42. štev. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1901. XI. leto. Izhaja viak Četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. Če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ..ftarodnl TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba"- — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. V varstvo kmeta. Te dni je naš jako klerikalen poljedelski minister grof Giovanelli dobil slovesno nezaupnico, a dala mu jo je združitev kmetskih poslancev. Ta združitev ima namen, zastopati kmetBke koristi, ne glede na narodne, politične, verske in drugo nekmetijske reči. K tej združitvi pripadajo kmetski poslanci raznih strank in ta združitev je po ostri, za poljedelskega ministra malo laskavi razpravi sklenila izreči mu nezaupnico, in sicer zaradi njegovega postopanja v zadevi kupčije s poljskimi pridelki na žitni borzi. Ta način kupčije je za kmetski stan prava nesreča, kajti vsled nje se prodaja in kupuje na borzi žito, ne da bi bodisi prodajalec, bodisi kupec kdaj lo videl kako žitno zrno. »Malo politično ogledalo«, ki se sploh imenuje »ogledalo duhovniške lažnjivosti«, je to zadevo tako-le pojasnilo: »Kako malo se ozira liberalizem na kmeta, vidite najbolj iz liberalnega gospodarstva na borzi. Ubogi kmet se muči v potu svojega obraza, da pridela zemske sadove. A sam jim ne more določati cene, ampak judje na borzi delajo ceno poljskim pridelkom. Kadar kmet prodaja svoje sadove, takrat judje cono potisnejo, kadar kmet kupuje, jo pa povzdignejo. Tako pri-barantajo judje na borzi vsako loto milijone. Poleg tega imajo »terminsko igro« 8 pšenico. Na papirju kupujejo po tisoč stotov pšenice, a je nima oni, ki jo pro-^aJa* in oni jo ne dobi, ki jo kupuje, ampak dogovorita se lo, da si bosta razloček v cenah izplačala gotov dan. To je navadna brezvestna igra za dobiček. Dvo stranki se borita tako vodno: ena žene cene gor, druga jih pritiska dol — in kakršne cene se določijo v ti igri judovskih špekulantov, tako mora kmet kupovati in prodajati. Glejte, to jo velika krivica, da vsi drugi odločujejo v kmetskih stvareh, le kmet ne. Zato se pa krščanski možje 2e leta in leta trudijo, da to kvarljivo 'Bro odstranijo, liberalci j0 pa branijo, ker ho judje tudi liberalci, in pod enim klobukom delajo«. Tako omenjeno »ogledalo«. Škoda, ki jo dela borza, je dobro označena, da P* «*o natolcevanja na liberalce neosnovana, to bo j0 prHV 8edftj pokazalo. Dognalo se je namreč, da so ravno klerikalci l|iU| k| hofiejo preprečiti odstranitev to igre, mej tem ko se vsi pošteni liberalci za tO trud ijo. Dokazano je, da bo vsled kupčije z iitom na borzi cono v lotih od 1K7H. do padlo za celih :18 odstotkov. VBled pritožeb deželnih zborov in kmetijskih družeb se je vlada začela za stvar zanimati. Mej tem pa, ko se je v sosedni Nemčiji ta borzna sleparija kratkomalo prepovedala, se pri nas ni tako postopalo. Lansko leto je vlada sklicala razne »ve-ščake« na posvetovanje, kaj naj se zgodi. Te veščake je izbralo poljedelsko ministrstvo, v katerem sede sami klerikalci. Toda klerikalni minister je izbral večinoma same borzijance in nekaj učenjakov ter le jako malo kmetovalcev, ministrstvo samo pa je zastopal največji klerikalec v celem poljedelskem ministrstvu, pokrovitelj dr. Šusteršiča, kranjskih konsumov in Vencajzovega vinogradniškega društva, sekcijski šef baron Beck. Ta baron Beck je v svaštvu z židovskimi borznimi špekulanti in je na tistem posvetovanju pokazal, da je nasprotnik odprave borzne špekulacije. To posvetovanje je veljalo davkoplačevalce 100 tisoč goldinarjev, a pokazala je samo, da stoji klerikalno poljedelsko ministrstvo ne na strani poljedelcev, ampak na strani borznih špekulantov, kajti resnega uspeha storjeni sklepi niso imeli. Sklepi tega posvetovanja so bili naperjeni proti židovski slepariji na borzi. To pa ni bilo všeč klerikalnemu baronu Becku in upregel je kmetski svet, da bi stvar oškodil. Ker se je pa bilo bati, da se ta svet izreče za odpravo borznega švindla, jo klerikalni baron Beck z raz ni m i spletkami izposloval sklep, da je napraviti dve poročili, jedno proti slepariji na borzi, drugo pa zanjo. Dne 0. maja 1. 1. je odsek sprejel poročilo liberalca Roberta Sanda, katero poročilo se je izreklo za odpravo borznega švindla, na kar je prof. Schullern umaknil svoje, v korist borzijancem spisano poročilo. A, glejte, kaj se je zgodilo. V zapisniku dotične sejo jo poleg Sandovega poročila natisnjeno tudi umaknjeno in niti pročitano Schullernovo poročilo, vrh tega pa še 16, v prid špekulantov in v škodo kmeta govorečih predlogov, kateri niso bili v kmetijskem svetu nikdar stavljeni, in seveda tudi nikdar sprejeti. Tako se je skušalo podkopati in oslabiti zoper borzni švindol naperjeni izrek kmetijskega sveta. In mož, ki jo te karte mešal, je prvi zaupnik klerikalnega poljedelskega ministra, ta mož je goreči pokrovitelj klerikalcev — baron Beck. Zapisnik o zborovanjih zgoraj omenjene enkote obsega 2100 tiskanih stranij. Kor ni mogoče, da bi kdo preštudiral tako obsežno knjigo, jo poljedelsko ministrstvo naročilo, da bo napravi iz nje izvod. To delo pa so ni poverilo kakemu uradniku poljedelskega ministrstva, ampak dvornemu svetniku Juraschku, navduše- nemu zagovorniku borznega švindla, ki je poskrbel, da se je sestavil tak izvod, kakršnega so želeli v svojo korist judovski špekulantje in njih klerikalni pokrovitelji. Posledica vseh teh spletk je, d a vlada neče odpraviti borznega švindla, ampak da hoče izvršiti le neko premembo. To je dalo povod, da je zgoraj omenjena združitev izrekla klerikalnemu poljedelskemu ministru nezaupnico. Na dotičnem shodu te združitve pa so se oglasili zopet le liberalni kmetski poslanci, mej tem ko so klerikalci zlezli pod klop, in nečejo nič vedeti o tej zadevi, ker se boje zamere pri klerikalnem poljedelskem ministru in še bolj pri klerikalnem sekcijskem šefu baronu Becku, ki jih sicer tako vstrajno podpirata,, kadar se ne gre za ljudsko korist. Iz tega pojasnila razvidijo čitatelji, kako stoji ta zadeva, iz njega razvidijo, kako klavrno ulogo igrajo v tej za kmet-ski stan velevažni zadevi klerikalni poslanci. Pojasnili smo pa to stvar, da prisilimo naše klerikalce zavzemati se v tej stvari za korist kmetskoga stanu, da jih prisilimo r glasovati z drugimi kmetskimi poslanci za odpravo borznega švindla, če tudi to vodilnim klerikalnim krogom ni po vol ji. Videti hočemo, če bodo imeli pogum igrati tudi v drž. zboru tisto vlogo, kakor jo igrajo doma, ko na jedni strani mečejo ljudstvu pesek v oči s tem, da upijejo, da liberalci nismo za odpravo borznega švindla, na drugi strani pa borzno sleparijo sami branijo.______ Politični pregled. Državni zbor se je sešel 17. t m. in mu je vlada isti dan predložila proračun. Od tedaj se je zbornica do danes bavila samo s posvetovanjem o raznih nujnih predlogih. Danes, v četrtek, ima priti na razpravo predlog zastran naseljevanja tujih menihov, potem pa se začne proračunska razprava. Po vseh svetih pride na vrsto postava o kmetijskih zadrugah. Kmetje mislijo, da jim bo ta postava kaj koristila. Mi pa pravimo, da jim bo ravno toliko koristila, kakor koristijo obrtnikom njih zadruge, to je: nič. Samo novih stroškov bodo imeli Vojna v južni Afriki. Zadnji čaB so Angleži lovili vrhovnega generala Burov, Botha, in njegovo armado. Angleži so Bure obšli od vseh strani. Vsak dan so poročali: Jutri se bo Botha udal, jutri bomo Botho ujeli. Nazadnje jim je pa Botha s celo armado takorekoč iz rok ušel. Dopisi. Iz Kozjega. Zopet nekaj novega, a vendar že davno pričakovanega. — Koliko je kričal še pred dobrim pol letom »Slov. Gospodar« radi našega bralnega društva, ki je bilo v naših rokah! Mi smo molčali in pustili vse v miru, tako da je lahko prišel na krmilo blaženi dr. Jankovič. Takrat sta izstopila iz društva g. dr. Piki in njegov solicitator. In »Slov. Gospodar« je vskliknil: »Hvala Bogu, sedaj bode društvo vsaj napredovalo!« Poglejmo torej, v koliko je društvo res napredovalo. — Ko je bivši predsednik odšel, prevzel je lansko leto vodstvo društva njega podpredsednik g. dr. Piki. Pod njegovim spretnim vodstvom prižgalo je društvo na predvečer sv. Cirila in Metoda veličasten kres spojen z malo veselico na prostem. Potem je priredilo veliko »Slomšek-Prešernovo slavnost« na Grčekovem vrtu, ki je nepričakovano lepo vspela. G. dr. Piki trudil se je požrtvovalno, da bi društvo v vsakem oziru povzdignil. Njegov trud tudi ni bil zaman; on sam pa je imel seveda občutno škodo. In letos? — Dr. Jankovič hoče le čast, delajo naj pa drugi. Da je postal predsednik, plačal je eno krono, potem pa nič več. Društvo niti kresa letos ni zažgalo, kajti zaŽgal ga je le »Bruder Martin«, rakete pa je spuščal njegov prijatelj, ki še član društva ni. Dr. Jankoviču se ni zljubilo biti navzoč. Pa tudi prav nobene veselice ni društvo letos priredilo. Mi smo jim še nekaj denarja zapustili, sedaj ga nimajo nič. Naročnina za časopise ni plačana, izvzemši »Slov. Narod«, kojega smo poprej mi za celo leto plačali Društvo razpada. Njega tajnik, naš miroljubni in priljubljeni gospod kaplan, odstopil je radi Janko viča. Tudi ta hoče odstopiti, kar je tudi nujno potrebno, če se hoče društvo vzdržati. — Dolfek, neplačujoči udi, kakoršno hočeš ti imeti, društva ne morejo rešiti, pa tudi taki ljudje ne, katori hrepenć le po časti, delati pa ne marajo! — Naša moralna zmaga Be je uprav sedaj pokazala. Zakaj torej sedaj »Slov. Gosp.« molči?! — Še eno vprašanje. Ali gre našemu g. notarju tako slabo, da mora »SI. Gosp.« zanj agitirati?! — Sicer pa o tem prihodnjič več. Gorenje Tinsko v imankem okraju na Štajerskem. Tukaj in v okolici Loka se je raznesla govorica, da jo žusonski g. župnik hotel šo pri svojem odhodu nekoga oškodovati. Od nekega tukaj Btanujočega rokodelca je vzel vodoma tuj harmonij, hoteČ ga na svoje novo službeno mesto odpeljati. Lo nagli previdnosti dotičnega lastnika bo je posrečilo še pravočasno rešiti že na potu odpeljan harmonij in tako oteti dotičnika kakšnih nevšečnih nasledkov. Domače in razne novice. Nova obstrukcija. Kakor kažejo nekateri slučaji, je klerikalna stranka svoje občinsko odbore po kmetih nahujskala, da naj korporativno odstopijo, če h kako odredbo dežolnoga odbora niso zadovoljni. Prvi se je podal na trnjovo to stezo znani kričač in šjrokoustnož proti narodni napredni Btranki, L. Dagarin, župan v Pun-gartu pri Skofji Loki. Če se bo za novi most pri Suhi šo kaj nabiralo, pa »kampol- maher« odstopi, in ž njim odstopijo tudi njegovi hribovski kimovci! Zares grozno! Samo nekaj ni prav gotovo, da bi namreč deželni odbor ne imel toliko moči, da bi te Pungarške gospode v kot ne vgnal. Torej, oče Dagarin, počasi! Vaše grožnje z odstopom niti toliko vredne niso, kot so vaši kam pol ni. In ti so slabi! Iz skrivnosti škofjeloškega samostana Res je, čedalje lepše stvari prihajajo glede razmer v nunskem samostanu v Skofji Loki na dan, stvari, ki kar kriče po sanitarni oblasti. Že to, da vladata v nunskem samostanu putika in skro-fuloza, bi moralo sanitarno oblast napotiti, da se zanima za ta zavod, saj živi v njem vse polno gojenk, katerih zdravje je vsled teh razmer v veliki nevarnosti. Skrb za zdravje teh gojenk mora biti tem večja, ker je notorično znano, da je hrana v nunskem samostanu v Skofji Loki jako slaba. Dekletca, ki so škofjeloškim nunam izročena v izgojo, hirajo vidno, vsaj izgledajo jako slabo, kakor Človek, ki ima nezadostno in slabo hrano. Tožba, da je hrana slaba, je že stara. Svoj čas so si škofjeloške nune pomagale na prav poseben način. Prejšnje čase bo v škofjeloškem samostanu gojen-kam, predno so odšle domov, devale v hrano arzenik, da so dobro in zdravo izgledale. Nune so tedaj postopalo kakor gotovi prodajalci konj, ki tudi namešajo konjem arzenika v krmo, da bo svetli. Seveda, kadar so dekleta prišla domov, so kmalu skupaj padla in začela kazati kosti. Tako je bilo, kakor rečeno, svoj čas; kako jo zdaj, tega ne vemo, faktum pa je, da je hrana tudi dandanes jako slaba. Kaj pa sanitarna oblast V Ljubeznjiv dušni pastir. Neki posestnik iz Loga pri Brezovici ima v brezo-viški cerkvi dve klopi v najemu, za-se in za svojo ženo. Ze njegov oče je imel te klopi in so torej iste, kakor pravijo ljudje, že od nekdaj pri hiši. Župnik brozoviški, ki je od brez dela in dobrega življenja tako odebolel, da že komaj diha, hoče sedaj možu ti klopi vzeti, ker je mož svojo hišo hčeri izročil. Seveda ni mož s tem zadovoljen in jo poslal ženo k župniku, naj ga preprosi, da ostane vbo pri starem. A kako je žena naletela V Brozoviški fajmošter, ki je od kmetskih žuljov tako otolstel, da izgleda, kakor pitano prase, jo ženi oblastno oznanil rimskokatoliški nauk: Revež mora biti pod klopjo. Ženi pa se to župnikovo stališče ni zdelo pravo in opozorila je brezoviškega Kristusovega namestnika na svetopisemsko besede, da pride revež v nebesa, bogatin pa na dno pekla. To jo župnika šole prav razkačilo. Monda je mislil, da hoče žena reči, da bodo tudi njega hudiči na dnu pekla mrcvarili, saj bogatin jo, in sicer večjih joden. Kakor besen jo torej planil nad ženo in jej zaklical: »Stara kuzla, ven se spravi, drugače pokličem hlapca«. Seveda jo žena hitro šla, da prido iz obhžja takega surovega »božjega namestnika«. Naravno je, da jo v Logu vso ogorčeno radi toga, in da zdaj tam duhovnike kolnejo, kar so da. S palico jih tepejo. »Soči« so poroča: V pondoljok so jo pripetil na Gradišču nad Prvačino slučaj, ki ka?o skrajno po surovelost naše politikujoče duhovščino. Proti večeru jo stalo blizu tamkajšnjo to-bakarne več fantov in mod njimi jo bil tudi Peter Pahor, posestnik in krčmar iz Renč. Pahor je zaklical: »Bog živi narodno-napredno stranko!« in fantje so se odzvali z živio-klici. Nato pa pride po poti gradiškovski nune Pavlin, ki je slišal one klice. Ko pride med fante, vpraša, kdo da je klical za napredno stranko. Pahor odgovori: Jaz, na kar zamahne g. nune s svojo palico ter udari Pahorja na levi strani v prsa in potem čez hrbet. Potem je prijel Pahorja za obleko na prsih ter ga vlekel s seboj, kričoč: Zdaj pojdete z mano na stanovanje. Pahor se ni nunče-vemu početju nič zoperstavljal, marveč je rekel le: No, bomo že videli. Ali, ko je nune Pahorja tako vlekel, se mu je spod-taknilo, da je telebnil na tla, kakor je dolg in širok, Pahor pa nanj. Počasi je pobral g. nune svoje žegnane kosti ter šel dalje, zmerjajo Pahorja: svinja ste, presica itd. Ljudje, ki bo to videli, so bili ogorčeni in slišala se je marsikatera britka beseda na račun duhovnikov. Komentara k tej surovosti ne pišemo, ker ga poda najprvo — sodnija. Obsojeni socialni demokratje. Te dni so bili nekateri idrijski laži-socialni demokratje obsojeni na primerne kazni, ker so pri deželnozborskih volitvah nabili neke lepake, ne da bi bili to oblastvu naznanili. Radovedni smo, če bo dekan Arko zanje segel v žep. V znamenju noža. V neki gostilni v Sv. Križu pri Tržiču bo bo fantje Btepli. Katoliško-narodni Janez Merkun je pri ti priliki zabodel nož Jožefu Perkotu tako v prBa, da so jo ta brez zavesti zgrudil. Pomanjkanje stanovanj v Radovljici je jako občutno in so nekateri uradniki v največji stiski za bivališča. Vlada jo vsled tega od radovljiške občino zahtevala, da mora sezidati hišo s šestimi stanovanji, drugače, da se uradi premoste iz Radovljico. Občina hoče temu ugoditi, sezidati novo šolo in staro predelati za stanovanja. Vsled te kalamitete so je zopet zavlekla zgradba novega uradnega poslopja, ker vlada ee neče prej odločiti za to stavim, dokler ne bo preskrbljeno za stanovanja. Deklici zgoreli živi. V potek v jutru je pustila Susičeva žena, ki Btanuje v Gtoriti v ulici Kolonijski št. ii, svoji dve punčiki, 5lotno MercodeB in drugo ttletno, sami doma. Ona je šla po opravku, predno pa jo odšla, je dala Morcedi še velik grozd, da bo mirna ter se bo igrala z mlajšo sestro, ob jed nem pa je naprosila spodaj stanujoč«) Katarino Brak, naj pazi na otroka. Med tem časom je Morcodea zažgala na štedilniku kos papirja. Ali s papirjem vred unoia se je tudi deklici obleka, katera je bila hipoma v plamenu. Deklica jo kričala in so vila v bolečinah, 8letu mlajša sestrica pa je skočila k oknu ter klicala na pomoč. Otrok jo umrl za opeklinami. - Marija Jazbec v Dom-borgu je pustila v kuhinji svojo iUetno hčerko Marijo. Punčika so jo igrala ter prišla po nesreči v dotiko z ognjem, da jej jo začela goreti obleka. Ker jo kričala, so prihiteli ljudje na pomoč. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer pa jo takoj izdihnila. Slovensko u rado vanjo na Štajerskem. »Slovenski Gospodar« jo priobčil v zadnji številki poziv, naj bi slovenski župani na Sp. Štajerskem slovensko ura-ilovali 1 * i > / i v j * * prav umesten in potreben, kajti žalostna resnica je, da vočina slovenskih županstev na štajerskem šo vedno tiemško uraduje. In — glej si čudo! Napredno narodna županstva uradujejo vsa slovenski — izmej klerikalnih pa le redko ^katera. Župniki in kaplanje se pač brigajo, da postanejo njihovi kimovci župani — za uradni jezik pa se ne menijo. Morda za to, ker župni uradi sami skoro le nemški uradujejo. Teharji pri Celju so zopet v nasprot-niških rokah. V slovenskih listih smo povodom volitve nasprotniškega župana čitali vsakovrstne pikre opazke. To je naravno, saj mora vsacega narodno mislečega človeka boleti, da je tako lepa, velika, zgo-dovinskoslavna slovenska občina v nemški oblasti. Pogrešali smo pa pojasnila o vzrokih, zakaj je ta občina zopet padla v nemške roke. V tem oziru smo slišali kaj čudne vesti, in če je le deseti del tega res, kot se govori, potem propada v Teharjih ni krivo samo nemško nasilstvo. Štajerska kmet družba je imenovala svojim tajnikom g. Frana J u van a, doslej ravnatelja kmetijske šole v Hebu na češkem. Juvan je Korošec in je nekaj časa služboval tudi pri koroški kmetijski družbi. O razmerah na Koroškem piše »Soča«: Nekdaj tako pretužna slovenska dežela se potaplja v nemškem morju. Obupni glasovi prihajajo izza koroških gora, glasovi, kateri kažejo, da utegnejo koroški Slovenci izgubiti pri nastopnih deželnozborskih volitvah kar dva mandata. Volilni okraj Grafenauerja je za Slovence izgubljen skoro gotovo, istotako se zgodi najbrže z okrajem velikovškim. Potem bi bilo mogoče spraviti v deželni zbor enega samega Slovenca! Državnega poslanca slovenskega so izgubili, in ni niti najmanjšega upanja, da bi ga šo kdaj dobili. — Prod leti se je bila začela neka živahna akcija med koroŠKimi Slovenci, ali nekateri bornirani duhovniki s pomočjo »Slo venca« so jo zatrli, tisti vsemogočni politiki v črni suknji pa ne delajo nič, marveč gledajo malomarno, kako gineva slovenski rod na Koroškem! Kje so tukaj tisti toli hvalisani obmejni duhovniki, ki branijo Slovenstvo pred ponemčevanjem! V Jeden, dva . naprej pa ne gre. Propadanje na Koroškem ima na vesti neka brezvestna klika v Celovcu in pa ljubljanski »Slovenec«! Žaljenje v cerkvi. I/, Solc so nam piše: Posestniku J. It. se jo porodilo dete. Naprosil je za botra tudi posestnika, soseda in trgovca g. Franca Tavčarja. Ko sta došla hotra z otrokom v cerkev h krstu, zavrnil jo krstonik, kaplan g. Sušnik Matevž, botra g. Tavčarja, sklicujoč so, da mu jo od župnika Hožnika ukazano, da ne sme pripustili g. Tavčarja za botra dotlej, dokler Tavčar im prekliče obrekovanja zaradi cenjenim bralcem lo znano »fore o žonitovanjski taksi. Ker g. Tavčar ne moro kot pošten Človek resnice preklicati, bil jo pri krstu, kateri se je vršil sicer, samo kot priča. Obredni predpisi zahtevajo, da drži otroka pri krstu boter nu r°kah, v tem slačaju pa je opravila hote l° hl>iT*y knr l)i im°l H'cor Btorili r* Ali j« krst pravilen in voljami o tem no l„>r\moThn hraniti svoje pošteno ime in zahtevati r.adoščni,a. lo bodo g Tavčar tudi storil in pri tej priliki bode dokazal, ali obrekuje o taksi ali govori resnico. Sicer bi vsak dostojen in pošten človek poiskal zadoščenja na očitanje, ki mu bi ga kdo vrgel v obraz tako, kakor je storil učitelj Grmek. On je pozval, naj g. Tomaž Rožnik toži, ako ne toži Tomaž Rožnik, tedaj je resnica, kar se govori o previsoko zaračunjeni in potem »zglihani« taksi. G. Tavčar ne obrekuje, ampak govori to, kar jo bila resnica in zato se ga ne pripusti za botra. Pri tej priložnosti prosimo g. napredne drž, poslance, ker se je takih slučajev v novejšem času zgodilo že več, naj nabero podatke in stvar v državnem zboru sprožijo. To je že preveč, da se odklanja za botru ljudi, kateri so povsem opravičeni funkcionirati kot taki in da se jih še v cerkvi žali. To bi bila lepa, če se sistematično vpelje tako zavračanje za botra za vse naprednjake, ki nočejo trobiti v klerikalen rog. 0 daljnem razvitku te odklonitve v Selcih bodemo natančno poročali, ker gospod Tavčar bode znal vso to stvar prignati do — zadnje in-stance. Požari. Dne 13. t. m. je gorelo pri posestniku Janezu Smukavcu v Dovjem. Škode je 3200 K. — Pri posestniku Ivanu Mrharju v Strmci v postojinskem okraju je ogenj provzročil 2250 K škode, a sodi se, da je Mrhar sam užgal. Sneg. Po Zgornjem Štajarskem je prvi teden tega meseca pobelil sneg gore po nekaterih krajih prav do vznožja. Tudi temperatura se je znatno znižala, ponekjo do pet Btopinj. Tovariš cigana Simona Ilelda prijet. Dne 9. januvarja 1899 je bil na cesti mej Krko in Prestrano posestnik Martin X ovij a n iz Male Loke od dvoh ciganov napaden in umorjen. Jednega napadalca-cigana Simona Helda, so orožniki prijeli in je bil ta obsojen na smrt in dne 3. marca 1900 obošen, drugi jo bil kozav, pa je ušel. Sedaj bo govori, da so orožniki na Hrvatskem prijeli tudi tega ko-zavega, Jakoba Helda falso Raka, in da bode kmalu tudi ta prišel pred Bodbo. Jakob lleld je isti, ki je udaril Novljana s sekiro po glavi, da seje takoj zgrudil na tla in umrl. Nenavaden vzrok samomora. Na cesti pri Kis Zomboru se je ustrelil nedavno kmetski mladenič Miha Krdei. Pri zadnjem vojaškom naboru ga je namreč komisija odbila; VBled tega ga jo ostavila tudi njegova ljubica. Oboje je prenašal nekaj časa, ko so pa odšli njegovi tovariši k vojakom, je bila tudi kupa njegove žalosti polna; spremil je prijatelje do postaje ter so nazaj gred«^ ustrelil. Obiteljska tragedija. Železniški čuvaj na progi Puszta-Poteri pri Szegodinu, Peter Koeitolnvik, ljubosumil je že dlje časa svojo mlado ženo ter je Ž njo živel radi tega v vodnem prepiru. Prejšnji teden pa je zadavil svojo ženo ter truplo zavlekel na železniški tir, kjer ga je osebni vlak razdrobil. Nečlovoka so zaprli. Kuga v \ ca polj u ponehala. Uradno hc poroča, da j<« kui/a v Noapolju docela ponehala in da ni tekom zadnjih 10 dnij nobenega novega slučaja. Zato je izvoz /.oprt dovoljen hd varil VII posten najditelj. Kralj angleški najde večkrat kaj dragocenega. Ko jo bil še mlad jo našel ženski črevolj- 00 Telečje „ 1 3d Koruza, , 13 — Svinjsko m „ 1 Krompir, 420 Koatrunovo ,, „ - »a Leca, lit. . — 90 Pifičanec ..... 1 20 Grah, „ . — BO — 40 FiBol „ . — M Seno, 100 kilo . . r. ho Maslo, kgr. . 2,40 Slama, „ „ . . . 0 40 Mast, „ . 150 Drva trda, klftr. . . H 50 Speh svež, „ . 130 „ mebka, „ . . B 60 Zobozdravniški in tehnični atelje. Ruvanje zob z, kloretil°";',duSi- kovim oxydulom (LuBtgas) itd. Plombe iz zlata, p^ceian«. ' in drugih sredstev. Zlate krone in *°boVm _________ iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) ZolM»#. ure popoludno. Za ubogo brezplačna ruvanje zob od 8—9. uro zjutraj. ',:o 2 1 * Preo ble ke^^tf^Po p ra v i la. Dobiva se povsod! •o o to > o Pi (D OD cd > -—< .a o P Dolžnost vsake rodoljubne hišo je, da poskusi in vedno rabi le kavino primes v prid družbe sv. Cirila In Metoda, kakortu ti vse druge cikorijske izdelke samo iz domače ,,Prve jugoslovanske tovarna za kavlne surogate v Ljubljani." N & O < «5.

t (Gicht^eiHt) priporočljiv je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 60 h. Tinktura za kurja očesa, ^SVu"^^ bradavicam, rožonici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Best stoklonic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opo-v»ntT«n» in.mkt, Dirjamo iste ponebno na doktorja pl. Trnk6cxy]a redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6oxy a 7ivinc;ki ^l*1"' pra*ok -/.a notranjo rabo pri kravah, volih in fcivniDfvi konjih £c blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-ljcvan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabo 1 K, pot zavojčkov samo 4 K. Procipij redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično ' 1 "^'^J1 Kredatvo za pra&iee. Za notranjo rabo, služi za tvorbo muna in tolftčo. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. V»rit»iMi» miV» Pozor t Ta praAičji praSek in kakao sladni čaj dobito tudi v vseh prodajalnicah, ali pa naravnost pri meni po posti. Ji I^KmJ vžl^o/ l^tte HS^Sm^KJ jyffi^K vjJOlffr'J^RuR^j Slanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (18M_8) Mf Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom o. kr. poštno hranilnice. Poitno-hranilnione sprojomnico se dobivajo brezplačno. ^ ^ ^ mm m ^ ^ ^ m m f\ ^lllil^l^^f' Odgovorni uradnik Valentin Kopitar Lastnimi in tisek .NArotlns Tiskarn«* v Ljubljani