List 18. rri v • lecaj XLVII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta .. ■ • 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 1. maja 1889. O b s e g : Državni melijoracijski zaklad in dežela kranjska. — Za osuševanje ljubljanskega barja. dopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. Govor poslanca Kluna. Zemljepisni in naro- Nasi dopisi. — Novičar Gospodarske stvari. Dežela pa mora priskrbeti tudi potrebnega kredita ali kapitala, in to tudi more ker posebno današnji čas j------, — -- u^va* nci puseuiio uani Državni melijoracijski zaklad in dežela imaJ° velike banke polno denarja po blagajnah kranjska. (Dalje.) ne vedo kam naložiti , pa ga Angleške in tudi francoske banke izposojujejo celo po 3°/ Dežela naj Preostaje nam še govoriti » kako dobiti za to de- zaklada poseben kapital najame po načinu zemljiško-odveznega ? narjev, ker take naprave stanejo dokaj kapitala. Tu na-staje vprašanje, kedo naj prične. Posamezni kmetovalci zaklad, iz katere ki bo rabil kot melijoracijski občine si bodo mogli izposojevati posamezne ne vzmorejo tega, ker jim primanjkuje denarja > oziroma okraji, deležniki dotičnih nekoliko podjetij. Dotični deležniki pa prevzame zboljšalnih dolžnost pa tudi potrebne razumnosti. Tu sta prvi poklicani dr- izposojeni denar deželi povrnejo z obrestmi da žavna vlada in dežela. Država je ustanovila državni tizacijsko ali odplačilno vsoto in z amor » melijoracijski zaklad, in sicer po 500.000 na leto, dovo zgodi v 41 letih s tem znašajočo l°/ kar se j ljenih od državnega zbora za 10 let, torej 5 milijonov, od glavnice še 1% za amortizacijo da plačujejo poleg 4% obresti j iz katerega morejo posamezne dežele, oziroma dotične od sto skupno torej po 5 To jim bode pa gotovo tudi mogoče, ker zem zadruge j dobivati primernih podpor, in sicer tretjino od ljišča, poprej zaradi prehude močvirnosti skoro neplodna proračunjene vsote, kolikor stane dotično podjetje. Da je prinašala bodo podvojene dohodise > majhna vsota, kedo bi pač mogel za Avstrijo to res silno tajiti! Če je dobiti stotine milijonov na posodo za reči, bivati družbo kmetovalcev, oziroma cele občine Iz državnega zaklada za melijoracije morejo do katere minejo, gotovo bi se dobilo nekaj milijonov i ker bi izredno dobro rabili v zboljšavanje zemljišč tem bi se zboljšal položaj narodom, zboljšati erarju dohodki, ker od zboljšanih zemljišč pobiral ki s ali pokraji po 30°/ o pa tudi bi stroškov, drugih 30°/ žavnem zakonu. podpore navadno , okraji vsoti proračunjenih vsaj po dotičnem dr- deželi in ostalih 40% dotičnim interesentom posestnikom pokriti. Dosedaj se razbijajo taka erar lahko podvojene davke, katere bi poljedelec tudi pogajanja ali uradne obravnave redno ob tem, da inte-rad plačeval, ker bi od poprej malo rodovitnega zem- resenti ne prevzamejo pripadajočega jim deleža stroškov ljišča dobival dvojnih dohodkov in bi ne bil toliko od- kar vsekakor ni prav, ker baš oni bodo deležni zboljšave od vremenskih razmer, posebno ne od prehude njim v prid se vse vrši. Taki interesenti visen moče, oziroma prehude suše. Že iz tega vzroka torej bi zabiti j da donašajo v tak zboljšavni zaklad ne smejo po-vsi davko- bila dolžnost in tudi korist erarju, da država izdatno plačevalci, ki morda nikdar ne bodo deležni kakih ko pomore deželam in nje prebivalcem — kmetovalcem do risti od njega. Več kakor opravičeno je torej, da intere boljših zemljišč. Deželnih zastopov naloga pa je ? da senti prevzamejo vsaj eno tretjino stroškov Seveda priskrbe razumnih tehnikov, ki bi izdelavali načrte za prav tu je sila in potreba, da se interesentom pomore posamezna zboljšalna dela, ker od občanov zahtevati, da posojili, katera bi z letnimi odplačili zopet povrnili bi si sami inženerja najeli, > ni mogoče, kajti težavno je Navadno so dotični posestniki ubožni kmetovalce prepričati o takih velikih namerah, pa sčasoma razvidijo iz izdelanih načrtov korist > Kadar odlo- morda ogromna prihranjenega, da bi jim čijo se vendar le za njim prekoristno podjetje. njih množina še beliča nima bilo mogoče plačati pripadajoči del stroškov nepremožni deležniki kmetovalci mogli posojilo Ko 138 v ta namen z nizkimi obrestmi in proti dolgoletnim odplačilnim obrokom, dvomiti ni, da bodo prevzeli pripa- dajoči jim del stroškov. Iz teh razlogov pa bi omenjen deželni melijoracijski zaklad neizmerno veliko koristil, prav za prav le potem bo res kaj uspešnega mogoče dozdeva se mi, doseči brez takega posojilnega zavoda posebno neizvedno. pri naših razmerah, vsako podobno podjetje (Dalje nasl.) Za osuševanje ljubljanskega barja. Po naročilu c. kr. poljedelskega ministerstva zbrala se je minuli četrtek dne 25. aprila enketa interesentov in strokovnjakov, ki je imela nalogo svoje mnenje izreči o najnovejšim, skrčenem načrtu inženerja Podhagskega in pa o prošnji močvirskega odbora, da naj bi se takoj kar pred moč pričel izdelavati en oddelek osuševalnega dela. Pri enketi so bili navzoči: Za c. kr. ministerstvo: melioracijski inženir Markus načelnik oddelka za zagradbo ji pa gorkih voda v Be ljaku: Rieder; za c. kr. deželno vlado: vladni svetovalec Dralka, stavbeni svetovalec Ziegler z še enim stavbarskim uradnikom in pa c. kr. deželni gozdarski nadzornik Goli. Za deželni odbor so se posvetovanja udeležili: deželni glavar dr. Poklukar, odbornik O. Detela in pa inženir Hrasky. Ljubljansko mesto zastopala sta mestna inženirja Duffe in Hanuš, močvirski odbor in posestnike . načelaik Trtnik in odbornika Fr. Kotnik in Peruzi : ^ ; vrh tega je bila družba južne železnice zastopana po svojem višjem nadzorniku iz Trsta in konečno bil je navzoč tudi projektant Podhagski. oglasila sta se zadržana. dr. Kosler in W. Stedry Po predlogu načelnika Trtnika izbral se je za predsednika enkete deželni glavar. Glavni predmet posvetovanja bil .je nov skrčen načrt in pa njegova podlaga; odtok le 400 kub. metrov voda v sekundi namesto za prejšnji alternativni načrt za podlago sprejetih 470 kub. metrov vode. Žalibog bilo je merjenje dela , urad vode v velikih povodnjih, to je podlaga vsega zelo zanemarjena er je edini c. kr. stavbeni ljubljansk; imel nadrobne podatke pa tudi ta 7 samo za največjo povodeni vsakega leta. To merjenje pa je pokazalo, da so v teku 10 let celo ne glede na tudi izredno veliko povodenj vlanske jeseni dvakrat prav izdatno prekoračile ono množino vode, katera je v podlago služila skrčenemu načrtu. Vrh tega se po izreku strokovnjakov ni moglo prezirati na to, da bode ne sedaj, brez dvombe pa po dovršenih delih za osuševanje Planinskih in Cerkniških dolin vode. treba računati na močvirji še z večjo množino Vse to in pa uradne številke o množini v sekundi odtekajoče vode » ki kažejo za 20. marca 1888. leta 460 kub. m., za 15. november 1878. leta pa 479*7 kub. m. napotile so enfceto k sklepu. Ker se sedaj one podlage ne potrjujejo več, na katere se je opiral vlanski sklep, izreka današnja enketa, da je vsikakor želeti, da se ne sega pod ono množ^o 470 k. m., katera je podlaga alternativnega načrta ter sklepa enoglasno, da je za vodotoč Ljubljanice skoz mesto in pa za Gruberjev kanal držati se alternativnega načrta. Vendar pa se glede Francovega (frančiškanskega) in pa zidanega mostu na dolenjski cesti izreka želja, da se, v kolikor se bode to po izvršeni preiskavi pokazalo mogoče — ohranita. Ravno tako se priporoča za izdelovanje nabrežnih in opornih zidov skozi mesto navadno kamenje namesto obrezanega. Kar zadeva stranske pritoke močvirske nižine, sprejema pa enketa predloge in številke troškov po pred-ležečem skrčenem načrtu. Skupna potrebščina pokaže se potem tako: Ljubljanica po alternativnem načrtu........... 973 600 gold. Grubarjev kanal po alternativnem načrtu......... 405.C00 „ Stranski pritoki po skrčenem načrtu........... 168 050 „ Skupaj . 1,546*650 gold. Toraj nasproti alternativnemu načrtu, ki stane...............1,798*730 gold. znižanje troškov za ...... 252080 gold. sklep glede upliva Planinskih voda na povodnji močvirja se glasi: Glede na to, da c. kr. poljedelsko ministerstvo še ni rešilo predležeče po M. Peruzi-ju izrečene pomislike, enketa ni v stanu storiti vtemeljen sklep, ker to izjavo samo jemlje na znanje. 3. sklep se glasi: Enketa izreka prepričanje, da se glede na obstoječo veliko nevarnost povodnji na močvirji priporoča, kar pred pričeti s priporočenimi osuševalnimi, oziroma zagradnimi deli, da se pa ne more svetovati izvršitev posameznih delov načrta brez zveze s celoto. takim nemudnim pričetkom delovanja bi se tudi dejansko vstreglo prošnji močvirskega odbora zarad za-četja del. 4. Dalje sprejel se je predlog načelnika zagradnega oddelka Beljaškega: Rieder-ja, ki meri na to, da naj se tudi stroški potrebnega pogozdovanja prišteli k zagradbenim stroškom. 5. Enketa dalje pritrdi predlogu deželnega gozdarskega nadzornika W. Golla, po katerem se močvirskemu odboru nalaga, pospeševati izvršitev v razpisu c. kr. deželne vlade z dne 8. decembra 1880. štev. 9028 zaukazanega varovanja gozdov in pogozdovanja. Glede jezu Češkovega v Udmatu izrekla se je enketa; da sedaj sicer ta jez nima vpliva na močvirske 139 povodnji, da se mora pa jez odstraniti najkasneie v danj holandeško zaslišanje nam je popisal Kampfer treh mesecih od trenutka, ko bode c. kr. poljedelsko takole. Čakali smo dobro uro v preddvorani, preden je ministerstvo odobrilo osuševalna dela. cesar došel v zaslišno dvorano in sedel na prestol Na to sta prišla dva dostojanstvenika po našega načelnika in ga odpeljala pred cesarja nas sta pustila tam smo bili Razne reči. * Bujno rastoče a nerodno drevo urodovititi. Tako drevje lahko urodovitiš, ako narediš okoli debla blizu tal z ostro žago plitve zareze v deblo. To delo opravi spomladi malo prej, predno se drevo omuži. Te zareze ovirajo presilno pretakanje soka, rast se nekoliko ustavi Ko je landeški kapita načelnik ustopil, zaklicali so mu: „Ho u tem so mu naznanili 5 naj se pri bliža in pokloni cesarju. In kako se je bližal? Lezel je po vseh štirih k odkazanemu mestu. Tam je sklonil glavo prav do tal in kakor je bil prilezel, tako je tudi odlezil, po vseh šterih, kakor rak. Ves čas ni zinil besede. Tako je bilo 1691 Leta 1860 pa » je sprejel mladoletni in drevo postane rodno Rane e zacelijo še tisto leto * Vzgoja debelega bodečega grozdjiča (agrasa). Ako hočeš pridelovati bodečega grozdja debelega kot jajce, izvoli grm od debelojagodnega angleškega bodečega grozdja. Kadar vzrastejo jagode debele, kakor orehovo vladar japonski Angleža Rutherforda Alcocka, ki nam je zaslišanje svoje obširno popisal. Angleški odposlanec ni dolgo čakal, pač pa je moral črevlje preobuti, da ne bi kakorkoli poškodoval sagov v zaslišnej dvorani. Ko je vstopil, malo je osupnil radi mogočnosti, veličastva jedro, povij vejice z mahom ter njega priveži z volnenimi nitmi, in konci teh niti, katere si poprej zmočil, naj vise v posodo, napolnjeno z vodo. Volnene niti pijo neprenehoma vodo in močijo mah ter veje. Skrbeti je, da v posodi nikdar ne manjka vode. Cez nekaj tednov postanejo jagode čudovito velike. ki tu opazil Vse j bilo tiho. Mnogoštevil dvor janiki pa so klečali pred cesarjem. Odposlanec je stopal prestolju, in tik za njim se je plazil po vseh prvi komornik cesarski ki ga bil peljal Na štirih dolo- čenem mestu je Alcock v prvič se poklonil, potem v drugič in v tretjič prav blizu cesarja. Naredivši pred Podučile stvari. pisane poklone, nagovoril je cesarja ob kratkem in podal mu pismo kraljičino. Po pismu je koj segel minister zunanjih zadev in je obdržal.. Tudi cesar je ob kratkem odgovoril odposlancu. Na to se je Alcock zopet poklonil. In kakor je prišel tako tud 107. odšel iz dvorane Zemljepisni in narodopisni obrazi Japo Nabral Fr. Jaroslav. Dela in opravila Japoncev. se ukvarjajo najbolje s poljedelstvom j v (Dalje.) Katerem prekašajo same Kitajce. Tudi v Angleškej i v Belgiji ne dobiš tako lepih kultur kakor v Japonskej 106. Japonskej sploh. Zato je J. v. Liebig opozoril Evropejce na poljedelsko znanost japonsko. Razložil je in dokazal, da v gospodarstvu in kmetijstvu japonskem ne gre nič v zgubo in Do 13. stoletja Evropejci niso poznavali Japonske, da je gnojenje polja popolnoma dovršeno. Zato je prs Takrat je Benečan Marko Polo prvi sporočil o prebogatej črna kot oglje, gozdi so dosedaj bujni, navadni potj 80 deželi. To deželo so iskali potem Kolumb in drugi možje, dobro posuti in obrobljeni z živo mejo 5 kakeršno pri pa je niso našli. Poznejo so jo Portugalci slučajno našli nas zaman priporočajo. Po njivah je skoro treba iskati in jeli z JapoDci kupčevati in krščanstvo med njimi riti to dojdejo Holandezi in skušajo Portugalce spod plevela, tako so sčiščene. Domače živali rede malo Japonci, zato marljivo riniH. Začne se hudo preganjanje kristjanov, ki so bili pobirajo človeške odpadke za gnojilo. Glavni pridelek 1640. popolnoma zatrti. Tujcem je bilo pod smrtno jim je riža > je najboljša in najtečnejsa na vsem svetu. / repnico s kaznijo prepovedano na Japonsko stopiti. Edinole dobič- Razen riže sejejo tudi pšenico, ajdo, proso, kpHkomni Holandezi, ki so Krista očitno zatajili in s katere olje delajo, sade razne stročrice in koruzo. Snopje svojimi topovi razdrli zadnjo krščansko trdnjavo Aksimo, omlatijo s cepci, kakor pri nas. Drugi pridelki so bom- smeU so na Dezimi stanovati in z Japonci kupčevati. baž, konoplje in tobak. Čaj njegujejo prav Hko, kakor mnogo Tako je bilo do 1842. 1. Takrat so Japonci odprli 5 Kitajci. Zelenjave pridelujejo mnogo iu razne pristanišč Kitajcem, svojim sorodnikom. Ali 1852. več in boljše kot pri nas. Mnogo sejejo tudi redkve v katerem so Američani in Angleži odpravili zaprtijo se jim prav dobro odebeli. Narežejo jo na kolesca in Japonske nasproti tujcem, spremenile so se te razmere jedo s soljo kakor pri nas. Premnogo imajo tudi raznega popolnomr Japonska vlada je pozneje sklenila trgovinske sadja, ali škoda, da mu ne dado dozoreH, toraj ni nikdar zveze z Rusi, Prusi, F.ancozi in z Avstro-ogersko. Vlada tako okusno, kakor evropsko. Mnogo se pečajo iudi z japonska se je privadila, da se vede do tujih narodov, ribištvom, svilorejo in bučelarstvom. rokodelstvu in v obrtniji so Japonci nenavadno k^kor do sebe ravnih. V tem pogledu je zanimiv kontrast etikete pri zaslišanjih nekdanjih in dandanašnjih. Nek- dobro izurjeni. Najtežja dela umejo izvajal z najjedno stavnejšimi pomagali in kar je moči > v najkrajšem istinitost. Lansko leto je šel v okraju, ki je v ogromni času in z najmanjšim trpljenjem. Orodje, s katerim iz- večini slovenski, okrajni sodnik na odpust in poslali so delavajo najlepše izdelke za čudo jim je preprosto, nekega pristava iz Ljubljane, da ga nadomestuje; pristav Tujci se po pravici čudijo izrednej iznajdljivosti, katera ni Slovenec. Rojen je na Koroške.n, Nemec po rojstvu nam jasno priča, da so Japonci bogato nadarjeni. Ru- in mišljenju. Ljubljani pa saj ne govori, da smo darstvo jim je uže v starodavnem času dospelo na visoko narodno okuženi (veselost na desnici) — prišla mu je stopinjo. Japonci imajo dosta zlata, srebra, najboljši v glavo prečudna misel, da je morda vendar potrebno z baker na svetu, svinca, živega srebra in raznih kamnov, ljudmi včasih govoriti v onem jeziku, kateri razumejo, Japonci izdelujejo mnogo svilenine, bombaževine, lako- torej v materinščini Ta pristav sedi nekega dne v pi- vane robe, orožja, porcelana, raznovrstnega popirja in sarni, zraven njega pa, ne vem, ali za njim, ali pred raznih popirnatih izdelkov. Obrtnijski izdelki japonski so njim, stoji ali sedi star manipulacijski uradnik. Naenkrat na vso moč podobni kitajskim, ali so dosta trdnejši in dovr- se začujejo pred vratmi kmečki črevlji in nekdo potrka. da v šenejši. Tudi prodajajo svoje izdelke tako ceno, Evropi ponarejenega blaga v Japonskej nikdar ne ku- Pristav je pač mislil da je še v Ljubljani, ter slovenski zakliče: „Noter"! A sedaj bi bili morali videti jezo ma- pujejo Ko so se pred leti Japonci seznanili z Evropo nipulacijskega uradnika. (Veselost na desnici.) Plane in Ameriko, polastili so se vseh iznajdb, in ker so spretni, krišku, pozabi popolnoma uradniško hirarhijo ter zaupije: podjetni in marljivi, zato njihova obrtnost neizmerno „Bei uns ruft ma ,hereinf, oder soli epper dos hier a napreduje v novejšem času. noch eingefiihrt \verden?" (Pri nas se kliče „herein!tf, japonskih trgovcih nam je napisal Golovnin tole Trgovci japonski so premožni, ali malo veljavni. Orožj ali pa naj se tudi še to tukaj uvede?) (Velika veselost in n Cujte čujte!" na desnici oporekanje na levici.) ne smejo nositi. Mnogo večo velj imata poljedelec ribič kajti onadva, proizvajata vsak po svoje, trgovec pa nič. Da-si trgovci sami na sebi nimajo nobene prave veljave, zato pa ima velj njihov denar i kajti denar Tu vam dokaz, gospoda moja, in gospod poslanec dr. Russ se more v zadovoljnost prepričati, da se je že obistinila njegova teorija, katero je tako krasno in premeteno naslikal v proračunskem odseku, in sicer obisti- železna vrata prebija, z denarjem se človek pnrije na častno mesto, z denarjem si kupi raznih predpravic. Japonci sami pripovedajo, da državni uradniki in drugi nila praktično, akoravno knjigovodji na Koroškem. po neznanem zemljiškem Gospoda moja, dovolite mi storiti korak dalje veljavni gospodje se javno zelo oholo vedejo do trgov- sledi iz tega? in za to se prav za prav tukaj gre cev, tajno pa so prav dobri ž njimi in so jim dostikrat volite mi tukaj odkrito, v resnici občuteno besedo. moral misliti, da sloni ta cela narodnostna idej Kaj Do-Ako ki ? mnogo zahvale dolžni. Z denarjem tedaj vplivajo trgovci na mnoge strani. Plavba Japoncev je največ pobrežna sedaj še nadvladuje našo dobo, le na momentu plemena in za tako plavbo so njihovi brodovi kakor nalašč. Grade ako bi izvirala le iz čiste brutalne okoliščine skupnega jih od cedrovega lesa, kakoršnega je v izobilju. Največe roda, potem bodite preverjeni verjeti mi smete kot po- korabe imajo le po jeden stežen in jedno plahto. Razen štenemu možu — jaz bi bil prvi, ki bi jo od sebe vrgel » plahte imajo še vesla, da tudi ob nasprotnem vetru morejo naprej. Kajite na brodovih so uravnane znotraj jeni ? Toda, gospoda moja, z narodnostno idejo so spo-uajvažnejši duševni odnošaji. Kulturni razvoj se prav tako, kakor navadna stanovanja japonska, prepa- vr§j v 0kviru raznih narodnih krogov v dan h naravnih žene so s pregibljivimi stenami. Ladije, katere imajo za oblikah, s svojim jezikom dedujejo narodi najdražjo za- in kdor hoče dandanes narodu zabavo, okrašene so bogato, vzlasti z zastavami. Ja puščino svojih pradedov ponska ima premnogo kanalov, na katerih kar mrgoli vzetj njegov jezik, kdor hoče ovirati razvoj tega jezika čolnov in brodov. Ta vožnja je cenejša, kakor pocestna. ta se konečno prepriča, da zadržuje narod sam v na > Najživahnejša trgovina Japonske s tujci je v Jokohami, predku, da ga slabi. (Odobravanje na desni.) Osaki in Nangasaki. (Dalje prihodnjič.) Poglejte dandanašnjo Koroško. Tolikokrat besedičite o miru; dovoljujem si odgovoriti vam na to, da v nekem oziru tudi na razmere duševnega življenja v deželi Politične stvari. veljajo besede starega Rimljana: „Solitudinem faciunt pacem appelant". (Prav dobro na desnici.) Kako je na Koroškem? Poročila koroških srednjih šol zadostno dokazujejo, kako malenkosten je del učeče v Govor poslanca Sukljeja v državnozborski seji dne 28. februvarija t. 1 (Dalje). se mladine ki bil koroško-slovenske narodnosti vseh liberalnih podjetjih in službah je največje pomanjkanje takih ljudi, ki razumejo slovenski; pravosodnji minister je bil primoran ustanoviti pet novih služb za No, gospoda moja, kako se pa dandanes postopa? avskultante, z izrečno omejitvijo, da se morajo prosilci Dozvolil si bodem povedati gospodu poslancu Carneriju izkazati z znanjem slovenščine. Tako se godi v vseh dogodek > toda s tem razločkom, da jamčim za njegovo ^jjh družbinskih krogih. 141 Izpodbijati tedaj ne bodete mogli zaključka, ki ga sklepam iz tega, da ona nemška kultura, s katero že dolgo časa in v toliki meri osrečujete koroške Slovence, ni bila v stanu pomagati jim do višine povspevajočega se vrstnega gibanja. (Odobravanje na desnici.) Hud je boj in težaven, ki ga bijemo ravno za Koroško. Prepričani pa smete biti, da bomo vstrajali v tem boji. in, sicer edino le zaradi tega, ker smo prepričani o pravičnosti njegovi (Živahno odobravanje na desnici.) Moram končati. Žalibog se moram odpovedati veselju, da bi odgovoril gospodu poslancu dr. Mengerju v političnem oziru. Kako v izobilji je ponudil hvaležnega gradiva, ako se na primer sklicuje na to, da je pro-stostne postave dala ona (leva) stran. Da, dala, to je res, toda držala se jih in jih izvrševala, to je pa vse kaj druzega. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Dali ste člen XIX, toda tako, kakor ste ga izvršili, pa ni vreden papirja, na katerem je bil tiskan. (Odobravanje in ploskanje na desnici.) Gospod poslanec Menger pravi, da je prva dolžnost, napraviti narodnostno postavo. Zdi se mi, da je bilo treba dolgo časa, predno je prišel do tega prepričanja. Državni temeljni zakon je iz leta 1867, njegova stanka je imela absolutno večino do leta 1879. in v dvanajstih letih njenega obstanka jej ni prišlo na misel, ustvariti to vzajemno jamstvo za naše politične prostosti. Na-rodnostno postavo, pravim, in ne zakon, ki se tiče državnega jezika. Zoper državni jezik in dotično postavo se bodemo bojevali, ker smo v tem oziru bolj ustavo-verni, kakor ona (leva) stranka. (Živahno odobravanje na desnici.) Baviti se ne morem dlje časa z gospodom poslancem Mengerjem ter si bodem dozvolil le še sklepčno opazko. (Dalje nasl.) Govor poslanca Kluna v državnozborski seji dne 21. marca t. 1. Visoka zbornica! Po sijajnih razpravah gospoda predgovornika (dr. Beera) sem tembolj v zadregi, ker nikakor ni bil moj namen, govoriti o verski šoli; kajti kar se tiče moje ožje domovine, Kranjske, pritoževati se nam hvala duhu in taktu večine naših učiteljev, ni treba. Dežela naša je vrlo katoliška, učitelji naši so večinoma sinovi kmetskih, katoliških družin; ta katoliški duh prineso seboj, poznajo važnost, katero pripisuje prebivalstvo versko-nravni vzgoji svojih otrok, ter se ravno zaradi tega najskrbneje trudijo, da ne bi žalili verskega duha, verskega čuta otrok, marveč da bi ga najvestneje gojili. Ne tajim, da je tudi v drugih deželah mnogo takih učiteljev, trdil bi celo, da večino učiteljev navdajajo isti čuti, vodijo iste namere. Toda po sedanjem šolskem postavodajalstvu je pa vendar mogoče, da se na šolah za katoliške otroke nastavijo učitelji drugih veroizpovedanj, mogel bi imenoma navesti take šole, da, celo sklicavati bi se mogel na dunajsko mesto, kjer so, kakor veste, v mnogih šolah, katere v večini obiskujejo katoliški otroci, židovski učitelji nastavljeni. Po mojem mnenji bi moralo zakono-dajalstvo obračati pozornost na to, da bi se to onemogočilo, da bi tedaj dobili katoliški otroci katoliške učitelje, protestantski otroci protestantske učitelje, židovski otroci židovske učitelje itd. Kake težave to napravlja in kolike nepriličnosti iz tega vzra8tejo za vzgojo, omenjal je nekoliko že pre-častiti gospod poslanec za Hartberg v svojem govoru. Navesti bi mogel še več vzgledov, ki so se v najnovejšem času pripetili v naši sosednji deželi, na Koroškem. Pripoveduje se namreč tu v nekem slovenskem listu o dveh učiteljih, ki sta se izjavila v navzočnosti župana, načelnika okrajnemu šolskemu svetu, in okrajnega šolskega nadzornika tako, da se nikakor ne more odobravati. ZauKazala se je v tem oziru dne 19. februarija preiskava, ki je pokazala, da se ni samo tako izjavil jeden izmed napominanih učiteljev, kakor je to povedal dotični list, marveč da je kriv še mnogih drugih težkih prestopkov. Lahko bodete sedaj umeli, da stariši, ki vidijo take prikazni, niso zastonj v skrbeh, ako morajo takim učiteljem zaupati svoje otroke, katere doma čuvajo kakor punčico v očesu, zaradi tega se pa tudi ne morete čuditi, da postajajo posebno mej kmetskim prebivalstvom klici po verski šoli vedno pogostejši in da se bo moralo zakonodajalstvo resno pečati 8 to zadevo. Katoliško ljudstvo hoče imeti versko šolo ter jo bo tudi dobilo, naj se gospodje nasprotne strani upirajo zoper to, kakorkoli hočejo, naj navajajo še take pretnje, kakor smo jih že čuli v tej visoki zbornici, da bodemo namreč zoper njo na oni (levi) strani našli opozicijo, kakeršne še ni videla ta visoka zbornica. (Dalje nasled.) Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje) XI. Gosp. zbornični s/etnik Jernej Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 15. februvarija 1889, štev. 2035 poslala zbornici »Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Ljubljani" in »Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico na Vrhniki", ter jo povabila, naj se izreče v zmislu § 14. zakona od 30. marca 1888. o zavarovanju delavcev glede kake bolezni. Prva obsega sodni okraj ljubljanske okolice, drugi sodni okraj J^V < vrhniški. « ustanovili sprejele so se storitve, ki presegajo v do 8. zakona od 30. marca 1888. o zavarovanju delavcev glede kake bolezni povedano najmanjšo mero in zbornica se ima o tem izjaviti. Ker so pri sklepanju ustanovil bila merodavna na-čela, kakor za radovljiški politični okraj, zato se odsek sklicuje na to poročilo in omenje, da § 5. teh ustanovil slove: Za sodni okraj vrhniški, (oziroma sodni okraj okolice ljubljanske) izvedela se je, „navadna dnina" ter se je za dobo prvega leta od dne, katerega bode začela okrajna blagajnica poslovati, določila tako: 1. Za moške delavce: A. Mladoletne pomočne delavce s . . . 40 kr. B. Delavce s...........70 kr. C. Delavce prirejalce z....... Za delavke: A. Mladoletne delavke s.......30 kr. B. Delavke...........50 k r. Te določbe veljajo tudi, kadar poteče zgodnji čas, dokler ne bode oblastvo drugače ustanovilo. Za ti ustanovili izjavil se je obrtni nadzornik. Odsek se temu pridružuje in predlaga: „Slavna zbornica naj se pri c. kr. slavni deželni vladi izreče za to. da se odobrita rečeni ustanovili." Predlog je bil sprejet. XII. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od dne 15 bruvarija 1889, štev. 2036, poslala trgovski in obrtniški zbornici »Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Litiji", ki ima obsegati sodna okraja litijskega in za-tiškega. Zbornica se ima izreči o ustanovilu, ker so se vanje vsprijele storitve, katere presegajo v §§ 6 do zakona od dne 30. marca 1888, o zavarovanji delavcev glede kake bolezni, povedano najmanjšo mero. Ker so dotična postavna določila že navedena bila v poročilu o ustanovilu za okrajno bolniško blagajnico v Radoljici, zato se tu omenja le ono, kar se je pre-menilo glede storitev. Navadna dnina se je v § 5. ustanovila tako: Za sodna okraja litijski in zatiški odmerila se je „navadna dnina" ter je za dobo od 1. januvarja 1889. do 31. decembra 1890. določena tako: 1. Za moške delavce: Mladoletne pomočne delavce s . — gld. 30 kr. za delavce s.......— „ 70 „ delavce prirejalce z.....1 „ 20 „ Za ženske delavce: Ženske mladoletne pomočne delavke s . 30 „ delavke s...........45 „ Te določbe veljajo tudi, kadar poteče zgornji čas, dokler oblastvo drugače ne ustanovi. Prispevki in podpore odmerjajo se po tem ustanovilu po navadni dnini. 11. ustanovila pa se določa v zmislu omenjenega zakona, da gre podpora bolnikom najmanj dvajset tednov. Vendar se je pristavilo, da se bode kadar pričuvni zalog doseže predpisano visokost, daljnjih dvajset tednov dajala podpora, navadne dnine. 7 in tudi to s 30°/ Odsek se pridružuje priporočilni izjavi obrtnega nadzoruištva in nasvetuje: »Slavna zbornica naj priporoča odobrenja rečene blagajnice." — Predlog je bil sprejet. Naši Dobrova 29 prila dopisi. (Skrajni Sadno drevj obeta obilo cvetja Poleg razvijajočih se brstov, visi po nekaterih vrtih na sadnem drevji cela množioa suhega, povitega in pripredene listi v katerem je prezimi* glogovi beliu. Prve gosence izlezle so uže pred 14 dnevi iz teg listi Med dnevom razlezejo se po drevesnih mladikah uže prav znatno je ta nesnaga jedajo cvetne in listne zopet na suhem brste ali pope; zvečer listji skupaj zbrana. Prec po prvem levenji postale bodo gosence te strašno požrešne in vsako preganjanje bode ob istem času brez vsega vspeha. Komur je toraj na sadnem drevji in sadnem pridelku kaj ležeče, skrajni čas je da glogovega belina pokonča. Z obiranjem samega su hega listja ne doseže se več dosta; edini uspešni pripomoček je še: „gosenčja baklja", katera naj se proti večeru in ob jutru, dokler so gosenice še na in njo naj se v suhem listji zbrane, prav pridno rabi. suho listje z gosenicami vred na sadnem drevji totalna posmodi! Tako bakljo naredi za male krajcaije vsak klepar (špenglar); primerno dolga pusica se zgoraj vdeto dušo za talit in spodaj prirejeno tuljavo, katera se na sadi na primerno dolg drog, pa je baklja gotova. pušico se nalije potem petroleja, v dušo pa vdene za-dosta dolg in za prst debel taht iz bombažastih niti, pa je vse pri kraji a kija se prižge in se ob jutru in večeiu pod vsak suh list na drevji za par trenotkov pritakne; 1ist sicer ostane, a gosence na ;n v njem so pokončane. Le še malo dr1', in tudi ta pripomoček bi > za letos brez vsakega uspeha -i vec. Toraj na vojsko glogovega belina! Skrajni čas za to delo hitro poteka! Bog ! M. Rant. Iz Ljubljane Razpust dežehrh zborov: so cesarskim patentom z dne 19. aprila razpuščer1' deželni zbori za Češko, Dalmatinsko, Ga^cijo, Kranjsko 7 Tirolsko, Istro in Goriško, priprave za in zaukazane so za te zbore nove vol;tve sedmerih deželah med temi na Kranjskem, Goriškem in v Istri vršile se bodo torej letos volitve novih deželnih zastopov. Nadejamo da Slovenci Krepko in složno branijo svojo zemljo se z geslom: „Vse za vero, dom, cesarja t« 143 Mestne volitve ljubljanske. Zopet letos ponovile so se dopolnilne volitve v občinski zastop ljub- ljanski tiho in brez borbe in skoraj soglasno izvoljeni so bili vsi po volilnem odboru na podlagi shodov vo-lilcev postavljeni slovenski zastopniki. Tako imenovana nemška stranka se volitev ni vdeležila, kakor mi šo- te zanimive enkete podajamo na drugem mestu današnjega lista. G. dr. Vladimir Globocnik c. kr. davkovski nadzornik, sedaj v Pazinu v Istri, sin gospoda vladnega svetovalca v Ljubljani, pozvan je, kakor se nam dimo iz dveh pred vsem odločilnih razlogov: prvič zato, ker je narodna slovenska stranka stopila k volitvi složna, vrh tega pa še zato ne, da se pred vsem svetom ne pokaže javno, kako malo je nasprotne nemške gospode, kako malo je izrekoma one v kazini in hranilnici ljubljanski potikajoče se nemške stranke, katera še vedno rada po svetu trobi in toži, kako neusmiljeno se zatira nemštvo na Kranjskem. poroča iz zanesljivega vira, k poslovanju v c. kr. finač nem ministerstvu na Dunaji. Gospod Ivan Lavrenčič sedaj, duhovni pomoč- Nauk katerega naj s tega posnema slovenska nik v Cerkljah, pozvan je za župnijskega oskrbovalca v Naklo. Čestitamo! Naš slavnoznani slikar Janez Šubic, slednjič profesor v Kaiserslautern na Bavarskem, umrl je dne 25. aprila v 38. letu svoje starosti. Pokojnega najbolj znani sliki ste v Šmartenski cerkvi pod Šmarno goro * narodna stran — stranko imenovati jo, bilo bi premalo srčno, je ta, da naj zaupniki slovenskega prebivalstva na Kranjskem prav tako složno postopajo pri pred-stoječih deželno-zborskili volitvah. Pri teh nam mora biti častna naloga, da ne zgubimo ne jednega volilnega okraja. Delati morajo naši zaupniki na to, da bode — Državni zbor sklican je na petek 3. dan maja novi deželni zastop kolikor moč enoličen, krepak in v nadaljevanje zborovanja. Na dnevnem redu je pro- slika v velikim altarju in pa »Karniolija" v našem deželnem muzeji Rudolfinum. Kranjska dežela in narod slovenski zgubi po smrti pokojnega zelo spretnega umetnika in pa častnega zastopnika svojega med ptujimi narodi. spreten zastopnik volje interesov naše dežele. » teženj > duševnih in gmotnih račun poljedeljskega ministerstva in pa melioracijskega zaklada. Verske razlike v deželi so nepomenljive tako > da Klub narodnih poslancev imel je ta ponedeljek naše dežele prebivalstvo lahko imenujemo katoliško; shod zarad predstoječih volitev v deželni zbor, katere se narodnostne razlike zgubile so vso ojstrino, odkar Slo- bodo baje vršile zadnje dn; meseca julija. Po obširnem venec, nemštvu pravičen, ni oviran več, na domačih tleh gibati se kot Slovenec. Ako se toraj postavijo za- razgovoru, katerega se je vdeležilo skoraj vseh došl*h 16 izvrševalo* odbor 7 členov, v katerem členov, izvodi se je 4C tud te tla, da nemštvo o so sledeči gospodje: dr. vit. Bleiweis, O. Detela, Klun, Krsnik, M urnik, Svetec in dr. Vošnjah stopniki „kranjskih Nemcev zastopajo samo za Nemce, ogromni večini slovenske prebivalstva pa prepuste, da za svoj razvoj skrbe po svoje, potem pač ne bode teško, da se po nov;h volitvah znanili, da ne sprejmo nobene kandidature več. Poslanci Krajgher, Robič iu dr. Strbenc so na- uvede v deželni zastop naš ono bratovsko soglasje 5 ako zavedni katero je po vsem naravno, katero je volilci obeh strank vedo odrivati vpliv nem;rnih ele mentov, ki motijo vodo, da bi ložje lovili, potem bo demo imeli v dežel' pravi potrebuje, pa žalibog tudi dolgo pogreša naša skupna avstrijska država. S tem moremo z dobrim izgledom pokazati bratovski mir, kakoršnega dolgo jugu ? sosednima deželama na severu in on kakšen mora biti narodostni mir. na Poroča se nam, da so tudi poslanci velikega posestva imeli te dni shod, v katerem sta vit. Gutmannsthal in dr. Mauer naznanila, da ne sprejmeta kandidature ; vsled smrti baron Zois-a, so nek* gospodje postavili tri nove kandidate izmed velikih posestnikov. Odbor za dunajsko splošno kmetijsko in gozdarsko razstavo leta 1890. imenoval je našega ured- . Gustava Vprašanje osuševanja ljubljanskega močvirja pika in tajnika kmetijske družbe kranjske, Pirca, za člana razstavne komisije. 6torilo je, kakor se nadejamo > s sklepi v ta namen gid primeren jih je sklicane enkete, o^očen in dober korak k konečni svoji rešitvi. Minuli četrtek in petek pri deželnem zboru zbrani zastopniki močvirskih posestnikov, ljubljanskega mesta, južne železnice, deželnega odbora, c. kr. deželne vlade in pa c. kr. poljedelskega ministerstva, odločb so se deloma (v kolikor je bistven) prvega tako ime- • • • novanega alternativnega načrta, po katerem se imajo misija za Kranjski deželni odbor je obljubil darila po večim vipavskim posestnikom, kateri zasade kos vinograda z ameriškimi trtami, ki jim pridobil brezplačno pri kmetijskem ministerst\ Slava deželnemu odboru in ki so se pobrinili za to reč! čas t zavednim Vipavcem > Za pogozdovanje Krasa močvirske vode odtakati večinoma skoz ljubljansko mesto, deloma skoz Gruberjev kanal, po katerem se ima računati z množino tekoče vode po 470 kub. m. na sekundo; stranski pritoki pa se imajo vrediti po novem načrtu in od prvotnih stroškov ima se prihraniti okroglo 300.000 gld. Obširneje poročilo o sklepih za leto 1889. ko-pogozdovanje Krasa proračunila 70C3 gld., in sicer za nove nasade, za poprave prejšnjih kultur i ' ter za ograje 4.740 gld., za odškodnino in odkup zemljišč 500, za komisijonalna pregledovanja 600 gld. itd. Pokrita je ta potrebščina z državnim doneskom 5000 gld. in z doneskom in deželno-kulturnega zaklada v znesku 2000 gld. 144 ■ J - v • ,MT . _ — p Mengiši mislijo osnovati novo podružnico ako vanj vstopijo. Nek Linški list poroča o tem shodu kmetijske družbe. Da se ustanovitev prej ko mogoče da je bil namen 1 i ta kompromis sprejeti glede, vstopa v zvrši, vabi začasni odbor vse dosedanje ude kmetijske deželni zbor pa sklepati kasneje v posebnem shodu , terega bi se vdeležili vsi nemško-liberalni poslanci. družbe iz občin Mengiš, Domžale, Trzin, Vodice itd » ka > na in pa vse one, ki želijo k podružnici pristopiti razgovor, ki bode v nedeljo 12. maja t. 1. popoludne ob 4. uri v Meogiši v gostilni gospoda župana Levca. Trst. Dne 18. maja obhajala se bode tukaj svečanost krščevanja in pa drčanja v morje razgovoru pride tudi družbeni Pil tajnik Gustav novega tej Ljubljane. Vinarski shod, ki je imel biti 1. 1890. v Gorici vojnega broda z imenom „Kaiser Franz Josef svečanosti vabljeni so razun druzih dostojanstvenikov tudi državni poslanci. preložen je zaradi dunajske splošne kmetijske spodarske rastave do 1. 1891. go- Angleška. General Boulanger dospel je sim in pridno sprejema urednike časnikov. Španjska Katoliškemu shodu je došla pritr Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja ponedeljek dopoludne sprejel je jevalna izjava nemških katolikov. Na shodu so govorniki pred vsem povdarjali, da pravica papeževa do posvetne oblasti nikakor ni zastarana, da je posvetna oblast papežu neobhodno potrebna v večjo varnost katoliške Cerkve, in da rimsko vprašanje nikakor ni no cesar ogerska ministra Tiszo in Wekerl 4 urni av dijenci, takoj potem pa je sprejel linškega škofa Dop-pelbauerja, ki je v cesarjeve roke položil prisego, pri čemur sta posredovala grof Trautmannsdorf in Gautsch. Minulo soboto podal se je cesar sam v kapucinsko cerkev, kjer gaje sprejel kapucinski gvardjan ter spremil rakvi umrlega cesarjeviča. Prvo zborovanje shoda katolikov bilo je veličastno. Strejk tramvajskih voznikov je končan. Mestni odbor in vlada potegnili so se za boljšo plačo voznikov. tranja italijanska zadeva. Nizozemski kralj bo vsled nasveta zdravnikov odpotoval v inozemstvo, in sicer skoraj gotovo dne 3. maja. Zdravniki še niso obupali, da ne bi mogel kralj popolnoma okreval. Telegram „Novicam". Z Dunaja, 1. maja ob 3. popoludne Sedaj dobili so za službovanje od 6. ure zjutraj do 11 Včeraj je pri lepem vremenu cesar imel zvečer samo po 1 gld. 40 kr. ker se dosedanjo židovsko spomladni pregled tukajšnje vojne posadke na društvo ni hotelo udati zahtevam vladnim „Unionbank^ delnice konjskih železnic. prevzela je planjavah Schmelz. mestu Steyer je umrl glavni ravnatelj orožne tovarne Josip Werndl. Nemško-liberalni veleposestniki na Češkem so Predvčerajšnji shod ustavovernih volilcev češkega glasno zavrgli kompromisno ponudbo tamošnjega veleposestva je kompromisno ponudbo konservativne stran- konservativnega veleposestva. Odseki shoda kake odklonil. Ni še znano, iz katerih razlogov je to storil tolikov sklenili obširne važne predloge vseh na vsak način pa jo obžalovanja vredno, da se ni do- strok. segla sprava.__ Ministerstvo notranjih zadev je naznanilo deželnim oblastnijam, da okrajni zdravniki ne smejo imeti druge službe pri kakem zavodu ali stranskega posla, ki bi jih mogel ovirati v izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Kakor se poroča, pripravljate obe vladi postavna načrta, s katerima se bo odpravila mala loterija in namesto nje po nemškem vzorcu uvedla razredna terija. Žitna cena v Ljubljani 13. aprila 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. banaške 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 kr. sorsice 5 gld 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold 44 kr Ogerska Ministra Szaparv in Wekerle sta v Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov V Kranj i 11. aprila. svojih volilnih okrajih soglasno proglašena za kandidata Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Praga. Minulo nedeljo imeli so liberalni veliki Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen posestniki v Pragi shod glede na predstoječe volitve > posebno glede na ponudbo kompromisa predloženo po knezu Karolu Schwarzenberg-u, da se liberalnemu veli kemu posestvu prepusti 15 sedežev v deželnem zboru 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr, Špeh 1 kilogr. ? Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki