Psihiina plačana v gotovini URAF ( '^CVO M2f!5X) ca Leto III. V Novem IIIC*. .8 Štev. 15 VSEBINA Občinski ljudski odbori: 182. Statut občine Črnomelj 183. Odlok ObLO Črnomelj o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 184. Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočj e o družbenem planu za leto 1958 185. Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočje o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 186. Odlok ObLO Metlika o družbenem planu za leto 1958 187. Odlok ObLO Mirna o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 188. Odlok ObLO Mokronog o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 189. Odlok ObLO Novo mesto o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 190. Odlok ObLO Žužemberk o podeljevanju socialnih podpor 191. Odtok ObLO Žužemberk o potrditvi zaključnega računa za leto 1957 192. Odredba sveta za kmetijstvo ObLO Brežice o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev Gospodarske organizacije in zavodi: 193. Bilanca Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj za leto 1957 194. Bilanca Trgovskega podjetja »Vino« Nevo mesto za leto 1957 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 182. Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55 in 29-366/57) je občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 19. XII. 1957 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Črnomelj z dne 22. VI. 1956, tako, da se prečiščeno besedilo statuta glasi: STATUT OBČINE ČRNOMELJ I Občina Črnomelj 1. člen Občina Črnomelj je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine. Občina Črnomelj je v sestavu okraja Novo mesto. 2. člen Občina Črnomelj obsega: a) mesto Črnomelj; katastrske občine in naselja: Črnomelj — Črnomelj; Loka (del) — Kočevje, Loka pri Črnomlju, Vojna vas; b) druge katastrske občine in naselja: Adlešiči: Adlešiči, Dolenjci, Fučkovci, Gorenjci pri Adlešičih, Pobrežje, Purga, Jankoviči (del), Mala Sela, Velika Sela, Vrhovci. Bedenj: Bedenj, Jankoviči (del), Pribinci. Belčji vrh: Belčji vrh, Črešnjevec pri Dragatušu, Knežina, Mala Lahinja. Bojanci; Bojanci. Bukova gora (del): — Butoraj: Butoraj, Velika Lahinja, Zorenci. Damelj: Damelj. Dobliče: Blatnik pri Črnomlju, Dobliče, Doblička gora, Jerneja vas, Kanižarica. Dolenja Podgora: Dolenja Podgora, Gorenja Podgora, Zagozdac. Dragatuš: Dragatuš, Mali Nerajec, Obrh pri Dragatušu, Pusti Gradec, Veliki Nerajec, Zapudje. Golek: — Brdarti, Breznik, Gol ek, Podlog, Sela pri Dragatušu, Šipek. Gradac (del): Vranoviči. Griblje: Dragoši, Griblje. Hrast pri Vinici: Hrast pri Vinici, Perudina. Krasinec (del): Cerkvišče. Loka (del): Čudno selo, Dolenja vas pri Črnomlju, Svibnik. Marindol: Marindol, Miliči, Paunoviči. Maverlen: Bistrica, Grič pri Dobličah, Jelševnik, Ma-verlen, Miklarji, Stražnji vrh. Nova lipa: Drežnik, Nova lipa. Petrova vas: Gornja Paka, Mihel j a vas, Petrova vas, Rožanec, Ručetna vas. Preloka: Balkovci, Preloka, Zilje. Radenci: Dečina, Dolnje Radence, Gorenje Radence, Srednje Radence. Sinji vrh: Breg pri Sinjem vrhu, Daljnje njive. Draga pri Sinjem vrhu, Gorica, Sinji vrh, Špeharji. Sodevti: Sodevci. Stara lipa: Dolenji Suhor pri Vinici, Gornji Suhor pri Vinici, Stara lipa. Stari trg ob Kolpi: Deskova vas, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Močile, Prelesje, Stari trg ob Kolpi. Talčji vrh: Dolnja Paka, Lokve, Naklo, Otovec, Rodine, Rožič vrh, Sela pri Otovcu, Talčji vrh, Tušev dol, Zajčji vrh. Tanča gora: Dragovanja vas, Kvasica, Tanča gora. Tribuče: Tribuče. Učakovci: Kovač ji grad, Seč j e selo, Učakovci, Vu-kovci. Vinica: Drenovec, Golek pri Vinici, Ogulin, Podkla-nec, Vinica. Zastava: Desinec, Zastava. Žuniči: Žuniči. 3. člen Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave, ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom. Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja. 4. člen Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, razen tistih pravic in dožno-sti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo ter tistih pravic in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam. 5. člen Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije. 6. člen Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom. 7. člen Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva. Občinski ljudski odbor je v mejah svojih pravic in dolžnosti najvišji organ oblasti v občini Črnomelj. Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno. 8. člen Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti: 1. skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi; 2. zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno izboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini; 3. usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine; 4. skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela; 5. upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino; 6. samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade; 7. ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino; 8. izvršuje zakone in druge predpise, kolikor ni to •izrečno dano v pristojnost drugim organom, zavodom In organizacijam; 9. določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela; 10. organizira komunalne in druge občinske službe; 11. skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva; 12. skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj; 13. skrbi za socialno varstvo; 14. skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov; 15. nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov; 16. skrbi za javni red in mir v občini; 17. obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij, daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju. Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi. 9. člen Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom. 10. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave: 1. samostojno sprejema družbeni plan in proračun; • 2. sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitev svojih predpisov; 3. ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode; 4. neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor ni to dano v pristojnost drugih organov; 5. razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva; 6. organizira izvrševanje nalog iz svojih pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev; 7. zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini; 8. zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice; 9. daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo; 10. vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom in drugim aktom višjih organov kršene njene z zakonom določene pravice. 11. člen Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice. 12. člen Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov. 13. člen Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom. 14. člen Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori. 15. člen Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morejo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe. 16. člen Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev. 17. člen Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom. 18. člen Občina Črnomelj je pravna oseba. 19. člen Sedež občinskega ljudskega odbora je v Črnomlju. 20. člen Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora. II OBČINSKI LJUDSKI ODBOR 1. Sestava ljudskega odbora 21. člen Občinski ljudski odbor sestavljata občinski zbor in zbor proizvajalcev. Občinski zbor ima 29 odbornikov. Zbor proizvajalcev ima 23 odbornikov. Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 2. Delo ljudskega odbora 22. člen Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za reševanje teh vprašanj. 23. člen Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah zbora oziroma zborov, izvršilne in določene upravne zadeve po svojih svetih, druge upravne zadeve pa praviloma po svojih upravnih organih. Seje občinskega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku; sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Sejo posameznega zbora vodi odbornik, ki ga izvoli zbor izmed sebe za eno ali več sej, vendar največ za dobo enega leta. Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik. 24. člen Ljudski odbor sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora. Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov. Ljudski odbor in zbor sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov. Občinski statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega od obeh zborov. 25. člen Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo p,ti obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju. 26. člen Občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata: 1. občinski statut; 2. odloke in druge sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja; 3. občinski družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna; 4. regulacijski načrt občine in njenih naselij; 5. sklepe o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij; 6. sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občinski ljudski odbor; 7. odlogbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov; 8. sklep o razpisu občinskega referenduma; 9. sklepe o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora; 10. sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine; 11. sklepe o notranji organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest; 12. sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora. Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročilo in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skleneta, odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno. 27. člen Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastnem preudarku ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov. Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin. 28. člen Odloki in drugi sklepi občinskega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakopravno občinski zbor in zbor proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu. 29. člen Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu. Če se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan. Če se tudi na tej seji ne sporazumeta, odlok oziroma sklep ni sprejet. Kadar gre v primeru iz prejšnjega odstavka za odlok ali sklep, ki ga bi občinski ljudski odbor moral sprejeti na podlagi predpisa pristojnega višjega organa, je predsednik občinskega ljudskega odbora brez odlaganja dolžan to sporočiti predsedniku okrajnega ljudskega odbora. Če občinski ljudski odbor kljub opozorilu okrajnega ljudskega odbora na prvi prihodnji seji odloka oziroma sklepa ne sprejme, sporoči to okrajni ljudski odbor Izvršnemu svetu. 30. člen Občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov: 1. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odborniških komisij; 2. voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega ' namestnika; 3. postavlja in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe temeljnih upravnih organov in inšpektorje; 4. izvršuje pravice, ki so dane občinskemu ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in predstojnikov zavodov; 5. opravlja druge volitve oziroma imenovanja in razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen občinski ljudski odbor. Na skupni seji obeh zborov rešuje občinski ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti. 31. člen Občinski zbor samostojno: 1. sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov; 2. razveljavlja in odpravlja v mejah zakona predpise in druge izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov ljudskega odbora, razen predpisov in aktov s tistih področij, o katerih sklepata oba zbora enakopravno; 3. odloča o sklepih zborov volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen; 4. opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost občinskega zbora. 32. člen Zb ar proizvajalcev samostojno: 1. daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo; 2. opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev. 33. člen Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ima pravico ugovora na okrajni ljudski odbor zoper vsak sklep občinskega zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, četudi je imel to pravico. Okrajni ljudski odbor razveljavi sklep občinskega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen, ter o odločitvi obvesti občinski ljudski odbor. 34. člen Občinski zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor. 35. člen Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij, razpisuje nadomestne volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatnoimuni-tetnih vprašanjih. 36. člen Ljudski odbor odloča na svojih sejah o upravnih zadevah v upravnem postopku samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo. Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše tajnik ljudskega odbora. 37. člen Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov. 38. člen Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen. Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njima samima ni drugače določeno. 3. Odborniške komisije 39. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavale predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije. Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene. 40. člen Občinski ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije: L komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 5 članov; 2. komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 3 člane. 41. člen Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, razpisuje natečaj za mesta uslužbencev, predlaga občinskemu ljudskemu odboru postavitev uslužbencev oziroma postavlja uslužbence, kolikor spada to v njeno pristojnost, in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih. 42. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi. Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa pptrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo. 43. člen Občinski zbor ima. tele stalne odborniške komisije: 1. mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 3 člane; 2. komisija za gospodarstvo, ki ima 5 članov; 3. komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 5 članov. 44. člen Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije: 1. mandatno-imuniteno komisijo, ki ima 3 člane; 2. komisijo za gospodarstvo, ki ima 5 članov; 3. komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 5 članov; 4. komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 5 članov. 45. člen Mandatno-imunitena komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru. Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja občinskega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora ter o tem poroča zboru. Komisija zbora proizvajalcev za predpise obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ta zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora in o tem poroča zboru. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru. 46. člen Občinski ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije. 47. člen Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejp biti člani stalnih od-bomiških komisij. 4. Predsednik ljudskega odbora 48. člen Predsednik ljudskega odbora se izvoli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov. 49. člen Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno- osebo. Predsednik sklicuje in vodi skupne seje občinskega ljudskega odbora ter sklicuje seje posameznega zbora, skrbi za izvrševanje njihovih sklepov ter vskla-juje delo svetov in komisij ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati. Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje. 50. člen Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskega odbora po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji. 51. člen Če misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil iz- dan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prvi prihodnji seji. 52. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga izda tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči. 53. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta. 54. člen Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji. 55. člen Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih skliče sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če sejo na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora. 56. člen Prdsednik občinskega ljudskega odbora lahko v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa, sam izdaja ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, in zahteva pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb ljudskega odbora in njihovih organov. 57. člen Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo. 58. člen Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta. 59. člen Ljudski odbor ima lahko podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik. Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan. Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi ljudski odbor. 60. člen Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu izplačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega dopusta, ki traja 30 dni. Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti. 5. Sveti a) Sestava in področje 61. člen Občinski ljudski odbor Črnomelj ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete: 1. svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 2. svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov; 3. svet za industrijo, obrt in trgovino, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 4. svet za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 5. svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 6. svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov; 7. svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 8. svet za varstvo družine in socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 9. svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov. 62. člen Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončni predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področ- ja financ in premoženjsko pravne zadeve. Svet za industrijo in obrt obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, vodnega gospodarstva, dela in posredovanja dela. Svet za kmetijstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov, prometa in cest ter druge komunalne zadeve. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo vrši zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje, predvcjaške vzgoje v šolah, ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za varstvo družine in socialno varstvo opravlja zadeve s področja varstva družine, skrbništva mladoletnih, splošnega varstva in skrbništva odraslih. Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje in športa. 63. člen Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov. Če predsednik ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati. Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Novo mesto ter predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora občine Črnomelj ne morejo biti člani sveta. Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih. 64. člen Sveti ljudskega odbora na svojem področju: 1. skrbijo, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov; 2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni; 3. obravnavajo načelna vprašanja iz svojega de- lovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov; ; '-r' 4. predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpis in druge akte in da odredi potrebne ukrepe; 5. dajejo komisiji za volitve in imenovanja pred- loge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni; 6. predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov; 7. dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, .razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov; 8. opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje. Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drug akt sveta, razen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko s svojim aktom spremeni, ali pa na,roči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah. Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor. Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice. 65. Sen Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora. Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku. Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva. 66. člen Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom volilcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana in proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna. 67. člen Če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem vprašati za mnenje drugi svet. Če je sporno, v čigavo območje spada določena zadeva, da predsednik ljudskega odbora mnenje o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo; svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor. Kolikor gre za zadevo v upravnem postopku, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku. b) Delo svetov 68. člen Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah. Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo. Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati. Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega oddelka oziroma šef ustrezne organizacijske enote, svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil. 69. člen Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oddelka oziroma šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta. 70. člen O seji se vodi zapisnik, podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o seji sveta in opravljal za svet drugo administrativno delo. 71. člen Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta. 72. člen Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa. 73. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju. Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 74. člen Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno. 75. člen Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor. 76. člen Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet. Komisija sveta ne more izdajati odločb. 6. Upravni organi a) Vrste upravnih organov in njihove pravice 77. člen Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njegovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti, ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: oddelki, odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije. Upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora. Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi. Za opravljanje komunalnih služb m posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve. Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin določi, da se določene upravne oziroma strokovne službe opravljajo tudi za področje ene ali več drugih občin, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin. 78. člen Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, izdajajo.upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni. 79. člen Upravni organi občinskega ljudskega odbora izvršujejo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v pristojnost ljudskemu odboru, svetu ali drugemu posebnemu organu občinskega ljudskega odbora. 80. člen Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu z splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet. Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravrfati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov. Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet. 81. člen Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja. Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora. 82. člen Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko odseki, referati, in krajevni uradi. Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor. Krajevni uradi se ustanavljajo s statutom. b) Tajnik ljudskega odbora 83. člen Tajnik ljudskega odboba načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje. Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora. Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Če svet to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora. 84. člen Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih oddelkov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah. 2. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom; 3. udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih organov ali z odloki ljudskega odbora; 4. poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov občinskega ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti; 5. razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora; 6. izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev; 7. odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti, sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; 8. določa razpored letnih dopustov za uslužbence in delavce. 9. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov. 85. člen Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora. Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora. 86. člen Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom odbor-niških komisij. c) Upravni organi občinskega ljudskega odbora aa) Temeljni upravni organi 87. člen Občinski ljudski odbor ima tele oddelke in samostojne odseke: — oddelek za splošne zadeve; — oddelek za finance; — oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve; — oddelek za zdravstvo in socialno varstvo; — odsek za narodno obrambo. V sestavu oddelka za finance je občinska uprava za dohodke. V sestavu oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat. 88. člen Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat. 89. člen Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog. Občinski ljudski odbor ima tudi upravne komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov. 90. člen Občinski ljudski odbor ima lahko tudi druge upravne organe, ki jih dolačajo posebni predpisi. 91. člen Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu drugih upravnih organov pa šef. Delo komisije vodi predsednik komisije. bb) Delovno področje 92. člen Oddelek za splošne zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi z vzdrževanjem reda in miru v občini, z varnostjo krajevnega prometa, vodi knjige drža vi jan j -skih stanj, sprejema prijave in odjave bivanja, opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in službe civilne zaščite, opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti, telesne in predviojaške vzgoje, opravlja splošno pisarniško službo občinske uprave, opravlja vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.ljudskega odbora. Oddelek za splošne zadeve lahko izdaja v mejah svojih pravic ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa. 93. člen Oddelek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna; na področju kontrole izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-ra-čunovodskega in materialnega poslovanja občinskih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja. 94. člen Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela. 95. člen Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva. Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organ v Ljudski republiki Sloveniji. 96. člen Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe. 97. člen Uprava za dohodke odmerja in izterjuje davke in druge davščine od državljanov ter nazoru j e, kako vplačujejo gospodarske in druge organizacije družbene prispevke. 98. člen Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitar-skega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve iz tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom. 99. člen Na področju, za katero ni ustanovljen poseben rati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji. Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom. Na področju, za katero ni ustanovljen poseben inšpektorat opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljaj o kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora. 100. člen Upravni zavodi so lahko zavodi ali uradi. Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe. Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi druge posamezne upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno. 101. člen Direkcije se ustanovijo za upravljanje takih upravah zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostoj-n°sti pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije 80 lahko samostojne ali v sestavu ustreznega oddelka. Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev Položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali z odlokom, s katerim se direkcija ustanovi, se ji lahko da lastnost osebe. 102. člen Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. upravnih organov oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji narav: kolektivno reševanje. Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno. Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah. Oddelek, v katerega splošno področje spadajo pretežne zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe. 103. člen Občinski ljudski odbor lahko upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, pooblasti za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora. 104. člen Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi. č) Načelniki oddelkov in šefi dragih samostojnih upravnih organov 105. člen Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju: 1. vodijo upravni postopek in podpisujejo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet ljudskega odbora; kadar odloča o upravni stvari svet, podpisujejo tudi odločbe; 2. organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta. Ljudski odbor, predsednik ljudskega odbora in predstojniki upravnih organov ljudskega odbora, lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku v upravnih zadevah določene vrste, pooblastijo vodje notranjih organizacijskih enot upravnih organov ali drage uslužbence teh organov. 106. člen Načelnik, oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju upravnega organa in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela. 7. Sodnik za prekrške 107. člen Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške. 108. člen Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor. Za sodnika za prekrške in njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali višjo šolo Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve. Do konca leta 1958 je lahko izvoljena za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali višje šole Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpit. 8. Krajevni uradi 109. člen Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade: 1. Adlešiči za naselja: Adlešiči, Dolenjci, Fučkovci, Gorenjci pri Adlešičih, Jankoviči, Mala Sela, Pobrežje, Purga, Velika Sela, Vrhovci, Bedenj, Pribinci, Bojanci, Dragoši, Marindol, Miliči, Paunoviči in Žuniči. 2. Dragatuš za naselja: Belčji vrh, Črešnjevec, Knežina, Mala Lahinja, Mali Nerajec, Veliki Nera-jec, Obrh, Pusti gradeč, Zapudje, Brdarci, Breznik, Golek pri Dragatušu, Podlo, Sela pri Draga tušu. Dragovanja vas, Kvasica in Tanča gora. 3. Stari trg ob Kolpi za naselja: Dolenja Podgora, Gorenja Podgora, Zagozdac, Dečina, Dolenji Radenci, Gorenji Radenci, Srednji Radenci, Sodevci, Deskova vas, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Močile, Prelesje, Stari trg ob Kolpi. 4. Vinica za naselja: Vinica, Balkovci, Damelj, Dal-nje njive, Draga, Sinji vrh, Špeharji, Drežnik, Nova lipa, Dolenji Suhor, Gorenji Suhor, Stara lipa, Sečje selo, Hrast pri Vinici, Perudina, Zilje, Breg, Gorica, Kovačji grad, Učakovci, Vukovci, Drenovec, Golek, Podklanec in Preloka. Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor. Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat. Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi. 110. člen Krajevni urad opravlja tele zadeve: 1. vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih; 2. izdaja živinske potne liste; 3. opravlja poslovanje za krajevni odbor; 4. sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor; 5. opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor. 111. člen Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora. Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora. 9. Uslužbenci ljudskega odbora 112. člen Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci. Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov. Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonite smernice ali naročila. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitosti izdane smernice oziroma naročila, če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi; v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora in tajnika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. 113. člen Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Če v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana. 114. člen Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse. Če se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika tisti uslužbenec razpisa, ki je najprimernejši za to službo. 115. člen Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta. 116. člen Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja. Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom ali razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, predstojnike osnovnih upravnih organov in inšpektorje ter tiste uslužbence, za katere je to določeno s posebnimi predpisi, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja. Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postanvljeni ne izpolnjujejo pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa samo akt o postavitvi. 117. člen Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, predstojnikov temeljnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno mesto kot vršilci dolžnosti. Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo. 118. člen O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja. Za odpoved uslužbencem občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. 119. člen Odločbo o postavitvi in razrešitvi uslužbencev, ki jih postavlja in razrešuje ljudski odbor, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskga odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drugih službenih razmerjih teh uslužbencev, če z zakonom ni drugače določeno. III. KRAJEVNI ODBORI 1. Sestava in izvolitev 120. člen Na območju občine Črnomelj se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja: 1- Adlešiči za naselja: Adlešiči, Purga, Pobrežje, Velika Sela, Mala Sela, Gorenjci, Dolenjci, Fuč-kovci, Jankoviči, Dragoši in Vrhovci. 2- Žuniči za naselja: Žuniči, Marindol, Paunoviči in Miliči. 2- Griblje za naselja: Griblje in Cerkvišče. 4. Tribuče za naselja: Tribuče, Bojanci, Pribinci in Bedenje. 5. Preloka za naselja: Preloka, Balkovci in Zilje. 6. Vinica za naselja: Vinica, Ogulin, Drenovec, Seč-je selo, Podklanec, Golek, Perudina, Hrast, Uča-kovci, Vukovci in Kovač ji grad. 7. Sinji vrh za naselja: Sinji vrh, Gorica, Dalnje njive, Damelj, Kot, Draga, Špeharji, Breg in Hrib 8. Stara lipa za naselja: Stara lipa, Drežnik, Nova lipa, Gornji Suhor in Dolnji Suhor. 9. Dragatuš za naselja: Dragatuš, Breznik, Obrh, Zapudje, Veliki Nerajec, Mali Nerajec, Belčji vrh, Knežina, Črešnjevec, Mala Lahinja, Podlog, Brdarci, Pusti gradeč, Šipek, Kvasica, Sela pri Dragatušu, Golek, Tanča gora in Dragovanja vas. 10. Dobliče za naselja: Dobliče, Jerneja vas, Jelšev-nik, Doblička gora, Bistrica, Grič, Maverlen, Blatnik in Miklarji. 11. Talčji vrh za naselja: Talčji vrh, Stražnji vrh, Rožič vrh, Tušev dol, Zajčji vrh, Naklo, Dolnja Paka, Sela pri Otovcu, Otavec in Rodine. 12. Petrova vas za naselja: Petrova vas, Ručetna vas, Mihel j a vas, Rožanc, Gornja Paka in Lokve. 13. Stari trg ob Kolpi za naselja: Stari trg ob Kolpi, Deskova vas, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Močile, Prelesje, Dolenja Podgora, Gorenja Podgora, Za-gozdac, Dolenji Radenci, Gornji Radenci, Srednji Radenci, Dečina in Sodevci. 121. člen Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev. Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor. 122. člen Če se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci po posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako število ali približno enako število prebivalcev. 123. člen Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora. Šef krajevnega urada ne more biti član krajevnega odbora. 124. člen Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora. Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volilec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se javno z dviganjem rok. Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja. 125. člen Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev. 126. člen Tisti člani krajevnega odbora, ki jih volijo zbori volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor. Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil, in izvoli namesto njega drugega. 2. Področje krajevnega odbora 127. člen Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj; če gre za pomembnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje. 128. člen Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve: 1. skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom; 2. upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo; 3. skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjujejo predpisano pašnino; 4. nadzoruje delo poljskih čuvajev; 5. skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju, nadzoruje izvrševanje obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane; 6. skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča; 7. skrbi za organziranje ukrepov zoper požar, poplave in druge elementarne nesreče, organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami. Občinski ljudski odbor lahko da s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve. Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb, lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe. Če krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam. 129. člen Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor: 1. pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora; 2. seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov; 3. na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti; 4. predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo; 5. spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela, 130. člen Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji. 131. člen Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka. 132. člen Krajevni odbor odloča v upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad. Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da na vpogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen. Če območje krajevnega urada ne spada v območje krajevnega urada sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena. Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjem odstavku ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh po tem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen. Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do- vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji. 133. člen Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje proračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor lahko odloči, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabljajo samo za potrebe kraja. Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo sredstev iz predračuna krajevnega odbora. 134. člen Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odboj-. 3. Način dela ' 135. člen Krajevni odbor dela na sejah. Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje. Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog. Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov. 136. člen Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odbo.ru poročilo o svojem delu. 137. člen Dolžnost predsednika in člana krajevnega odbora je častna družbena služba. 138. člen Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam. IV. ZBOR VOLIVCEV 139. člen Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja krajevnih odborov (120. člen tega statuta). V tistih krajih na območju občine, ki niso vključeni v območja krajevnih odborov, se sklicujejo zbori volivcev takole: 1. v mestu Črnomelj za mesto in naselja Črnomelj, Svibnik, Dolenja vas, Vojna vas, Vranoviče in Zastavo; 2. V Loki za naselja: Loka, Kočevje, Čudno selo ;n Desinc; 3. v B utor a ju za Butara j in naselja Zorenci in Velika Lahinja; ‘h v Kanižarici za Kanižarico. Občinski odbor lahko določi s sklepom, da se na posameznih območjih zborov volivcev, določenih po prejšnjih odstavkih, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih tega območja. 140. člen Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zbo,rom volivcev o svojem delu. 141. člen Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev. Če skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbora vega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor. O zboru volivcev se napravi zapisnik; zapisnik je treba takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru. 142. člen Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece. Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora. Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor Novo mesto. 143. člen Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zboj'a volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. Na tistih območjih občine, za katera ni ustanovljen krajevni odbor, skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev občinski ljudski odbor. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev. 144. člen Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev. Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zboj-a volivcev, zlasti preden sprejme odlok: 1. o občinskem družbenem planu in proračunu, 2. o regulacijskih načrtih, 3. o vpeljavi občinskih doklad in taks. 145. člen Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku. V. REFERENDUM 146. člen Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposredni pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine članov oziroma volivcev v občini. Tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Če zahtevajo referendum volivci, ga mo,ra ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora. VI. KONČNE DOLOČBE 147. člen Ta statut začne veljati, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor Novo mesto s potrditvijo komisije republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute, uporablja pa se od 1. septembra 1955, poznejše spremembe statuta pa od dneva, ko jih je ljudski odbor sprejel. Štev. 01/1-389/4 Črnomelj, dne 19. decembra 1957. Predsednik ObLO: Janez Žimič 1. r. Ta statut je potrdil OLO Novo mesto z odločbo z dne 27. decembra 1957 št. 01/6-7515-2, Komisija Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute pa je nanj dala pritrditev s sklepom z dne 13. jan. 1958 št. R 78/1-58. 183. Na podlagi 6. člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19/53), 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3/58) in 12. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57), je občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1958 sprejel ODLOK o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka. I. SPLOŠNI DEL 1. člen Poleg taks in prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobirajo v občini Črnomelj še takse in prometni davek, ki so predpisane s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občinskega proračuna. Uporabiti se smejo samo za komunalno graditev, način uporabe pa je določen z občinskim družbenim planom in proračunom. 3. člen Takse po določbah tega odloka se pobirajo z uporabo občinskih bolekov, kadar pa teh ni mogoče nabaviti pa se pobirajo v gotovini. Takse v kolekih se lepijo na vloge poleg redne državne takse. Občinski prometni davek se plačuje v gotovini na način, kakor je to predpisano za ostale javne davščine. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani tem odlokom Takse in občinski prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primeru, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstaja o tem vzajemnost. 5. člen Določbe zveznega zakona o taksah in uredbe o prometnem davku z vsemi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in občinskega davka, predpisanih s tem odlokom, v kolikor s tem odlokom ni drugače predpisano. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, za izvrševanje tega odloka pa skrbi finančni organ občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati 8. točka 1. člena odloka o veljavnosti pravnih predpisov biv. okrajnega ljudskega odbora Črnomelj in bivših občinskih ljudskih odborov na območju sedanje občine Črnomelj (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 3-136/56). II. TARIFA A. TAKSE Tarifna št. 1: a) za vloge, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora — razen pritožb .... 20 din b) Za pritožbe, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora.......................90 din Tarifna št. 2: Za vse odločbe, ki jih izdaja občinski ljudski odbor, če ni v tarifi drugače predpisano, se plača taksa 75 din Taksa po tarifni št. 2 tega odloka se plača le ob izdaji formalne odločbe v smislu določbe ZUP, ne pa tudi na običajna obvestila o rešitvi prošnje. Tarifna št. 3: Za potrdila, ki jih izdaja občinski ljudski odbor ali njegovi organi in zavodi ter proračunske ustanove in finančno samostojni zavodi, se plača 50 din Tarifna št. 4: Za potrdila o lastništvu in zdravju živine (živinske potne liste) ne glede ali gre živina v domači pro- met ali v tujino, se plača: 1. za velike živali: a) za konje, govedo, bivole, mezge, mule in osle...................40 din b) za žrebeta, teleta, mlade bivole in drugo do 1 leta ....... 16 din 2. za drobnico: a) za prašiče, težke nad 80 kg . . . 30 din b) za prašiče, težke nad 25—80 kg . . 16 din c) za prašiče, težke do 25 kg, za ovce, jagnjeta, kozličke, prašiče in drugo 6 din 3. za prenos lastninske pravice na kupca se plača ista taksa kot je predpisana v 1. in 2. točki glede na vrsto živine. Pripomba: Za podaljšanje veljavnosti potrdila o zdravju živine (živinskega potnega lista) se ne plača taksa. Tarifna št. 5: Za odhod uslužbencev občinskega ljudskega odbora iz urada na zahtevo stranke neglede na število uslužbencev ............................ 200 din Tarifna št. 6: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za go- spodarske delavnosti, se plača: a) za trgovske obrate.................. 1.000 din b) za obrtne obrate.................... 3.000 din c) za opravljanje privatne obrti . . 4.000 din d) za opravljanje privatne gostinske obrti............................... 10.000 din e) za izdajanje manjših obrtnih dovoljenj v vaseh............................. 500 din Tarifna št. 7: Za potrjevanje listin za vsako stran . 25 din Tarifna št. 8: Za odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za Prekrške občinskega ljudskega odbora . 250 din Tarifna št. 9: Za cestna motorna vozila se plača ob- činska taksa, ki znaša letno: 1. za cestna motorna vozila izvzemši motorna kolesa................. 1.000 din 2. za motorna kolesa: a) do 125 cm3 ................. 200 din b) nad 125 do 500 cm3 ......... 300 din c) nad 500 cm3 ................ 400 din Tarifna št. 10: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah — od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: a) do vrednosti do 1 milijona din . . 500 din b) od vredn. nad 1 do 5 milijonov din 1.000 din c) od vredn. nad 5 do 20 milijonov din 2.000 din d) od vredn. nad 20 do 50 milijonov din 5.000 din e) od vred. nad 50 do 100 milijonov din 10.000 din f) od vredn. nad 100 milijonov din . . 20.000 din Tarifna št. 11: Za izobešanje firme se plača po velikosti napisne deske oziroma deske letno: do 1/a m2 do 1 m2 do 4 m2 nad 4 m2 400 din 800 din 1.500 din 2.500 din Tarifna št. 12: Za glasbo v gostilnah in podobnih javnih lokalih ter za plesno glasbo na veselicah na prostem, če je vstop prost in brez vstopnine: a) za glasbo v gostiščih in prireditvah za enkratni nastop................. 1.000 din b) za stalno glasbo v gostiščih in lokalih mesečno............................ 3.000 din Tarifna št. 13: Za postavitev vrtiljakov, cirkusa in podobno od m2 porabljene površine dnevno 5 din Tarifna št. 14: Za vsako dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač se plača .... 500 din Tarifna št. 15: 1. za vsako enovečerno podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih obratih se plača.................. 1.000 din 2. za slučaj nostne prekoračitve obratovalnega časa se plača .... 300 din Tarifna št. 16: Za vsako dovoljenje za izkop peska, gramoza, kamenja, zemlje, žganja apna, opeke ali podobno se plača............... 1.000 din B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK Tarifna št. 1: Od točenja alkoholnih pijač na drobno v gostinskih podjetjih in-drugih obratih od dosežene prodajne cene........................ Glede 2 % prometnega davka na maloprodajo v 10 % trgovini je izdan poseben odlok. Glede davčne obveznosti in plačila tega davka velja pripomba po tarifni št. 7 dela D tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 2: Od vstopnic za kinematografske in druge javne prireditve, ki nimajo kulturnoprosvet-nega značaja, od dosežene bruto vstopnine v . višini...................................... 5 % Davek po tej tarifi se plačuje ali ob nabavi vstopnic, ali po spisku pobranih prispevkov. Potujoča zabavišča, ki plačajo dohodnino po 117. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56) ne plačajo prometnega davka po tej tarifi. Tarifna št. 3: Od prejetih plačil za projektirano reklamo v kinematografih...................... 5 % Če se ta reklama ponavlja, se prometni davek obračunava mesečno v smislu določb po tar. št. 6 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 4: Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, v izložbenih oknih in podobno, se plača glede na velikost reklame letno: do V2 m2 400 din do 1 m2 500 din Tarifna št. 5: Od vsakega prenosa lastninske pravice na nepremičninah proti plačilu oziroma denarju izraženi protiuslugi od odmerjenega zveznega prometnega davka . . . . . . . 10 % Tarifna št. 6: Izdelki in usluge privatnega obrtništva: a) vsi izdelki privatnih obrtnikov, na katere ni predpisan zvezni prometni da- vek od dosežene prodajne cene ... 10 % b) za usluge privatnega obrtništva od prodajne cene...................... 10 % Davka po tej tarifi ne plačajo: po točki a) od izdelkov iz grupe 117 in 119 nomenklature materialov, v kolikor so obdavčeni po tar. 30 in dalje zveznega prometnega davka: po točki b) krojači, čevljarji, brivci, dimnikarji, šivilje, profesionalni poklici (advokati, zdravniki, zobozdravniki, veterinarji, duhovniki), dalje izdelovalci oblačilnih predmetov pod pojmom »konfekcije«. Obrtniška pletiljstva plačujejo od pletenih oblačil iz bombažnih ali volnenih surovin prometni davek od prodajne cene izdelkov po stopnji 5 %. Št. 01/1-2693/1 Črnomelj, 25. aprila 1958. Predsednik ObLO: Janez žunič ]. r. Na osnovi 1. točke 10. člena Statuta občine Kostanj evica-Podbočje, je sprejel občinski ljudski odbor Kostanj e vica-Podboč j e na sejah obeh zborov dne 10. maja 1958 ODLOK o družbenem planu občinskega ljudskega odbora Ko-stanjevica-Podbočje za leto 1958. I. DEL Smernice za razvoj gospodarstva v letu 1958. ,1. poglavje DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Družbeni proizvod celotnega gospodarstva občine Kostanj evica-Podbočj e je bil v 1. 1957 napram 1. 1956 povečan za 7 %. Na manjšo realizacijo družbenega proizvoda vplivata predvsem izpada, ki ju beležimo v padcu družbenega proizvoda trgovine in dejavnosti, ki jih izvršuje kmetijsko zadružništvo. Ta padec je posledica krajevnih navad, da potrošniki kupujejo v trgovskih središčih z ozirom na slab asortiment in zaloge naših trgovskih obratov. Zadovoljiv uspeh se nam kaže le v obrti in komunali. V komunali predvsem na račun komercialne uveljavitve Pekarne, v obrti pa na račun uveljavitve tako finalnih proizvodov kot uslug, ki jih vrši čevljarsko podjetje. Doseženi družbeni proizvod v letu 1957 proti letu 1956 nam pokaže naslednji pregled: Družbeni proizvod v 000 indeks Panoga realizacija ocena 1957 gospodarstva 1956 1957 1956 kmetijstvo 2.518 3.100 123 gozdarstvo 4.510 4.580 101 trgovina 1.742 1.635 94 gostinstvo . — 1.200 + obrt 558 1.336 240 komunala 529 723 136 kmetijske in vinar- ska zadruga 31.368 29.513 94 Družbeni sektor 41.225 42.087 102 kmetijstvo 186.176 203.626 109 gostinstvo 978 1.042 107 obrt 6.000 6.000 100 Privatni sektor 193.154 210.668 108 Gospodarstvo skupaj 234.379 252.755 107 * Pri gostinstvu ne izkazujemo družbenega proizvoda v letu 1956, ker je bilo vse gostinstvo družbenega sektorja tedaj v sklopu Vinarske zadruge, ki pa se je v letu 1957 iz nje izločilo. Tudi' narodni dohodek celotnega gospodarstva se je dvignil proti letu 1956 za 6 %, kar je razvidno iz prikazane tabele: Narodni dohodek v 000 indeks Panoga realizacija ocena 1957 gospodarstva 1956 1957 1956 kmetijstvo 2.026 2.151 106 gozdarstvo 4.310 4.390 101 trgovina 1.686 1.580 94 gostinstvo — 1.200 — obrt 558 1.336 240 komunala 518 711 138 kmetijske in vinar- ska zadruga 29.254 27.439 94 Družbeni sektor 38.352 38.807 101 kmetijstvo 145.500 157.677 108 gostinstvo 956 1.015 106 obrt 5.700 5.800 102 Privatni sektor 152.156 164.492 108 Gospodarstvo skupaj 190.508 203.299 106 Na tako majhen porast narodnega dohodka vplivajo že pri družbenem proizvodu navedena dejstva, ki jih moramo v letu 1958 popraviti. Za dvig družbenega proizvoda celoletnega gospodarstva občine Kostanjevica - Podbočje v letu 1958 predvidevamo predvsem povečanje družbenega pro izvoda v kmetijstvu kakor tudi pri trgovini, gostinstvu, obrti in kmetijskem zadružništvu. Povečanje v trgovini predvidevamo predvsem zaradi decentralizacije trgovine z industrijskim blagom pri kmetijskih zadrugah na račun pojačanja državnega sektorja, hkrati pa pri kmetijskih zadrugah ob držanj e in celo ojačanje prometa s kmetijskimi proizvodi z ozirom na odkup. V državnem sektorju kmetijstva predvidevamo povečanje zaradi boljših agrotehničnih ukrepov, ki so posebej izkazane v poglavju kmetijstva. Tako predvidevamo, da se bo v letu 1958 družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu občine dvignil Proti letu 1956 za 28 % oziroma v primeri z letom 1957 za 19 %. Dvig družbenega proizvoda je predvsem viden na račun družbenega sektorja,, ker se ta Povečuje v primeri z letom 1956 za 49 % ali v primeri z letom 1957 za 47 %. Ne majhen doprinos k temu dvigu družbenega proizvoda predstavlja uveljavitev industrijske veje z ustanovitvijo obrata Tovarne perila Novo mesto, ki naj bi predvidoma začel Poslovati pred koncem prvega polletja 1958. Priprave za vzpostavitev tega obrata so v polnem teku in računamo, da bo obrat stekel v predvidenem roku. Tako predvidevamo, da bo družbeni proizvod v letu 1958 znašal v primeri z letom 1956 in 1957 kot sledi: ocena plan v 000 indeks Panoga 1957 1958 -1957 1958 1958 gospodarstva 1956 1956 1957 industrija 16.000 kmetijstvo 3.100 3.100 123 163 132 gozdarstvo 4.580 4.772 101 105 104 trgovina 1.635 2.711 94 155 165 gostinstvo 1.200 1.300 — — 108 obrt 1.336 1.350 240 242 101 komunala 723 750 136 142 103 kmetijske in vinar- ska zadruga 29.513 31.400 94 100,5 107 Družbeni sektor 42.087 62.383 102 149 147 kmetijstvo 203.626 231.282 109 124 115 gostinstvo 1.042 1.050 107 107 101 obrt 6.000 6.000 100 100 100 Privatni skupaj 210.668 238.332 108 124 113 Gospodarstvo skupaj 252.755 300.715 107 128 119 Iz navedenega pregleda lahko zaključimo, da stopamo v letu 1958 v aktivno gospodarsko dejavnost v naši občini, kar vpliva na narodni dohodek, ki ga predvidevamo v izvršitvi navedenih nalog po naslednjih odnosih: Narodni dohodek ocena plan v 000 indeks Panoga 1957 1958 1957 1958 1958 gospodarstva 1956 1956 1957 industrija 14.000 kmetijstvo 2.151 3.296 106 163 153 gozdarstvo 4.390 4.080 101 95 93 trgovina 1.580 2.612 94 154 164 gostinstvo 1.200 1.300 — — 108 obrt 1.336 1.300 240 234 97 komunala 711 738 138 142 103 kmetijske in vinar- ska zadruga 27.439 28.900 94 98 105 Družbeni sektor 38.807 56.976 101 148 146 kmetijstvo 157.677 175.782 108 121 111 gostinstvo 1.015 1.023 106 107 101 obrt 5.800 5.800 102 100 100 Privatni sektor 164.492 182.605 108 120 110 Gospodarstvo skupaj 203.299 239.581 106 125 118 Ta dvig narodnega dohodka bo nedvomno vplival tudi na spremembo gospodarskega življenja občine Kostanjevica-Podbočje in na postopno odpravljanje njene zaostalosti. 2. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se je v letu 1957 povečala za 7 % proti letu 1956, čeprav je mraz povzročil veliko škodo pri ozimnih žitih, sadju in grozdju. Pridelki njivskih posevkov so bili povečani zaradi obilne uporabe umetnih gnojil in izvajanja agrotehničnih ukrepov, kot na primer škropljenje s herbecidi, menjava semen ter s pogodbeno proizvodnjo. Pridelek glavnih posevkov je bil dosežen v sledečih količinah na ha: indeks 1956 1957 1957 Posevek q q 1956 Pšenica 12,7 12 94 ječmen 11,9 11,2 94 koruza 13,4 15,7 116 krompir 106,5 135,5 127 seno 22,3 20,9 93 Količinski iz leta 1956 je dvig kmetijske proizvodnje po cenah v letu 1957 naslednji: v 000 din indeks 1956 1957 1957 Posevek q q 1956 žita 59.502 65.631 110 industrijske rastline 85 1.965 2310 vrtnine 24.657 30.230 124 krmne rastline 16.597 16.706 100 seno 20.454 20.495 100 sadje 1.809 836 48 grozdje 11.580 16.825 145 živinoreja 89.545 86.112 96 Skupaj 224.429 237.800 107 Kljub elementarnim nezgodam znaša indeks povečane kmetijske proizvodnje 107, kar je rezultat organiziranega dela kmetijskih zadrug. Rri površini 3.349 ha obdelovalne zemlje je bilo v letu 1956 porabljeno 68.200 kg umetnih gnojil ali 21,5 kg na ha obdelovalne zemlje, v letu 1957 pa 198.000 kg ali 59 kg umetnih gnojil na 1 ha obdelovalne zemlje. V letu 1957 je bil porast uporabe umetnih gnojil za 181 % proti letu 1956. V letu 1957 je bilo nabavljeno 120 ton semenskega krompirja za zamenjavo. Ugotavljamo, da uporaba reprodukcijskega materiala še ni zadovoljiva. ŽIVINOREJA Pridelek krmnih .rastlin ni bil zadovoljiv zaradi slabih vremenskih razmer, precej pa se je povečal pri- delek okopavin in korenčnic. Zaradi slabega pridelka krme in zaradi visokih cen (odkupnih) je število govedi nazadovalo za 84 glav. Močan je bil odkup mlade živine in telet. V letu 1957 je bilo odkupljenih 500 telet in 202 glavi odrasle živine, 'kar bo imelo za posledico manjši prirast v naslednjih letih. Stalež mlečne živine se je nekoliko povečal. Mlečnost živine se je povečala za 50 litrov na kravo. Prirastek na popisno govedo znaša 76 kg po glavi in je nad okrajnim povprečjem. Plodnost krav znaša 71 %. Omenjeni pokazatelji povedo, da je kakovost goveje živine v občini, zlasti krav, kar zadovoljiva in lahko pričakujemo, da se bo njeno proizvodnost dalo povečati z izboljšanjem krm-ske osnove in nadaljevanjem smotrnega živinorejskega dela. Umetno osemenjevanje je zajelo področje Kmetijske zadruge Kostanjevica in Prekopa. Pri kmetijskih zadrugah delujejo živinorejski odseki, molzna kontrola v Prekopi, Kostanjevici in Podbočju. Odkup živinorejskih tržnih presežkov je bil delno organiziran preko kmetijskih zadrug. Prašičereja je močno razvita in je dosegla v letu 1957 po vrednosti 43,000.000 din. Številčni in količinski prirastek z ozirom na krmo je bil dober. Prodaja pitanih prašičev preko kmetijskih zadrug, se je povečala za 20 % v odnosu na leto 1956. Tudi reja perutnine je dobila večji tržni poudarek. Odkupljenih je bilo 508.000 jajc po kmetijskih zadrugah. SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO Zaradi slane in snega je pridelek sadja in grozdja znatno manjši kot so proizvodne kapacitete. Vrednost bruto proizvodnje je znašala 17,600.000 din sadja in grozdja. Načrtne obnove sadovnjakov in vinogradov ni bilo, vendar pa so se vršila pripravljalna dela za 28 ha sadovnjakov in 6 ha vinogradov. Te površine bomo obnavljali v letu 1958. V kmetijskih zadrugah delujejo sadjarski odseki. Imajo 6 ročno-prevoznih škropilnic in eno motorno. Tržnost kmetijskih proizvodov: Podatki o odkupih važnejših pridelkov in proizvodov nam kažejo, da kmetijske zadruge zajemajo odkup tržnih presežkov. V letih 1957 in 1956 so bili odkupljeni sledeči kmetijski proizvodi: Vrsta 1956 v kg 1957 v kg Prašiči 7.879 5.465 govedo 53.832 61.098 teleta 40.538 38.049 jajca 233.400 kosov 128.013 kosov krompir 63.192 19.663 Z ozirom na bližino velike mlekarne Novo mesto je odkup mleka nizek, vendar pa je v letošnjem letu razvidna uporaba mleka za vzrejo pujskov. Kmetijskemu svetu je naročeno-, da pokrene vse potrebno pri kmetijskih zadrugah, da bodo izboljšale organizacijo za zajetje vsega odkupa. Kmetijsko posestvo: Kmetijsko posestvo v Kostanjevici se je ukvarjalo lani z živinorejo, trsničarstvom, drevesničarstvom in splošnim poljedelstvom. Velik uspeh je bil pri proizvodnji merkantilnega krompirja, proizvodnji trsnega materiala in pri drevesničarski proizvodnji. Posestvo je kupilo nekaj obdelovalne zemlje zaradi arondacije. Bruto dohodka ima v letu 1957 6,200.000 din. Razvoj kmetijstva v letu 1958: Na temelju resolucije v perspektivnem razvoju kmetijstva je osnovna naloga razširitev socialističnih družbenih odnosov na vasi z organizirano pogodbeno proizvodnjo in povečanjem pridelkov in proizvodov. Vse pospeševalno delo moramo razvijati samo po raznih oblikah kooperacije, kar naj omogoča intenzivnejši način obdelave ter postopno specializiranje proizvodnje. Kmetijske zadruge morajo postati glavni nosilec preobrazbe kmetijstva. Na podlagi petletnega programa bo kmetijska proizvodnja v letu 1958 sledeča: v 000 din indeks Vrsta 1957 1958 1958 1958 1956 1957 žito 65.631 74.655 125 113 industrijske rastline 1.965 2.155 231 109 vrtnine 30.230 30.519 123 100 krmne rastline 16.706 19.796 119 118 seno 20.495 23.080 111 112 Skupaj 135.027 150.205 sadje 836 4.852 206 577 grozdje 16.825 42.945 390 243 živinoreja 86.112 90.124 101 103 Skupaj 238.790 288.126 128 121 Vrednost kmetijske proizvodnje naraste v r prime- ri z letom 1956 za 28 % in v primeri : z letom 1957 za 21 % . Poljedelstvo Predvideni posevki glavnih njivskih pridelkov le- ta 1958 v q: ' Kultura 1957 1958 indeks pšenica 12 12,9 107 ječmen 11,2 12 107 koruza 15,7 19,2 122 krompir 135 138 102 detelja 46 48 104 seno — travniki 20,9 24,1 115 Kooperacije mtc/ha mtc/ha ha kmet. zadruga koope- Kosta- Pre- Pod-Kultura 1957 1958 racija njevica kopa bočje pšenica 12,7 26,4 85 25 30 30 ječmen 11,9 24,2 16 6 5 5 oves 8,4 18 4 2 1 1 koruza 13,4 40 54 20 14 20 hmelj — — 20 13 5 2 krompir 106,5 200 33 10 11 12 detelje 24 56 40 20 15 5 koruza - silos — 320 15 5 5 5 pitni k — 180 15 5 5 5 travniki 22,3 43 228 88 70 70 Skupaj 510 194 161 155 Za dosego kooperacije v letu 1958 je treba upo- rabiti naslednje količine gnojil: Posevek kooperacija q ostalo q skupno q pšenica 680 280 960 ječmen 128 280 408 oves 20 32 52 krompir 231 8 239 detelje 200 96 296 koruza - zrna 432 134 566 silos 75 128 203 hmelj 200 — 200 pitnik 78 64 142 travniki 1.140 760 1.900 Skupaj 3.184 1.782 4.966 Uporaba gnojil po kmetijskih zadrugah bo pred- vidoma sledeča: Kmetijska zadruga Kostanjevica 1.903 q Kmetijska zadruga Prekopa 1.500 q Kmetijska zadruga Podbočje 1.503 q Skupaj 4.906 q Uporaba semen za organizirano proizvodnjo v letu 1958 v q: Kmetijska zadruga Posevek skupa; i Kostanjevica Prekopa Podbočje pšenica 136 40 48 48 ječmen 26 9,6 8 8 oves 7 3,2 1,7 1,7 krompir 825 24 26,4 28,8 detelje 4 2 1,5 0,5 koruza 22 10 7 10 silos 11 3 3 3 hmelj 50.000 kom. 33.500 kom. 12.500 4.000 pitnik 15 5 5 5 Kooperacijo je treba razvijati na osnovi zadružne mehanizacije; v ta namen je treba opraviti: Vrsta Kmetijska zadruga dela skupno ha Kostanjevica Prekopa Podbočje traktorsko oranje Traktorsko 121 30 45 46 kultiviranje Traktorsko 121 30 45 46 škropljenje Traktorska 312 112 90 110 košnja 72 30 22 20 strojna setev 89 30 29 30 Z izvedbo tega programa je zagotovljeno zajetje 18 % glavnih posevkov v kooperaciji, kar bo s predvideno rastjo omogočilo do leta 1961 zajetje 72 % površin v organizirani proizvodnji in 70 % povečanje kmetijske proizvodnje. Planu je dan poudarek na pridelovanje krme, kar omogoča realizacija živinorejskega plana in uvajanje hmelja kot nove kulture. Za dosego predvidenih pridelkov je treba upoštevati tudi isortiment posamičnih posevkov in sicer pšenica: Salto, Virgilio; ječmen: Perogis rani; oves: Flemingsbrane; krompir: Merkur; koruza: Wisconsin 270 in Wisconsin 355 A. Pri uporabi semen žita je obvezna petletna zamenjava, pri krompirju štiriletna in pri koruzi (hibridna) vsakoletna. Živinoreja Živinorejska proizvodnja se bo povečala v letu 1958 za 3 % proti letu 1957. Zaradi močne odprodaje goveje živine v letu 1957 in zaradi znižanja staleža, je prirastek sorazmerno nizek. Prirastek pri prašičih je višji po številu in po teži v letu 1957. Povečanje vrednosti živinorejske proizvodnje je posledica povečanja ukrepov za količinsko in kakovostno izboljšanje krmske osnove in povečanje proizvodnosti vseh vrst živine. V letošnjem letu začenjamo postopoma prehajati v specializirano blagovno proizvodnjo. Upoštevajoč naravne in ekonomske pogoje za proizvodnjo, bo v nižinskem področju občine ob prometnih zvezah dan poudarek mlečni proizvodnji, v višjih področjih občine pa je dana osnova za rejo goveda v kombiniranem in mesnem tipu. Rejo goveda bo spremljala prašičereja (reja pujskov), ki bo temeljila na izkoriščanju mlečne proizvodnje. Podlaga za razvoj živinorejske proizvodnje bo povečana rastlinska proizvodnja. Med pomembnejše ukrepe štejemo povečanje pridelkov na traviščih zaradi uporabe umetnih gnojil, zgodnje košnje, boljšega spravila krme in siliranja. Obseg umetnega osemenjevanja je zajel pretežni del občine. Kmetijske zadruge morajo še nadalje izboljševati odkup tržnih presežkov, zlasti pa zagotoviti prodajo proizvodov iz kooperacije. Za izboljšanje prašičereje se bomo posluževali osveževanja krvi z uvoženim plemenjakom wessex pasme. Prirastek in prireja pri govedu: prirastek prirastek plodnost prireja telet Leto q na glavo krav kom. _______________________kg________v_%_________________ 1957 1.501 76 71 617 1958 1.484 86 73 636 Prirastek bo povečan zaradi boljšega krmljenja, plodnost in pri,reja pa s širjenjem umetnega osemenjevanja, z opremo veterinarske službe in večjim procentom telet, ki se bodo redila za pleme. Povprečna molznost po kravi se poveča od 1.450 litrov na 1.500 litrov v primeri z letom 1957, kar znaša 3 %. Proizvodnja mleka se bistveno ne spremeni zaradi nizkega staleža živine. V prašičereji se poveča prirastek za 23 % v primeri z letom 1957. Stremeti moramo za povečanje staleža plemenskih svinj. Povečala se bo organizirana pogodbena proizvodnja plemenskih prašičev. Veterinarska služba V letu 1957 so bili glavni napori veterinarske službe usmerjeni v preprečevanje kužnih bolezni. Proti svinjski rdečici je bilo cepljenih 880 prašičev. Za rdečico je zbolelo 77 prašičev, ki so bili s pravočasnim zdravljenjem vsi ozdravljeni. Cepljeni so bili vsi prijavljeni psi proti pasji steklini. Jama - grobnica je bila v grobem dograjena v letu 1957. V letu 1958 ostane najvažnejša naloga veterine preventivna služba. Dokončana bo jama - grobnica, za kar so na razpolago sredstva iz veterinarskega dela okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva. Opremila se bo osemenjevalnica v Kostanjevici s potrebnimi instrumenti za nemoteno umetno osemenjevanje. Sadjarstvo in vinogradništvo Visok porast sadjarske in vinogradniške proizvodnje v primeri z letom 1957 bo posledica zelo slabe letine v preteklem letu. Ne predvidevamo visokih pridelkov radi slabih sadovnjakov in opešanih vinogradov. Predvideva se sledeč pridelek v sadjarstvu- . sadno pleme število dreves kg po pridelek drevesu v q cena v din fin. uč. v 000 din jablane 6.900 18 1.240 15 1.860 hruške 1.200 14 170 12 204 slive-češplje 8.300 5 410 18 orehi 1.650 10 165 100 1.650 črešnje 1.020 15 150 20 300 breskve 680 6 40 25 100 Finančni učinek po letih 1958 4.852 1957 836 1956 1.809 Proizvodnja se bo dvignila v letu 1958 za 480 % proti letu 1957. V vinogradništvu se predvideva sledeči pridelek: Vrsta trsa površina pridelek v q na ha skupni pridelek v q Tdin dohodek v 000 din žlahtna trta 230 41 9.430 40 37.720 hibridna trta 38 55 2.090 25 5.225 Finančni učinek po letih: 1958 42.945 1957 16.825 1956 11.580 Proizvodnja v vinogradništvu se bo v letu 1958 povečala za 155 % proti lanskemu letu. Povečanje proizvodnje predvidevamo na osnovi asanacijskih ukrepov, ki so jih dolžne izvršiti kmetijske zadruge po odredbi o varstvu rastlin. Obnovo vinogradov bodo vršile kmetijske zadruge in to predvsem kmetijska zadruga Kostanjevica. V letu 1958 bo obnovljeno v spomladanskem času 6 ha vinogradov, v jesenskem pa 10 ha vinogradov. Priprave za obnovo 20 ha sadovnjakov bodo vršile kmetijske zadruge. 6 ha vinogradov bo obnovila vinarska zadruga Kostanjevica. Pripravila bo ureditvene načrte za obnovo vinogradov v kooperaciji za 15 ha. Sadni in trsni izbor: Sadovnjaki bodo obnovljeni z novim sadnim izborom in sicer jablane s sortami jonatan, rdeči in rumeni delimes, zlato parmenio in šampanjsko reneto. Vinogradi pa bodo obnovljeni s sortnimi trtami modra frankinja, portugalka, žametna črnina, silvanec, rdeča kraljevina in nekaj s poskusnimi sortami. Te sorte trte bomo sadili zato, ker je področje občine Kostanj evica-Podboč j e primerno za pridelovanje kvalitetnega cvička. Za obnovo sadovnjakov bo skrbela kmetijska zadruga Prekopa na dveh ha, kmetijska zadruga Podbočje na 8 ha in Kmetijska zadruga Kostanjevica na 16 ha. Na Kmetijskem posestvu bo pridelek drevesnega materiala ustreznega sortimenta 3.200 kosov. V tem letu se predvideva rajonizacija vinogradniških površin po komisiji za rajonizacijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Da se prepreči breznačrtna obnova vinogradov in sadovnjakov, naj Svet za kmetijstvo pod vzame ustrezne ukrepe. Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica bo v letu 1958 povečalo za 17 ha površin svoje posestvo. Obenem bo tudi povečalo gospodarska poslopja, kar bo vse nakupljeno od privatnika. Za povečanje brutto proizvodnje v letu 1958 so predvideni naslednji ukrepi: — izpopolnitev mehanizacije, — uvedba novih semen (hibridne koruze), — povečanje proizvodnje drevesnega materiala na 20.000 kom sadik, — povečanje trsnega materiala na 20.000 koren jeklo v in 150.000 ključev, — povečanje miolznosti krav na 3.000 litrov po komadu, — povečanje staleža živine za 70 % z lastnim pomladkom, — adaptacija hlevov na odkupljenem posestvu, za kar bo potrebno 220.000 din investicijskih sredstev. Posestvo bo v letu 1958 nasadilo tudi 10 ha hmelja, ki pa ne bo v prvem letu vplival na bruto proizvodnjo. Kmetijske investicije: Investicijska sredstva za dvig kmetijstva v letu 1957 so bila vložena v državno posestvo za nakup gospodarskih poslopij in zemljišča za arondacijo. V letu 1958 pa predvidevamo sledeče investicije: Mehanizacija vrednost posojilo lastna udelež. traktor s priključki 2,000.00 1,400.000 600.000 3 motorne škropilnice 480.000 168.000 312.000 1 kamion 600.000 — 600.000 Hmeljarstvo: g" investicije v 000 din posojilo v 000 din e« .5 M* sp § = ► Kmet. gospodarstvo 10 12.647 7.588 5.059 kooperacija 25 30.000 18.000 12.000 Obnova sadovnjakov in vinogradov: Način obnove ha investicije posojilo lastna udeležba kooperacija v sadjarstvu 1958/59 20 kooperacija v vino- 2,400.000 1,440.000 960.000 gradništvu 1958 6 4,000.000 2,800.000 1,200.000 Rekapitulacija investicij v kmetijstvu: lastna udeležba 20,731.000 din posojila 31,396.000 din Skupaj: 52,127.000 din Za izvrševanje tega programa se mora zaposliti v tem letu sledeči kmetijski kader: agronomi 1 Kmetijsko gospodarstvo tehniki 2 Vinarska zadruga in Kmetijska zadruga Kostanjevica organizatorji proizvodnje: za poljedelstvo 3 Za vsako kmetijsko zadrugo po eden za živinorejo 3 za sadjarstvo 2 za vinogradništvo 2 3. poglavje GOZDARSTVO Na območju občine je skupaj 5.550 ha gozdov, od katerih odpade 28 % na gozdove splošnega ljudskega premoženja in 72 % na privatne gozdove. Od skupne površine gozdov odpade na listavce 90,08 % in na iglavce 9,2 % gozdnih površin. Gozdovi splošnega ljudskega premoženja: Na območju občine je 1.550 ha gozdov last splošnega ljudskega premoženja v razmerju 85 % listavcev in 15 % iglavcev, z zadovoljivim faktičnim prirastkom 2,5 do 3.— prm lesa na ha. Na površinah, kjer je bil po vojni napravi jan končni posek je istim posvetiti mnogo pažnje, ker je treba zaradi itaznih škodljivih vplivov vse očistiti. Teh površin je 230 ha. Bodoče izkoriščanje bo potrebno' v glavnem le v obliki vzgojnega namena in sanitarnih sečenj. Na območju občine je v gozdovih splošnega ljudskega premoženja % zrelih gozdov za posek zelo majhen, zato se bo treba posluževati le zgoraj navedenih sečenj. Za to naj bi se v perspektivi znižala sečnja od 6.000 m3 v 1957 na 5.500 m3 v letu 1958 in postopoma na 4.500 m3 do leta 1961. Pregled gozdno gojitvenih del: Dejavnosti plan realizacija plan 1957 1957 1958 stroški pomožno gozdarske službe semenarstvo drevesničarstvo obnova in nega gozdov gozdne komunikacije 2.100.000 2,100.000 2,340.000 23.900 23.000 45.000 481.000 215.000 368.500 2.245.000 1,047.000 1,470.000 1.042.000 1,125.000 1,759.000 Skupaj 5,891.900 4,510.000 5,982.500 Razlika med planirano in doseženo kvoto za leto 1957 pri gozdno-kulturnih delih je nastala zato, ker v tem letu ni bilo gozdnih semen, zakar so odpadla razna dela kot na primer priprava tal, čiščenje, nabiranje semen in tako dalje. V letu 1958 je predvideno večje popravilo za razširitev ceste v Opatovi gori od Žičnice do Bosanske bajte na relaciji okrog 2 km za kar bo porabljenih en milijon do 2 milijona din • Privatni gozdovi: V merilu občine je od 4.000 ha gozdov poraščenih z listavci 93"/'° in z iglavci 7%. Zaloga po ha je minimalna okrog 100 m3 na ha. Prirastek znaša povprečno 1,5 do 2 m3 lesa na ha letno. V perspektivnem planu do leta 1961 naj bi se sečnja lesa omejila za kakih 1000 m3 od sedanjih 8.500 na 7.500 m3 v korist šted-nje v lastnem gospodarstvu in blagovne proizvodnje. Blagovna proizvodnja naj bi se v perspektivi z ozirom na urejene gozdove vse bolj približala stvarnosti in ne k trenutnemu povpraševanju v korist posameznih gozdnih sortimentov na tržišču. Prekomerno posega- nje v zaloge in prekoračenje posega letnega prirastka g,re na račun naših podgorskih naselij. Pregled gozdnokulturnih del: Vrsta del plan 1957 realizacija plan 1958 1957 Stroški javne gozdarske službe 3,000.000 3,100.000 2,900.000 gozdna kulturna dela 1,380.000 1,388.000 1.350.000 Vzdrževanje gozdnih komunikacij 1,000.000 1,000.000 480.000 V letu 1957 se je gradila cesta Prušnja vas—Dol na relaciji 1,7 km, za kar se je porabilo okrog 3 milijone din. Nadaljevala se je gradnja ceste Kočarija— Vodenice, za kar se je porabilo 300.000 din. Zmanjšanje dohodkov od gozdne takse gre na račun novih predpisov v gozdarstvu za lesne mase, ki se neposredno uporabljajo v lastnem gospodarstvu. Pod postavko gozdnokulturna in varstvena dela so zajeta vsa dela od pogozdovanja, obžetve in čiščenja ter dela v gozdnih drevesnicah na območju občine. Pri gozdnih komunikacijah se je porabilo 1.000.000 din in s tem popravilo približno 150 km gozdnih poti. Pri teh delih so interesenti oziroma uporabniki teh poti prispevali za tretjino sredstev s prostovoljnimi deli. V letu 1958 se bo nadaljevala gradnja gozdne ceste Mladje—Dol in Kočarija—Vodenice, za kar bo porabljenih okoli 11,000.000 din. Del teh sredstev bo financiranih iz gozdnega sklada, ostalo pa iz investicijskega sklada. 4. poglavje TRGOVINA Trgovina izkazuje leta 1957 v primerjavi z letom 1956 znižanje prometa za 3 %. Promet v trgovini: v 000 din Realiz. 1956 Realiz. 1957 Plan 1958 Indeks 1958 1957 splošno družbeni sektor 22.932 22.241 24.000 108 promet v kmetijskih zadrugah 194.316 243.688 250.999 103 Na območju občine posluje eno trgovsko podjetje splošno družbenega sektorja in tri kmetijske zadruge s petimi trgovinami, ki v glavnem oskrbujejo prebivalstvo z industrijskim blagom in kmetijskimi potrebščinami. Trgovina je na splošno imela nepopoln asortiment blaga, neupoštevajoč širše potrebe in okus potrošnikov. Tako je imela na zalogi pretežno živila in galanterijske izdelke, manj pa tekstilnega blaga in dražjih galanterijskih industrijskih proizvodov. Zaradi tega je nastal odliv kupne moči v bližnja večja gospodarska in industrijska središča. Ob koncu leta 1957 je bila predvidena reorganizacija trgovske mreže, oziroma izključitev trgovske dejavnosti od kmetijskih zadrug. Ta sklep se ni izvršil, zaradi objektivnih težav pri kmetijskih zadrugah, ki ne razpolagajo z zadostnimi kapacitetami skladišč in upravnimi prostori. Investicijska sredstva v trgovini se v letu 1957 niso trošila. To pa zaradi tega, ker so vsi trgovski lokali, razen kmetijske zadruge Kostanjevica in Podbočje, v privatnih stavbah. Trgovska lokala v Podbočju in Kostanjevici sta obnovljena in nista potrebna izboljšav. Privatni lastniki niso vlagali del najemnine za popravilo in izboljšavo lokala. Trgovska mreža je po številu trgovskih lokalov zadovoljevala z ozirom na možnost nakupa potrebe potrošnikov. Ves kader v trgovini si je pridobil potrebno kvalifikacijo, zadovoljivo pa je zastopan tudi vajenski kader. Vso izobrazbo so si pridobili na tečajih v Novem mestu. Ena izmed osnovnih nalog v trgovini za leto 1958 njaj bi bila ta, da se poveča izbira blaga v tekstilu in pri dražjih galanterijskih industrijskih proizvodih. Pomanjkanje tega blaga je bil glavni vzrok nazadovanja prometa v trgovini, ker se je kupna moč potrošnika stekala v druge kraje izven občine. Treba je analizirati zaloge trgovin, predvsem zaloge nekurant-nega blaga in previsoke zaloge nekaterih vrst proizvodov, ki bremenijo kredite za hitrejše obračanje in popolnejši asortiment. Svet, ki je zadolžen za področje blagovnega prometa, naj razpravlja o ukrepih, ki jih je treba pod-vzeti, da bi se zunanja in notranja podoba pri privatnih stavbah, kjer so trgovski lokali, izboljšala. Pri tem naj upošteva najemniške pogoje in po potrebi izda predloge ljudskemu odboru za rešitev tega problema. V letu 1958 naj bo ena osnovnih nalog sveta, da reši vprašanje izločitve trgovske dejavnosti od splošnih kmetijskih zadrug, hkrati pa nudi pomoč kmetijskim zadrugam pri uveljavljanju odkupov kmetijskih pridelkov.. Svet naj analizira problem kadrov v trgovini in naj Skrbi za vključitev kadra v tečaje, ki so predvideni v letu 1958 po liniji Trgovske zbornice za dopolnilno izobraževanje. 5. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinsko mrežo družbenega sektorja je v letu 1956 zajela Vinarska zadruga Kostanjevica. Z ozirom na naloge in pomen Vinarske zadruge, ki ima predvsem namen, da preko članov zadružnikov obnavlja in utrjuje vinogradniško gospodarstvo na področju občine ter hkrati komercialno usmerja tržne presežke, jih šola in usposablja na kvalitetno raven, je bila v letu 1957 gostinska mreža izločena iz zadruge. Predvsem je to zahteval občutek, da se Vinarska zadruga oddaljuje od svoje osnovne dejavnosti ter prehaja preko gostinske mreže v izključno visoko trgovanje. Tako smo imeli v letu 1957 dvoje gostišč družbenega sektorja v Kostanjevici in 7 privatnih gostišč. Ti dve gostišči družbenega sektorja imata glede na turistični pomen Kostanjevice, na njeno zgodovinsko ozadje in na njene specifično turistične pogoje važno vlogo. Kljub 7 privatnim gostilnam sta ti dve gostišči po ustvaritvi družbenega proizvoda ostali vodilni. Po oceni prometa v gostinstvu se je le-ta proti letu 1956 dvignil za 7 % v letu 1957. Vsekakor pa ta dvig ni zadovoljiv. Znano je, da je zlasti Kostanjevica privlačna točka tako domačih kot tujih gostov. Postrežba, ureditev lokalov in kulturnost so vzroki, ki ne dajejo jamstva za večji turistični promet, hkrati pa tudi ne za večji priliv prehodnih gostov. Zato bodo potrebni ukrepi, da v gostinstvu napravimo korak naprej. V letu 1958 predvidevamo, da se bo v družbenem sektorju gostinstva dvignil družbeni proizvod za 8 % proti letu 1957, v privatnem pa za 1 %. To povečanje družbenega proizvoda temelji predvsem na višji kupni moči prebivalstva in na ukrepih, ki naj zagotovijo, da bo gostinska mreža dobro oskrbovana ter da bo razpolagala z večjim asortimentom uslug in ne sam z dejavnostjo, ki spada v okvir to-. čilnic in bifejev. Predvideva se, da bodo letos gostišča družbenega sektorja usmerjala svoja razpoložljiva sredstva predvsem v opremo lokalov. Prav tako predvidevamo, da bomo v letu 1958 dokončno uredili nazive teh podjetij in jih s primerno reklamo priporočili gostom. Nujno je treba v letu 1958 začeti z izdelavo investicijskih programov za ureditev in pridobitev tujskih sob, ki jih v Kostanjevici primanjkuje. Zlasti se ta možnost odpira z dajanjem investicijskih sredstev po natečajih iz zveznih sredstev, ki so možne in ugodne. Če hočemo dvigniti turistični pomen krajev v občini, potem moramo v letu 1958 sodelovati pri izdaji vodiča, ki ga bo turistična podzveza v Novem mestu izdala v letu 1958. Prav tako pa je potrebno, da podoba naših krajev, predvsem mislimo tu na zunanjost, dobi drugo obliko, kar naj bi bila predvsem naloga turističnega društva, od katerega pričakujemo v letu 1958 aktivnejšo delo. Turistično in planinsko društvo naj izdelata program za dokončno primerno ureditev planinske postojanke na Polomu. V privatnem sektorju se bo zahtevalo, za kar naj predvsem poskrbijo sanitarni organi, da se raven na~ ših privatnih gostišč izboljša. Privatni gostinski obrati morajo v letu 1958 prav tako kot družbeni sektor poskrbeti za kulturno opremo in postrežbo v gostiščih. Predvsem mora to nalogo po pregledih analizirati ustrezni svet občinskega ljudskega odbora ter podvze-mati ukrepe, ki zagotavljajo izvršitev postavljenih nalog pri tem pa upošteva potrebe po razširitvi ali skrčit vi gostinskih obratov. Prav tako naj ustrezni svet analizira kvalifikacije kadrov, zaposlenih v naših gostiščih ter se povezuje z zbornico okraja glede strokovnenega izobraževanja kadra v gostinstvu. 6. Poglavje OBRTNIŠTVO Obrtništvo v občini Kostanj evica-Podboč j e zajema naslednjo obrtno dejavnost: Državni sektor: »Čevljarstvo Kostanjevica«. Zadružni sektor: Opekarna kmetijske zadruge Ko- stanjevica in Mizarska delavnica »Lesin« pri Kmetijski zadrugi Prekopa. Privatni sektor: a) kovinska stroka kovači 5 kleparji 1 ključavničarji 2 8 Ta sredstva so zasigurana v: okrajnem proračunu okrajnem vodnem skladu občinskem investicijskem skladu občinskem stanovanjskem skladu občinskem cestnem skladu 2,000.000 din 2.500.000 din 1.946.000 din 5.174.000 din 1.276.000 din Skupaj . . . 12,896.000 din b) predelava zemlje in kamna lončarji 4 apnarji 1 c) lesna predelava mizarji 5 kolarji 1 č) predelava tekstila šivilje 4 krojači 8 d) predelava usnja čevljarji 3 bičarji 1 sedlarji 1 e) živilska obrt mlinarji 15 f) ostala obrt prevoz blaga z motornimi vozili 1 frizerji 2 Privatnih obrtnikov je 54. V letu 1957 so odjavili obrt štirje čevljarji, ker se je ustanovil obrtni obrat »Čevljarstvo Kostanjevica«, Tako so se čevljarski mojstri vključili v ta obrat. S tem je padlo število čevljarjev. Kritične obrti, ki jih primanjkuje v občinskem merilu, so: kovači, mehaniki, zidarji, čevljarji, sedlarji, kolarji, pečarji, sodarji, šivilje. Svet za obrt in industrijo naj pretresa vprašanje razvijanja obrti na področju občine. Pregleda naj možnost postavitve obrtnih delavnic ali morebitno komunalno podjetje, katero bi vključevalo več vrst obrtniške dejavnosti. V kolikor bi obstojale te možnosti, naj bi se izdelali elaborati in pripravilo vse za ustanovitev takšnega podjetja. Svet za obrt in industrijo naj tudi skrbi, da imajo vsi mojstri predpisano število vajencev, predvsem kar se tiče tistih strok, ki jih primanjkuje v naši občmi. Na ta način se naj skrbi za pomladek strokovnega kadra. 7. Poglavje INVESTICIJE Investicijska izgradnja v letu 1958 se bo razvijala v okviru zveznih predpisov o trošenju sredstev skladov, katerih del sredstev je v letu 1958 blokiran. Kljub temu pa se predvideva, da bodo znašala investicijska sredstva v letu 1958 več, kot je bilo uporabljeno v lanskem letu. Skupna investicijska sredstva bodo znašala v letu 1958 12,896.000 din. 5 6 12 5 15 3 Proračunska sredstva bodo uporabljena za regulacijo hudournika Skradnje, začetek gradnje vodovodov v Mladju, Kostanjevici in Podbočju ter za pripravo gradnje šole Brezje. Sredstva okrajnega vodnega sklada v znesku dva in pol milijona dinarjev se bodo uporabila za melioracijo krškega polja. Investicijski sklad se bo uporabil za investicije v kmetijstvu do 1,000.000 din in ostalo za investicije v obrti in industriji. Stanovanjski sklad se bo uporabil do 1,500.000 din za dodelitev dolgoročnih posojil privatnim delavcem in uslužbencem za gradnjo stanovanjskih hiš. Ostali znesek se bo uporabil za gradnjo stanovanjskega bloka. Vsa sredstva občinskega cestnega sklada bodo v celoti uporabljena za redno vzdrževanje občinskih cest in potov. Poleg tega pričakujemo, da bodo posamezne gospodarske organizacije uspele dobiti investicijska posojila preko natečajev in družbenih investicijskih skladov, kakor tudi, da bodo razpoložljiva lastna sredstva uporabljena v investicijske namene. II. DEL Ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana občine Kostanjevica-Podbočje za leto 1958 8. POGLAVJE OBČINSKE DOKLADE NA DOHODEK 1 V letu 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodnino od kmetijstva 8 % katastrskega dohodka od zemljišča. Občinske doklade na dohodke od kmetijstva v višini 4 % katastrskega dohodka se delijo po 5. odstavku XIX. poglavja zveznega družbenega plana, razlika nad 4 % pa se steka v občinski proračun. 2 V letu 1958 se predpisuje občinska doklada od dohodkov obrti samostojnih poklicev in premoženja. Stopnja občinske doklade na dohodek od dohodkov samostojnih poklicev, in premoženja je proporcialna in se odmerja po ugotovljeni davčni osnovi. V letu 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek obrti, samostojnih poklicev in premoženja 8 % od ugotovljene davčne osnove. Občinska doklada od dohodkov samostojnih poklicev in premoženja je dohodek občinskega proračuna. 9. Poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 3 % . Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 10. Poglavje DELITEV PRISPEVKA IZ DOHODKA KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ylagajo 30 % prispevka iz dohodka v občinski investicijski sklad, ki se obračunava po Zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. 11. Poglavje UPORABA SREDSTEV SKLADOV ZA PRORAČUN Za potrebe proračunskih izdatkov v letu 1958 se uporabi 10 % sredstev občinskega investicijskega in cestnega sklada, ki se smejo po zveznih predpisih uporabljati v letu 1958 brez obveznosti vrnitve. 12. Poglavje SKLADI 1 V občinski investicijski sklad se v letu 1958 stekajo sredstva predvidena v 5. razdelku XIX. Poglavja zveznega družbenega plana, anuitete in obresti od danih posojil, kakor tudi drugi dohodki predpisani z zveznimi predpisi, okrajnim družbenim planom in 10. poglavjem tega plana. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabila predvsem za namene, ki jih predvidevajo smernice gospodarskega razvoja občine Kostanjevica-Podbočje v I. delu občinskega družbenega plana za leto 1958 in 10 % sredstev sklada za proračunske izdatke. 2 Sredstva občinskega stanovanjskega sklada za leto 1958 se formirajo na podlagi zveznih in republiških predpisov. Sredstva tega sklada bodo uporabljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje in razširitev šolskih poslopij za osemletne šole po smernicah I. dela tega družbenega plana. 3 Sredstva občinskega cestnega sklada za leto 1958 se formirajo na podlagi zveznih in republiških predpisov. Namenska uporaba sredstev tega sklada se določijo v proračunu dohodkov in izdatkov, ki so sestavni del proračuna. 13. Poglavje PRORAČUNSKA SREDSTVA IN SREDSTVA SKLADOV 1 V letu 1958 bo občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje razpolagal s skupnimi sredstvi za finan- ciranje proračunskih izdatkov v višini 36.070 din. Sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: v 000 din —• dohodnina kmečkih gospodarstev 13.966 — doklada na kmečko dohodnino 5.050 — dohodnina ostalih poklicev in premoženja 3.700 — ostale doklade 450 — prometni davek privatnikov 2.200 — prometni davek od vina in žganja 2.500 — lokalni prometni davek 1.000 — prometni davek na maloprodajni promet 1.450 — lokalne takse 300 — zemljarina 700 — proračunski prispevek iz osebnih dohodkov 2.760 — dohodki uradov in zavodov 290 — ostali proračunski dohodki 1.350 — 10 % sredstev skladov 354 Skupaj . . . 36.070 2 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: v 000 din — administrativni proračun 36.070 — negospodarske investicije — Skupaj . . . 36.070 3 V letu 1958 bodo znašala razpoložljiva sredstva ob- činskih skladov kakor sledi: v 000 din — občinski investicijski sklad 1.946 — občinski stanovanjski sklad 5.174 — občinski cestni sklad 1.276 Skupaj . . . 8.396 14. Poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Kostanjevica-Podbočje. Številka: 01-612/2-58 Datum: 10. maja 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Karlo Kuntarič 1. r. 185. Na podlagi 6. člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19/53) in na osnovi 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3/58) ter 26. člena statuta občine Kostanjevica - Podbočje, je občinski ljudski odbor Kostanjevica - Podbočje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. maja 1958 sprejel ODLOK o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka. I. SPLOŠNI DEL 1. člen Poleg taks in prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobirajo v občini Kostanje-vica-Podbočje še takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občinskega proračuna. 3. člen Takse po določbah tega odloka se plačujejo z občinskimi koleki, kadar pa teh ni mogoče nabaviti, se pobirajo v gotovini. Takse v kolekih se lepijo na vloge poleg redne državne takse. Občinski prometni davek se plačuje v gotovini na način, kakor je to predpisano za ostale javne davščine. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani smiselno s tem odlokom. Takse in občinski prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenimi z mednarodnimi pogodbami in v primeru, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstaja o tem vzajemnost. 5. člen Določbe zveznega zakona o taksa in uredbe o prometnem davku z vsemi spremembami in dopolnitvami se primemo uporabljajo tudi glede taks in občinskega davka, predpisanih s tem odlokom, v kolikor s tem odlokom ni drugače določeno. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, za izvrševanje tega odloka pa skrbi finančni organ občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958. II. TARIFA A. TAKSE Tarifna št. 1: a) Za vloge, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora — razen pritožb..............................20 din b) za pritožbe, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora - 90 din Tarifna št. 2: 1. za vse odločbe, ki jih izdaja občinski ljudski odbor, za katere v tarifi ni drugače predpisano...................75 din 2. za odločbo, s katero se dovoljuje priložnostno točenje alkoholnih pijač . 500 din Taksa po tar. št. 2 tega odloka se plača le ob izdaji formalne odločbe v smislu odločbe ZUP, ne pa tudi na običajna obvestila o rešitvi prošnje. Tarifna št. 3: Za potrdila, ki jih izdajajo občinski ljudski odbor ali njegovi organi in zavodi ter proračunske ustanove s samostojnim finansiranjem, se plača: 1. za vsako spričevalo ali potrdilo ... 50 din 2. za vsako potrdilo o lastnini in zdravju živali (živinski potni listi) se plača taksa v višini 20 % državne takse. Za vsako potrdilo o prenosu lastnine živine na kupca se plač taksa, kakor po točki 2) te tarife. Tarifna št. 4: Za odhod uslužbenca občinskega ljudskega odbora iz urada na zahtevo strank, neglede na število usluž- bencev .............................. 300 din Tarifna št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske dejavnosti, se plača: a) za trgovske obrate.............. 1.000 din b) za obrtne obrate................ 3.000 din c) za opravljanje privatne obrti .• 4.000 din d) za opravljanje privatne gostinske obrti......................... 10.000 din e) za izdajanje manjših obrtnih obrtnih dovoljenj v vaseh . . 500 din Tarifna št. 6: Za potrjevanje listin za vsako stran 25 din Tarifna št. 7: Za odločbe o kazni v postopku o pre- krških, za katere je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora . 250 din Tarifna št. 8: Za registracijo cestnih motornih vozil: 1. izvzemši motorna kolesa .... 1.000 din 2. za motorna kolesa................. 500 din Te takse ne plačajo JLA, LMS, ljudski odbori, Rdeči križ, Ljudska tehnika, Reševalna postaja, zdravstvene ustanove in gasilska društva za svoja vozila. Prav tako ne plačajo te takse invalidi, ki so oproščeni tudi državne takse. To takso pobira finančni organ hkrati z državno takso. Tarifna št. 9: ko 20 m3, za vsak ms nad 20 m3 . 20 din b) za žganje apna od vsake tone . . 500 din vendar taksi za posameznega upravičenca ne smeta presegati 20.000 din letno. Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah — od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona din . . . b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov din c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov din č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov din d) od vredn. nad 50 do 100 milijonov din e) v vrednosti nad 100 milijonov din . največ 500 din 1.000 din 2.000 din 5.000 din 10.000 din 20.000 din Tarifna št. 10: Od napisnih desk (firm) letno: a) za desko do pol m2 velikosti . . 400 din b) za desko do 1 m2 velikosti . . . 800 din c) za desko nad 1 m2 velikosti . . Taksa se pobira od vseh pridobitnih podjetij in obrtov brez ozira na sektor. 1.500 din tarifna št. 11: Za glasbo v gostilnah in podobnih javnih lokalih ter za plesno glasbo na veselicah na prostem, če se vstopnina ne pobira: a) za glasbo v gostiščih za en dan . . 200 din b) za glasbo v gostinskih lokalih za stalno glasbo — mesečno . . . 600 din — trimesečno . . 2.000 din c) za glasbo na javnih prireditvah . 800 din Takse po tej tarifni postavki morajo plačati zavezanci do zadnjega dne v mesecu za prihodnji mesec organu, ki jim izdaja dovoljenje za godbo. V primeru pod c) te tarife pa mora zavezanec priglasiti glasbo in vplačati takso najpozneje 48 ur pred prireditvijo. Tarifna št. 12: Za postavitev vrtiljakov, cirkusa in podobno od m2 porabljene površine dnevno........................... 20 din Tarifna št. 13: 1. za dovoljenje, za podaljšanje obratovalnega časa za gostinska podjetja in gostišča, preko rednega obratovalnega časa za vsak večer 300 din 2. za slučajnostne prekoračitve rednega obratovalnega časa se plača . 300 din Tarifna št. 14: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, za žganje apna in pod. se Plača: a) od kopanja peska in gramoza pre- B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK Tarifna št. 1: Od točenja alkoholnih pijač na drobno v gostinskih podjetjih in drugih obratih od dosežene prodajne cene.........................10 % Glede davčne obveznosti in plačila tega davka velja pripomba po tar. št. 7 dela D tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 2: Od vstopnic za kinematografske in druge javne prireditve, ki nimajo kulturnoprosvet-nega značaja od dosežene bruto vstopnine . . 5% Davek po tej tarifi se plačuje ali ob nabavi vstopnic pri Narodni banki, ali po spisku pobranih prispevkov. Potujoča zabavišča, ki plačajo dohodnino po 117. členu Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56) ne plačajo prometnega davka po tej tarifi. Tarifna št. 3: Od prejetih vplačil za projekcirano reklamo v kinematografih..........................5% Če se reklama ponavlja, se prometni davek obračunava mesečno, v smislu določb tar. št. 6 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 4: Od vsakega prenosa lastninske pravice na nepremičninah proti vplačilu oziroma v denarju izraženi protiuslugi, od odmerjenega zveznega prometnega davka....................10 % Tarifna št. 5: Izdelki in usluge privatnega obrtništva: a) vsi izdelki privatnih obrtnikov, na katere ni predpisan zvezni prometni davek, od dosežene prodajne cene . . 10 % b) vse usluge privatnega obrtništva od vrednosti opravljenih uslug .... 10 % Davka po tej tarifi ne plačajo: po točki a) od izdelkov iz grupe 117 in 119 nomenklature materialov v kolikor so obdavčeni po tar. št. 30 in dalje zveznega prometnega davka; po točki b) krojači, čevljarji, brivci, dimnikarji, šivilje, profesionalni poklici (advokati, zdravniki, zobozdravniki, veterinarji, duhovniki) dalje izdelovalci oblačil predmetov pod pojmom »konfekcija«. Obrtniška pletiljstva plačajo od pletenih oblačil iz bombažnih ali volnenih surovin (niti) prometni davek od prodajne cene izdelkov po stopnji.................................5 % Št. 02-798/1-58 Kostanjevica, 19. junija 1958. Predsednik ObLO: Karl Kuntarič 1. r. Občinski ljudski odbor Metlika je na podlagi 10. in 26. člena statuta občine Metlika ter 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57), na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Metlika, dne 28. aprila 1958 sprejel ODLOK O DRUŽBENEM PLANU OBČINE METLIKA za leto 1958 Prvi del Razvoj in smernice za razvoj gospodarstva v letu 1958 I. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek 1 Družbeni plan občine Metlika za leto 1958 je izdelan na podlagi smernic in splošne ekonomske politike, ki jo določajo že zvezni, republiški in okrajni družbeni plani. V letu 1957 je bilo doseženo povečanje proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. Družbeni proizvod se je povečal v primerjavi s prejšnjim letom za 23%, narodni dohodek za 26 %. Razvoj družbenega proizvoda in narodnega dohodka v primerjavi z leti 1956, 1957 in 1958 po posameznih panogah gospodarstva nam pokaže naslednja tabela: Družbeni proizvodi v 000 Družbeni proizvod Indeks Panoga Realiz. Realiz. Plan 1957 19/8 1968 gospodarstva 1956 1957 1958 1953 1956 1957 Industrija 35.706 74.000 347.000 207 972 468 Kmetijstvo 3.212 4.120 3.900 128 121 95 Gradbeništvo 5.150 7.400 7.400 144 150 100 Trgovina 7.212 8.500 10.126 117 140 119 Obrt 8.415 11.790 13.447 140 160 114 Komunala 829 980 1.000 118 120 102 KZ 29.162 40.100 40.500 137 137 100 Družb, sektor: 89.686 146.890 423.713 164 472 288 Kmetijstvo 243.676 269.067 305.611 110 125 114 Gostinstvo 4.517 4.550 4.582 101 101 101 Obrt 12.000 12.000 12.300 100 102 102 Pri vat. sektor: 260.193 285.617 322.493 109 123 112 Gospodarstvo 'skupaj 349.879 432.507 746.206 123 213 172 Narodni dohodek: v ooo Narodni dohodek Indeks Gospodarska Realiz. Realiz. Plan 1957 1958 1958 panega 1956 1957 1958 19561956 1957 Industrija 34.280 72.007 331.312 210 966 460 Kmetijstvo 2.583 2.846 3.900 110 151 137 Gradbeništvo 4.720 6.792 7.393 143 156 108 Trgovina 6.896 8.200 9.719 118 141 118 Obrt 7.822 11.400 12.891 145 164 113 Komunala 824 974 994 118 120 102 Kmet. zadruge 27.033 37.936 38.300 140 142 101 Družb, sektor: 84.158 140.255 404.509 165 478 287 Kmetijstvo 189.898 207.564 231.398 109 122 111 Gostinstvo 4.457 4.470 4.520 100 101 101 Obrt 11.500 11.700 11.800 101 102 101 Privat. sektor: 205.855 223.734 247.718 108 120 110 Gospodarstvo skupaj 290.013 363.989 652.227 126 224 179 Znaten porast v letu 1957 je napravila industrija in to zaradi tega, ker je tovarna »Beti« s preselitvijo v letu 1956 obratovala le delno. Ravno tako je bil dosežen znaten porast družbenega proizvoda iz narodnega dohodka pri kmetijskih zadrugah, predvsem z razširitvijo in povečanjem odkupov. V celoti je bil presežen plan za leto 1957 za 10 %. 2 Primerjava družbenega proizvoda in narodnega dohodka za leto 1958 z lanskim letom nam pokaže, da se dvigne družbeni proizvod za 72 %, a narodni dohodek za 79 %. Največji dvig izkazuje industrija in to za 368 %, ker predvidevamo, da bo že s 1. julijem pričela s poskusno proizvodnjo nova predilnica v Metliki, ki bo sama ustvarila preko 35 % celokupnega narodnega dohodka občine. Na podlagi tega se bo v tem letu močno dvignil družbeni proizvod in narodni dohodek na enega prebivalca, tako da bo dosegel okrajno povprečje. Družbeni proizvod in narodni dohodek na enega prebivalca: 1956 1957 1958 družbeni proizvod 43.350 55.600 95.200 narodni dohodek 36.500 47.600 85.000 Osnovni nameni gospodarskega razvoja v letu 1958 posameznih gospodarskih področij so prikazani v posameznih poglavjih. II. poglavje Industrija V občini Metlika obratuje sedaj eno industrijsko podjetje: Belokranjska trikotažna industrija »Beti«. Podjetje je proizvedlo v letu 1957 38,5 ton trikotažne in svilene konfekcije ali 82 % postavljenega plana, vendar za 19 ton ali 100 % več, kakor v letu 1956. Za leto 1958 predvidevamo, da bo podjetje »Beti« proizvedlo 50 ton istih proizvodov ali za 30 % več kakor v preteklem letu. Tako bo skupna vrednost proizvodnje v tem letu dosegla že 230 milijonov dinarjev. Podjetje bo v tem letu na novo odprlo svoj obrat trikotažnih in volnenih izdelkov v Gradacu, kjer so na razpolago ustrezni prostori. V juliju tega leta bo predvidoma pričel obratovati novo osnovan industrijski obrat predilnice No-voteksa. Podjetje bo proizvedlo do konca leta 169 ton volnene česane preje v skupni vrednosti 500 milijonov dinarjev. S pričetkom obratovanja predilnice se bo povečal vrednostni obseg industrijske proizvodnje za 390 %. III. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se je v letu 1957 zvišala v primeri z letom 1956 na 128,9 %. Vzrok povišanja kmetijske proizvodnje je v' povečanju uporabe gnojil, posebno umetnih, in drugih agrotehničnih ukrepov, kakor tudi ugodnih vremenskih razmer. Pridelki glavnih posevkov v meha so sledeči: 1957 Posevek 1956 1957 1956 pšenica 15,7 18,4 117 rž 10,2 8,2 80,3 ječmen 14,5 14,8 102 koruza 17,1 17 93,5 krompir 102,6 153,6 149 detelje 40,1 37,1 92,5 seno 24,4 22,4 21,8 Dvig vrednosti kmetijske proizvodnje po cenah iz leta 1956 je v letu 1957 naslednji: 1957 (v 000 1956 1957 1956 din) žita 87.631 109.609 125 industr. rastline 722 757 105 vrtnine 51.543 81.252 157 krmske rastline 37.438 37.216 99 seno 19.301 15.611 81 sadje .5.630 2.353 42 grozdje 44.905 108.402 242 živinoreja 145.840 146.390 101 Skupaj 393.010 501.508 128,9 Povečanje pridelkov je rezultat organiziranega dela kmetijskih zadrug, ki so priskrbele dovolj no količino umetnega gnoja in dobrega semenskega materiala. Živinoreja Pridelek krmnih rastlin in sena v preteklem letu je bil slabši zaradi slabih vremenskih razmer. Spričo zmanjšanja krme in dobrih tržnih cen, se je število živine nekoliko zmanjšalo. Močan je bil odkup mlade živine in telet, kar bo imelo za posledico ustrezno nižji prirastek in proizvodnjo v naslednjih letih. Sadjarstvo in vinogradništvo 1957 Vrednost sadjarske in vinogradniške proizvodnje izkazuje visok porast v tem letu. V sadjarstvu je vrednost proizvodnje nižja, zelo visoka pa je vrednost vinogradniške proizvodnje zaradi ugodne letine. Porast proizvodnje je sledeč: Leto 1956 1957 Indeks 57/56 sadjarstvo 5.630 2.353 40 vinogradništvo 44.905 108.420 241 Skupaj 50.535 110.773 217 Pridelek grozdja žlahtne trte je znašal 50,7 mc, samorodnic 32 mc. V tem letu so bile izvršene večje priprave za načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov. Obnovljen je bil večji nasad vinograda v površini 6.50 ha v Bušinji vasi Del površine bo dokončno zasajen v letu 1958. Obnova sadovnjakov se je začela na Grabrovcu, kjer pa je zaradi nekaterih neurejenih stvari v zastoju. Škropljenje sadnega drevja je potekalo slabše kot prejšnja leta. Kmetijske zadruge imajo tri motorne škropilnice, kar je absolutno premalo za občino Metliko. Tržnost kmetijskih proizvodov Kmetijske aadruge na področju občine, posebno Kmetijska zadruga Metlika, iz leta v leto izboljšuje odkup in so začele že s pogodbeno proizvodnjo (n. pr. prašiči). Odkup je bil sledeč: Leto 1956 1957 govedo mc 6.329 5.651 teleta mc 490 669 prašiči mc 2.264 2.561 jajca kom. (000) 457 223 krompir v mc 2.337 2.421 mleko v hi 138 173 Padec odkupa živine je posledica možnosti odkupa živine raznih trgovskih podjetij na sejmih in naravnost od proizvajalca. Živinski sejmi v Metliki predstavljajo nad 50 % prometa z živino in je bilo v letu 1957 odkupljeno izven okraja in Metlike 5.300 govedi, od tega velik del za izvoz. Razvoj kmetijstva v letu 1958 Na temelju resolucije o perspektivnem razvoju kmetijstva je osnovna naloga razširitev socialističnih družbenih odnosov na vasi z organizirano pogodbeno proizvodnjo in s povečanjem pridelkov in proizvodov. Vse pospeševalno delo je treba razvijati samo na raznih oblikah kooperacije, kar naj omogoča intenzivnejši način obdelave ter postopno specializacijo proizvodnje. Kmetijske zadruge morajo postati glavni nosilec preobrazbe kmetijstva. Na podlagi petletnega programa in izvršitve bo kmetijska proizvodnja sledeča (v 000 dinarjih): 1958 Vrsta 1957 1958 1957 žita 109.609 124.035 113 industr. rastline 757 2.424 321 vrtnine 81.252 77.681 96 krmske rastline 37.216 42.968 115 seno 15.611 18.164 116 sadje 2.353 10.032 425 grozdje 108.402 94.000 87 živinoreja 146.390 154.361 105 Skupaj 501.508 523.665 104 Vrednost proizvodnje naraste proti letu 1957 s 104. NARODNI DOHODEK (KMETIJSTVO) 57 58 58 1956 1957 1958 56 56 57 državni 2.583 2.846 3.900 110 151 137 privatni 189.898 207.564 231.398 109 122 112 Skupaj 192.481 210.410 235.298 109 122 112 DRUŽBENI PROIZVOD (KMETIJSTVO) državni 3.212 4.120 3.900 128 121 95 privatni 243.676 269.067 305.611 110 125 114 Skupaj 246.888 273.187 309.511 111 125 113 Poljedelstvo Predvideni pridelki glavnih njivskih posevkov v mc/ha so: Leto 1958 1957 1958 1957 pšenica 18,4 19 103 ječmen 14,8 15 101 koruza 17 20,5 120 krompir 153,6 150 98 detelje 37,1 39,2 105,6 travniki 22,4 25,6 114,2 Povečanje proizvodnje mora sloneti predvsem na organizirani proizvodnji. V kooperaciji je treba zajeti v letu 1958 naslednje površine: 1956 kooper. ha odpade na KZ Posevek mc/ha me setve Metlika Gradac Suhor pšenica 15,7 32 112 50 62 — ječmen 14,5 26,1 38 18 20 — rž 10,2 24 22 8 8 6 koruza 17,1 46 112 50 50 12 lan 8,6 30 24 10 14 — hmelj — — 20 15 5 — oves 10,1 16,4 20 8 8 4 krompir 102,6 211 74 30 30 17 čebula 46,7 101 24 2 18 — detelje koruza 39,7 56 100 40 .50 10 silos 166,4 320 10 5 5 —. pitnik 24,4 43,1 72 35 30 7 travnik 24,4 43,1 103 40 40 23 Skupaj kooperacije 717 Za dosego kooperacije je treba uporabljati naslednje količine gnojil v letu 1958: Posevek Kooperacija v mc Ostalo mc Skupaj pšenica 896 344 1.240 ječmen 304 104 408 rž 132 50 182 koruiza 784 350 1.134 oves 100 46 146 l.an 120 — 120 hmelj 120 — 120 krompir 518 232 750 čebula 96 — 96 detelje 400 322 722 koruza silos 50 — 50 pitnik 228 218 446 travniki 412 326 738 Skupaj 4.160 1.992 6.152 Uporaba umetnih gnojil po KZ bo predvidoma sledeča: KZ Metlika 3.100 mc KZ Gradac 2.500 mc KZ Suhor 816 mc Plan živinoreje v letu 1958 Živinorejska proizvodnja se bo povečala v letu 1958 (v primerjavi z letom 1957) za 5 %. Povečanje proizvodov je manjše zaradi zmanjšanja staleža goveje živine, medtem ko se bo število prašičev zaradi dobre cene povečalo z ozirom na leto 1957. Živinorejska proizvodnja se povečuje zaradi količinskega in kakovostnega izboljšanja krmne osnove in ukrepov za povečanje proizvodnosti živine. Predlog rajonizacije in specializacije proizvodnje za občino (z ozirom na naravne in ekonomske pogoje): a) vzgoja goveda v kombiniranem mestnem tipu (pitanje) z izjemo neposrednega okoliša metliške mlekarne, kjer naj bi gojili tudi mlečni „tip; b) reja in pitanje mesnatih prašičev. Zaradi dobrih cen in velikega povpraševanja po mesnatih prašičih naj bi se v večji meri gojili mesnati prašiči. številčno stanje živine Leto 1955 1956 1957 1958 Indeks 1958 1957 konji govedo 348 3.501 368 3.725 3.571 350 3.031 85 od tega krave 1.175 1.180 1.190 1.170 98 prašiči 3.513 3.110 3.033 3.770 124 od tega plem. svinje 242 320 390 280 72 perutnina 13.270 14.250 13.900 13.500 97 Število konj se bo predvidoma še zmanjšalo na račun mehanizacije. Povečati pa bo treba stalež goveje živine. :■ • | . : Prirastek in prireja pri govedu Pri- Plod- Pri- Prirastek mc Od tega telet mc rastek na glavo kg nost krav v % reja telet kom. 1956 2.607 _ 70 65 770 1957 2.499 480 70 66 787 1958 2.424 220 80 68 795 Prirastek se povečuje z zboljšanjem krmljenja, plodnost in prireja pa s širjenjem umetnega osemenjevanja in izboljšanjem veterinarske službe. Prašiči — prirastek Število kmet. Domači Prodaja Leto gospodarstev zakol mc v mc 1956 1.100 2.610 2.370 1957 1.100 2.610 2.450 1958 1.100 2.510 2.900 Skrbeti bo treba za povečanje plemenskih svinj in povečati organizirano pogodbeno proizvodnjo plemenskih prašičev in pitancev. OBSEG ORGANIZIRANE PROIZVODNJE PREKO KMETIJSKIH ZADRUG Go- te- plem. mleko pra- pe- jaj-vedo leta gov. hi. šiči rutn. ca _______________mc mc KZ Metlika 1.600 150 750 3.500 1.500 5.000 400 KZ Gradac 500 50 250 1.500 1.000 5.000 400 KZ Suhor 104 20 170 850 400 3.500 226 Sadjarstvo in vinogradništvo 1958 V letu 1958 ni predvideno povečanje skupne proizvodnje, temveč povečanje sadjarske proizvodnje in manjše znižanje vinogradniške proizvodnje. Predvideva se pridelek 20 kg jabolk, 16 kg hrušk, 6 kg češpelj in 10 kg orehov po drevesu in 44 q grozdja žlahtne trte in 60 q grozdja samorodnic. Sadno drevje ni dobro oskrbovano, čeprav so zelo ugodni pogoji za proizvodnjo tržnih presežkov hrušk in koščičarjev. Ker so sadovnjaki v splošnem zanemarjeni, bodo kmetijske zadruge v letošnji sezoni organizirale a sanacij o sadovnjakov in sicer tako, da bodo 20 % sadnega drevja lastniki zagnojili z gnojem ter gnojili, drevesa pa očistili in poškropili. Izvršene obnove je bilo 5 ha na Lokvici. Poleg tega je bilo rigolano 6,8 ha površin na Grabrovcu. Z obnovo v letu 1959 je potrebno že letos pripraviti zemljišča za obnovo 5 ha višenj, 5 ha hrušk in 10 ha sliv. V bodoče se mora obnova usmeriti predvsem na obnovo hrušk in sliv in to v strnjenih področjih, zaradi pridelka večjih količin blaga iste vrste. V tem letu je bil obnovljen samo 1 ha vinograda, za obnovo v letu 1959 je potrebno pripraviti že letos 2 ha zemljišča. Zgraditev 100 vagonske vinske kleti v Metliki je pred zaključkom. Zaradi gojitve belokranjske črnine je potrebno v bodočih letih usmeriti vso obnovo vinogradov v smeri pridelovanja sort za črnino, t. j. krankinja, portugaljka, žametna črnina in modri bergunec. Dani so pogoji, da se manjši okoliši, ki imajo ugodne vinogradniške lege, preusmerijo v čisto vinogradniško proizvodnjo. Kmetijska posestva in šole Kmetijska šola Vinomer ima nalogo, da vzgaja kvalificiran kader in zagotovi proizvodnjo cepljenk in sadnih sadik. Posestvo ni dograjeno in obrata nista v povsem dobri povezavi. Smer proizvodnje na posestvu je šola in proizvodnja sadilnega materiala. Kme-tijsko-gospodinjska šola Vinomer je prodala v letu 1956 14.470 sadik in 15.000 kom. cepljenk. V letu 1957 je prodala 3.800 kom. sadik in 16.000 cepljenk. Kvaliteta vzgojenega sadnega materiala je prav dobra, potrebna pa je preusmeritev drevesnice na vzgojo onih sadnih plemen, t. j. predvsem koščičarjev in hrušk, ki so po rajonizaciji določene za Belo krajino. V naslednjih letih je potrebna zgraditev silnice s kapaciteto 250.000 ključev. Kmetijsko posestvo Metlika je z dotacijo okrajnega vodnega sklada v znesku 1,700.000 din izvršilo v letu 1957 drenažo na površini 40 ha. S to drenažo je omogočeno posestvu pridelovanje vseh kultur na tej površini. V letu 1958 bo posajenih 5,6 ha hmelja in bo zgrajena sušilnica 32 m2 površine. Nujno je treba začeti nadaljnjo melioracijo drugega dela Mestnega Loga z izkopom glavnega odvodnika in položiti potrebno drenažo. Stanje živinoreje na obeh posestvih ni zadovoljivo in je pptrebno polagati več pažnje, da se na njivah pridela več krme. Proizvod nost krav je zelo nizka in je posledica slabe prehrane. Pridelki so bili v letu 1957 na obeh posestvih zadovoljivi in znašajo pri žitih 20 do 28 mtc. Investicije v letu 1957 znašajo 1,250.000 dinarjev. Za leto 1958 so potrebna sledeča investicijska sredstva: obnova 5,6 ha hmelja 6,160.000 din zgraditev sušilnice 10,000.000 din obnova 2 ha vinograda 2,800.000 din nabava traktorja s prikolico 2,000.000 din Skupaj 20,960.000 din Kemtijsko posestvo Metlika je zelo močno obremenjeno z anuitetami, katere bodo letos dosegle že vsoto okrog 3,500.000 din. Zelo je pereče vprašanje stanovanj na obeh posestvih in je nujno, da se iz katerih koli sredstev dokonča začeta gradnja 4 stanovanj. Kmetijske investicije Sredstva, investirana v kmetijstvo in posestva, so bila v letu 1957 znatna. Investirano je bilo: vinska klet Metlika 26,300.000 din kmetijska posestva 1,960.000 din vinogradi 5,380.000 din Skupaj 33,640.000 din Za leto 1958 so potrebna sledeča sredstva: gradnja kleti do zaključka kmetijska posestva obnova 5 ha sadovnjakov 1958 obnova 20 ha spomladi 1959 nabava 2 motornih škropilnic nabava 1 kombajna obnova 34 ha hmelja 1959 32,000.000 din 20.960.000 din 660.000 din 2.400.000 din 600.000 din 2.200.000 din 37.400.000 din Skupaj 96,220.000 din njem kadra moramo pričeti že v letu 1958 in za to zagotoviti potrebna finančna sredstva. Plan potrebe kadrov za leto 1958: Kadri Število agronomi 1 tehniki 3 organizatorji proizvodnje 14 Štipendiranje kadrov: Obč. LO agronomi 1 tehniki organ, proizvodnje KZ Metlika — 1 8 KZ Gradac — 1 4 KZ Suhor — 1 2 Organizatorji proizvodnje bodo usposobljeni na tečajih, ki jih bo priredila OZZ Novo mesto. Mehanizacija Sedanja mehanizacija na območju občinskega ljudskega odbora ne krije vseh potreb po strojnih delih. V letu 1958 je potrebno nabaviti naslednje stroje: Vrsta stroja kosov organizacija traktor 2 KZ Metlika 1, KZ Gradac 1 priključki 16 KZ Metlika. 1, KZ Gradac 1 kombajn 1 KZ Metlika 1 motorne škropilnice 5 KZ Metlika 2 KZ Suhor 1 sejalniki 3 KZ Metlika 1, KZ Gradac 2 Občinski investicijski sklad, del namenjen za napredek vasi v letu 1957 v znesku 3,000.000 din, ni bil porabljen. Sredstva tega sklada bodo porabljena kot polog za soudeležbo za naštete investicije, investicijska sredstva za dograditev vinske kleti so zagotovljena iz drugih virov. Za leto 1958 so na razpolago sledeča lokalna sredstva za kmetijske investicije: 1 2 3 4 1. Občinski investicijski sklad 3,700.000 din 2. KZ Metlika, investicijski sklad 3,000.000 din 3. KZ Gradac, investicijski sklad " 500.000 din 4. KZ Suhor, investicijski sklad 500.000 din Skupaj 7,700.000 din Za potrebe preoranih steljnikov bo potrebno nabaviti posebno mehanizacijo. Melioracije steljnikov Na stotine hektarjev steljnikov v okviru ObLO ne daje praktično nobene koristi, zato jih moramo z ustreznimi melioracijami preobraziti in spremeniti v rodovitne površine. Preobrazba steljnikov se naj vrši v obliki kooperacij. Po planu preobrazbe steljnikov na sektorju občine bi meliorirali v kooperaciji 120 ha, družbeni sektor pa 50 ha. Na teh površinah, ki se naj usposobijo v letu 1958, za setev pa v letu 1959, bo možno razvijati najsodobnejšo proizvodnjo s popolno mehanizacijo. IV. POGLAVJE V smislu priporočila okrajnega družbenega plana se ta sredstva združijo in bodo uporabljena za pologe pri soudeležbi za investicijske kredite. KADRI Za izpolnitev nalog, ki jih predvideva letni plan za leto 1958, kakor tudi perspektivni plan 1957/61’ nalaga občinskemu ljudskemu odboru in kmetijskim zadrugam nalogo šolanja in namestitve kmetijskih strokovnjakov in organizatorjev proizvodnje. S šola- Gozdarstvo Osnovna naloga gozdarstva bo tudi v letu 1958 skrb za dvig lesne proizvodnje in zniževanja poseka v nedržavnem sektorju gozdov, kjer je bila predvsem v zadnjih letih sečnja večja od prirastka. Sečnja gozdnih sortimentov v letu 1957 in 1958 je sledeča: 1957 1958 zasebni gozdovi m8 4,728 5.000 državni gozdovi m3 516 590 Sečnja gozdnih sortimentov zasebnega sektorja je bila v preteklem letu za 600 m3 izpod plana. Spričo večje sečnje v preteklih letih, ki je bila mnogo nad prirastkom, je potrebno z razpoložljivimi sredstvi pogozditi čim več površin, ki spadajo pod gozdne površine. V letu 1958 so na razpolago za gozdno gojitvena in vzdrževalna dela preko kmetijskih zadrug sledeča sredstva: v 000 din ,za gozdno gojitvena dela 1.539 za vzdrževanje gozdnih poti 324 Z ozirom na zelo nizka sredstva v tem letu, bo potrebno zainteresirati in pritegniti vse posestnike k sodelovanju, da se s temi sredstvi doseže čim večja vrednost pogozdovalnih del in vzdrževalnih del pri gozdnih komunikacijah. V. POGLAVJE Trgovina in gostinstvo 1 S predvidenim gospodarskim razvojem v letu 1958, s povečanjem zaposlitve predvsem v industriji in povečanjem narodnega dohodka, bo porastel tudi blagovni promet v trgovini skupno s kmetijskimi zadrugami za 4 %. Stanje trgovinske mreže je pomanjkljivo in nezadostno predvsem glede slabe opremljenosti lokalov. Obstoječe prodajalne so grajene v preteklosti za samostojno privatno poslovanje, ki pa v večini primerov ne ustreza sedanjim potrebam. Isto stanje je glede skladiščnih prostorov, predvsem za vskladiščenje odkupljenih kmetijskih pridelkov. Za izboljšanje trgovske mreže bo trgovsko podjetje v tem letu na novo uredilo delikatesno trgovino, obenem pa bo pričelo z gradnjo trgovske poslovalnice Za ostale potrebe, ki bo predvidoma končana v začetku leta 1959. Za opremo prodajaln in gradnjo nove trgovine, ne računajoč nadzidavo stanovanj, bo potrebno v tem letu 9 milijonov dinarjev. Splošno trgovsko podjetje v Metliki se naj s programom za novogradnjo udeleži zveznega natečaja. Sredstva za opremo delikatesne trgovine, do 1 milijon dinarjev, pa bodo dodeljena iz občinskega investicijskega sklada. V letu 1958 moramo dokončno izločiti nekmetijsko dejavnost od kmetijskih zadrug. Prvenstveno je to treba izvršiti v Metliki, kjer so podani pogoji, da se iz obstoječih poslovalnic kmetijske zadruge ustanovi novo trgovsko podjetje. 2 Povečana gospodarska dejavnost, kakor tudi sedanje stanje na področju gostinstva in turizma, narekuje potrebo po izgradnji gostinskega objekta v Metliki s kapaciteto do 30 ležišč. S tem bi se odprle tudi večje možnosti za razvoj turizma. Občinski ljudski odbor bo v tem letu naročil izdelavo investicijskega programa in se bo udeležil zveznega natečaja iza najetje v ta namen potrebnega investicijskega kredita. V letu 1958 predvidevamo določiti pavšalne dajatve gostilnam. Pri določanju obveznosti bomo upoštevali pogoje njihovega poslovanja in s tem omogočili stalnost cen gostinskim storitvam, ki naj bodo v sezoni nespremenjene. VI. POGLAVJE Obrt Za leto 1958 predvidevamo, da se bo dvignila vrednost proizvodnje družbenega sektorja obrti za 14 % proti lanski realizaciji. Zelo močna potreba po ustanavljanju ali razširitvi se čuti v nekaterih obrtnih strokah. Tako v kovinski stroki z ozirom na naraščajočo mehanizacijo, lesni stroki in gradbeni stroki. Z ozirom na potrebe in stanje obrtnih obratov, se v tem letu postavljajo sledeče naloge: a) Pečarija v Gradacu mora izdelati investicijski program o povečanju in razširitvi proizvodnje z ozirom na zaloge in kvaliteto gline za peča,rsko in keramično proizvodnjo', posebno pa za povečanje proizvodnje Samotne opeke. Za nabavo najnujnejše opreme v tem letu "se odobri 700 tisoč dinarjev iz občinskega investicijskega sklada. b) Mizarstvo v Gradacu si Oskrbi za povečanje obrata, predvsem pa za nabavo mizarskih strojev in opreme, v tem letu 1,6 milijona investicijskega kredita iz občinskega investicijskega sklada. c) Šiviljsko podjetje v Metliki si je dolžno oskrbeti izdelavo programa za razširitev proizvodnje konfekcijskih izdelkov, za kar so podani pogoji. d) Zaradi pomanjkanja mehanične obrti, ki je sedaj ni, bo občinski ljudski odbor poskrbel za izdelavo investicijskega programa za ustanovitev podjetja strok kovinske obrti, s katerim bi bilo združeno tudi obstoječe kovaško podjetje. Ker sedanje kovaško podjetje nima ustreznih prostorov za razširitev, bo ta program združen z načrtom za novogradnjo delav-ničnih prostorov. Z istim programom je treba rešiti tudi delavnične prostore za lesno stroko obrti, za katero se kaže precejšnja potreba. e) Spričo povečanja potrošnje kruha je nujen problem novogradnje pekarne s kapaciteto 1500—2000 kilogramov kruha. V ta namen bo občinski ljudski odbor poskrbel investicijski program in pričel že v tem letu z gradnjo, v kolikor bo za to možno dobiti potrebne investicije. Obrtni obrati bodo v tem letu pavšalno plačevali družbene obveznosti tako, da bodo lahko s povečano storilnostjo, izkoriščanjem vseh svojih rezerv in dobro organizacijo dela, ustvarili sredstva, ki jih bodo uporabili za izboljšanje priprav za proizvodnjo. VII. POGLAVJE Investicije Razpoložljiva investicijska sredstva v letu 1958 bodo vlagana predvsem v namene, ki jih določa ta družbeni plan v skladu s potrebami gospodarskega razvoja. Sredstva, ki so že odobrena iz raznih kreditnih virov in razpoložljivih skladov občine in kmetijskih zadrug, bodo porabljena takole: milijonov kmetijstvo 56,0 gozdarstvo 1,8 trgovina 9,0 obrt 2,4 družbeni standard in ostalo 24,5 Skupaj 93,7 Razpoložljiva sredstva občinskih skladov in skladov kmetijskih zadrug bodo porabljeni: v 000 din Investicijski sklad — razpoložljiva sredstva 7.000 — Mizarstvo in Pečarija Gradac 2.400 — Kmetijsko posestvo in KZ 3.700 — trgovina za opremo 1.000 Stanovanjski sklad — razpoložljiva sredstva 10.800 — vrnitev kratkoročnega posojila IB 8.000 — zasebne gradnje v letu 1958 2.800 Cestni sklad — razpoložljiva sredstva 530 — vzdrževanje občinskih cest 530 Skladi kmetijskih zadrug — razpoložljiva sredstva 4.000 — investicije v kmetijstvu 4.000 Investicije v kmetijstvu bodo vložene v hmeljski nasad in za gradnjo sušilnice, v višini 17 milijonov iz posojil pri Investicijski banki. Za dograditev vinske kleti v Metliki je predvideno 32 milijonov dinarjev. Ostala sredstva iz občinskega investicijskega sklada v višini 3,7 milijonov dinarjev in skladov kmetijskih zadrug v višini 4 milijone, bodo uporabljene za pospeševanje kmetijstva in pologe pri soudeležbi za investicijske kredite. Investicije v trgovini so predvidene iz sredstev natečaja za trgovino. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo so odobrena v višini 20 milijonov iz republiškega sklada za gradnjo stanovanj predilnice »Novo-teks«. Iz okrajnega proračuna pa je namensko odobreno 2 milijona dinarjev kot pomoč za dograditev zdravstvenega doma v Metliki. Navedene investicije v kmetijstvu še daleč ne zadoščajo za izvršitev plana vseh predvidenih površin hmeljišč, vinogradov in sadovnjakov, melioracije steljnikov, ureditev državnih posestev itd., kakor to predvideva družbeni plan. Za realizacijo tega je pogrebno v letu 1958 še 58 milijonov dinarjev, katere bo treba pridobiti potom natečajev iz splošnega investicijskega sklada, ki so predvidena za to panogo. Splošnim kmetijskim zadrugam se nalaga, da začno izvrševati ta plan s pripravljanjem elaboratov in z udeležbo na natečajih. Obseg investicij v ostalih panogah se lahko znatno poveča s pravočasno pripravljenimi in vloženimi zahtevki pri natečajih. V pripravi je program za gradnjo gostinskega lokala, ki bo predvidoma stal okrog 30 milijonov dinarjev. Ravno tako je v pripravi program in projekt .za gradnjo pekarne. Za povečanje obrtne dejavnosti Pečarije in Mizarstva iz Gradaca, Šiviljskega podjetja v Metliki, razširitev kovinske stroke z mehanično delavnico in ustanovitev mizarske obrti v Metliki, si bodo morala navedena podjetja oskrbeti v tekočem letu potrebne investicijske programe. II. DEL Ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana občine Metlika za leto 1958 VIII. POGLAVJE Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 1 Gospodarske organizacije plačujejo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka v višini 10%' proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje v letu 1958 po zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 2 Neglede na določila prve točke tega poglavja, bodo plačevala trgovska podjetja v letu 1958 dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka v višini 5 % od proračunskega prispevka in osebnega dohodka delavcev. 3 Plačila dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov se v letu 1958 oprostijo: a) obrtna podjetja in delavnice, komunalna podjetja in obrti, ki plačujejo pavšalno družbene obveznosti; b) kmetijska posestva in splošne kmetijske zadruge za kmetijsko dejavnost; c) vse proračunske ustanove in zavodi. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je dohodek občinskega proračuna. IX. POGLAVJE Občinske doklade na dohodke od kmetijstva in dohodke ostalih poklicev in premoženja. 1 V letu 1958 se predpisuje občinska doklada na dohodke od kmetijstva in dohodke ostalih, poklicev in premoženja v sledeči višini: a) stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva znaša 10 % in se odmerja po katastrskem dohodku od zemljišča; b) stopnja Občinske doklade na dohodek ostalih poklicev in premoženja znaša'7 % in se odmerja od ugotovljene davčne osnove. Stopnja občinske doklade je proporcionalna. 2 Znesek občinske doklade na dohodek od kmetijstva nad 4 % katastrskega dohodka pripada v celoti občinskemu proračunu. Znesek občinske doklade na dohodek ostalih poklicev in premoženja pripada v celoti občinskemu proračunu. X. POGLAVJE Zemlj arina Kmetijsko posestvo Metlika, ki je bilo melioli-rano iz gozdne površine in melioracije niso dovršene, se v letu 1958 oprosti plačila tistega dela zemljarine, ki pripada občini. XI. POGLAVJE Obresti od sklada osnovnih sredstev Kmetijske zadruge plačujejo v letu 1958 obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 4 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XII. POGLAVJE Delitev prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij in kmetijskih zadrug V letu 1958 se razdeli prispevek iz dohodka, ki ga plačujejo splošne kmetijske zadruge in kmetijske organizacije tako, da pripada: 30 % občinskemu investicijskemu skladu, 70 % skladu osnovnih sredstev kmetijske zadruge, odnosno kmetijske organizacije. XIII. POGLAVJE Proračunski prispevek iz skladov V letu 1958 se porabi za potrebe proračuna občinskega ljudskega odbora od sredstev občinskega investicijskega sklada, ki se smejo koristiti v tem letu, 10 % kot dohodek proračuna brez obveznosti vrnitve. XIII. POGLAVJE SKLADI 1 Občinski investicijski sklad V občinski investicijski sklad se stekajo sledeča sredstva: — 42 % obvezne doklade na dohodek od kmetijstva, — 45 % taks od priprav za proizvodnjo, hibridne vi- nagrade in živinske potne liste, '— 40 % prispevka iz dohodka gospodarskih organi- zacij tistega dela, ki pripada okraju in občini, — 40 % prispevka iz dohodka pavšaliranih gospodarskih organizacij, — 30 % prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij in kmetijskih zadrug, — anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada, — drugi dohodki, ki se stekajo v ta sklad po veljavnih predpisih. Sredstva tega sklada se bodo porabila v namene, predvidene v smernicah prvega dela tega plana. 2 Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš V občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka: — 90 % prispevkov ki se plačujejo po zakonu o stanovanjskem prispevku, •— anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada, — del amortizacije in dohodki od prodaje stanovanjskih hiš, — ostali dohodki, ki se po posebnih predpisih stekajo v ta sklad. Razpoložljiva sredstva tega sklada se bodo uporabila .za kreditiranje stanovanjske izgradnje po smernicah, navedenih v prvem delu tega plana. 3 Občinski cestni sklad V občinski cestni sklad se stekajo sledeča sredstva: — 30% taks na vprežna vozila, — prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cest. XIV. POGLAVJE Proračunska sredstva in sredstva skladov občine Metlika 1 V letu 1958 bo razpolagal Občinski ljudski odbor Metlika s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 70,174.000 din. Sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: v 000 din 1. del dohodka kmečkih gospodarstev 16,811 2. dohodnina ostalih poklicev in premoženj 4.200 3. občinske doklade na dohodnino kmečkih gospodarstev 9.510 4. doklade na dohodke ostalih poklicev in premoženj 500 5. prometni davek zasebnikov 9.500 6. prometni davek od vina in žganja 3.200 7. občinski prometni davek 4,040 8. prometni davek na maloprodajni promet 3.060 9. lokalne takse 1.000 10. dohodki uradov in zavodov 2.000 11. ostali proračunski dohodki 1.000 12. zemljarina 200 13. del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka iz gospodarstva 6.040 14. del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka izven gospodarstva 3.240 15. proračunski prispevek iz osebnega dohodka pavšalistov 480 16. dopolnilni proračunski prispevek i,z osebnih dohodkov 1.100 17. 80 % presežka dohodkov preteklih let 3.593 18. 10 % udeležba na investicijskem skladu 700 Skupaj 70.174 2 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za sledeče namene: v 000 din 1. Prosveta in kultura 22.637 2. Socialno skrbstvo 5.750 3 Zdravstvena zaščita 6.970 4. Državna uprava 13.476 5. Komunalna dejavnost 10.960 6. Dotacije in subvencije 3.517 7. Obveze in garancije 104 8. Proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 6.760 Skupaj 70.174 3 V letu 1958 bodo znašala razpoložljiva sredstva občinskih skladov: v 000 din — občinski investicijski sklad 7,012 — občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo 10.820 — občinski cestni sklad 593 XV. POGLAVJE Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje Metlika, dne 28. aprila 1958. Predsednik ObLO: Franc Jakljevič 1. r. 187. Na podlagi 6. člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19/53) 'in na osnovi 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3/58), je občinski ljudski odbor Mirna, na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. aprila 1958 sprejel ODLOK o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka. I. SPLOŠNI DEL 1. člen Poleg taks in prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih (zakona o taksah Uradni list FLRJ št. 68/46 s kasnejšimi popravki in dopolnitvami uredbe o prometnem davku Uradni list FLRJ št. 55/53 s kasnejšimi popravki in dopolnitvami) se pobirajo v občini Mirna takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občinskega proračuna. Uporabiti se smejo samo za komunalno graditev, način uporabe pa je določen z občinskim družbenim planom in proračunom. 3. člen Takse po določbah tega člena se pobirajo z uporabo občinskih kolekov, kadar pa teh ni mogoče nabaviti, pa se pobira v gotovini. Takse v kolekih se lepijo na vloge poleg redne državne takse. Občinski prometni davek se plačuje v gotovini na način, kakor je to predpisano za ostale javne davščine. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpis'h, se tudi ne morejc pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani smiselno s tem odlokom. Takse in občinski prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenimi z mednarodnimi pogodbami in v primeru, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstaja o tem vzajemnost. 5. člen Določba zveznega zakona o taksah in uredbe o prometnem davku z vsemi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in občinskega davka, predpisanih s tem odlokom, v kolikor s tem odlokom ni drugače predpisano. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, za izvrševanje tega odloka pa skrbi finančni organ občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958. II. TARIFA A. TAKSE Tarifna št. 1: a) za vloge, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora — razen pritožb................................20 din b) za pritožbe, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora . . 90 din Tarifna št. 2: 1. za vse odločbe, ki jih izdaja občinski ljudski odbor, če ni v tarifi drugače predpisano, se plača taksa...........75 din 2. za odločbo, s katero se dovoljuje priložnostno točenje alkoholnih pijač . . 500 din Taksa po tarifi 2 tega odloka se plača le ob izdaji formalne odločbe v smislu odločbe ZUP, ne pa tudi za običajna obvestila o rešitvi prošnje. Tarifna št. 3: Za potrdila, ki jih izdaja občinski ljudski odbor ali njegovi organi in zavodi s samostojnim finansiranjem ter proračunske ustanove, se plača: 1. za vsako spričevalo ali potrdilo ... 50 din 2. za vsako potrdilo o lastništvu in zdravju živali (živinski potni listi) se plača taksa v višini 20 % davčne takse. Za vsako potrdilo o prenosu lastnine živine na kupca se plača taksa, kakor po točki 2 te tarife. Tarifna št. 4: Za odhod uslužbenca občinskega ljudskega odbora iz urada na zahtevo stranke ne glede na število uslužbencev .... 300 din Tarifna št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske delavnosti, se plača: a) za trgovske obrate............... b) za obrtne obrate................. c) za opravljanje privatne obrti . . d) za opravljanje privatne gostinske obrti ........................... e) za izdajanje manjših obrtnih dovoljenj v vaseh....................... Tarifna št. 6: Za potrjevanje listin za vsako stran . Tarifna št. 7: Za odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora . Tarifna št. 8: Za registracijo cestnih motornih vozil izvzemši motorna kolesa .... za motorna kolesa pa . . . . . . Te takse ne plačajo: JLA, LMS, ljudski odbori, Reševalna postaja, zdravstvene ustanove in gasilska društva za svoja vozila. Prav tako ne plačajo te takse invalidi, ki so oproščeni državne takse. To takso pobira finančni organ hkrati z državno takso. 1.000 din 3.000 din 4.000 din 10.000 din 500 din 25 din 250 din 1.000 din 500 din gospodarskih in drugih organizacijah — od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: največ din a) od vrednosti do 1 milijona din .... 500 b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov din . 1.000 c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov din . 2.000 č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov din 5.000 d) od vrednosti nad 50 do 100 milijonov din 10.000 e) od vrednosti nad 100 milijonov din . . 20.000 Tarifna št. 10: Od vseh napisnih desk (letno): a) za firme do pol m2 velikosti . . . 400 din b) za firmo do 1 m2 velikosti . . . 800 din c) za firmo nad 1 m2 velikosti . . . 1.500 din To takso plačajo vse gospodarske organizacije brez ozira na sektor. Tarifna št. 11: Za glasbo v gostilnah in podobnih javnih lokalih ter za plesno glasbo na veselicah na prostem, če je vstop povsod prost brez vstopnine: a) za glasbo v gostiščih za vsak dan . 200 din b) za glasbo v gostinskih lokalih za stalno glasbo mesečno .... 600 din trimesečno . . . 2.000 din c) za glasbo na javnih prireditvah . 800 din Takso po tej tar. postavki morajo plačati zavezanci do zadnjega dneva v mesecu za prihodnji mesec organu, ki jim izdaja dovoljenje za godbo. V primeru pod c) te tarife pa mora zavezanec priglasiti glasbo in plačati takso najpozneje 48 ur pred prireditvijo. Tarifna št. 12: Za postavitev vrtiljakov, cirkusa in podobno od m2 porabljene površine dnevno.................................... 20 din Tarifna št. 13: 1. za dodelitev, da se podaljšuje obratovalni čas za gostinska podjetja in gostišča preko obratovalnega časa za vsak večer.................... 1.000 din 2. za slučajnostne prekoračitve obratovalnega časa se plača .... 300 din B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK Tarifna št. 1: Od točenja alkoholnih pijač na drobno, v gostinskih podjetjih in drugih obratih (gostinske storitve) od dosežene prodajne cene alkoholnih pijač.........................10 % Glede davčne obveznosti in plačila tega davka veljajo predpisi pripombe po tarifni št. 5 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 9: Tarifna št. 2: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertal- Od vstopnic za kinematografske in druge ne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter javne prireditve, ki nimajo kulturnoprosvet- nega značaja, od dosežene bruto vstopnine v višini do.................................. 5 % Davek po tej tarifi se plačuje ali ob nabavi vstopnic pri Narodni banki ali po spisku pobranih prispevkov. Potujoča zabavišča, ki plačujejo dohodnino po 117. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56) ne plačujejo prometnega davka po tej tarifi. Tarifna št. 3: Od prejetih plačil za projekcirano reklamo v kinematografih........................ 5 % Če se reklama ponavlja, se prometni davek obračunava mesečno v smislu določb po tar. št. 6 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 4: Od vsakega prenosa lastninske pravice na nepremičninah, proti plačilu oziroma v denarju izraženi protiuslugi od odmerjenega prometnega davka........................... 10 % Tarifna št. 5: Izdelki in usluge privatnega obrtništva: a) vsi izdelki privatnih obrtnikov, za ka- tere ni predpisan zvezni prometni davek od doseženega bruto prometa . 10 % b) na vse usluge privatnega obrtništva od doseženega bruto prometa ... 10 % Davka po tej točki ne plačajo: po točki a) od izdelkov iz grupe 117 in 119 nomenklature materialov, v kolikor so obdavčen: po tar. 30 in dalje zveznega prometnega davka, po točki b) krojači, čevljarji, brivci, dimnikarji, šivilje, profesionalni poklici (advokati, zdravniki, zobozdravniki, veterinarji, duhovniki) dalje izdelovalci oblačilnih predmetov pod pojmom »konfekcije«. Obrtniška pletiljstva plačajo od pletenih oblačil iz bombažnih ali volnenih surovin (niti) prometni davek od prodajne cene izdelkov po stopnji 5 %. Št. 01/1-680/1 Mirna, 10. aprila 1958. Predsednik ObLO: Ludvik Golob 1. r. 188. Na podlagi 6. člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/118-53) in na osnovi 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3-18/58), je občinski ljudski odbor Mokronog'na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 sprejel ODLOK o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka. I. SPLOŠNI DEL 1. člen Poleg taks in prometnega davka, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v občini Mokronog še takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so dohodek občinskega proračuna. 3. člen Takse po določbah tega odloka se plačujejo z občinskimi koleki, kadar pa teh ni mogoče nabaviti, pa se pobirajo' v gotovini. Takse v kolekih se lepijo na vloge poleg redne državne takse. Občinski prometni davek se plačuje v gotovini na način, kakor je to predpisano za ostale javne davščine. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani smiselno s tem odlokom. Takse in občinski prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenimi z mednarodnimi pogodbami in v primeru, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstaja o tem vzajemnost. 5. člen Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 68-485/46), uredbe o prometnem davku in tarifi davka od prometa (Uradni list FLRJ, št. 55-474/55) z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in občinskega davka, predpisanih s tem odlokom, v kolikor v tem odloku ni drugače določeno. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, za izvrševanje tega odloka pa skrbi finančni organ občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958. II. TARIFA A. TAKSE Tarifna št. 1: a) Za vloge, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora, razen pritožb.................... 20 din b) za pritožbe, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora 90 din Tarifna št. 2: 1. za vse odločbe, ki jih izdaja občin- ski ljudski odbor če ni v tarifi drugače določeno..................... 75 din 2. za odločbe, s katero se dovoljuje priložnostno točenje alkoholnih pijač 500 d:n Takso po tar. št. 2 tega odloka se plača le ob izdaji formalne odločbe v smislu odločbe ZUP, ne pa tudi neobičajna obvestila o rešitvi prošnje. Tarifna št. 3: Za potrdila, ki jih izdaja občinski ljudski odbor ali njegovi organi in zavodi s samostojnim financiranjem ter proračunske ustanove, se plača: 1. za vsako spričevalo ali potrdilo . . . 50 din 2. za potrdilo o lastništvu in zdravju živine, živinski potni listi se plača taksa v višini 20 % državne takse. Za vsako potrdilo o prenosu lastnine živine na kupca se plača taksa, kakor po točki 2. te tarife. Tarifna št. 4: Za odhod uslužbenca občinskega ljudskega odbora iz urada na zahtevo strank razen za stanovanjske in neznatne zadeve, se plača neglede na število uslužbencev...................... 300 din Tarifna št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za go- spodarske delavnosti, se plača: a) za trgovske obrate.................. 1.000 din b) za obrtne obrate.................... 3.000 din c) za opravljanje privatne obrti . . 4.000 din d) za opravljanje privatne gostinske obrti.............................. 10.000 din e) za izdajanje manjših obrtnih dovoljenj v vaseh............................ 500 din Tarifna št. 6: Za potrjevanje listin za vsako stran 25 din Tarifna št. 7: Za odločbe o kazni v postopku o pre- krških za katere je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora 250 din Tarifna št. 8: Za registracijo cestnih motornih vozil, jzvzemši motoma kolesa............... 1.000 din — za motorna kolesa pa............... 500 din Te takse ne plačujejo JLA, LMS, ljudski odbori, Rdeči križ, Ljudska tehnika, Reševalna postaja, zdravstvene ustanove in gasilska društva za svoja vozila. Prav tako ne plačajo takse invalidi, ki so oproščeni tudi državne takse. To takso pobira finančni organ hkrati z državno takso. Tarifna št. 9: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertal-ne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah — od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: največ a) od vrednosti do 1 milijona din . . . 500 din b) vrednosti nad 1 do 5 milijonov din . 1.000 din c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov din 2.000 din d) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov din 5.000 din e) od vrednosti nad 50 do 100 milj. din . 10.000 din f) od vrednosti nad 100 milijonov din . . 20.000 din Tarifna št. 10: Od napisanih desk (firme) letno: a) za firmo do pol m2 velikosti . . . 400 din b) za firmo do 1 m2 velikosti . . . 800 din c) za firmo nad 1 m2 velikosti . . . 1.500 din Taksa se pobira od pridobitnih podjetij in obratov brez ozira na sektor. Tarifna št. 11: Za glasbo v gostilnah in podobnih javnih lokalih ter za plesno glasbo na veselicah na prostem, če je vstop povsod prost brez vstopnine: a) za glasbiov gostiščih dnevno . . 200 din b) za glasbo v gostinskih lokalih s stalno glasbo, mesečno .... 600 din trimesečno . . . 2.000 din c) za glasbo na javnih prireditvah . 800 din Takse po tej tarifi morajo plačati zavezanci do zadnjega v mesecu za prihodnji mesec organu, ki jim izdaja dovolje- Ijenje za godbo. V primeru pod c) te tarife pa mora zavezanec priglasiti glasbo in plačati takso najpozneje 48 ur pred prireditvijo. Tarifna št. 12: Za postavitev vrtiljakov, cirkusa in podobno od m2 postavljene površine dnevno.................................... 20 din Tarifna št. 13: 1. za dovolitev, da se podaljšuje obratovalni čas za gostinska podjetja in gostišča preko obratovalnega časa za vsak večer.................... 1.000 din 2. za slučajnostne prekoračitve obratovalnega časa se plača .... 300 din B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK Tarifna št. 1: Od točenja alkoholnih pijač na drobno v gostinskih podjetjih in drugih obratih kakor tudi po trgovinskih obratih in pijač v originalno zaprtih steklenicah od dosežene prodajne cene............... 10 % Glede davčne obveznosti in plačila tega davka velja pripomba po tar. št. 7 dela D tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 2: Od vstopnic za kinematografske in druge javne prireditve, ki nimajo kultur- noprosvetnega značaja, od dosežene bruto vstopnine v višini do............... 5 % Davek po tej tarifi se plačuje pri nabavi vstopnic pri Narodni banki, ali ob priliki žigosanja vstopnic privatne izdaje pri finančnem organu občine ali po izpisku pobranih prispevkov. Potujoča zabavišča, ki plačajo dohodnino po 117. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56) ne plačajo prometnega davka po tej tarifi. Tarifna št. 3: Od prejetih plačil za projekcirano reklamo v kinematografih................. 5 % Če se ta reklama ponavlja, se prometni davek obračunava mesečno v smislu določb po tar. št. 6 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tarifna št. 4: Za .reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah in podobno, se plača glede na velikost rekla- me letno do Vsm2......................... 400 din do 1 m2 ................................ 500 din Tarifna št. 5: Od vsakega prenosa lastninske pravice na nepremičninah proti plačilu oziroma v denarju izraženi protiuslugi od odmerjenega zveznega prometnega davka 10 % Tarifna št. 6: Izdelki in usluge privatnega obrtništva: a) vsi izdelki privatnih obrtnikov, na katere ni predpisan zvezni prometni davek od dosežene prodajne cene............................ 10 % b) vse usluge privatnega obrtništva od prodajne cene................ 10 % Davka po tej tarifi ne plačajo: po točki a) od izdelkov iz grupe 117 in 119 nomenklature materialov, v kolikor so obdavčeni po tar. 30 in dalje zveznega prometnega davka; po točki b) krojači, čevljarji, brivci, dimnikarji, šivilje, profesionalni poklici (advokati, zdravniki, zobozdravniki, veterinarji, duhovniki) dalje izdelovalci oblačilnih predmetov pod pojmom »konfekcija«. Obrtniška pletiljstva plačajo od pletenih oblačil iz bombažnih ali volnenih surovin (niti) prometni davek od prodajne cene izdelkov po stopnji . . 5 % Št. 643/1-1958 Mokronog, 29. aprila 1958. Predsednik ObLO: Jože Jerič 1. r. 189. Na podlagi 1. in 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 16/58), 50. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57), 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3/58) in 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 16/58),. je občinski ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. maja 1958 ODLOK o občinski taksi in občinskem prometnem davku. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg taks in prometnega davka po veljavnih zveznih predpisih se pobirajo v občini Novo mesto še prometni davek in takse, ki so predpisani s tem odlokom. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po tem odloku, so dohodek proračuna občine Novo mesto. 3. člen Takse po" določbah tega odloka se plačujejo z občinskimi koleki, odnosno v gotovini, kadar teh ni mogoče nabaviti. Takse v kolekih se lepijo na vloge poleg redne državne takse. Občinski prometni davek se plačuje v gotovini na način, ki je predpisan za ostale javne davščine. 4. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks in prometnega davka po veljavnih zveznih predpisih, se tudi ne morejo pobirati občinske takse in občinski prometni davek. Takse in prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev z državami, s katerimi obstoja v tem vzajemnost. 5. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Novo mesto, za izvrševanje tega odloka pa skrbi upravni organ, pristojen za finance občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati: odlok o vpeljavi mestne takse in prometnega davka (Uradni list LRS št. 15-258/54), odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vpeljavi mestne takse in prometnega davka LOMO Novo mesto (Uradni list LRS št. 30-456/54), odlok o začasnem plačevanju občinskega prometnega davka po posebnih obrtnikih in drugih zasebnih osebah v mestni občini Novo mesto (Uradni list LRS št. 4-134/55) in odlok o spremembi odloka ljudskega odbora mestne občine Novo mesto o spremembi in dopolnitvi odloka o vpeljavi mestne takse in prometnega davka ljudskega odbora mestne občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št 4/58). 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 31. maja 1958 dalje. II. TARIFA A. OBČINSKE TAKSE Tarifna št. 1: a) za vloge, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora, razen pritožb....................... 20 din b) za pritožbe, ki se rešujejo v pristojnosti občinskega ljudskega odbora 90 din Tarifna št. 2: Za odločbe, ki jih izdaja občinski ljudski odbor, če ni v tarifi drugače določeno .................................... 75 din Tarifna št. 3: Za potrdila, ki jih izdaja občinski ljudski odbor ali njegovi organi ter proračunske ustanove s samostojnim finansiranjem, se plača: a) za vsako spričevalo in potrdilo . 50 din b) za vsako potrdilo o lastništvu in in zdravju živali (živinski potni listi) se plača taksa v višini 20 % državne takse. 2. za trgovska podjetja in trgovine na drobno..................... 1.500 din 3. za komisijske trgovine . . . 300 din 4. za prodajalne proizvodnih podjetij .............................. 3.000 din 5. za prodajalne monopolskih predmetov na drobno............... 500 din d) za gostinske obrate: 1. za hotele................ 3.000 din 2. za menze, gostišča in prenočišča 1.500 din 3. za brezalkoholne gostinske ob- 1.000 din rate..................... 1.000 din 4. za restavracije, gostilne, kavarne, bifeje in vinske kleti . . . 12.000 din 5. za mlečne restavracije . . . 1.000 din 6. za priložnostno točenje alkoholnih pijač..................... 500 din Tarifna št. 6: za glasbo v gostinskih obratih in plesno glasbo na veselicah in družabnih prireditvah: a) za glasbo v gostinskih obratih in plesno glasbo na veselicah dnevno 500 din b) za stalno glasbo v gostinskih obratih mesečno........................... 1.000 din c) za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov, za vsak večer 1.000 din Pripombe: Glasbo pod a) je treba priglasiti in plačati pri občinskem ljudskem odboru najmanj 24 ur pred igranjem, glasbo pod b) pa je treba prijaviti in plačati do zadnjega v mesecu za prihodnji mesec. Tarifna št. 7: Za potrjevanje listin za vsako stran 25 din Tarifna št. 8: Za odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora . 250 din Tarifna št. 4: Za odhod uslužbencev občinskega ljudskega odbora izven urada na zahtevo strank razen za neznatne zadeve, se plača: a) za ogled stavbišč................ 200 din b) za ogled zgradb: 1. do 20 prostorov............... 200 din 2. nad 20 prostorov . . . 500 din c) za vsako drugo pot uslužbenca izven urada na zahtevo stranke . . 100 din Tarifna št. 9: Za registracijo cestnih motornih vozil, izvzemši motoma kolesa................ 1.000 din za motorna kolesa pa.................. 500 din Pripombe: Te takse ne plačajo: JLA, ljudski odbor, LMS, RK, ljudska tehnika, Reševalna postaja, zdravstvene ustanove in gasilska društva. Invalidi so oproščeni plačila te takse, v kolikor so oproščeni tudi državne takse. Taksa na motorna vozila mora biti plačana hkrati z državno takso. Tarifna št. 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske delavnosti, se plača: a) za obrtna podjetja in obrtne delav- nice: 1. s stalnim sedežem............. 3.000 din 2. brez stalnega sedeža .... 1.500 din 3. za dimnikarje................. 1.000 din b) za gradbena podjetja in obrti . . 3.000 din c) za industrijska podjetja .... 24.000 din č) za trgovske obrate: 1. za trgovska podjetja na debelo . 2.000 din Tarifna št. 10: Za uporabo javnega prostora se plača: a) za trajno uporabo, do 1 m2 letno ■ 200 din b) za občasno uporabo, od 1 m2 vsak dan..................................... 5 din c) čistilci čevljev, letno............. 1.000 din č) za vrtiljake, cirkuse in podobno, od 1 m2 dnevno............................ 10 din Tarifna št. 11: Za izobešanje napisnih desk (firm) se plača: a) za napisno desko od Vz m2, letno . 500 din b) za napisno desko do 1 m2, letno . . 800 din c) na napisno desko do 4 m2, letno . . 1.500 din č) za napisno desko nad 4 m2, letno . 3.000 din Pripomba: To takso plačajo le pridobitne firme. Taksni zavezanci morajo priglasiti firme in površino napisne deske ter plačati takso občinskemu ljudskemu odboru 24 ur pred izobešen jem, sicer pa vsako leto do 31. decembra za prihodnje leto. Tarifna št. 12: Za ponudbo na ofertalnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah od proračunske vrednosti zadeve, za katero se daje ponudba in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona . . . 500 din b) od vrednosti nad 1 do 5 milj. din 1.000 din c) od vrednosti nad 5 do 20 milj. din 2.000 din č) od vrednosti od 20 do 50 milj. din 5.000 din d) od vrednosti od 50 do 100 milj. din 10.000 din e) od vrednosti nad 100 milijonov din 20.000 din Pripombe: Obveznost plačila takse zapade ob vložitvi ponudbe. Tarifna št. 13: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, in kamenja ter žganja apna se plača: a) za kopanje peska................. 3.000 din b) za kopanje gramoza.............. 5.000 din c) za lomljenje kamenja............. 2.000 din d) za žganje apna................... 4.000 din B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK Tarifna št. 1: Od točenja alkoholnih pijač na drobno v gostinstvu od prodajne cene .... 10 % Pripomba: davek se plačuje mesečno po obračunu za nazaj. Tarifna št. 2: Od vstopnine za kinematografske in druge javne prireditve, ki nimajo kultur-no-prosvetnega značaja............... 5 % Tarifna št. 3: Od kupo-prodaje nepremičnin se plača od stopenj, ki jih predpisuje uredba o davku na promet z nepremičninami . . 10 % Tarifna št. 4: Od reklame v kinematografih od cene za objavo............................. 5 % Tarifna št. 5: Od loterij in iger na srečo razen onih, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, od vrednosti prodanih srečk.............. 5 % Ta davek se mora plačati v 8 dneh po končani loteriji ali igri na srečo. Tarifna št. 6: Od izdelkov in uslug zasebnih obrtni- kov se plača: a) od vseh izdelkov in uslug privatnih obrtnikov, na katere ni predpisan zvezni prometni davek, razen opeke, od prodajne cene .... 10 % b) od zidne in strešne opeke .... 3 % Davka po tej tarifni številki so oproščeni: krojači, šivilje, čevljarji, brivci, dimnikarji in svobodni poklici. Tarifna št. 7: Od maloprodajnega prometa se plača: a) na alkoholne pijače................. 10 % b) na ves ostali promet................ 2 % Osnova za davek po tej tarifni številki je promet, ki ga dosežejo: 1. trgovska podjetja na drobno, razen za promet na debelo, ki ga dosežejo trgovine na drobno s pravico na debelo; 2. trgovine; 3. prodajalne trgovskih podjetij na debelo; 4. prodajalne proizvodnih podjetij; 5. prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; 6. komisijske trgovine; 7. obrtna podjetja in obrti. Občinskega davka na maloprodajo je oproščen: 1. promet proizvodov, za katere je z zveznimi predpisi določen regres pri prodaji na drobno; 2. promet proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno, ali za katere je določeno formiranje prodajne cene na drobno; 3. promet živilskih predmetov razen alkoholnih pijač; 4. promet taksnih in poštnih znamk, poštnih dopisnic in vseh drugih vrednotnic ; 5. promet časopisov in knjig; 6. promet potniških avtomobilov, avtobusov, traktorjev in prikolic; 7. promet oficirske opreme (uniform in njihovih delov). Številka: 01-4514/1-58 Novo mesto, 27. maja 1958. Predsednik ObLO: Maks Vale L r. 190. Na podlagi 1. odstavka 15. člena 7. točke 12. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter člena 26. statuta občine Žužemberk izdaja občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. julija 1958 ODLOK o podeljevanju socialnih podpor 1. člen V skrbi za socialno varstvo svojih občanov daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to določenih proračunskih sredstev. 2. člen Socialne podpore se dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in so dela nezmožne oziroma „ nepreskrbljene. Za delo nezmožne in nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki se ne morejo preživljati zaradi mladoletno-sti, starosti, telesnih ali duševnih hib, težkih bolezni, zaradi oskrbe nedoraslih otrok ali zaradi študija, pa nimajo ne zadostnega premoženja ne zadostnih dohodkov s katerimi bi se mogli preživljati, niti svojcev, ki bi jih bili dolžni in zmožni preživljati po zakonu, pogodbi ali sodni odločbi. 3. člen Socialne podpore so: a) stalne, b) enkratne in c) dijaške. Pravica do stalne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu, ki je bila podpora odobrena in preneha koncem meseca, ko so zapadli pogoji za upravičenost. Svet za socialno varstvo lahko sklene tudi drugače, upoštevajoč potrebe in okolnosti. 4. člen Stalna socialna podpora se daje onim osebam, ki so trajno ali za daljši čas socialno ogrožene iz razlogov, ki so navedeni v členu 2 tega odloka. V primerih, ko se priznava socialna podpora osebam, ki so v celoti navezane na vzdrževanje iz sredstev podpore, mora ta znašati najmanj 3.000 din do največ 5.000 din mesečno. V posebno težkih primerih, zlasti tedaj ko potrebuje podpiranec tujo pomoč za lastno postrežbo in nego, sme biti znesek tudi primerno višji. V primernem znesku pa se lahko prizna podpora tudi osebam, ki imajo nekaj lastnega premoženja, a jim to ne zadostuje za preživljanje, kot tudi onim, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci ali imajo sicer svojce, ki so jih dolžni preživljati, če je po skrbni presoji vseh okolnosti priznanje podpore na mestu. V teh primerih se določi višina podpore po prostem preudarku. Osebam, ki žive v raznih socialnih zavodih se določi preživnina oziroma podpora v višini oskrboval-nine v teh zavodih oziroma dela oskrbovalnine upoštevajoč pri tem socialno stanje družine. Upokojencem, ki so v socialnih zavodih, se lahko v okviru možnosti doplača razlika med pokojnino in oskrbnino. Pogoje o upravičenosti do podpore morajo prosilci dokazati z dokazi, ki se uporabljajo v upravnem postopku. 5. člen Od oseb, ki imajo nepremičnine, se lahko zahteva, da se obvežejo prejeto podporo svojčas vrniti, zato se zahteva zemljiškoknjižno zavaruje. O dodelitvi podpor, ki so vezane na zemljiškoknjižno zavarovanje v smislu prejšnjega odstavka, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 6. člen Enkratne podpore se dajejo izjemoma osebam, ki so take pomoči potrebne zaradi nesreče, bolezni, smrti in podobnih primerov v družini. Take podpore se lahko dajejo tudi za nabavo ozimnice starim socialnim podpirancem, minimalnim upokojencem in sploh socialnim ogroženim osebam in družinam v nujnih primerih. Višina podpore se določi po oskrbni presoji vseh okolnosti in seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. 7. člen Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, nižjih gimnazij, vajenci v gospodarstvu, pa tudi dijaki višjih gimnazij in strokovnih šol. Te podpore se priznavajo le otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč pri tem uspeh pri učenju. Dijaška podpora sme znašati največ 6000 din, vštevši morebitni otroški ali invalidski dodatek kot druge dohodke upravičenca; izjemoma se lahko dijaška podpora prizna tudi štipendistom, to je onim, ki prejemajo štipendijo po zadevnih posebnih predpisih, vendar le v slučaju če se oskrbujejo v zavodih (internatih) a štipendija vštevši otroški dodatek in druge dohodke ne zadošča za plačilo oskrbnine. V takih primerih se prizna podpora le v višini razlike med temi dohodki in oskrbnino. 8. člen O prošnjah za socialno podporo odloča po prostem preudarku upravni organ pristojen za zadeve socialnega varstva. Odločba o socialni podpori se mora glasiti na podpiranca, izplačuje pa se njemu samemu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali direktno zavodu, vendar mora biti to iz odločbe razvidno. V posebno utemeljenih primerih se lahko z odločbo tudi določi, da se izplačuje podpora drugi osebi, ki ni zakoniti zastopnik, ki pa se odredi po potrebi. Socialne podpore se dajejo v denarju in le izjemoma v blagu. 9. člen Zoper odločbo o dodelitvi podpore odnosno o zavrnitvi prošenj tako stalnih, enkratnih in dijaških podpor je dopustna pritožba v skladu s predpisi splošnega zakona o obče upravnem postopku na svet za socialno varstvo ObLO Žužemberk. 10. člen Stalne, enkratne in dijaške podpore se lahko ukinejo ali pa spremeni njih višina, če so za to ugotovljeni utemeljeni razlogi, ali če so odpadli pogoji po upravičenosti, kar so dolžni podpiranci sami sporočiti občini. O ukinitvi ali spremembi višine podpore sklepa upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva. Pritožbo zoper to odločbo rešuje svet za socialno varstvo. 11. člen Najmanj enkrat se mora opraviti revizija socialnih podpor in obisk vseh socialnih podpirancev. V ta namen imenuje občinski ljudski odbor posebno komisijo. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži upravnemu organu, pristojnemu za socialno varstvo. 12. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja-Novo mesto. Številka: 01/1-1656/1 Žužemberk, 9. julija 1958. Predsednik ObLO: Jože Gosenca 1. r. 191. Na osnovi 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), je občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. 7. 1958 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa občinskega ljudskega odbora Žužemberk za leto 1957 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Žužemberk, sestavljen po predpisih 104. člena temeljnega zakona o proračunih ter 164. in 165. člena uredbe o izvrševanju proračunov državnih organov in zavodov. 2. člen Fto zaključnem računu občinskega proračuna znašajo doseženi dohodki in izvršeni izdatki v letu 1957: 1. občinski proračun: dohodki.............. 33,208.255 din izdatki.............. 35,056.788 din primanjkljaji........ 1,848.533 din 2. Predračun finančno samostojnega zavoda: dohodki ........ 2,665.624 din izdatki.............. 2,503.533 din presežek dohodkov .... 162.091 din 3. Predračun posebnih proračunskih skladov: dohodki............... 966.171 din izdatki............... 787.117 din presežek dohodkov .... 179.054 din 3. člen Primanjkljaj proračuna občinskega ljudskega odbora Žužemberk v znesku din 1,848.533 se krije iz sredstev ObLO Žužemberk v letu 1958. Presežek dohodkov nad izdatki finančno samostojnega zavoda v znesku 162.091 din se prepusti zavodu za razdelitev na sklade. Presežek dohodkov nad izdatki posebnih prora- čunskih skladov v znesku din 179.054 gre v proračunske sklade za leto 1958. 4. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Žužemberk za leto 1957 z zaključnim računom finančno samostojnega .zavoda in posebnih skladov so sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: Ol/l-1643/l Žužemberk 16. julija 1958. Predsednik ObLO: Jože Gosenca 1. r. 192. Na temelju določb 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št; 52-644/57) in 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ, št. 26-292/54) ter 2. točke 24. člena statuta občine Brežice, je svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Brežice na seji dne 27. V. 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Za prizadevne j še in bolj učinkovito zatiranje koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni, se na območju občine Brežice odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev po 1. členu tega odloka organizirajo in izvedejo na svojem območju kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov, oziroma uporabnikov ( nadaljnjem besedilu lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V kolikor v nekaterih krajih ni mogoče uporabljati motomo-tehnično opremo, so kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih, za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo teh akcij. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo lahko po potrebi za izvrševanje raznih ukrepov, ki so predvideni s prvim členom tega odloka, v določenih okoliših zadolži kmetijsko posestvo socialističnega sektorja. 3. člen Kakšne ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, kdaj in kje naj se ti ukrepi izvršijo, odloči svet za kmetijstvo in gozdarstvo. ' !■ Za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora določi po predhodnem zaslišanju kmetijske zadruge področja, na katerih morajo izvajati predpisane ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve opravljene po 2. členu tega odloka zaračunavajo kmetijske zadruge posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč le dejanske stroške za te akcije (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. člen Če svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru določi, da morajo lastniki sami izvršiti predpisane ukrepe, teh pa ne storijo, ali jih ne storijo pravočasno, ali ne na pravilen način, je dolžna te ukrepe izvršiti kmetijska zadruga na njihov račun. V primeru navedenem v 1. odstavku tega člena ima kmetijska zadruga pravico zaračunati polno lastno ekonomsko ceno predpisanih in'izvršiti storitev po tem odloku. i • 6. člen Od lastnikov na katerih račun je kmetijska zadruga izvršila s tem odlokom predpisane ukrepe obračunava kmetijska zadruga neposredno z lastniki. 7. člen Izvrševanje ukrepov po tem odloku nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ o izvrševanju s to odredbo predpisanih ukrepov, vodi posebno evidenco. 8. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo po potrebi izdaja navodila za izvajanje te odredbe. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 05/6-2705/2 Brežice, 25. maja 1958. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: Predsednik ObLO: Ferdo Šepetavec 1. r. Ivan Kolenc 1. r. 193. BILANCA na dan 31. XII. 1957 podjetja BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ Aktiva Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva v 000 Pasiva Naziv postavke A. Viri osnovnih in izločenih sredstev v 000 Osnovna sredstva 12.643 Sklad osnovnih sredstev 6.302 Izločena sredstva in druga Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 6.341 investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4.124 Razni skladi B. Viri obratnih sredstev 5.822 Skupna obratna sredstva 9.052 Banka-kredit za obratna sredstva 5.185 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Sklad obratnih sredstev 3.961 Kupci in druge terjatve 24,588 Pasivne časovne razmejitve 998 Druga aktiva 549 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 22.347 Skupaj . . . 50.956 Skupaj . . . 50.956 Vodja računovodstva: Emil Košuta 1. r. Predsednik upravnega odbora: Peter Veselič 1. r. Direktor: Blaž Pahulja 1. r. 194. BILANCA na dan 31. XII. 1957 podjetja TRGOVSKO PODJETJE »VINO« NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 3,318.260 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 7,943.941 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 5,610.232 Druga aktiva 18.090 Skupaj . . . 16,890.523 Podjetje je ustanovil občinski ljudski odbor Novo mesto dne 1. X. 1957 s tem, da je od Gospodarske poslovne zveze oddvojil promet z alkoholnimi pijačami in brezalkoholnimi pijačami. Registracija je bila izvršena samo za dobo konstituiranja. Do rekonstrukcije do 31. decembra 1957 še ni prišlo, zaradi formalnih pomanjkljivosti, kljub temu pa podjetje že od 1. X. 1957 dalje nemoteno posluje kot trgovsko pod- Računovodja: Olga Švent 1. r. Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Razni skladi 483.823 Drugi viri finansiranja investicij 3,318.260 B. Viri obratnih sredstev Banka-kredit za obratna sredstva 9,205.655 Pasivne časovne razmejitve 303.810 C. .Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 3,522.578 Druga pasiva 56.397 Skupaj . . . 16,890.523 jetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo in na drobno. Podjetje zaposluje skupno 13 delavcev in uslužbencev in je v treh mesecih svojega obstoja ustvarilo 17,366.000 din prometa. Nima svojih obratnih sredstev, ampak posluje s kratkoročnimi namenskimi krediti za nakup in odkup vina. Predsednik upravnega odbora: Ignac Kovačič 1. r. Direktor: Franc Potočar 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« —. Odgovorni urednik šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606 - 70 2 - 245