dela oblikovalcev izven podjetja. Večina le-teh si je zamislila limuzino, a Volvov vodja oblikovanja Jan Wilsgaard se je bolj nagibal h kombili-muzini. Finančni oddelek se je po drugi strani zavzemal za obliko z ravnimi in ploščatimi površinami in ravnimi stiki, še najbolje 90-stopinjskimi, s čimer bi se čim bolj znižali stroški proizvodnje. Na koncu, ko se je bitka bila med favoritoma oddelka za trženje in oddelka za načrtovanje, je včasih zelo skrivnostni Wilsgaard iz rokava potegnil še ne duktne klinike, ki jih je Volvo prvič uporabil za ta model. Tam so bile zabeležene reakcije posameznikov na novo vozilo, pri čemer niso bile razkrite nobene podrobnosti, kot sta znamka itd. Reakcije sicer niso bile povsod pozitivne, a v ZDA, ki jih je Volvo smatral kot osrednji trg za 760, so bili odzivi izjemno pozitivni in ljudje so model sprejeli za svojega. Na Švedskem je bila cena za novi 760 GLE postavljena tik pod psihološko mejo 100.000 SEK (99.800 kron) in za to vsoto je kupec dobil izjemno dobro opremljeno vozilo: Motor V6 s samodejnim menjalnikom, klimatsko napravo, sončno streho in servo volan. Izvrstne prodajne številke na Švedskem in drugod po svetu tako niso bile nikakršno presenečenje. V značilni Volvovi maniri je bil najprej predstavljen največji model, ki mu je kasneje sledila serija 740 v različicah s štirimi in petimi vrati. Volvo 760 je pomenil prelomnico za podjetje Volvo Car Corporation, tako na področju izdelkov kot finančno videni predlog. To je bila njegova lastna ideja, ki je na drugačen način združevala zahtevane značilnosti: vozilo s podaljšanim zadnjim delom v obliki karavana, ravnimi linijami in ostro odsekanim zadkom. Ta odsekani zadek je ostal prisoten tudi v končnih razgovorih o obliki, a je bil na koncu spremenjen v limu-zinsko obliko s skorajda navpičnim zadnjim steklom in škatlastim koncem. Ravne stranice so avtomobilu pridale občutek prostornosti in udobja in mu predvsem vdihnile resnični karakter. Kmalu se je izkazalo, da je bila odločitev prava. V poplavi oblastih in drsljivih »posodic za milo« ostalih proizvajalcev je bila Volvova škatlasta oblika takojšnji hit in je kmalu postala njegov zaščitni znak. V tem obdobju tehtanja med različnimi oblikovnimi rešitvami so se kot izredno pomembne izkazale t.i. pro- in postavil temelje za nadaljnji obstoj podjetja. Brez 760-ice ne bi bilo 850-ice, brez 850-ice ne bi bilo modela S80 itn. A Volvo je tvegal veliko, saj je projekt stal ogromnih 3,5 milijarde SEK. Volvo je s 760-ico in njegovimi prihodnjimi različicami želel ohraniti raven prodaje do konca 80-ih let in v zgodnja 90., kar so modeli tudi dosegli. Šele leta 1998 je bila zaključena proizvodnja Vol-va V90, zadnjega modela podjetja, ki je imelo korenine v tehnologijah s katerimi je bila opremljena 760-ica. V celoti je bilo izdelanih 221.309 vozil serije 760 (1.230.704 skupaj s serijo 740), preden ga je jeseni 1990 nadomestila bolj sodobna 960-ica. A do takrat model 760 ni le prinašal dobička, ampak je tudi skoraj celo desetletje pomagal pri projekciji prestiža podjetja Volvo Car Corporation. infinit - Limuzina M tudi z dizlom / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. februarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Pa-taz 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 »Naš jezik je glas naše duše« -osrednja Prešernova proslava iz Čedada, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Sala stampa 14.50 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Glasba: San-remo - 62° Festival della canzone italiana 23.40 Dnevnik - kratke vesti 0.40 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sottovoce 1.45 Dok.: In Italia V^ Rai Due 7.00 Risanke 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: The Core (fant., ZDA, '03, r. J. Amiel; i. A. Eckhart, H. Swank) 23.25 Dnevnik 23.40 Film: La ragazza della porta accanto (kom., ZDA, '04, r. L. Greenfield, i. E. Hirsch, E. Cuthbert) 1.15 Dnevnik Parlament ^ Rai Tre Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: Patch Adams (dram., ZDA, '98, r. T. Shadyac, i. R. Williams, M. Potter) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Bones 23.05 Nan.: Lie to Me 0.05 Film: La guerra di Charlie Wilson (dram., ZDA, '07, r. M. Nichols) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: The Middle 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Tutto in fa-miglia 20.00 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.55 Nogomet: Evropska liga, Udinese -Paok, prenos 22.55 Šport: Uefa Europa League Speciale 23.45 Nan.: Nikita 1.30 Nan.: The Shield 2.20 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Il caso Thomas Crawford (triler, ZDA, '07, r. G. Hoblit, i. A. Hopkins) 23.05 Aktualno: Sirene (v. M. Granbassi) 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 2.50 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso 1.05 Košarka: It. pokal, Montepaschi Siena - Banco Sardegna Slovenija 1 A Kanal A 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Bojana išče brata (pon.) 12.00 Poročila 12.10 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.35 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. odd.: New dimension (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Ba-bilon.tv (pon.) 17.50 Nan.: Se zgodi 18.15 Minute za jezik (pon.) 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.301.10 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Kratki igr. film: Tako je bilo 23.45 Dok. odd.: Putinov režim 0.40 Dnevnik, slov. kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.40 Zabavni infokanal 11.05 Dobro jutro (pon.) 13.50 Festival slovenskega šansona 2011 (pon.) 15.00 Koncert: Tista črna kitara, koncert Vlada Kreslina (pon.) 16.15 Dok. odd.: Povratna vozovnica (pon.) 16.50 Glasba: Mladi virtuozi 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 18.15 Univerza 18.45 Žrebanje deteljice 21.10 Film: ...E alla fine arriva Polly (kom., ZDA, '04, r. J. Hamburg, i. B. Stiller) 23.20 Film: Nella mente di Sarah (triler, ZDA, '05, r. R. Hemecker, i. K. Raver) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik 7.3016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0014.05 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: La Cina imperiale 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Koncert: Voci dal Ghetto 12.00 Aktualno: Salus Tv 12.15 20.00 Aktualno: Musa Tv 12.30 22.35 Rotocalco ADNKronos 12.50 Dok.: Borgo Italia 13.20 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 15.05 Videomotori 15.20 Dok.: Finlandia d'inverno 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici della Terra 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: The F.B.I. 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Adam e Evil (triler, r. A. Van Slee, i. B. Kottmeier, B. Harms) 18.55 Rokomet: Liga prvakov, Hamburg Cimos Koper, prenos iz Hamburga 20.30 Londonski vrtiljak (pon.) 21.00 Nogomet: Evropska liga, Porto - Manchester City, prenos iz Porta 23.00 Nogomet: Evropska liga, povzetki 23.30 Nad.: Tišina 0.30 Nad.: Kam in nazaj (pon.) (T Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.30 20.00 Aktualno 8.30 15.30 Poročila Tvsl 12.15 Tedenski napovednik 11.15 16.30, 20.40 Na tretjem 13.30 Dnevnik Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče 22.00 Studio City (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Slovenski magazin 17.30 Biker Explorer 18.00 23.20 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Rokomet: Liga prvakov 22.15 Kino premiere 22.50 Kraji in običaji 23.55 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 8.50, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.45, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 14.00 Nad.: Pola 9.05 Slastna gospodična Dahl (kuharska serija) 9.40 Zvezdniška preobrazba (resnič. serija) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.05 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24 UR, Novice 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: Filmska zvezda (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Na kraju zločina - CSI NY 23.25 Nan.: Zvit in prebrisan 0.20 Nan.: Nevarna igra 1.15 24UR (pon.) 2.15 Nočna panorama 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.0013.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.50 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.50 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! 14.15 Film: Poslednji spust (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Ultra razburljivo - Izvirni strah (ZDA) 22.20 Nan.: Kriva pota 23.15 Film: Trdnjava 2 (ZDA) 1.00 Top Gear (avtomob. serija) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pri-pr. Vida Valenčič), gost Janez Mejač; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl - 8. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 16. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središči a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -4/9 Xjx VIDEM o i^T -2/10 O PORDENON -2/10 0 TRBIŽ O -10/1 v® il CELOVEC O -5/2 O , GRADEC -3/2 V O-B/0 O -8/2 KRANJSKA G. ČEDAD O 3/11 TRŽIČ -B/2 _ O KRANJ Ti CELJE -7/3 O MARIBOR O-7/2 PTUJ O M. SOBOTA O-S/3 B O N. GORICA 4/6 ?JUBLJANA ' ZAGREB-7/4 -S/S N. MESTO -7/4 0 \-4/V O -7/3 Ofl „ KOČEVJE s^ Č O PORTOROŽ O J-^SS ^^V™^ -4/6 ,_. POREČ Q PAZIN 0 l^ik_I NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo sončno ali rahlo oblačno vreme. Ponekod Danes bo precej jasno, ponekod bo pihal severni veter. bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -13 do -6, ob morju -2, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 9 stopinj C. Nad našo deželo dotekajo suhi severni tokovi. Jutri in v soboto se bo azorski anticiklon razširil proti vzhodu. Zaradi večje stabolnosti atmosfere bo obstajala možnost toplotne inverzije. Nad srednjo Evropo je ciklonsko območje. Vremenska fronta bo zvečer prešla naše kraje, pred njo priteka z jugozahodnim vetrom nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32 Dolžina dneva 10.25 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.56 in zatone ob 11.57 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo čez dan ugoden in večinoma tudi spodbuden. Spanje najbolj občutljivih ljudi v noči na petek bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 0.28 najnižje 6 cm, ob 5.56 najvišje 28 cm, ob 13.35 najnižje -48 cm, ob 20.35 najvišje 26 cm. Jutri: ob 1.40 najnižje -3 cm, ob 7.10 najvišje 35 cm, ob 14.14 najnižje -57 cm, ob 21.00 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . . .70 Vogel..................70 Kranjska Gora.........50 Krvavec .............. 100 Cerkno...............100 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje .110 Civetta ................. 70 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............50 Trbiž...................80 Osojščica..............60 Mokrine..............110 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . .95 CELOVEC O -6/6 O GRADEC -S/6 TOLMEČ O -6/6 TRBIŽ O -10/2 o -14/2 KRANJSKA G. o TRŽIČ -9/S nr^ ČEDAD O VIDEM O -,/7 ^ -5/T ^ O PORDENON O KRANJ o-8/4 S. GRADEC CELJE -11/5 O MARIBOR O-11/5 PTUJ O M. SOBOTA O-6/3 LJUBLJANA -4/7 GORICA n° N. GORICA -7/6 N. MESTO -14/6 —2/T1 0 -3/6 POSTOJNA O ' ZAGREB -10/3 O KOČEVJE s^ . o O-7/4 REKA -6/5 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Ponoči Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, več Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER bo po nekaterih nižinah megla. oblačnosti bo v vzhodni Sloveniji. internet - Med najaktivnejšimi mednarodna skupina Anonymous Novi hekerski napadi na spletne strani po vsem svetu WASHINGTON - V teh dneh se je po vsem svetu odvilo več odmevnejših he-kerskih napadov na spletne strani vlad in drugih pomembnejših organizacij, na dan so prišle tudi informacije o doslej neznanih napadih v preteklosti. Mednarodna hekerska aktivistična skupina Anonymous je tako v torek sporočila, da je napadla spletno stran ameriškega varnostnega podjetja Combined Systems. Obtožujejo ga, da po vsem svetu dobavlja solzivec, ki se uporablja za to, da se razžene udeležence protestnih shodov. Njihove proizvode so uporabili tudi proti protestnikom v Egiptu. V okviru napada so po navedbah gibanja pridobili telefonske številke, e-po-štna sporočila, gesla in druge informacije o zaposlenih v podjetju Combined Systems in njihovih strankah. V podjetju se na to javno še niso odzvali, je pa bila stran podjetja v torek nedostopna. Novozelandski mediji pa so poročali, da je gibanje Anonymous že pred časom vdrlo v zasebni e-poštni račun novozelandskega zunanjega ministra Murraya McCullyja ter ga zlorabilo na ta način, da je z njegovega računa pošiljajo sporočila, v katerem so ga zasmehovali. V njegov račun so sicer vdrli že aprila lani, potem ko je Nova Zelandija sprejela zakonodajo za boj proti nezakoniti izmenjavi datotek in zagrozila z možnostjo odklapljanja tistih internetnih uporabnikov, ki bi redno kršili pravila na tem področju. Zaenkrat neznani hekerji so v zadnjih dneh napadli spletne strani ameriških upravljalcev borz Nasdaq in Bats. Napadi so povzročili občasno oteženo dosto-panje do napadenih strani, na samo trgovanje na borzah pa niso imeli vpliva. Ameriški časnik The Wall Street Journal pa je v torek razkril, da so heker-ji, ki naj bi delovali s Kitajske, s pomočjo več ukradenih gesel najmanj desetletje imeli dostop v sisteme zdaj že bankrotiranega kanadskega telekomunikacijskega podjetja Nortel. V tem času naj bi med drugim ukradli raziskovalno-razvojna poročila in e-poštna sporočila zaposlenih. V nedeljo je bila tarča napada tudi indijska stran ameriškega proizvajalca programske opreme Microsoft. Gre za Maska, ki simbolizira gibanje Anonymous njegovo maloprodajno stran v Indiji, napadla naj bi jo kitajska hekerska skupina Evil Shadow Team in pri tem prišla do osebnih uporabniških imen in gesel uporabnikov, ki so stran uporabili za nakup Microsoftovih proizvodov. Anonymous je sicer v zadnjem mesecu iz protesta nad različnimi ukrepi vlad ali drugih ustanov izvedel že več napadov po vsem svetu. V ZDA so denimo napadli med drugim spletno stran obveščevalne agencije (CIA), pa tudi zveznega preiskovalnega urada (FBI) in ministrstva za pravosodje. Pri napadu na strani slednjih dveh je šlo za odgovor na zaprtje spletne strani za izmenjavo datotek Megaupload. Ustanovitelja strani Kima Dotcoma in tri sodelavce so aretirali na Novi Zelandiji. Z napadi na spletne strani grškega premiera, finančnega ministrstva in policije podpirajo tudi prebivalce Grčije, ki v teh dneh protestirajo proti predvidenim ostrim varčevalnim ukrepom. Napade izvajajo tudi v Sloveniji. Doslej je napadla med drugim spletne strani Nove Ljubljanske banke (NLB), Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), več slovenskih političnih strank, Občine Ljutomer in združenja Sazas, pa tudi vladni portal predlagam.vladi.si in spletno stran probanka.info. Anonymous z napadi na spletne strani v Sloveniji pritiska na slovenske oblasti, naj podobno kot že nekatere druge države članice EU zamrzne postopek ratifikacije spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta). Državam, ki so se odločile za zamrznitev postopka ratifikacije, naj bi se včeraj pridružila tudi Bolgarija. Predstavnica za medijsko svobodo v Organizaciji za evropsko varnost in sodelovanje (Ovse) Dunja Mijatovic je medtem v torek v pismu predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu opozorila, da lahko Acta v sedanji obliki negativno vpliva na svobodo izražanja ter prost pretok informacij v digitalni dobi. Acta bi po njenih besedah omogočala, da bi ponudniki internetnih storitev imetnikom pravic intelektualne lastnine razkrivali osebne informacije domnevnih kršiteljev teh pravic brez sodnega naloga ali pravice do pritožbe. Zato poziva Evropski parlament, da pri obravnavi sporazuma upošteva vse pomisleke in možne posledice predvidenih rešitev. (STA) bruselJ - Ob srbskem dnevu državnosti Manneken Pis v srbski narodni noši BRUSELJ - Bruseljski simbol, kipec slavnega dečka, ki lula, znanega tudi pod imenom Manneken Pis, so včeraj ob srbskem dnevu državnosti oblekli v srbsko narodno nošo. Na slovesnosti ob tej priložnosti pa so povabljenim, številnim turistom in radovednežem brezplačno ponudili srbsko slivovko. Sprva je bilo mišljeno, da bi slavni deček, ki običajno lula vodo, tokrat lulal srbsko žganje, a zaradi mraza sistem ne deluje. Na veliko zadovoljstvo premraženih ljudi so zato žganje postregli kar pred fontano. Slovesnosti na trgu, kjer stoji ta bruseljska turistična znamenitost, se je udeležil srbski veleposlanik v Bruslju. Ta je ob tej priložnosti dejal, da je Srbija poklonila Manneke-nu Pisu šumadijsko nošo, v katero bo bruseljski deček odet dvakrat letno. Deček sicer enkrat letno brezplačno toči pivo, in sicer na dan zaščitnika belgijskih pivovarjev, ki je, kot pravi legenda, v času kuge rešil tamkajšnje prebivalstvo z nasvetom, naj ne pijejo okužene vode, ampak le pivo. Mannekena Pisa sicer nekajkrat mesečno oblečejo v različne noše in kostume, ki jih mestu podarijo tuji državniki na njihovih obiskih v Belgiji. Dijaki ameriške šole plačani za prihod v šolo WASHINGTON - Dijaki srednje šole v mestu Cincinnati v ameriški zvezni državi Ohio bodo plačani za svojo navzočnost v razredu. Za to, da bo v šolo prihajal vsak dan, da bo točen in da ne bo motil pouka, bo vsak učenec v starosti 14 let na teden prejel deset dolarjev, tisti v starosti 16 let pa 25 dolarjev. Nov projekt, za katerega so zbrali 40.000 dolarjev zasebnih sredstev, so začeli, da bi pomagali dijakom, ki dosegajo slabše rezultate in imajo le malo možnosti, da uspešno končajo šolanje, je povedal Ken Furrier, ki je na čelu srednje šole Dohn Community. "Ponovno jih hočemo spraviti na pravo pot, da bodo lahko zaključili šolanje," je dejal Furrier in pojasnil, da se devet od desetih dijakov sooča s finančnimi težavami, samo eden od petih živi s starši, številni delajo, več deklet pa ima že otroke. "Za mlade z delavskih območij šola ni prioriteta," je povedal Furrier in dodal, da učenci, ki pridejo k pouku le občasno, ne morejo slediti in razumeti snovi, to pa jim vzame še preostali pogum. V srednjo šolo Dohn Community je vpisanih 170 dijakov. Njihovo navzočnost pri pouku želijo s 77 odstotkov zvišati na 94 odstotkov. Lani je šolanje uspešno končalo le okoli 14 odstotkov dijakov zadnjega letnika. Zaradi uvedbe novega ukrepa je ta ponedeljek v šolo že prišlo pet odstotkov več učencev od povprečja. "Če se bo odstotek naslednji teden povečal na osem, potem pa na deset, pomeni, da smo na pravi poti," je dejal Furrier. (STA)