Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezr »ki Din 1 50. TRGOVSKI Ir .T Časopis za trgovino, Industrijo * Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje ' 45 D, mesečno 15 D j, za pol leta 90 D, za četrt leta LETO VI. LJUBLJANA, dne 16. avgusta 1923. Svečana otvoritev industrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru. Ob krasnem vremenu, s trgovsko točnostjo se je pričel slovesni akt otvoritve tretje razstave ozir. L Indu-strijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru. Mesto nam ne dopušča, da bi se že danes pečali z izvajanji posameznih govornikov, zato pa jih hočemo o prihodnji priliki podrobneje obravnavati. To velja zlasti o pozdravnem govoru g. predsednika Križniča, katerega odkrita beseda na naslov Narodne banke in tistih merodajnih krogov, ki zapostavljajo industrijo ob severni meji, je žela splošno odobravanje. Isto velja tudi glede konkretno izraženih želj g. pu-kovnika Miladinoviča in g. župana Grčarja. Goste je pozdravil, kakor je zgoraj razvidno, generalni ranvatelj lesne industrijske družbe »Drava« g. Alojz Križnič, kot predsednik glavnega odbora oziroma izložbene uprave. V svojem govoru se je poklonil tudi •Najvišjemu pokrovitelju, katerega je zastopal g. pukovnik Miladinovič, komandant mesta Maribora. Iz vrst gostov so na Najvišji naslov zaorili navdušeni živijo klici. Svoj vzneseni govor je zaključil z udanosinim pozdravom na vladarsko hišo in Najvišjega pokrovitelja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra L, k čemur so sledili iskreni živijo klici. Nato je pozdravil imenoma navzoče goste. — G. pukovnik Miladinovič se je kot namestnik pokrovitelja Nj. Veličanstva kralja častno izrazil o velikem pomenu razvoja naše domače industrije ter izrazil željo, da se naša domača industrija emancipira od tujega kapitala. Končno je razglasil vzorčno izložbo kot otvorjeno. Zopet so zaorili trikatni živijo klici na naslov Nj. Veličanstva, nakar je godba glasbenega društva »Drava« in-tonirala državno himno. Zupan g. Grčar je v kratkih besedah proslavljal delo, izrazil čestitke prirediteljem ter željo, da naša industrija in obrt na potu napredka zgradi bodoči veliki Maribor. G. dvorni svetnik dr. Marn je v zastopstvu zadržanega ministra za trgovino in industrijo in kot šef oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani izrazil čestitke od- Maribor, 15. avgusta 1923. boru na krasnem vspehu in želel velikemu delu tudi vsestranski vspeh. »Živela tretja Industrijsko - obrtna vzorčna izložba!« S tem pozdravom g. dvornega svetnika je bil oficijelni akt otvoritve zaključen. Vabljeni gostje so med drugimi bili gg.: šef pokrajinske uprave, veliki župan dr. Friderik Lukan, dvorni svetnik dr. R. Marn, Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornice, zastopnik občinskega sveta Ljubljana podžupan dr. Stanovnik, občinski svetnik Moškerc in Fran Orehek, za delegacijo ministrstva financ nadsvetnik Špindler, za poštno upravo nadsvetnik Vrbajs, generalni konzul ČSR dr. Beneš, za obrtno organizacijo za dolenjsko obrtništvo Ogrič, Novomesto, dr. Ogrizek, občinski svetnik, Celje. - Od domačih vabljenih gostov pa gg.: knezoškof lavantinski dr. Andrej Karlin, župan Grčar, okrajni glavar dr. Lajnšič, namestnik velikega župana dr. Pfeifer, dvorni svetnik dr. Toplak, dr. J. Leskovar, predsednik okrajnega zastopa, za vojaško oblast pa poleg že omenjenega pukovnika več štabnih oficirjev. Ogled razstave. Po izvršenem oficijelnem aktu so si gostje pod vodstvom glavnega odbora ogledali razstavo, nakar je bil vstop dovoljen tudi občinstvu. Gostje, zlasti Ljubljančani so bili polni priznanja ter presenečenja ne samo nad obsegom, nego tudi nad mestoma nepričakovano vzorno prireditev. Posebno pa je imponiral oddelek vrtnarjev in v njem specijelno prekrasen »Vrt« Džamonja i dru-govi. Knezoškof dr. Karlin se kar ni mogel ločiti od res čarobnega vrta. G. Džamonja je g. knezoškofu predstavil tudi druge vrtnarje tovariše: Požarja, Mevljo, Vaudo (Ptuj) in Jemca. Z opisom razstave same pričnemo v prihodnji številki. Za danes se omejimo na nekatere splošne pripombe. Predvsem naj izrazimo tudi iz naše strani naše čestitke celokupnemu odboru — in ker se je ob svečanem aktu proslavljalo resnično delo, nam nalaga dolžnost, da pre- Dr. R. Marn : Po našem morju. (Nadaljevanje.) Senj, nekdanje gnezdo morskih roparjev, ima znamenitejšo prošlost nego sedanjost. Velikanska skladišča kažejo o nekdanji cvetoči trgovini, dočim životari danes Senj od tranzitne trgovine z zaledjem, ker ima z Liko jako ugodno zvezo potom dobre ceste. Senj ima tudi tobačno tovarno in tvornico testenin. Sprejem v Senju je bil prav prisrčen z godbo in cvetjem in mesto vse v zastavah. Ogledali smo si stolnico s starimi umetninami ter na višini stari Nehaj grad ter odpluli dalje pod Velebitom. Na desni strani nas je pustil otok Krk, dalje otoki Prvič, Gol in Rab. Dalj časa nato nas se je držal otok Pag in zavili smo, ne da bi se ustavili, v Paški zaliv. Od daleč so nas v Pagu pozdravljali z zastavami, toda izpluli smo zopet iz zaliva in se približali dalmatinski obali. Omeniti moram, da nam pogled na obe obali, izvzemši vmes posejana mesta in sela, ni nudil dosti premembe, ker je vsa zemlja kra-fev.ta in nerodovitna, zato si tudi lahko mislimo, da je prebivalstvo v hrvatskem Primorju in no otokih siromašno, ker živi večinoma le od ribarstva in plovitbe po morju. Dalmatinska obala se nam je takoj v početku zdela bolj zelena in obraščena in čim dalje proti jugu rodovitnejša. V hrvatskem Primorju smo videli le redko posejane majhne zelene oaze, v dalmatinskem pa čim pogostejše. Zavili smo v dolg zaliv, ki se imenuje Novograjsko morje, in med vijugastimi, sem pa tja tesnimi kanali dospeli v Novigrad, kot prvo naše prenočišče, Tu smo stopili prvič na dalmatinska tla. II. Novigrad nas je sprejel nad vse prisrčno. Postal je šele pred par meseci jugoslovanski — pripadal je vrnemo običajno formelnost ter poklonimo na srečno vspelem delu naše prvo priznanje neumorno delujočemu organizatorju vseh treh naših razstav, g. glavnemu tajniku Franju Kendi. Če si je kdaj ob takih prilikah kateri predsednikov zaslužil občudovanja vredno priznanje, da je ne le z besedo in nasveti, nego tudi z osebnim požrtvovanjem in delom se zamoglo tudi vresničiti delo organizatorja, to častno mesto moramo priznati g. predsedniku Al. Križniču. Ostalih res požrtvovalno sodelujočih gospodov se o priliki še spominjamo. Mi, ki smo to za žalostne razmere v Mariboru ogromno delo zasledovali iz početka, se naravnost čudimo, da smo bili priča današnjemu vspehu. Danes lahko izdamo dosedaj prikrito tajnost, da še s 1. julijem ni bilo niti 50 prijav, ker so proti tej razstavi delovale različne znane in neznane intrige. Že smo bili v strahu, da bo ves trud in vse že tedaj ogromne žrtve zaman. Toda g. predsednik in tajnik nista klonila glave, sedla , sta v avto in romala sta kakor apostola od kroja do kraja. Danes nepričakovani vspeh je njuno delo. Njun vzgled zasluži posnemanja za nevstrašna, energična dela. Ljubljančani so posebno občudovali prisrčno in vendar tehnično strokovno izvedeni načrt razstave. Od vnanjih gostov in obiskovalcev seveda nihče ne sluti, čegava vešča roka je vodila vse delo. To je nesporno zasluga g. inž. A. Dolenca, šefa kr. okrajne gradbene sekcije Ker so se želje uprave in razstav-ljalcev premnogokrat križale s stro- gi 0 D. — Plača in toži se v Ljubljani. ŠTEV. 95. kovnim okusom tehničnega vodje, si je le težko predstavljati mučni položaj za tehnično izpeljavo odgovornega g. inž. Dolenca. Kakor pa vidimo ob zaključku, se mu je posrečilo razne diference spraviti v harmonijo. Da opazimo kljub temu sem in tja nekatere nedostatke, temu ni kriv tehnični vodja, še manj pa uprava, nego razstavijalci sami; zlasti oni, ki so še le v zadnjem trenutku prijavili udeležbo, oziroma pripeljali svoje blago. Starodavna »grajska vrata«, ki vzbujajo toliko pozornosti, so po načrtu delo g. inž. Dolenca, po izvršitvi pa delo domačega tesarskega mojstra g. F. Špesa. S tem sta ta dva izpolnila vrzel v gradbeni razstavi naših stavbenikov,- od katerih so samo trije (inž. dr. Kasal, Accetto in dingovi ter Kiffmann) našli smisel in podvzetnost za razstavo, dočim so ostali podlegli nacijonalnim in konkurenčnim intrigam. Če bi cel Maribor slišal laskavo priznanje vnanjih gostov o razstavi in če bi se bolje zavedal svojega ponosa za tako razstavo in takta gostoljubja napram vnanjim gostom, bi mora! danes plapolati ves Maribor v narodnih ali vsaj državnih zastavah. Upamo, da bo Maribor kar je zamudil za otvoritev, izpopolnil naslednje dni. Za danes tudi mi zaključujemo z vzklikom g. dvornega svetnika dr. Marna, želeč velikemu delu, velikega vspeha: Živela indu-sfrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru! Smeri naše trgovinske politike. V pondeljek dopoldne je novi minister trgovine in industrije g. dr. Kojič sprejel zastopnike časnikarstva katerim je obrazložil smeri, katerim bo sledila naša trgovinska politika. Pri razgovoru o poslih v trgovinskem resoru je izjavil, da so posli popolnoma zapuščeni. Ministrstvo trgovine in industrije ni imelo lastnega ministra, zato sta trgovinska politika in ravno tako tudi industrijska zelo zanemarjeni. Finančne probleme ne more rešiti finančni minister sam. Pri rešitvi teh problemov morajo aktivno sodelovati minister za kmetijstvo in vode, kakor tudi minister trgovine. Ko bomo dvignili naš izvoz loko, da se bo Povpraševalo po dinarju, tedaj bo naše valutno vprašanje rešeno. - Prevzel sem posle ministrstva je dejal dr. Kojič, baš pred izvozno s e z o n o, za katero nisem našel uprav nobenih priprav. Določen je izvozni kredit v iznosu 150 milijonov dinarjev. Po mojem mnenju je to premalo, skušal bom, da se iznos na vsak način poviša. Koj po mojem na-slopu sem napravil korake, da se zagotovijo transportna' sredstva za izvoz in posrečilo se mi je sporuZnmno z ministrom saobračaja, da dobimo inozemske vagone v najem, ker je boljše, da plačamo za luje vagone najemnino, nego da ne bi mogli izvozniki dobiti na razpolago potrebno število vagonov. — Najvažnejši je namreč tretji coni — in naša družba je bila menda prva, ki je po osvo-bojenju došla v ta kraj. Celo mesto je bilo zbrano na obali, v prvi vrsti Sokoli. Ko smo se izkrcali, so nam Prijateljsko stiskali roke, zlasti pri-Prosti ribiči. Povedali so nam, da nnajo nekaj malega vinogradov in pljkovih dreves (masline) za pridelovanje olja. Novigradski zaliv je bogat na ribah in se polovica ljudi Peča z ribarstvom, toda nimajo odjemalcev, ker jim je glavno odjema-lišče — Zader — zaprt. Zader leži namreč v bližini in je zvezan z No-vigradom po dobri cesti na suhem, kakor na morju. Povabili smo zvečer predstavnike občine na krov in Prišli so s sokolskim tamburaškim zborom. Precejšnjo vsoto smo izletniki zbrali pri tej priliki za siromašno deco mesta. .Omeniti moram značilnost, da je bilo mesto v samih državnih zastavah in da so pri pozdravu in odhodu doneli le vzkliki: Živela Jugoslavija, dočim so v Senju visele le hrvatske zastave. V Dalmaciji smo celo pot spoznavali le Jugoslovane, oziroma pripadnike državnega edinstva, videli smo šele tu, kaj je žarko in pravo domoljubje. Drugo jutro smo pluli mimo kraja, ki je iztrgan iz našega državnega telesa — mimo Zadra, te velike rane lepe Dalmacije. Mesto je lepo, toda prometa nismo videli ne v mestu samem, ne v luki, kjer je le par jadrenic mrtvo ležalo. Žalostni v srcu smo vsi na krovu gledali na to bolečo rano naše domovine. Od važnejših krajev, mimo katerih smo se vozili, mi je omeniti Biograd, v katerem so svojčas kronali hrvatske kralje, a nima danes nikakc važnosti kot tradicijo iz prošlosti. Skoro nato smo uzrli ves z zelenjem okrašen velik parnik, za katerim je plula večja torpedovka. Bil je »Karadjordje«, na katerem se je vračala naša kraljica Marija in njena mati rurnunska kraljica z obiska v Dalmaciji. Živahno smo vzklikali in pozdravljali z robci parnik in tudi od tam so nam odzdravljali. (Dalj« sledi.) i z v o 7. pšenice, ki je rodila prav dobro, tako da smo v stanu konkurirati i glede kvalitete i glede kvantitete. Toda, ker je bila ludi v Ameriki in Avstraliji žetev zelo dobra, bomo imeli na tujih tržiščih težko konkurenco. Da bomo mogli vzdržati to konkurenco, je ne-obhodno potrebno, da znižamo izvozno carino, ki znaša sedaj 60 Din za 100 kg. Glede znižanja izvozne carine sem že podvzel vse potrebne mere. Glede izvoza sliv bomo imeli letos velike težave, ker smo zbog nemarnosti nekaterih nesolidnih izvoznikov izgubili več tržišč na Angleškem, kamor so v preteklem letu poslali slive zelo slabe kvalitete. Isto velja tudi za nekatera tržišča na Holandskem. Pričakovali smemo, da bomo izvozili nekaj shv v Ameriko. Dasi ima Amerika to leto dovolj sliv, je vendar verjetno, da bomo našli tam dobro tržišče za naše slive, katere bo Amerika predelala in potem zopet izvozila. Glede izvoza sliv v Ameriko sem že konferiral s strokovnjakom dr. Stojkovičem, uradnikom ministrstva potjoprivrede. Čez par dni skličem konferenco interesentov, s katerimi bomo končno rešili vprašanje izvoza sliv. O trgovinskih konvencijah je novi minister izjavil: »V interesu naše izvozne trgovine je, da čim prej sklenemo trgovinske pogodbe z državami, s katerimi bomo v stalnih gospodarskih stikih. Konvencija s Poljsko je pred skupščino. Pozneje se bodo sklenile slične konvencije s Češkoslovaško, Francijo in z vsemi državami, s katerimi nas vežejo trgovski interesi. Do danes nismo mogli tega napraviti, ker nismo imeli stalne tarife. Scdai sc pa tarife že izdelujejo. Pregovori z Italijo niso še začeli, toda bodo v najkrajšem času. Glede uvoza industrijskih izdelkov imamo, kakor vse kaže, politiko zmernega protekcionizma. To politiko bomo obdržali tudi nadalje vkolikor bo potrebna. Onemogočati moramo uvoz onih predmetov, kateri škodijo naši produkciji. Nahajamo domača podjetja, katera proizvajajo dobre predmete, ki se morejo glede kvalitete meriti z najboljšimi produkti drugih držav, toda inozemski produkti so cenejši. Za osnovanje novih bank in podjetij moramo privabiti tuji kapital. Dosedanji sistem nacionalizacije se ni izkazal kot najbolji, ker se nacijonalizacija ni mogla izvršiti. Nacijonalizacija je bila fiktivna, kajti tuji kapital je ostal pod domačimi imeni. Dotok inozemskega kapitala je potreben, toda mora se ga držati pod kontrolo. Kar se tiče bank, sem že dal bančnemu oddelku na-redbo, da izvrši revizijo vseh bank. Zadnja afera v ministrstvu trgovine in industrije, ki se tiče poneverbe pol milijona dinarjev, se naj-slrožje preiskuje. Koj po prevzemu ministrstva sem podpisal akt, na podlagi katerega sem odpustil iz službe g Stojanoviča, računovodjo v ministrstvu, ki je mojemu predniku ministru dr. Velizarju Jankoviču predložil v podpis akt, na podlagi katerega se je dovolila njegovi ženi nagrada v iznosu pol milijona dinarjev. Po mojem mnenju se vodi preiskava prepočasi. Kolikor je meni znano, se Stojanoviča do sedaj še ni našlo. Denar ministrstva trgovine in industrije, katerega se dobilo od inozemske trgovine že v letu 1919 v iznosu 7,000.000 dinarjev, sem sedaj dvignil iz neke banke, kjer je bil naložen in nosil samo 3% obresti. Uporabil se bo v koristnejše svrhe«. Glede sejmov je minister izjavil, da ga je sejem v Novem Sadu v mnogem iznenadil. Ako mu bodo posli dovolili, bo obiskal tudi razstavo v Mariboru in velesejem v Ljubljani. Uradniško vprašanje. Akcijski pododbor drž. nameščencev, železničarjev in upokojencev v C... razpošilja v zadnjem času dopise raznim gospodarskim in pridobitnim krogom s prošnjo, da bi ti podprli z denarnimi prispevki akcijo za izvedbo pokreta, katerega namen naj bi bil zboljšanje njihovega gmotnega položaja in pa ozdravljenje sedanjih razmer, pod katerimi trpi vsa javnost in njene naprave. Akoravno se mora vsakemu poštenemu človeku v resnici zasmiliti bedno stanje, v katerega so pognale razmere državnega nameščenca, vendar moramo biti odločno proti vsakemu pokretu, ki bi hotel uporabljati v dosego svojega namena brezobzirna sredstva. Povdarjaii moramo to posebno radi katastrofalnih posledic, katere bi lahko povzročila taka akcija, ako bi akcijski odbori v svojih sklepih ne imeli dovolj prevdarka in skrajne prizanesljivosti. Vsled tega se torej tudi za tako podvzetje ne more priporočiti zbiranje gmotnih sredstev, ker bi bila ta event. vporabljena za namene, katerih udejstvitev bi povzročila državi preobčutno škodo in jo za-mogli tirati v propast in pogubo. Osvedočiti pa moramo, da je položaj državnega uslužbenstva, železničarjev, upokojencev itd. postal danes tak, da je na ugodni rešitvi tega vprašanja zainteresiran vsak poedinec in naj si pripada katerimkoli slojem. Na zboljšanju stanja pa je intere-sovana v prvi vrsti država kot taka, kajti če odpove splošno uslužben-stvo, postane nedogledni kaos, kateremu bi neizogibno sledile tudi nedogledne posledice. Povdarjamo, da stojimo na stališču, da mora biti uradnik in javni nameščenec v obče neodvisen, ker samo neodvisen uradnik je pogoj dobre državne uprave. Pridobitni trgovski in industrijski krogi — posebno v Sloveniji — pla- LISTEK. Gustav Freyiag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Tako je Fink zavlekel zabavo čez polnoči, končno se je morala Rozalija vsesti h glasovirju, nato pa je tudi on sam s prsti preletel tipke in pri tem zapel neko divjo špansko pesem. — Ko sta se gosta odstranila, je bila rodbina očarana. Rozalija je hitela takoj zopet h glasovirju in skušala ponoviti tujo Finko-vo melodijo ; mati ni mogla dosti prehvaliti odličnega moža; tudi zanemarjeni oče je bil navdušen in v prijetnem vinskem razpoloženju in je neprestano ponavljal, da mora ta bogati dedič tehtati čez milijon. Celo na Bernardovo nedolžno dušo je napravil ta spretni mož silni utis. Zdelo se mu je sicer včasih, da se Fink pri svojem govorjenju norčuje iz njega in iz drugih domačih, vendar je bil premalo izkušen, da bi mogel to popolnoma doumeti; potolaži! se je s tem, da spada tako s edenje k bistvu izkušenih ljudi. Le Anton je bil nezadovoljen s čujejo dovolj visokih davkov in pa drugih državnih prispevkov, da imajo pravico zahtevati od države, da ta svoje nameščence tudi pošteno plača. Potrebni povišek začasnih dra-ginjskih doklad do višine eksistenčnega minimuma se uradništvu mora osigurati in je 20—25 % povišanje dohodkov — in to še le na podlagi proračuna za leto 1924 — docela nezadostno. Ako se je našlo kritje za vojaški zakon, ki pomenja poleg dosedanjih visokih izdatkov plus za 195 milijonov dinarjev, je mrvica poviška za državne nastavljence naravnost nerazumljiva in smatramo, da z uzakonjenjem pragmatike uradniško vprašanje še povsem ni rešeno dotlej, dokler narodna skupščina v jesenskem zasedanju ne popravi to, kar je v ravnokar končanem zasedanju zagrešila. Naj si bodo v tem oziru državni nameščenci v svesti, da jih v njihovem stremljenju za preuredbo svojega nevzdržnega položaja spremljajo najgorkejše simpatije slovenskih pridobitnih krogov, ki so tudi pripravljeni s svojim vplivom nuditi najizdatnejšo pomoč, katera jim bode gotovo potrebna, da izvojujejo legalnim potom potrebno zboljšanje. Apeliramo torej na državne nameščence, da naj nikar z nepremišljenimi koraki ne podirajo to, kar smo skupno z muko in trudom tekom petih let dogradili, ker bi sicer razvaline pokopale tudi njih same. Iz poštnega pravilnika. Pravica naslovnika do razpolaganja s poštno pošiljko pred dostavo. Pred dostavo pošiljke razpolaga lahko naslovnik z njo takole; 1. lahko zahteva, da se pošlje pošiljka za njim v kak drug kraj, kar mora pošta vselej storiti, če ni zapisal pošiljatelj na pošiljko, da se ne sme pošiljati za naslovnikom, ali če ni zahteval, da se pošlje pošiljka njemu nazaj; 2. lahko zahteva od pošiljatelja s posredovanjem naslovne ali sprejemne pošte, da zniža ali da sploh črta odkupni znesek pošiljke, in 3. lahko zahteva, da se poste-restante pošiljke, ki so nanj naslovljene, dostavljajo v določeno stanovanje. Če želi naslovnik, se pošlje za njim znesek navadne ali brzojavne nakaznice tudi brzojavno. Strošek za to se odbije od nakazniškega zneska. Naslovnik lahko zahteva samo od dostavne pošte, da se pošlje pošiljka za njim ali da se mu dostavi poste restante naslovljena pošiljka v stanovanje, znižanje ali črtanje odkupnega zneska pa lahko zahte- va pri dostavni ali pa pri sprejemni pošti. Zahteva mora biti vedno napisana. Kadar zahteva naslovnik, da se pošlje pošiljka za njim, stori to pošta samo tedaj, kadar ji je naslovnik osebno znan ali če se zadostno izkaže in pismeno zaveže, da bo plačal vse iz tega nastale stroške. Če predloži naslovnik svojo zahtevo pri kaki drugi pošti in ne pri naslovni, mora napisati prošnjo in dokazati svojo istovetnost. Pošta potrdi na prošnji, da je izkaznica o istovetnosti pravilna in jo pošlje dostavni pošti. Dostavna pošta upošteva samo na ta način predložene zahteve. Če zahteva naslovnik pri naslovni pošti, da se pošlje za njim na pošto že došla pošiljka, mora pristojbino vnaprej plačati. Če pošiljka še ni došla ali če predloži naslovnik svojo zahtevo s posredovanjem kake druge pošte, plača pristojbino naknadno pri dostavi pošiljke. Če zahteva naslovnik, da se odkupni znesek zmanjša ali črta, mora plačati enake pristojbine, kakor pošiljatelj. Obdolžitev šefa, da je nesposoben za gotovo trgovsko podjetje, je razlog za takojšnjo odslovitev uslužbenca. (Trgovsko sodišče.) Kot toženčev potnik imel je toži-telj 3000 Din mesečne plače, poleg vožnje po železnici v II. razredu, dnevnice po 120 Din in posebej še od izvršenih kupčij 2% provizije. Odpovedna doba ni bila posebej pogojena. Dne 21. marca 1923 je toženec to-žitelja brez odpovedi odslovil. Vsled te, po njegovi trditvi, neopravičene odpovedi je tožitelj zahteval od toženca, opirajoč se na tozadevne določbe zakona o trgovskih pomočnikih, mesečno plačo za zakonito odpovedno dobo, namreč za mesec april, maj in junij v znesku 9000 Din in 45 dnevnic v znesku 5400 Din, glede dnevnic trdeč, da bi bil v tem času vsaj 45 dni na potovanju. Toženec je ugovarjal, da je bil k odslovitvi upravičen. Prizadeval si je namreč, da bi izposloval od dunajske tvrdke M. H. G. poveritev prodaje njenega blaga v komisiji v Zagrebu. Z dopisom z dne 14. marca 1923 mu je pa dr. I. z Dunaja sporočil, da mu je ravnatelj tvrdke M. H. G. povedal, da ga je tožitelj vprašal, če bi tvrdka mesto tožencu raje njemu dala bakreno blago v komisijsko prodajo v Zagrebu in da je to utemeljeval s trditvijo, da toženec nima za to potrebnih zmožnosti. Ko je toženec sprejel to sporočilo, je tožitelj a takoj odslovil. svojim prijateljem in mu je na poti domov to tudi povedal. »Ti si celi čas sedel kot lipov bog«, je odvrnil Fink, »jaz sem zabaval ljudi, kaj hočeš torej več? Če bi ti bilo mogoče splaziti se zdaj neopaženo nazaj v hišo, tedaj bi videl, kako slavo mi pojejo vsi. Noben človek ne more zahtevati več, nego, da se z njim ravna tako, kot njemu samemu najbolj prija«. »Po mojem mnenju se mora ravnati z njim tako, kot zahteva lastna izobrazba. Ti pa si se obnašal kot kak lahkomišljen plemenitaš, ki namerava jutri pri starem Ehrenthalu najeti posojilo.« »Naj bom torej lahkomišljen«, veselo zakliče Fink. »Morda hočem tudi jaz najeti posojilo pri Ehren-thalovi hiši. Zdaj pa nehaj s svojimi pridigami, in pojdiva spat«. * * * Nekoliko dni nato se je proti večeru spomnil Anton, da je obljubil mlademu učenjaku neko knjigo. Ker je Fink že pred eno uro odšel z doma in je vzel s seboj Antonov površnik, kar je tudi drugače večkrat storil, se je zavil Anton v Finkov plašč, ki je ležal v njegovi sobi, in odhitel proti Ehrenthalovi hiši. Stopil je pred bela vrata in ravno nameraval potegniti za zvonec. Na njegovo največje začudenje pa se vrata brez šuma odpro, in skozi nje se splazi neka zastrta postava, ki ga prime za roko in s tihim glasom pravi: »Pridite hitro, že dolgo vas pričakujem«. Anton je spoznal Ro-zalijin glas. Stal je onemel kakor steber in odgovoril z začudenjem, ki si ga lahko predstavljamo v takem položaju: »Gospodična, najbrž ste se zmotili«. S pridušenim krikom je šinila mlada dama po stopnjicah navzdol, in Anton ni nič manj prestrašen stopil v Bernardovo sobo. V svoji zmedenosti je pozabil odlo-ložiti plašč in kratkovidni Bernard ga je nagovoril z gospodom Finkom. Strašna sumnja se je tedaj pojavila v njegovem srcu, hitro se je poslovil od Bernarda in v strahu in nevolji odnesel nesrečni plašč domov. — Finka je torej pričakovala lepa Ehrenthalova hči! — čim dalje je čakal Anton na odsotnega prijatelja, tem bolj je rastla njegova nevolja. Končno je zaslišal Finkov korak na dvorišču in in mu odhitel s plaščem nasproti. Kratko je povedal, kar se mu je pripetilo in za- ključil z besedami: »Glej, zavit sem bil v tvoj plašč, in bilo je že temno; muči me grda slutnja, da je mene zamenjala s teboj, in da si ti na neodgovorni način zlorabil Bernardovo zaupanje«. »Glej. glej,« pravi Fink in zmaje z glavo, »zdaj vidimo, kako hitro je čednostni mož pripravljen ro6*®” kamenje na drugega človeka.^ Ne bodi otročji! Saj je vendar vec belih plaščev v mestu, kako moreš dokazati, da je bil ravno moj plašč tisti, ki ga je pričakovala. Potem pa mi dovoli še pripombo, da ni bilo tvoje obnašanje pri tem dogodku niti vljudno, še manj odločno, ampak bilo je skrajno klavrno. Zakaj nisi molčal in peljal gospodične po stopnjicah navzdol? In ko bi zmote ne mogel več prikrivati, ali bi ne bil mogel reči: ,Sicer nisem jaz dotični, ki ste ga pričakovali, vendar sem ravnotako pripravljen, dati življenje za vas, in tako dalje'.« »Ne premotiš me,« odvrne Anton. »Ne verjamem ti, da resnico govoriš. Ako si vse prav premislim, se kljub temu, da mi tajiš, ne morem otresti sumnje, da si bil ti pričakovani.« (Dalje sledi.) . Tožitelj je zanikal, da bi bil to ^toril, česar ga dolži v pismu dr. 1., izrecno je pa priznal, da bi tako dejanje opravičevalo takojšnjo odslovitev. Obrtno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in obsodilo tožitelja v Povračilo tožencu naraslih pravdnih stroškov. Razsodbo je utemeljevalo s tem, je dokazano, da je toženec res Prejel od dr. 1. pismo z dne 14. marca 1923, glasom katerega )e tozitel) označil nasproti tvrdki M. n. u. toženca za nesposobnega za opravljanje trgovskih opravil, za katera se je toženec pri tvrdki ravno po- lo je izdatna žalitev toženca, ki ga v smislu § 27, točka 6 zakona z dne 16. januarja, št. 20 d. z. opravičuje k takojšnji odslovitvi tožitelja. Toda tozitel j se je glasom navedenega dopisa dr. 1. ponujal, da bi on prevzel v komisijsko prodajo blago in obenem zastopstvo za Jugoslavijo in je torej skušal toženca tudi gmotno oškodovati. Po službeni pogodbi je imel pa tožitelj delovati sani o za tožencevo tvrdko, pa tudi v smislu § 271 točka 3, citiranega zakona, bi ne smel izvrševati samostojnega trgovskega podjetja, ali pa delati v službodajalčevi stroki trgovske kupčije na svoj ali tuj račun. Ker -to sicer upravičuje službodajalca k •takojšnji odslovitvi. Tožitelj je sicer tajil, da je pod-yzel pri tvrdki M. H. G. od dr. I. tožencu sporočene korake, vendar je pa bilo sodišče mnenja, da je že po pismu dr. 1. bilo toliko dokazano, da !e bil toženec v smislu § 27, točke 3 ™ 6 citiranega zakona, opravičen k takojšnji odslovitvi tožitelja, vsled cesar je tožbeni zahtevek zavrnilo. »rflDE ’«RRH I.....................~....................... ~1 Savič: Maša industrija ih obrti. (Nadaljevanje.) *4. Produkcija tekoče ogljikove kisline in tekočega kisika v naši državi. . Ogljikova kislina se uporablja za »zdelavo navadne in oslajene ier ^furnirane sodavice (pokalic), za Prirejanje kopeli z ogljikovo kislino prj produiwtske tovarne ogljikove kisline nizl za razkrajanje itd. Kisik se dobiva iz zgoščenega zračnega kisika z delno destilacijo na ta način, da se azot odvaja od kisika. Kot tekočina se kisik razpošilja v močnih jeklenih steklenicah. Pri nas se izdeluje kisik: 1. v morskem arzenalu Tivtu, v Boki kotorski za državno potrebo in prodajo privatnikom; 2. v železniški delavnici v Sarajevu za porabo delavnice same ; 3. v Koprivnici ga izdeluje delniška družba za kemično industrijo; 4. tovarna za dušik d. d. v Rušah v Sloveniji in 5. rudnik Ljubija za lastno potrebo za razstreljevanje. Ker se pa sedaj na dnevnem kopu ne dela, bi se lahko izdeloval za potrebe privatnikov. Obstoječe tovarne so za sedaj v stanju kriti potrebo države, ki za enkrat ni velika, a se bo vedno bolj in bolj razvijala. Potreba se bo razvijala i za avtogeno varenje, kakor tudi za razstreljevanje. Avtogeno varenje je za nas popolnoma nov posel, ki ga je treba potom posebnih tečajev upeljati med našim obrtništvom. Ravno tako je razkrajanje s pomočjo tekočega zraka popolnoma nov način in ga je treba potom tečajev upeljati, kjer bi se ljudje posebno izvežbali za ta posel. Odlična stran tega razstreljevanja je, da je 16 krat močnejši od dinamita in da se z njim prihrani denar, ki ga dajemo drugače za dinamit v inozemstvo. IDalje sledi.) Rama pisarniška lepila THE REX CO., LJUBLJANA. Trgovina. Informacijski biro pri trgovski zbornici v Sarajevu. Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu ustanavlja pri zbornici poseben informacijski biro, ki bi dajal Irgovske informacije posameznim tvrdkam o drugih, s katerimi želijo stopiti v trgovske stike. Zbornica je žc pričela nabirati materijal za to koristno novo uvedbo. Francosko - čehoslovaška trgovinska pogodba. Pričakuje se, da bo trgovinska pogodba med Cehoslovaško in Francijo že tekom druge polovice avgusta perfektna, vsekakor se dvomi, da bi mogla zbog tehničnih težkoč slopiti v ve-ijavo že 1. septembra 1. L, kakor se je to do zdaj trdilo. Cehoslovaško časopisje ni s pogodbo zadovoljno in izjavlja, da so rezultati, ki se jih je dosedaj doseglo, zelo nepovoljni z ozirom na uprav neznatne koncesije s strani Francije napram velikim francoskim zahtevam. Veliko važnost polaga praško časopisje na provizorični dogovor, glasom katerega je dovoljeno zahtevati izza 1. januarja 1924 revizijo pogodbe. Novi sejmi. Novi semnji so dovoljeni občini Dolenja vas pri Ribnici. Prvi se bo vršil 4. septembra, drugi pa 14. februarja, 30. maja, 5. julija vsako leto. Dovoljeni so kramarski in živinski sejmi. Prvi bodo imeli svoj prostor na vasi Dolenja vas, živinski pa na Hribu za šolo. Avstrija se interesira za albanski trg. Napori Avstrije, da se pridobijo zopet stara tržišča, se jasno kažejo v inicija-livi dunajske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki bo priredila v teku meseca oktobra t. J. v vseh glavnejših me-slih Albanije vzorčno izložbo vseh avstrijskih izdelkov. Albanska vlada je-obljubila vsestransko pomoč. Davki. Prizivna komisija za dohodnino. Na ponovno izraženo željo objavljamo danes seznam članov prizivne komisije, ki odloča o prizivih, vloženih proti dohodnini. Komisija obstoji iz 20 članov in 20 namestnikov. Od teh imenuje eno polovico pokrajinska uprava za Slovenijo in drugo polovico delegacija ministrstva financ v Ljubljani. — Pokrajinska uprava je imenovala v komisijo sledeče člane: 1. Milan Blas, veleposestnik, Sv. Barbara v Halozah; 2. Viktor Preglaj, župnik, Št. Lorene nad Mariborom; 3. Anton Rojina, mizarski mojster, Ljubljana; 4. Ivan Rus, trgovec z lesom, Loški potok; 5. Urban Horvat, kniigar, Novo mesto; 6. Ivan Rakove, tovarnar, Kranj; 7. Josip Benko, industrijalec, Murska Sobota; 8. Fran Modic, posestnik, Lahovo pri Blokah; 9. Albin Novak, trgovec, Maribor; 10. Mihael Kovačič, župan, Dobova pri Brežicah. — Namestnike . 1. Jernej Ložar, krojač, Ljubljana; niki. 1. Jernej Ložar, krojač, Ljubljana; 2. Dragotin Hribar, posestnik in gostilničar, Zagorje; 3. Gašper Budkovič, trgovec, Bohinjska Bistrica; 4. Blaž Re-žabek, gozdar, Konjice; 5. dr. Ignacij Malrierič, odvetnik, Črnomelj; 6. Ivan Kapus, trgovec z lesom, Celje; 7. Karol Ceč, vodja tiskarne, Ljubljana; 8. Anton Gerkman trgovec, Ljubljana; 9. Hinko Pogačnik, tvorničar, Ruše; 10. Ivan Levstek, posestnik, Rakek. - Delegacija ministrstva financ je imenovala sledeče člane: 1. Fran Bajič, višji finančni svetnik, Ljubljana; 2. Ivan Gajšek, trgovec, Ljubljana; 3. Viktor Kukovec, lastnik umetnega mlina, Ljutomer; 4. Viktor Moro, upravni svetnik zavarovalnice »Jugoslavija«, Ljubljana; 5. Anton Miiller, gostilničar, Stob pri Domžalah; 6. Ivan Podlesnik, posestnik, Koprivnica pri Kranju; 7. Ivan Ravnihar, trgovec, Celje; 8. Karol Stoviček, posestnik, Leskovec pri Krškem; 9. Ivan Vrhnjak, gostilničar in posestnik, Pameče pri Slovenjgrad-cu; 10 dr. Fran Tominšek, odvetnik, Ljubljana. - Namestniki: 1. Leopold Bučar, posestnik in gostilničar, Kostan-javica; 2. Ivan Grahor, posestnik, Hajdine- 3. dr. Erik Miihleisen, fin. svetnik, Ljubljana; 4. Josip Rajh, veleposestnik, Mota- 5. Rajko Mlejnik, nadzornik, Ljubljana;’ 6. Ivan Trampuš, trgovec, Metlika- 7. dr. Fran Pavlin, bančni ravnatelj, Ljubljana; 8. Fran Gale, veleposestnik, Bistra; 9. Josip Zurc, gostilničar, Kan-ciija; 10. Fran Žagar, uradnik trg. zbornice, Ljubljana. — Namestniki se kličejo v komisijo le za nadomestilo članov, ako so ti iz katrih koli upravičljivih razlogov zadržani se udeležili komisijskih razprav. Trgovsko Šolstvo. Trgovska gremijalna nadaljevalna šola v Kranju. V povojni dobi se je začela trgovina v Kranju nenavadno živahno razvijati. Obenem pa se je množilo tudi število trgovskih vajencev in vajenk, izmed katerih zlasti zadnje niso imele nikake prilike, da bi mogle izpopolnjevati svoje teoretično znanje, učenci pa so obiskovali že itak prenapolnjene razrede tukajšnje obrtne nadalj. šole. Po agilnosti članov trg. gremija in šolstvu izredno naklonjenega župana g. Cirila Pirca, otvoril se je v šolskem letu 1921 in 1922. L, v šolskem letu 1922/1923. II. razred trg. grem. nad. šole. Pouk vodi učiteljstvo deške osnovne šole v poslopju osnovne šole v Kranju in sicer ob četrtkih in nedeljah, vsakokrat od 8 do 12 ure, v prostem času pa so obiskovali učenci srbohrvaščino, kot neobvezen predmet. — Koncern šolskega leta 1922 in 1923 izkazuje vodstvo trg. grem. nad. šole v L razredu 33 (25 sposobnih, 6 nesposobnih in 2 nerazredovana), v II. razredu pa 16 (vsi sposobni) učencev in učenk. Vidovdanska razstava pismenih izdelkov je dokazala, da slede učenci s pravim razumevanjem in dovoljnim zanimanjem pouku ter izpopolnjujejo s pridnostjo vrzeli manjkave predizobraz-be. Meščani in okoličani so poselili razstavo v častnem številu in dali navzočim učencem moralno podporo, ustanoviteljem prepotrebne šole pa izrekli na la način priznanje za njihovo agilnost. Šola je pridobila v kratkem času obstoja lepo število strokovnih pa tudi leposlovnih knjig ter izpopolnila svoj inventar z najvažnejšimi predmeti. Zavedajoč se važne naloge, ki jo ima z ozirom na razvijajočo se industrijo in trgovstvo v Kraniu, je sklenil šolski odbor trg. nad. šole, da se otvori v solskem letu 1923/24 še III. razred in tako nudi učencem zaokroženo znanje. — Vpisovanje za šolsko leto 1923/24 se vrši v nedeljo, dne 30. septembra t. 1. od 9 do 12 ure dopoldan v pisarni vodje trgov, grem. nad. šole. Dosedanji učenci se morejo vpisati sami in prineso s seboj zadnje izpričevalo, novinci pa v spremstvu učnih gospodarjev, s seboj pa prineso odpustnice. Na tehnični srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1923/24 olvcrjeni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodskn šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in sirugarska mojstrska šola; 7. kiparska in rezbarska šola; 8. ženska obrlna šola; 9. javna modelirska šola in 10. štukaterski tečaj. — Vse podrobnosti glede vpisovanja, sprejemnih pogojev itd. so razvidni iz razglasa v Uradnem listu št. 72, z dne 4. avgusta 1923 in iz objave na razglasni deski v vestibulu zavoda, še potrebna pojasnila daje na zahtevo tudi ravnateljstvo šole. Denarstvo. Naše posojilo v Franciji. Komisija, določena za proučevanje od francoske finančne skupine predložene ponudbe za posojilo v iznosu 300.000.000 francoskih frankov, je izjavila, da so pogoji posojila pretežki za našo državo in da jih ne bo mogoče sprejeti. Francosko posojilo Belgiji. Agencija Havas javlja, da so francoske banke v zmislu dogovora, sklenjenega z belgijsko vlado, dale Belgiji na razpolago iznos 500 milijonov francoskih frankov. Promet Potnikom, ki potujejo s parobrodom v Dalmacijo! Parnik »Petka«, last Du-bravačke paroplovidbe, potuje iz Bakra v Gruž vsako soboto ob 18. uri in pristane tudi na Hvaru. Zvišanje železniških tarifov na Ogrskem. 21. t. m. stopi v veljavo novo zvišanje železniških tarifov. Osebni promet se zviša za 100, tovorni pa za 150 odstotkov. Tovorni brzovlak za Avstrijo. Z odo-brenjem prometnega ministrstva se zagrebško železniško ravnateljstvo pogaja z ravnateljstvom madžarskih železnic glede uspostavitve direktnega tovornega brzovlaka med našo državo in Avstrijo preko Madžarske. V tem vlaku bi se izvažalo edino le sadje in one živ-Ijenske potrebščine, ki se hitro pokvarijo. Hmelj. XVIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljarskih nasadov doma in drugod. — Zateč C. S. R., dne 10. 8 .1923. — Pri ugodnem vremenu prehaja v škropljenih nasadih cvet v kobule; tu in tam se rastlina tudi šele pripravlja na cvet. Za popolno okobuljenje bilo bi temeljito premočenje zemlje nujno potrebno, kar pa pri stanovitnem vremenskem značaju ni pričakovati; kvečjemu, da se bo zemlja povodom neviht nekoliko zmočila. Bolni in slabotni nasadi so se še bolj poslabšali in bodo brez pridelka. V mnogih nasadih se opazuje solnčni palež. — Upanje na novo letino se je v obče poslabšalo in bo množina letošnjega pridelka znesla komaj Ya lanskega. Z obiranjem bodemo pričeli šele zadnji teden meseca avgusta, tupatam tudi šele začetkoma meseca septembra. Novi hmelj bo najboljše kakovosti. Mrčes je ves izginil. Z ozirom na vse to je razpoloženje na trgu zelo čvrsto, cene pa rastejo od ure do ure. Hmelj iz leta 1922 se plačuje do 2600, oni iz leta 1921 pa do 2000 Kč za 50 kg. Povpraševanje prekoračuje ponudbe. Savez hmelj, društev. Dobava, prodaja. Donava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 27. avgusta t. I. druga ofer-talna licitacija glede dobave 780.000 kg ovsa. Prodaja stare vojaške opreme. Pri upravi oddelka za izradu vojne odeče v Skoplju se bo vršila dne 25. avgusta 1923 javna dražba stare vojaške opreme (obleke, obutve, posode itd.). * • * Pogoji in natančnejši podatki o gornjih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Otvoritev novosadskega velesejma. V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je vršila v Novem Sadu svečana otvoritev novosadskega Velesejma. Otvoritveni govor je imel gradski načelnik, dr. Žarko Stefanovič. Vlado so zastopali ministri dr, Stojadinovič, dr. Kojič in Krsta Mletič. Ministri so bili gostje pri dr. Gedeonu Dundjerskim in Kosti Mirosavljeviču. Opoldan se je vršil v hotelu »Kraljica Marija« intimni obed, ki so se ga udeležili predstavniki novosadske družbe. Lesene hiše na račun reparacij z Nemčijo. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo z neko veliko nemško tvrdko pogodbo za nabavo 3.000 lesenih hiš za naseljevanje v Južni Srbiji. Ministrstvo za socijalno politiko hoče nabaviti še nadalje večje število lesenih hiš za invalide in drugo prebivalstvo, ki mu je vojna porušila domove. Industrija Petrograda. Po začasni statistiki petrograjske sekcije statističnega osrednjega urada, posluje v Petrogradu 6331 industrijskih podjetij, kjer je zaposlenih vsega skupaj 126.705 oseb, med temi 109.480 delavcev in 17.270 uradnikov. Državna podjetja štejejo 107.386 nameščencev, privatna 12.652, zadružna pa 6.719. Vposiavitev trgovskih odnošajev med Poljsko in Finsko. V Varšavo sta prispela bivša finska miništra za trgovino Makhoncu in Prokope, ki jima je finska vlada dala nalog, da pripravita ugodna tla za sklenitev trgovinske pogodbe med Poljsko in Finsko. Tržna poročila. Živinski semenj v Mariboru. Zadnji živinski semenj dne 14. avgusta je pokazal zopet tendenco porasta cen, čeprav je bilo malo izvozničarjev, zato pa je bila kupčija tem živahnejša med domačimi, med njimi največ pa prekupčevalcev. Radi primerjanja diference med tem in predzadnjim sejmom, stavimo v oklepaju poleg nove prejšnje cene. — Debeli voli (v dinarski veljavi); 15. do 16.25 (12.50 do 14.50), poldebeli voli: 12.50 do 15 (11.50 do 12.25), plemenski voli 9.50 do 11. 50 (10 do 11.25), biki za klanje 12.50 do 14.50 (9.25 do 11.50), klavne krave 12.50 do 13.75 (12.75 do 14.50), plemenske krave 10 do 12.50 (10.50 do 12.50), krave za klobasarje 8.25 do 9.25 (8 do 10.25), molzne in breje krave 9.50 do 12.50 (10.50 do 14.50), mlada živina 9.75 do 14 (11.75 do 13). Kakor razvidno gre tendenca povišanja pri boljši živini, torej na račun izvoza. Prignalo se je 7 bikov, 148 volov, 389 krav in 6 telet, skupaj 550 glav. Mesne cene. Podraženju živine na sejmu je že preje sledilo tudi podraženje mesa v podrobni prodaji. Nove cene so zopet iste, kakor so bile pri največji draginji in sicer: goveje meso 1. 25 do 27, II. 24 do 25, telice, krave in biki 21 do 22, telečje meso l. 27.50, II. 24 do 25. BERSON je in ostane najboljša vrsta. Varuje čevlje, je najcenejši in trpežnejši od kože. — Zahtevajte od Vašega čevljarja, da Vam pritrdi Berson gumijeve pete in gumijeve podplate! Vafelne in Karlovarske oblate, najfinejše čajno pecivo, čisti štajerski malinov sok priporoča Ivan Pelikan I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA Maribor, Gosposka ulica 25. TrniMa in lita Mila pri lastniku : Iz velikimi stavbami ter pripravnim stavbi-ščem za večjo tovarno. Tako tudi primerno -stavbišče za delavsko kolonijo. poleg glavnega kolodvora Maribor, pripravna za hotelsko podjetje, kakor tudi za vsako -drugo obrt. zraven kolodvora, 7. velikimi delavnicami ter stavbiščem za industrijsko podjetje. v sredini mesta, na najbolj prometnem kraju, več poslopij z velikimi prostori, več kleti ter prostrano dvorišče, pripravno za za vsako "velepodjetje, se ugodno proda. Vpraša se Mr. bdi testa S. 3. Hotel in restavracija vedno na razpolago sobe za tujce. — Prvovrstna kuhinja srbska in primorska. jedila ob vsakem času. Prvovrstni vina. Delniško in Gotzovo pivo. Sprejemajo se abonenti po zmerni ceni. — Postrežba točna, cene solidne. — Z e obilen obisk se priporoča FRANJA JEZ, Maribor. KAMENIT TOVARNA UMETNEGA ŠKRiLJA IN ELEKTRARNA. DRUŽBA Z.O.Z. LA ŠKO Slovenija Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost. Cenejše kakor ilovna opeka. Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz KAMENIT A = ETERN1TA. Odpadki usnja gumija starih kovin (železa, bakra i. t. d.) se kupijo teli vagoni za eksport Oferte v dolarjih pod št. 55 na upravo Trg. lista Trgovskega pomočnika mešane široke, dobrega manufak-turista ter zanesljivo moč • v v se isce pri tvrdki Pavel Minarik trgovina z mešanim blagom Vuhred ob Dravi Priporočamo: I! Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele 7.a vse sisteme. Na veliko in malol Zaloga KLAVIR] EV in pianinov najboljših tovarn Bbsendorter, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Točna in wMn pultih! Zahtevajte cenit! Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, TRG0VSK0-IHB11STRIJSKI1 Ktllftll MM Ljubljana Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge posetnice Simon Gregorčičeva ulica tiskovine Glavni trg St 15 Ifelikoprodaja duhana, cigaretnega papirja, stročnic itd. in igralnih kart. Polt. ček. rač. št. 11955. Telefon 102 ifi IOglaSaJt« v 8 Trnovskem { i. listih ■ ■■■■■■■■■■8811 TELEFON 268 USTANOVLJENO LETA 1906 Naj*popolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka Ljubljana Gradišče št. 10 Zagreb Duga ulica 32 i Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d. t