UfO MIL ItMM 5B. tORB §. fflflfCO Ceno ddi 170 UMm\m fHk tat popoUna, livitaUI nadalja im praxnike. — Inieratti do SO petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inaerati pttit vrata 4 D; notice, poslano, Ujave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mseratni davek posebej. — „Slovftnskl Maro d«« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravntttvoi Knaflovn mil o a štev. S, prlUlife. UmnnUtvo: Knaflom nlles It. 5, L andstrople, TeUfoa atat. $04« Telefon itev. 34. Flfti. Naša akademska omladina. Triglavanska proslava je zopet opozorila javnost na važnost akademskega naraščaja ter na naloge, ki Čakajo resno akademsko omladino. Na proslavi so se culi glasovi, ki so govorili o bodočnosti. Simpatičen je bil tisti klic po novem, mladostnem nesebičnem idealizmu, ki je nekoč prerajal našo omladino in ki je kot kvas potreben novi dobi, naši jugoslovenski državi. Lepe so bile besede, ki so poudarjale potrebo kulta tradicij, tradicij visokih stremljenj, kakršne smo večinoma nahajali v naših akademskih društvih, ki so postajala pravi vrele! vsesplošnega narodovega procvitanja. Dobro je bilo priznanje zagrebškega akademika, da je slovenska akademska omladina postopala sistematično in vstrajno In da bomo morali prenesti te metode javnega dela tudi v novo nacflonalno in državno življenje. Iz srca so bile končno govorjene besede ljubljanskega akademika, ki je naglasil naprednost, svobodomiselnost in jugo-slovensko nacionalnost kot bodoče smernice naše akademične omladine. Ti glasovi nam potrjujejo, da se danes nahajamo na preobratu akademskih Idealov, da se Je po vojni izvršit gotov prelom in da Je sedaj potreba potekat! nove orijentacije akademskega samovzgojnega delovanja ter akademske priprave na prostovoljno javno življenje v široki jugoslovenski državi. — Kajti pred vojno so akademska društva iz tujine gledala na malo Slovenijo, nasprotovala tujemu germanskemu duhu. se zoperstavljala ponemčevanju ter skrbela za manjšinsko in narodriostno-obrambeno delovanje. Neka naša društva, ki so črpali: globlje: ti'>ete so vprašanje duhovnega preroda in duševne poglobitve, ugotavljajoč, da je ss-tnostalnost in izvirnost duha najboljša garancija narodnostne osamosvojitve. Omladina velikih narodov pa se je pripravljala na visoka" državnopolitična m državnourjravna ter gospodarska vprašanja, mi smo imeli le narbdnoobramb-ne dolžnosti ter smo se kvečjemu poglabljali v samo vzgojni napredek. Danes so se razmere temeljito izpre-tTienile. Slovenski akademik ne biva več v tujini. Doma so mu skoro odpadle naloge majšmskozaščitnega značaja-Smo na svoji zemlji SVOJI gosnodarii? Živi v veliki držav! z naj pestrejša m i duševnimi, gospodarskimi, državnoupravniml m socijalnlmi vprašani!. Današnji akademik se mora pripraviti na vse drugačne naloge kot nekdaj, ko je živel v tujini in gledal na malo Slovenijo. Naloge so mnogo širše, mno-50 težavnejše, mnogo globlje! Prej je bil srečen, če je dosegel odvetniško samostojnost, zasedel notarsko mestece, napredoval na sodniji. O kakšni vlogi v svetovnogospodarskih organizacijah, v trgovinskih hišah, v velebankarstvu, nadalje v državniškem življenju ni bilo govora. T grenkimi čustvi v srcih smo zavidal: tuji omladini, ki se je dokopala do najvišjih državnih in političnih položajih in ki je mogla vladati ter upravljati samostalne države. To je sedaj naši mladini odprto! Njena priprava bodi zato mnogo obsežnejša, temeljitejsa. kakor pa je bila pred svetovno vojno! Ona je omladina jugo-slovenske države in jugoslovanskega naroda. Kamor pogleda, se ji nastavljajo vprašanja. Tako v gospodarstvu, kakor v socijalnosti, kakor v duhovitosti. Tudi danes mora stati na čelu vsa-Kega akademika tista zmagoslavna krilatica o delu iz naroda za narod, o samovzgoji, o svobodnem In svobodomiselnosti, o svobodnem premišljevanju naprednega duha. Akademik naj ne ponavlja na pamet tuje teologije in stare nauke. Vse naj sam preživlja, premisli, vse dožene! Svobodomiselnost ie princip duševne čistosti, vestnosti in resnicoljubnosti! Ravnamo se po resnici in po svojem mišljenju ter odklanjamo nedokazljive dogme! Jögüslovensko državno življenje v gospodarstvu, UkUmi in socijalnosti nudi dovelj problemov, za katere mora najti omladina primerne rešitve ter pred vsem globoko občuteno ljubezen nrostovoüneza dela. Cilj akademske Narodni blok v verifikacijskem odboru dobil večino. Viharna seja narodne skupščine. — Volitev verifikacijskega odbora. — Narodni blok 11 glasov« vsa opozicija 10 glasov v verifikacijskem odbora. — Beograd, 0. marca. (Izv.) V parlamentarnih krogih z veliko napetostjo pričakovana včerajšnja seja narodne skupščine, ki je volila 21članski verifikacfjski odbor, je prinesla Narodnemu bloku zmago, čeprav je bila mestoma zelo burna ter je opozicija uporabila vse parlamentarne trike in ostala sredstva, da bi si priborila čimveč mandatov v verifikacijskem odboru. Tako so klerikalci in muslimani pomagali Davidovicevim demokratom, da je Pečičeva lista prodrla z več mandati. Dalje se ee sporazumeli zemljoradniki. Nemci In federalisti za skupne kandidatsko listo, ker Če bi te skupine samostojno nastopale, ne bi prvič dosegle določenega količnika in drugič tudi pri even-tuelnih ostankih ne bi mogle priti v postov. S skupnim nastopom Nemcev in zemljo-radnikov — samostojni kmetijec Ivan Pu-celj je skupno z Nemci volil isto listo — je bilo doseženo, da je prišel v verifikacijaki odbor znani Joca Jovanovič-Pižon. Sobotni demonstrativni eksodus opozi-cijonalnega bloka ni napravil niti v domnČih političnih krogih, niti r inozemstvu nikake globokejse impresije. Zato so se včeraj opo-zicijonalci ponižno vrnili v narodno skupščino ter se udeležili volitev verifikacijskega odbora. Sejno poročilo kratko veli: Okoli 10. dopoldne so prvi vstopili v dvorano radikali, samostojni demokrati in Dav!dovi6ev pristaš poslanec K»jnndži& Ob 10.25 Je začela prihajati v skupinah opozicija. Prvi je vstopil v dvorano dr. Korošec. Njemu so sledili ostali voditelji opozicijo-nalnega bloka in poslanci. Ko so bili poslanci zbrani, je radikalni poslanec Kosta Maj kič pristopil k skupščinskemu predsedniku ter glasno vprašal: t Ali se naj za včerajnšji dan izplačajo dnevnice opozicijo-nalcem? Ker niso ničesar delali, jih ni treba plačati!^ Posl. Ljuba Popovi« (rad.) ironično: *Kar so se skesali in spreobrnili, naj dobe dnevnice !> Začasni skupščinski predsednik dr. Ni-kola SubotM je otvoril II. redno sejo narodne skupščine ob 10.30 dopoldne. Tajnik Stevo Kobasiea je preŽital zapisnik zadnje seje. O sprejemu tega zapisnika se je vnela strastna in burna debela. Večkrat je v zbornici nastal pravi vihar in trusč. Posl Dragotin Pesi* (dav.) je zahteval besedo k zapisniku. — Nastal je takoj v zbornici vihar. Posl. Pečic je protestiral proti zapisniku, češ da je netočen. Poslanec Kosta Maj k i* (rad.) ga je prekinil. «Pojdite ven, da sami izvolimo verifikacijski odbor!> Posl. Pesic: «V zapisniku ni tako zabeleženo, kakor se je včeraj govorilo in godilo!> Klici od staraj radikalov: cKako to veš, ko nisi bil tukaj?? Posl. Peči* ogorčeno: V zbornici je nastal Še večji vihar in posl. Majkič je PeČiču zakli-cal: Na de*-nici, kjer sede poslanci Narodnega bloka, eo se dvignili glasni vzkliki: (Splošen smeh). Posl. Pečic" si je prizadeval dokazati, da je ostalo v skupščini po odhodu opozicije samo še do 30 poslancev. Ogorčeni vzkliki na strani Narodnega bloka: :To a i res. bilo nas je 167 ti, Skupščinski tajnik Stevo Kobasiea je kratko odgovoril na vse očitke posl. Drago-tina Pečica izjavljajoč: <*Zapisnik je točno sestavljen. Znano je, da so scenografi zapriseženi.* Klici od strani radičevcev: »Ti §e nisi prisegel!* Ogorčen odgovor: «zTi si pa proklet!:> 2e na prvi seji nastopajoči komedijant dr. Zanič je začel nato zopet mahati z rokami ia tolči po pultu. Po^l. dr. Basa-riček (radičevec): «Naibolje je, da irrem© ▼ ?»jašnieo!> (Ironični smeh na delnici). Posl. Miloš MoskovljcTje (zemljoradnik) se je tudi oglasu k zapisniku, ecS da ni to- priprave je danes širši, globlji, lepši, mogočnejši, kakor je bil pred volno. Ta visoki cilj, ki nam je dražji kakor oni pred vojno, ki nam odpira velike možnosti življenjskega uveljavljanja, naj postane odsleäj svetilnik ju goslo venske akademske omladine, kateremu naj t* z resnično akademsko strastjo, z naprednim in svobodomiselnim, resnicoljubnim duhom, s slstematičnostjo In vstrajnostjo, s samo vzgojo in s pristno jugoslovensko nacionalnostjo. Potem bo zadostila svojemu viso-. i kemu DoklicUr svoji vzvišeni nalogi' cen. Sobotna seja je bila že zaključena in kar potem stoji v zapisnikn. ne spada veC vanj. Medklic posl. Ljube Popoviča (rad.): »Toda izginili ste po angleškem načinu?« Posl. Moskovljevič je dalje zahteval, da pride v zapisnik stavek, ki ugotavlja, da se posl. Čeda Kokanovic nahaja v zaporu in da ne more izročiti poblastila. Nastal Je zopet velik vihar. Posl. dr. Trumbič je zaklicali »Živel pravi parlament! Doli kon-vent!« Večina Narodnega bloka je odgovarjala: *DolI Trumbič, doli izdajalec!« Nastal je zopet vihar. Predsednik je brezuspešno zvonil. Visoki Toma Popovič (rad.) se je dvignil s svojega sedeža ter z basom vzkliknil proti opoziciji: »To je zapadna inteligenca, to so naši Angleži!« Skupščinski tajnik Stevo Kobasiea je pripomnil k izvajanjem predgovornika, da je po parlamentarnem običaju nedopustna daljša debata o prejšnji seji in nje zapisniku. Prvf starostni predsednik m seie zaključil, marveč le samolastno proti nosl(-v-niku zapustil zbornico. Kršil ]e suverene pravice narodne skupščine. Glede slučaja posl. Ceda Kokanoviča zapisnik ugotavlja, da nI bil tu in to zadostuje. Zapisnik le bn nato sprejet z vladJno večino, opozicija je glasovala proti. VOLITEV VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Začasni predsednik dr. S u b o t!'.ž je nato odredil volitev verifikacijskega odbora. V verifikacijski odbor voli narodna skupščina 21 poslancev. Skupščinski tajnik Stevo Kobasiea (rad.) je začel med velikanskim truščem in hruščem citati posamna imenn poslancev. V razgrajanju in kričanju so se odlikovalf radičevci in že po prvih sejah je lahko soditi, da bodo radičevci v zbornici vsili funkcije teroristov in razgrajačev in da jim ni mnogo ležeče za pravo zakonodajno delo. Radičevci so bil ves čas zelo borbeni in razkačeni. To Se dokaz, aa so doživeli v narodni skupščini največje razočaranje. Za skrntinatoTje so bili s kockanj*« določeni Štirje poslanci in sfcer: Toma Popovič, Kostai Aleksic fn Stoian Pavlo v i č, vsi radikali rn Nikola P r o ka (radičevec). Ko je tajnik Stevo Kobasiea Stsal ime: Cedo Kokadovic, ie posl. dr. Trumbič vzkliknil: »V zaporu je narjlni poslanec!« Posl. Aleksič (rad.) in posl. Ljuba Popovič (rad.) sta m j odvrnila: »Prava škoda! Se kdo drugi pride v zapor!« Posl. dr. Trumbič: »Da, da! To je Vaša moč! Vaša moč je v zaporih!« Pri-Imenu dr. Vladimir Maček zopet dr. Trumbič: »Je v policijski vojašnici!« Posl. Aleksič (rad.): »Saj tam je mesto zanj!« Opc-zicijonalni blok ogorčeno: »Ah je to demokratično?« Ljuba Ponovit: »Ali ste vi angleški demokrati?« Ko ;e hotel Jr. Trumbič Še dalje govoriti in vzk'ikatt. so mu Člani Narodnega bloka lronI5n.> ngovar-'a-i: »Ti Trumbič, dobil si mandat po milosti božji in Raidlčevi!!« Nastal je v zbornici sflea krik !n v:k, čull so se razni medklici in celo psovke. Glavni »šlager« pa je bil vedno: »Angleški tip parlamenta! Angleški tip poslanca 1 Angleški tip gentlemanaj Podobei je krvniku iMautznerju! Podoben je Carugil Ti si cilinder!« Ko je bilo čitano zopet fme Košu-tiča, je Trumbič zopet vzkVknil: »V vojašnici !c Posl, Brankovii (sam. dem.): *Kaj dela tam?«a Posl. Toma Popovič: »Po vojašnicah so sedaj naroini poslanci*« Toma Popovič: >Dobro, naj vsa; pošteno odslužijo svojo vojaško dolžnost*« Skoraj poldrugo uro so t-ajal?. zljada-nja na eno in drugo strar?. Končno so M!a imena prečitana in ugotov!;eno število navzočih poslancev. Zelo živahna debata se iC razvila glede vprašan jr: Ali dobe liste, kt nimajo količnika, pri ostankih kak mandat v verifikacijski odbor? Skupinski predsednik dr. Subotič je pripomnil, da bo postopal v smislu poslovnika in sporazuma med strankami. Dovoljene so gotove kombinacije z listami. Dejansko so re ustvarile med opozicijonalnimi skupinanv za Jiste kombinacije, ki so omasočlle, da so prišli nekateri poslanci v odbor. Tako so nekateri klerfkalci in muslimani volili listo Peči-čevo; Nemci, zemljoradnik! !n iederali&ti pa zemljoradnlško listo. Po končanem skraüntja jč skupščinski predsednik naznanil izid volitev, ki ga je' Narodni blok sprejel z vfhamfm odobravanjem. Izid volitev ie: Oddanih je bilo 297 glasov Narodnega bloka 160. Usta dr. Tramblča (radičevci) 54, Usta dr. Pečica 41, lista dr. Hohnjeca 15, Usta Kolenovlča 12 in Usta Joče Jovanovl- ^"a podlagi tez? izida so bil mandati verifikacijskega odbora tako razdeljen!: Narodni blok U glasov, opoztcijonaini blok 9 In ostale skupine 1 glas. V verifikacijski odbor so bili izvoljeni! 1. Za Narodni blok: dr. Milan Srs-kič, Milan S i m o n o v i č, dr. Srdjan B u-d i s a v 1 j e v i č, dr. Ninko Peric, dr. R a d o n 1 č, dr. Vasa J o v a no v I č, Vlaj-ko K o s i č, Milan S t e p a n o v ič, dr. Dušan G r g i n, Bora M i 1 a n o v i č In Dra-giša L e o v a c. 2. Za hrvatsko seljaško stranko: dr. Trumbič. dr. Polič, dr. Nikič in dr. Bazala. 3. Za Davldovičevo stranko: Dragotin Pečki, dr. Kumanudi in Kosta Timotijevič. 4. Za Slovenski klub: dr. flohnjec. 5. Za muslimanski klub: Kulenovič in 6. za zemljoradnlke In zaveznike: Joca Jovanovič-Pižon. Skupščinski predsednik Je nato ob 12.30 zaključil plenarno sejo, pozivajoč izvoljene člane verifikacijskega odbora, da se jutri ob 10. sestanejo na sejo v svrho konstituiranja. Izročil jim Je obenem seznam izvoljenih poslancev in vse volilne spise, ki jih je prejel od državnega odbora s pritožbami vred. Prihodnja seja se v smislu poslovnika skliče pismenim potom, ko verifikacijski odbor konča svoje delo. Ženevski protokol končno pokopan. — Pariz, 8. marca. (Izv.) Diploma-tični sotrudnik »Agence Havas* objavlja zelo obširno informativno poročilo o sestanku Chamberlaina s Herriotom, kakor tudi o pomenu novega garancijskega pakta. Iz vsebine razgovora obeh državnikov se potrjuje izzjava Cham-berlainova, podana v angleški poslanski zbornici v zadevi garancijskega pakta odnosno Ženevskega protokola. Anglija ne more odobriti ženevskega protokola, ker mu nasprotujejo domlnio-nL — Chamberlain se zavzema za garancijski pakt, ki naj bi se sklenil med Anglijo, Francijo, Italijo, Belgijo In Nemčijo. Ta pakt naj bi odobrilo Društvo narodov in bi obenem tudi vseboval gotove klavzule, ki se nanašajo na Poljsko tn Češkoslovaško. Chamberlain je na-glašal. da so nemški predlogi za pogajanja sprejemljivi, osobito kar se tiče pakta, ki se naj sklene med gori omenjenimi peterimi državami. Zdi se, da se Herriot ni upiral Chamberlainovfm načrtom, vendar je predložil gotove tehtne protipredloge in ngovore. Herriot je naglašal, da bi bili nemški predlogi o Earancijskem paktu sprejemljivi, če bi poprej zavarovali tudi meje napram Poljski in Češkoslovaški. Ravno v tem oziru je Herriot poudarjal pomanjkljivost nemških predlogov, ker ti pome-njajo v gotovem smislu nevarnost za obstoj Poljske. Herriot je točno preciziral stališče francoske vlade v tem vprašanju in omenil, da Francija v polnem sporazuma nastopa s Poljsko oziroma s Češkoslovaško republiko. Končno je Herriot tudi omenil, da bt bila Italija zelo ogrožena v slučaju, če bi se zdrružile Nemčija In Avstrija, ker na ta način bi bila odprta pot nemškemu prodiranju proti Trstu. HRVATSKI KOMUNSTI PROTI RADIČU- — Zagreb, 9. marca. (Izv.) Do zadnjega Časa je Stepan Rad^č bil v tesnih zvezah s komunistom-novinarjem Vla-dimirjem Čopičem, ki se nahaja zaprt v sosedni celici poleg Radiča. Radič mu je pošiljal časopise, v katerih so bili gotovi odstavki podčrtani, pa tudi boljšo hrano mu ie dajal. Ko je čopič izvedel, da se je HRSS izpremenila samo v tvrdko »HSS<, je takoj prekinil vse zveze z Radičem ter mu na posebnem IističH pisal, da ne mara imeti nikakih vezi z »monarhisti angleškega tipa'-. GRASKE DEMONSTRACIJE PROTI ČEŠKI PRIREDITVI, — Gradec. 9. marca. (Izv.) Tukajšnji češkoslovaški društvi "»Praha in »Češke Srde cc« ste- za češkoslovaško kolonijo priredili snoči v prostorih hotela vZum Ross« pro^ slavo 75Ictnicc rojstva prendenta dr. Pia* saryka. Proslava je mirno in dostojno po* tekla. Za proslavo »o izvedeli nemškoonaci* jonalni študentje. Odposlali so.k policijskfo mu ravnateljstvu posebno deputacijo, ki je v naduto nemškem tonu rahtevala od rmvt natelja, da mora to proslavo preklicati, ker pomenjtt pro^okacijo strogo nemškega mo« sta. Poilcijski ravnatelj Kunz je kategorij no odklonil to zahtevo nemških nacijončl* cev. Zvečer se je zbrala pred hotelom »Rezu* 300 razgrajačev bro.icča ra^srjena množica nemških nacijonalcev, pred hote* lom postavljeni policjski kordon jc demon* strante odgnal, na kar se je proslava mf.7«o vršila. Demonstrantje so nato skušali vdreti v češkoslovaški konzul t, kar pa jc prepre* čila policija. Videč, da ne morejo uspeti m svojimi demonstracijami, so se nemško* nacijonalni študentje razkropili na vse s*tra* ni mesta ter dajal: duška svojemu ogOCftu nju x različnimi surovimi medklici na prc# zidentu Češkoslovaške republike. DEMISIJA MINISTRA DR. SRSKIČA. — Beograd, p. marca. (Iz:v.> Na Sttočrri seji je ministrski svet sprejel de-misijo ministra za izenačenje zakonov dr. Milana Srškfc / ozirom na io. da le bil od narodne skupščine izvoljen na listi Narodnega bloka v verifikacijski odbor. Dr. Srškič bo na današnji seji verifikacijskega odbora izvoljen za odbo-rovega predsednika. Borzna poročila« Ljubljanska borza. LESNI TRG. Krekove deske, monte (do 20X jelke/ 20 mm, 60 mm od 16 cm »r. naprej, media 24 fco. meja, trans., 30 vag., denar 560, bi*-go 560, zaključki 560; remeljni ra pol remef i-ni monte 30/60, 35/70. 60/60. 70/70, 90/«). 100/100 ra, fco. mejA trans.. 7 vag., dena-360, blago .160, zakljuck 560, smrekov« in jelovo deske, pod mero, od 10 cm, 16 cm. ico. meja, trau*,, 3 vag, denar 44?. blag* zaključki 443». f £ITNI TRG. Pšenica, »reraska, 75 kg, pm. LjubQan* blago 500; pšenica, bačka, 75/76 kfe 2%, fn* bačka postafa bfofto 465; pšenica, domača^ fco. Ljubljana, denar 450, blago 485; «toobg pšenični, debeli, fco. sklad. Ljubljane, eW nar 255; otrobi, pseničnl, drobni, H panu % juta*vrece, ico. Ljubljana, blago 205: od-padek pšenice, tco. medj. postaj«, blage 300; koruza, nova, prx»mptnat fco. Postojna trans., blago 258.30; koruza, novu, prompt na, fco. sremska postaja, blago 195: koruz* nova, dob. marce, fco. sremska postaja, bi* go 210; koruza, nov«, dob. april, blago 220: oves makedonski, fco. vag. Ljubljana, 2 vat* denar 335; blago 335, zaključek 335; laneac seme, mešane, fco. hrvat. postaja, bla^u 700; konoplja, b/n, fco. Kotoriba, trans blago 650; butne pečke, nerede tan© fco. hr* vatsk« postaja, nlago 450: fižol, rtbničsui čisčen, fco. Ljubljana, denar S20: ii^oi. koks, čiščen, fco. Ljubljana. tfonar 3^<»: krompir, rdečkast, semenski, fco, štajerska postaja, blago 1S2; krompir, bei, fco. naU postaja, denar 125: orehi, domači, ico. Ljubljana, denar 800. blago 900. jabolku. r,'.brn = na, fco. Štajerska postaja, blago 275: modra galica 98/99, fco. Postojni, trans., 641.50. EFEKTI: i1/^ drz. -renta za \ojn«> äkodu 159, ISS. 156. 7*?c m vest. pos. iz I. 1921 65, 68. Celjska posojilnica d. d. >09, 211. ljubljanska kreditna banka 238. Merkaniilna ba;j-kai 105. Prva hrvatska šietfionica 94i>. 930, Kreditni zavod 190, 2W\ Njiha^ 38. Stroju« tovarne m livarne 134. Trboveljska prem družba 425. 440. Zružcnc papirnice l«.u>. \\2 4% kr. dež. pos. t leta 19>*8 221"... 4l/./> Icr. dež. mel. pos. iz !. 19* i 221 4H% k dež. pos. Iz 1. 1917 22^, ■ ZAGREBŠKA BORZA. On« % marca. Sprejeto ob 13. Devize: Ctirih 11.94—12.(14. Prajw 183.60—136.60, Pariz 322.50 -^27.5' Newyork 61.64—62.64, London 295.J5 298.25. Trst 252.75—255.75. Dunaj 0.08rV^-0.08S8. Valute: dolnr 61—6^. Efekti: 7-od>t. üiv. pos. 1921 67—76.5* 2Vs°* drž. renta za rainu ^tetu 155—156, Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 20—22, Hrh. esk. banka 119—122, Kreditna banka Zagreb 105—102. Hipotekama bank. h6.?5—67, Jnsobanka 106—!0S. f*raštedioii^. 9-15—950, S!:t\c:!ska banka 70. Eksploatacü 56, Drava d. d. Osiiek 185-19*». Šečcram Osiiek 710—720. Isis d. d. 65-67, Nihav: 4ž —46, Outntan 500—530, Slaveks I»—I.V.-Slavonija 57.50—5^.50. Trbovciaska 420 -430, Union paromlin -V>6, Vevče 105— Ilu. INOZEMSKE BORZE. Curih, 9. marca. Današnja borza: Beograd 8.35, Pariz 26.05, Londo;. 24.775, Newyork 519.^0, Milan 2l.3i> Berlin 1.237, Praga 15.425. __Trst, 9. marca. Borza: Beograd 39.40—39.50, Pariz 126.50—127, London 116.60—116.65, Newyork 24.45--24.50. Curili 468—471, DtmaJ O.0342S>CV-8jO34f5, Praga 72—72.50 Stran % *S L Q V t N S K j NA RO L»r; dac 10. Stev. ob. Seja venffkacijsksfla odbora. ICo-.wtiluiranje odbora, — Dr. ditev r^dičevcev odklonjen. — ^ glede volilnih sleparij, ki Beograd, 9. murc-. (!zv. Ob 12.) V smislu določil poslovnika se je da:ies na včerajšnji plenarni skupščinski seji izvoljeni verifikacijske odbor sestal na prvo redno sejo, da se izvoli odborovo predsedstvo. Sejo je otvoril starostni predsednik ob 10. uri dopoldne, Posl. Milan Simo novic (rad.) je predla*-KaU c!a odbor izvoli posl. dr. Milana S r s k i č a za predsednika, dočim je opozicionalni blok predlagal za predhodnika dr. Ante Trumbica, Pri glasovanju je bilo oddanih za dr. Srskiča 11 glasov, za dr. Trumbica 10 glasov, izvoljen je torej za predsednika dr. Milan Srskič, ki je izvolitev sprejel, zahvaljujoč se na izkazanem zaupanju ter obenem s posebnim naglasom poudarjajoč, da je veriiikacijski odbor va» £en parlamentarni odbor, čegar naloga 5e zelo deliks#tna. Sam bo vedno postopal strogo v smislu parlamentarizma, ustave in zakona. Veriiikacijski odbor ima rešiti vse zadeve poslancev strogo Ävamo, na cisto zakoniti podlagi in v smislu ustave. Danes namerava proučiti ves materijah ki je predložen odboru in obvesti pismenm potom vsakega odborovega člana o nadaljnem delu. Posl. dr. Trumbc v ime opozi-clomünega bloka je narto zahtevi od predsednika: veriiikaeijski odbor ima opozoriti vlado, da poskrbi, da se aretirana narodna poslanca Stepan Radič in Ceda Kokanovic, ki se nahajata v sodnih za« porih in v kazenski preiskavi, osvobodita, da se policijsko internirani dr. Maček in tovariši tako« izpuste iz internata, ker je internacija očividno Kršenje zakona in ustave. PosL Dragotin Pečic (Dav. dem.) je branil tezo dr. Trumbica, skušajoč konstatirati, da ima veriiikacijski odbor kot tek legitimacijo, da to zahteva od vlade. Proti dr. Tmmbičevernu predlogu so govorili poslanci: Milan Simono* vič, Vlajko Kosič, dr. Dušan Gr--S. i n in dr. Srgjan B u d i s a v 1 j e v i č. Posi. Milan S i m n o v i č je poudarjal, da veriiikacijski odbor ni pristojen za tak predlog in nc more sprožiti in raz- ! pravljati o tem vprašanju, ker je proti Stepanu Radiču in Cedi Kokanoviču odrejeni sodnoprelskovaln! zapor pravom ocen, oba se nahajata v sodnih zaporih, oba sta v sodnokazenskl preiskavi, verifikacljski odbor torej ne more L nikaKor pozivati vlad2, d i Krši z* k n » Trumbicorv preJIog za osvobo-Številke pritožbe iz Slovenije jil-r je uganjala SLS. in ustavo, ki garantirata prvič neodvisnost sodišč in drugič zaüranjajci t vmešavanje v kazensko postopanje. Post. dr. Bu d t s a vljevič > : zahtev.u od dr. Trumbica stvarnih pojasnil in točne utemeljitve za osvoboditev Hadica in drugih. Res je, da vlada ne more ničesar ukreniti 2a Radiča in Kokanovida, ker je odreditev njlli zapora potrjena s prave močno veljavni! sodnim sklepom. Posl. dr. Trnmbič je skušal izpodbijati pravnoutemeljena izvajanja pred-govornikov, naglasu joČ, da pomen ja policijska internacija dr. Mačka in tovarišev pravo nasilje, zahteva torej njih osvoboditev. Glede slučajev Radi-ča ta Koka novica ni hotel iz previdno, stl dati n!kakih stvarnik pojasnil. Na predlog Vlajka Koslča je verifl-kacfjski odbor z večino g asov odkloni! predlog dr. Trumbica. Opozicija je začela ropotati. Za tajnika odbora je bil izvoljen posl. Leovac Prihodnja odborova seja jutri ob 10. dopoldne. — Beograd, 9. marca. (Izv.) Verifi-kacijskemu odboru je bilo vloženih več pritožb zaradi manipulacij, ki so jih izvajali klerikalci pri volitvah v Sloveniji. Vložena je prvič pritožba proti veljavnosti kandidatske liste klerikalne za Ijubljaiisko-novom&sko in mariborsko-celjsko volilno okrožje, ker ste bili ti dve listi predčasno, torej protizakonito vloženi. Zelo obširna je pritožba glede klerikalnih sleparij in manipulacij pri volitvah v Ljubljani. Pritožba navaja dejstva, da so prvič klerikalci prikrojili za časa vladanja klerokomunlstične večine na magistratu volilne imenike v svojo korist in da so namenoma izpustili veliko število narodnih in naprednih volilcev. Na stotine volilcev je bilo izpuščenih. Dognano je dalje, da je mnogo ljudi za klerikalce dvakrat vel.fo, ker so bili po dvakrat vpisani. Dognano je clal!e, da so volile osebe, ki že dolgo let ne stanujejo v Ljubljani in ki tudi na dan volitev niso bile v Ljubljani. Te osebe so oddale svoj glas na ta način, da so drugI za nje volili. Pritožba navaja več dokazov, da so duhovniki, k! so vpisani kot bososlovcl, a vrše svojo službo na deželi, volili tudi v LJubljani. Med temi so duhovnik!, ki sedaj delujejo v Dalmaciji. Očitno Je, da so za nje na goljufiv način glasovali ljubljanski duhovniki. Pritožba ugotavlja, da je bil dr. Korošcev mandat v LJubljani pridobljen na goljuiiv način. UDRUŽENJE HRVATSKIH SODNIKOV. — Zagreb, 9. marca. (Izv.) V dvorani sodnega siola jo bii včeraj občni zbor udrmženja hrvatskih sodnikov. Zbor je vzel na znanje odgovor notranjega nI pravosodjema rninlsin* slede afere s policijskim ravnateljem dr. B c d e k o v i e e m. Odgovor naglasa, da ministrstvo ne ukrer.c v tej zadev: nikakih primernim odredb. Sledile so i-ato volitve v odbor. KOMUNISTIČNE DEMON-, STRACLJE V ZAGREBU. ..- — Zagreb, 9. marca. (Izv.) Za včeraj napovedane komunistične demonstracije povodom obletnice justiiikacije napadalca Alia^ida so izostale. Policija je preprečila vsake manifestacije :ia pokopališču cb A&agičevem grobu. VOLITEV GRŠKEGA PATRIJARHA. — Atene, 9. marca. (Havas) Sveti Sinod je sklenil volitev novega grškega parriiarha. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. <— Beograd, 9. marca. (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom min. predsednika. Seja je bila oivorjena ob 10. dopoldne. Seja ob 12. še traia. Kakor je vaš dopisnik poučen, predloži minister za socijalno politiko Marko Gjuričlč na tej seji v pretres osnutek novega stanovanjskega zakona. Minister Gjuricič je izjavil, da je ministrstvo za socijalno politiko prejelo mnogoštevilne pritožbe in spomenice glede objavljenega osnutka, ki ga je izdelala posebna ministrska komisija. OBČNI ZBOR NARODNE BANKE. — Beograd, 9. marca. (Izv.) Včeraj le bil letni občni zbor Narodne banke. Prisotnih je bilo 125 delneičarjev, ki so zastopali 16.992 delnic, odnosno 659 glasov. Zastopane so bile vse pokrajine. Odobreno je bilo po izčrpnih poročilih letno poročilo banke in nato izvoljen nov upravni odbor. Stanovanjska beda in občina. (Govor 0 m8. * Včeraj se .? • vršil ustanovni občni {h. zboru stavbne zadruge »Stan *n dom*.) Prišel pa jc aarno prvi, ki je na prošnjo* naj pojasni svoje in oLčine stališče napram za* drugi in sploh v pogledu stanovanjskega vprašanja imel govor, ki ga radi aktualnosti v celoti priobčujemo. Nasproti tem dejstvom se ne moremo postaviti na stališče ,ki ga zagovarjajo nekateri, da je rešitev tega vprašanja izključi no le stvar tistih, ki so prizadeti, češ naj si pomaga kakor more. Temu stališč*' moramo najodločneje oporekati: rešitev stanovanj* zkega vprašanja je stvar celokupnostU je stvar naroda, stvar države in občine, ravno radi tega, ker so tu prizadeti najrevnejši in gospodarsko šibkejši! O ^cm ni nobenega dvetne, čc se ozre* mo na stran zdravstva in nravnosti. Cc flb* strahiramo od bolezni kot so kolera, skrlftc tica, pegavica, katere bi bilo vsled teh sta* novar.jskih razmer težko zatreti. čc bi na« stopile epidemično, pa vemo. da sta stalna spremljevalca stanovanjske mize rije dva morilca človeštva: jetika in sifilis. Rod, vzgojen v nedostanih stanovanjih mora propasti fizično in dusc\*no. Kako naj se odpočije delavec, ki pride domov v pe» kef? Kako naj se uči v gneči dijaeek za šolo? In kako naj nravstveno in taktno rrarte mladina v takem ozračju? V prena« polnjenih kvartirjih se rodi prostitucija in zločin, že davno pred vojno jc rekel zna* menit učitelj kazenskega prava: Uredite dobro in p.:mcniro sfjnovevtjsko vprašsr.je. pa l»r.ko črtate ucat kazenskih paragrafov/ Stanovanjska beda ciroza tedaj napre* tieifc T jHt&oo&rstvu žp ,n# dučfiviuun moHik Vsi t d tega morata na re§itvi tega vpra« «an)a sodelovati tako drsava kot občina. Država doslej žalibog ni tem polju nt storil* dosti več kot nič. V Ljubljani je zla d.d.» eno poslopja, inšpektorat državnih železnic, kot nekak vzgled, kako se nepraktično in neekonomično ne sme zidati, in da bi prihranila ri^r miljonov kron. nj zine hi poštno ravnateljstvo nove st.wJ>o, mar« več jc kupila s^ro poslopje ter deiozimtl «.TbtG strank. Jasno je. da bo mor;.!- država v bodočnosti postopati čisto v drogi smeri kor doslej! Mestna občina jc storila vsoj nekaj. Zidala, je nek : Mtanovanjskih bil. s katea rimi je bilo odpomagano nekaj strank.im. Toda tc stanovanjske hiše so občini v ve* liko breme, ker ic jasno, da se najemnine ne morejo nastaniti tako, da bi se obresten val vloženi kapital in poslopje vzdrževalo. Ja? čem sicer odločno za to. da občina za odpravo stanavästjske bede žrtvuje, kar je p njeni moči, ker se tc žrtve vedno ixpkö čajo. toda brtzdvomno jc, da more občina zkiau stanovanjske hiše le do gotove meje: ti meja je davčna zmojnest prebivalstva. Občina »emu tedaj ne more zgraditi .do» ' volj stanovanj; poleg tega je pa oddajanje stanovanj v mestnih hišah odijozna stvar; nobena občinska uprava se ne bo mogla otresti očitkov, da je oddajala stanovanja po protekciji, po strinskarskih vidikih, po osebnih ra pirjatcljskih zvezah itd. Stanovanjske hede občina odpraviti sa* tna ne more. Odpraviti jo more Is privaira inicijativa s sisiematčnirn sodelovanjem ob* črte in držsve. Zato najislcreocte pozdravljam vašo zadrugo želeč ji srečne bodočnosti in inno* go uspeha. Kar se tiče sodelovanja mestne občine, ne more biti dvoma, da mora zadeven ra* Črt bit proračnnan ne na kratko dobo dveh do petih let, ampak da mora biti dale ko vi* deri, velikopotezen in umerjen tudi za poa trebe bodočih generacij. Zato je potreba sistematičnega dela. Stvar je občine predvsem skrbeti za cenena sta\'bišča. To se da doseči najprej s tem, da Julijska krajina. r^SH — lnti?i?uski -.princ* pred sodiščem v Trstn? O indijanskem princa, ki ie ogoljn-fal družino Krofa XhevenhüÜeria v Fiumi-eellu v Farlaniji za nad n::;i!jon lir, smo ob* Ürno porocaE. rrVrnc« je zaprt v Bellin« > v š-ici, pride pa rajbrže pred sodišče v i stu, ker je grol Kheverihüüer poda! pri tem sodile: ovutičo proti njemu. Ameriški slepar,, ki se piše White Elk, je I spoznal grofico KhevenhüÜef v Nizzl, tam se ji je približal in str.ro jospo pramotiU da mu je dovolila ot>isk v riuTnicellu. Potem je zače! »purripatl* rti je izpurnpal nad en_ milijon lir. Slepar je iinih manir. zna občevati v družbi in tako je prevaral ero-fco. Grofa Khevenhülleria takrat dolgo časa r:i biio doma. ^Princ^ je razlagal, da ima ogromna posestva v Kanadi in drugod!, v resnici ie pa v Ameriki prodata! *kač?e olje*. Ta ameriški ilček pride naj-brže pred tržaško *odišč«. Obeta sc sa* nfenrva razprava. — V Idriji se \e mudil videmski pre« ickt U. Kizzi. sprejem ie bil slovesen. Pre^ tek t se je živo zanimal v^l idrijsko mesto in njegovo prebivalstvo. Povpraševal je po željah in težnjh. izročenih mu jc bilo več pismenih prošenj. Po končanem banketu pri Diviču je imel dolg govor bivši župan Treven, ki se je dotaknil vseh raznih mest* nih težkoč in prosil odpomoči. »Dajte nam naše življenjske potrebe, izpolnite nam na* še upravičene želje, mi pa vas zagotavlja, mo, ds hočemo biti lojalni državljani, ki izpolnjuje svoje dolžnosti.« Tako je za« kij učil g. Treven svoj govor in še toplo po* zdravil novega prefekta. Da bi se uslisale idrijske želje! — Nezaposlenost na Madžarskem naras šča, in sicer se je število od delavske orga* nizacije podpiranih nezaposlenih delavcev do konc februarja povečalo za 11.08 % in tako skoro na 37 %. — Na Reki pri Cerknem so imeli šolo 40 let. Sedaj je ni več. Bilo je že polno protestov in prošenj, pa vse zamtn. — l/mr/ je beneškoslovcnski duhovnik g. Al. Blažutič, vikar na Matajurju, o kate* se ubije špekulacijo s stavbišči. Mal posku9 v tej smeri je napravil b,vš, občinski svet. j ncsrcci smo poročali pretekli teden toda ni ga izvedel dovolj dosledno in ener* \ r^_i___i_ u:i____^___i o___xux ci____ gično, ni posegel dovolj globoko, zato ni imel zaželjenega uspeha. Mislim, da v tem pogledu ni potreba imeti nikake sentimen* talnosti. V drugi vrsti pa mora skrbeti občina, da poveča svojo zemljiško posest. Nakup stavbisč in zemljišč v mestu in okolici ni Dobro je bil znan po vsej Beneški Slove« niji in po Furlaniji, pa tudi številni turisti se ga hvaležnostjo spominjajo. Naj počiva v miru! — Gorica Šteje sedaj prebivalstva 29 tisoč 350. Pred vojno je bUo prebivalstva nekaj nad 30.000. — Živinski sejmi zabranjeni. Oblasti zapravljen denar, ampak dobro naložena ( ^ vs]ed živinskc bolcroi prcpovcdalc sejme glavnica, ki se bo visoko obrestovala. Veli* J:a zemljiška posest občine pa tvori potem rezervo, ki bo preprečila porast cen stav* bišč vsled razširjenja komunalnih naprav, rezerva, iz katere bodo mogle stavbne akci< je dobiti cenena stavbišča. Na sploh mora občina gledati, da raz: siri meje svojega pomeri ja. Z razširjenjem omrežja cestne železnice, vodovodnih in električnih naprav približali se bodo mest« hemu centru okraji, ki danes za stanovanj* eke akcije še ne pridejo v poštev, kjer pa bc bode dalo mnogo ceneje zidati na zdra* vejšem terenu. Kapital je danes predrag. Z denarjem, ki ga je treba obrestovati po 20 do 30 %, se ne. more zidati. Radi tega se mora pod« preti vsaka akcija, ki meri na to, da se zni* ža obrestn mera. Za stavbne akcije je tre* ba preskbeti denar, ki se nc bo obrestoval nad 5—6 %. V prvi vesti je tu poklicana dr* žara. Toda tudi občina more v tem pogledu nekaj storiti, saj ji vsaka privatna akcija odvzame veliko bremena drugje. Čim več bo zdravih stanovanj, tem manj bo hirajo« čih, bolnih in tudi brezposelnih. Pri Tazširjanju kanalizacije, vodovoda in električnih napeljav občina ne sme biti czkosrčna. Vpoštevati je, da zasiguranje teh naprav zelo pospešuje stavbno podjetnost. Na drugi strani pa bo občina, tudi ako bo pri vpeljavi vodovoda in elektrike Šla pod latno ceno, še vedno pozneje lahko ta izda* tek amortizirala, pri tem pa bo imela sama največje koristi. To bi bila glavna načela za sodelovanje občine pri stavbnih akcijah. Seveda sama stavbne delavnosti — če jo bo prav morala omejiti — vendar ne bo mogla popolnoma ustaviti. Načelo, da mora delodajalec skrbe* ti za primerna stanovanja za delojemalce, velja tudi za občine in čaka tu 5e občine mnogo dela. Nimam sicer nikakih pooblastil. Toda kar se tiče moje osebe, vas zagotavljam, da kolikor bo odvisno od mene, boste imeli od občine vso mogočo zaslombo. Brez ozira na pol. prepr. brez ozira na strankarstvo, m o* ra mestna uprava z vsemi silami delati na to, da se stanovanjska beda, če se že ne more odpraviti, vsaj omili Dokler bom imel kaj vpliva pri mestni upravi, se bom držal teh načel! Porotna zasedanja. V Ljubljani, dne 9. marca. Radi tatvin manufakturnega blaga v skladišču tvrdke F. Urbane v Ljubljani ob* toženi trgovski pomočnik Iv. Petek je bil v soboto oproščen, ker so porotniki njegovo krivdo zanikali z osmimi glasovi. DVE TAJNI OBRAVNAVI. Danes sc vršite dve taini razpravi radi hudodelstva po § 125. 126 in 127. Prvi je obtožen 211etni mizarski vajanec Ivan Kav* čie, da je ponoči 9. decembra 1. L v Dobra« cevem pri Žireh z grožnjo, da jo zadavi, posilil 381etno vdovr Jero Ermožnik vpričo njenih treh otrok, med kateremi je en sin že 11 let star. Kavčič Je bil oproščen, ker se ni mogla dokazati identiteta. STAR POHOTNE2. Drugi slučaj se peča s 65Ietnlm delav* čem v kamnolomu v Zagorju ob Savi, Jos. Cvirnom, doma od St. Štefana pri Šmarju (Staiersko). Ta stari pohotne! se je pregre* šil v Zagorju leta 1922 in 1923 nad petimi delčUčasni v starosti cd 5—12 let po J 127 in v 2minju, Kanfanaru, St. Vincentu, Barba* nu in v Balah v Istri. 128 k. z. ^Razprava se je šele popoldne pri» čeia, zato moremo o izk\u poročati 5vle ju; Sport. Gradjanski: Primorje. 2 veliko napetostjo od prijateljskega športnega občinstva SK Prlmorja pričakovana tekma z zagrebškim mojstrom Gra-d-janskim je včeraj končala po raznoliki in napeti ter v sunem tempu igrani tekmi s popolnim propagandnim uspehom. Rezultat 7:0 (3:0) za goste. Gradjanski je razgrnil sebi lastno igro, ki je po pravici za-divila tistih 600 športnih navdušencev na igrišču Dunajske ceste. Kratki pasovi z ja-dmimi prodori so se vrstili z galopnimi krilskimi teki, pri čemur se je odlikoval liabič. Mantler in Cioetz, podprta po ne-prodornih halfih, sta na vse mogoče ruti-itiranc načine naskakovala primorsko obrambo. Opazili smo lepe dvoigre spojk in LrÜ, kombinacije z glavo ter siia dovršeno tehniko, precizno oddajanje. K temu bleščečemu znanju so spurgarji* dodali diktiran div;i tempo, ki ni popustil od prve do poslednje minute. Ta enakomerni tempo jc moštvu privzgojil sistematični angleški trener Little. i^riraorski igralci, % tremi izjemami vseskozi mladostnimi nogometaši, so igrali kot malokdaj. Dobro so se držali in vzdržali tako v tempu, kakor v igri. Pomisliti mo-rabo, da je moštvo gotovo najmlajše med slovenskim klubi, da obstoja iz samih mladostnih, vendar čilih igralcev, ki so včeraj imeli obilno priliko, da razkažejo $voje lepe talente. Lahko rečemo, da ucbeac drugo tako mladostno slovensko nogometno moštvo ne more pokazati tako vzdržne defenzivne igre ter v drugem po.^asu tudi ofenzivne ambicije, kakor včerajšnje mo-£tvo, koje rezultat je vpričo Oradjanskega povsem časten! Saj je jeseni ilirsko prvo moštvo podleglo rezervnemu odnosno kombiniranemu tfašku v Zagrebu z enakim 7:0 rezultatom! Ce primorsko moštvo odigra dve, tri take jake in sila poučne tekme, potem doseže tudi proti Gridjan-skemu popolnoma drugačne rezultate. Med igralci omenjamo predvsem branilca Slamiča, ki postane bek velikega formata. Odlično se je branil tudi vratar Er-man II. Pokazal je par srečnih roblnzonad. ki so razrešile kočljive položaje. V halfih se ie odlikoval Vlndiš, na strani Vrančič, Napad se je topot nekoliko raztrgal. Primorsko moštvo je igralo in ode-ijalo na-valno vrsto Gradianskega £ razveseljivo odločnostjo ter tudi z uspehom. Trije goli so padil po nepotrebnem in Iz poprečk. Primorje je po včerajšnji tekroi zapustilo med občinstvom najugodnejši vtis. Kot od početka je pritisnil Gradjanskl in izsilil po vrsti par komerjev, ki pa se ne izrabijo vsled vetra. Sledi izmenični igra do 35\ ko pade prvi goal iz kornerja z glavo. Po kratkem presleaku sledi drugi goal iz offsidea. Pred polčasom tretji goat iz kornerja, zopet z glavo. V tem času pre-haja tudi primorska navala v napad, ki se pa prekine z uisidci. Delno postanejo premočni predložki primorske navale tudi plen MihelČičevih roblnzonad. Zdi se, da ie > teh poseben specijalfst! V drugem polčasu se razvija igra vsled vetra na primorski strani nmoso pestrejše. Zopet Številni napadi Gradjanskega, ki se pa skrhajo na žilavi in srečal primorski obrambi. Iz nerešljivih senmageov rešuje SlamSč z da!?- akemu tri farrtastlčno Izpeliitc kombinacij*, od ^redme do goala, ki se zaključijo s tre-mi zapovrstnimi goali. Zopet se igra ZTah-Ija in Primer je prehaja v ^;dnjih 15* v Stalen napad. Oster Balinčev strel zgreši Cilj. Toči druge akcije se zrušijo ob M.J-heičičevi Cttjefoosti. Tik pred zaključkom igre doseže Gradjani>ki 7 goa! :z lepe kombinacije. G. Krarr.nrSič jc vod?! dobre morda samo z nekoliko nesi£i*.irr,"!r: pregledom navadnih položajetWm Sicer pa pravičen do skrajnosti. V prL-dtekmi :>.rji, ki so Šli kot favoriti v boj. so pro.', vsakema pr> čakovanju podlegfi. Rez".! tn< prvenstven!:! tekem: Iiask:Concord:a 1:2 (0:0). Sparta-železničarji 2:1. Concordia je rfaSku v enf minuti zabila oba goal3. Stanje prvenstva v Zagrebu ie sedaj sledeče: Gradianskl, Concordija. HaŠk, železničar/?, Sparta. Beograd: Jugoslavija - Jadran 2:1. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME, — Dunaj. Včeraj v nedeljo se jc rečdo ve-č prvenstvenih tekem, ki so istotako k^i-kor v Zagrebu donesle razočaranja. Rezultati so: Rapid - VV A C 3:3 (2:!); Vlenna - Hakoah 3:1 (1:0): Amateure - Rudolfshügel 0:0! Sportklub - A d mir a 2:2 (2:1): senzacija dne pa je bila zmaga Slovana nad S!m* meringom v razmerju 2:0! — Pariz. N a t i o n a 1k I u b, Uruguay - Reprezentanca Parizu 3:1. Tekmi je prisostvovalo 25.000 gledal* cev. Politične vesfi == Pilpogača — sotmdnlk »Slovenca«. Neprekosljiv politični avanturist dr, Pilpogača je zašel v nedeljo med so« trudnike »Slovenca« in priobčil v njeni članek pod naslovom »Ljubljana pred odločitvijo«, s katerim na običajen ir«i-zerski način dopoveduje klerikalcem, Kakšna sreča je za Ljubljano klerikalna kandidatska lista, ki je bila za občinske volitve vložena pod firnio: *Ljub-Ijanska samoupravna lista«. Samoobse-bi umevno se trka dr. Pilpogača po prsih, Češ: »Zmaga bo naša!« Ljubljana bo ostala poštena, napredna in slovenska. Tako je pilpogačasti »naprednjak.< po petnajstih skokih srečno zlezel v mežnarsko kuto gospode okoli škofovega lista, pa ima drzno čelo, da skaSa Ljubljančane še naprej farbnt: s svojim »naprednjaštvom«. = $e enkrat o železniškem ministru Sttšniku. Beogradska »Samouprava« se kar ne more ločiti od bivšega klerikalnega železniškega ministra Suš-nika, o katerem pise v poslednji Številki: »Kabinet s. Davidov ica (v tem ic bil prof. Sttšoik železniški minister) je napravil s svoilnt delom v železniškem prometu toliko škode v kratkih treh mesecih, da ho treba treh let mučnega in napornega dela, predno se popravi vsa škoda . . Takega moža je kljub temu imenoval dr. Korošec za podr predsednika svojega kluba. =s Bolezen Ben. Mussollnila in italijanske finance. Tukajšnji italijanski generalni konzulat nas obvešča, da so bile vesti o bolezni italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. preti* rane. Alussolini je bil obolel na lahki influenci z mrzlico. Ministrski predsednik je že okreval in prisostvuje v ponedeljek otvoritvi rimskega parlamenta. V drugem sporočilu nas obvešča italijanski konzulat, da vesti o italijanskih financah, ki so se v zadnjem Času pojavile zlasti v inozemskem Časopisju, ne odgovarjajo resnici. Sporočilo pravi, da so dosegli italijanski državni dohodki v tekočem proračunskem obdobju 8 milijard in 437 milijonov lir. kar pomeni, da so presegli lanske dohodke za 867 milijonov lir. ae Joffe zapusti Dunaj. Dosedanji poslanik sovjetske Rusije na Dunaju Joffe, ki je bil zelo angažiran v komunistični propagandi na Balkanu in na Češkoslovaškem, zapusti Dunaj in prevzame po poročilu dunajskih listov po* slaniško mesto v Rimu. Ä Teren za bazo v Slngapora. Teren, potreben za napravo pomorske baze v Smgaporu, je kupljen za svoto l,2SO.0O0 dolarjev. K nakupu je prispevalo tudi mesto Hong-kong. Zanimanje, katero je vzbudila konferenca angleSkih admiralov, se je povečalo vsled prihoda ameriškega brc* dovja v Batavijo. Kakao Van Kaster! Stev 56. »SLOVENSKI K AR OD« dne 10. marca 1926. Stran 3. 50 letnica jugoslovanskega akademskega društva,,Triglava" Obletnice akademskih društev so med Slovenci boli rerek pojav. Smo mal odlomek velikega jugosiovenskega naroda, k: je doslej živel zasebno in od Srbov - Hrvatov ločeno življenje. To ločeno življenje nam ie ukazalo, da smo se tembolj virdili v trdnjavi duha in da smo gojili predvsem .svoja duševna stremljenja. Ta so bila istočasno narodnostna in samoobrambena. Nastopala so tako močno, da jim skoro med evropskimi narodi ne nc-idemo para. Idealna duševna in narodnostna stremljenja so našla v našili maloštevilni!-, akademskih društvih po tulili, večinoma gerraariskin univerzah svoja ?bra. neugasljiva ognjišča. Slovenska ognjišča akademske naobrazbe so se potem med narodom Izpreminjala v neizčrpna se meuišča narodnostnega idealoma, ki mu 2opet med evropskimi ?:arodi ne najdemo para. Tako smo si ustvarit? vrelce istega mogočnega življenja, ki je zssžnborclo med Slovenci v zadnjih 5C—70 letih. La&ko označimo to mogočno in sila svetio obdobje kot obdobje akademičnega preroda slovenskega naroda. Med društvi, ki so za ta prerod prispet ala in privzgojila najštevilnejšo gardo duševnih in politicnh vodteljev se nahaja v pni vrsti Jugoslov. akad. drnšivc »Triglav«, katerega SOletnica se :e praznovala danes v staroslavni dvorani mariborskega gradu. Še nikdar ta dvorana ni videla zbrane toliko napredne, mladostno nadebudne, kakor v življensem delu izčrpane, z narodnostnimi in duševnimi ideali prežete inteligence, kakor danes, ko je morala sprejeti z malimi izjemami vse, kar čuti s-starimi, toda še vedno svežimi ideali triglavanske preteklosti. Starešinstvo kakor aktivno trig!a*'ansko društvo si nista megla izbrati boljšega mesta za proslavo polstoletnice, kakor ravno sta* proslavo polstoletnice, kakor ravno sta-bolom se je hotelo podčrtati tisto neposredno zaledje, ki ie dovajalo vedno svežih sil ^ Triglavu« v germanskem Gradcu in Id je pozneje v prvi vrsti bilo deležno dozorelih triglavanskih mož, ki so tudi v polni meri izpolnjevali s\o fo narodnostno - obrambeno in napredno - prosvetno misijo. Žarki toplega pomladanskega popoldneva so se razlili nad zeleno mesto, ko so se na prostoru sprejemali tri-glavanski gosti iz vse Slovenije. Kaj je moralo zatrepetati v srcih osivelih nek-danjh akademikov Triglavanov, ko so izstopili iz vlaka in katere je pozdravit akademik Triglavanov, ko so izstopali iz vlaka in katere je pozdravil tajnik starešsinske zveze dr. Snuderl z občutno prisrčno dobrodošlico? Kaj se je ganilo v častitljivih srcih starešin, ko so začuli iz razvnetih mladeniških grl nekdanji komilitonski napev triglavanske himne? Kako lepa se iim je morala prikazati mladost iz daljave spominov, tista mladost, ki je dozorevala v veliki pripravi za žrvljenje in za narodnostno obrambo slovenskega naroda! Enako intimno in svečano se je ot-vorilo pol ure pozneje slavnostno zborovanje v mariborskem gradu. Že vhod kraljevega zastopnika divizijskega generala Stojanoviča ob zvokih mu-zike 65. pp. in v spremstvu velikega župana mariborske oblasti dr. Pirk-m a y e r j a je prešinil zborovalce s prazničnim razpoloženjem. Zborovanje je otvoril predsednik starešinske zveze dvorni svetnik dr. Toplak z izredno toplim pozdravom. Zahvalil se je Nj. V. kralju, ki je z najvišjim pokroviteljstvom naznačnil, kako visoko spoštuje obletnico akademskega društva in kakšno važnost pri daje «Triglavu» za politični in duševni prerod slovenskega naroda v ravnokar minuli preteklosti. Na splošno je podčrtal nato delo, ki je Maribor, 7. marca 1925. bilo obsežno in ki je vzgojilo nepregledno falango danes v najvažnejših poklicih in državnih položajih delujoče inteligence. Na koncu je naprosil div. generala Stojanoviča, da tolmači na njvišiem mestu vdanostno spoštovanje slavnostnega zbora. Sledili so pozdravi in čestitanja. Zastopnik Ni. Vel. kralja div. general S t o j a n o v i d v imenu kralja, veliki župan mariborske oblasti dr. P i r k m a y e r v imenu kralj, vlade, dr. L e s k o v a r za mariborsko občino. Minister na r. dr. K u k ov e c je opozoril na potrebo povratka k starim idealom nesebičnega življenja za novo državo in za velik naš narod. Bivši poslanik v Pragi dr. Vošnjak je kot nekdanji predsednik dunajske * Slovenije« pozdravil polstoletnico triglavan-skega društva, naglašajoč izreden pomen inteligence za široke mase jugosiovenskega naroda, važnost kulta idealnih tradicij in pa potrebo duhovne avtoritete pred našim narodom. Po teh pozdravih se je konstituiral zbor s predsednikom dvor. svet. dr. Toplakom. Sledilo je slavnostno predavanje prof. dr. Strmška, ki je prisotnim razgrnilo vso svetlo historijo triglavanskega društva od prvih po-Četkov pa do današnjih dni. Sijajna izvajanja, podprta s konkretnimi podatki o razvoju društva kot takega, so še stopnjevala spoštovanje pred mogočnim delom, ki ga je društvo izvršilo v korist in za procvit ter nemalo tudi za politično ti j edin jen je slovenskega naroda. Temu pesniškemu govoru, kojega stvarni podatki so že znani občinstvu iz slovenskih dnevnikov, so sledila poročila o aktualnem stanju in delu triglavanske centrale v Zagrebu in podružnic v Ljubljani in na Dunaju. Poročali so predsednik zagrebške centrale akad.Mil.Pul ko, predsednik ljubljanske podružnice akad. Mirko Lov« rec in zastopnik dunajske podružnice akad. M a i s 1 e r. Stvarna poročila so obveščala zbor o sedanjem akademskem delu v teh jedinicah, tako v samo-vzgojnem, glasbenem, kakor nacijonal-nem oziru z nekoliko črnejšimi podčrtavanji gmotnih položajev. Zanimivo je bilo, da se je ustanovitev podružnice v Krakovu prepovedalo od strani poljske vlade z motivacijo dozdevnega frama-sonstva. Sledila so poročila tajnika dr. Snu drla o starešinski zvezi in njenem podpornem delu za sedanjo triglavan-sko generacijo. Po teh podočilih so se vrstili pozdravni govori sorodnih akademskih društev. Akademsko podporno društvo v Zagrebu je zastopal akad. Bogdan Brujič, ^Jugoslavijo* za Zagreba akad. Ivan Mio kovic, »Jug« k3d. Stanoje Lu-dajič, »Jadran«, naslednik nekdanje dunajske ^Slovenije« je zastopal »kad. Dolfe Šauer, Jugoslov. akad. napredno omlaKlino akad. Tonja. Vsi so z bratsko občutenimi besedami čestitali »Triglavu« ob polstoletnlci ter ga pozivali na nadfiljne, enako plodno delovanje, kakor v preteklosti. Tudi tržaško akad. društvo «Balkan^ je pozdravilo zbor z delegatom, kojega besede so se živo zarezale v duše prisotnega nacionalnega občinstva. Prav so pogodili akademiki iz Zc^rreba, ki je hvalil dve ideji dosedanjega triglavanskega dela: sistem in vztrajnost, in pr.i akademik iz Ljubljane, ki je podčrtal naprednost, svobodomiselnost i« jugoslovensko nta-cijonalnost kot svetilke bodočega triglavanskega dela. Po izčrpanem dnevnem redu so se preči tale številne brzojavne čestitke tako iz Zagreba od še živečega ustanov-nika prof. Davorina Šlnkovlča, iz Beograda od ministra za šume in rude dr. Gregor Žerjava, iz Beograda od generala Beliča iz generalnega štaba, rz Ljubljane M *t«gfeč ^ofttimc Ho «r« Pocn, pozdrav se. rraade dr* Tavčar« jeve, kontreadmiral* Kocha, pozdrav! iz Gorice in Trsta, beograjskih orožnikov, Jugosiov. sofcolskega saveza itd. S tem se je zaključil* nepozabni zbor. Pred readko so sc gostje in Triglavam skupno naslikali. Zvečer se je vršil v veliki Goetzo-vi dvorani akademski ples, ki so mu prisostvovali poleg Triglavanov. mladih in starih, general Stoianovic v imenu Nj, Vel. kralja, mariborski veliki žu-pam dr. Pirkmayer s predstavniki državnih oblasti. Zastopani so bili tudi ostali kulturni in poslovi« predstavniki mariborskega mesta. Pri plesu ie sodelovala izbrana narodna družba, ki se je zabavala do ranega jutra. Pred otvoritvijo akademskega plesa je mariborski veliki župan odlikoval prapore tri-glatvanske z redom sv. Save tretje vrste, starešinska zveza pa s krasnim spominskim trakom. Sledili so pozdravni govori in imenovanje zz\ častnega člana poedinih podružnic in centrale dv. sv. dr. Toplaka, ki se ie s solzami v očeh zahvalil za odlikovanje in pozival mladino na bodoče delo. S plesom se ie završila proslava 50-letnice, ki ji želimo še novo 50-lctni-co v bodočnosti! Starešinstvo je v- objemu mlajše generacije podaljšalo proslavo po starim komilitcnskim običaju do nedelje predpoTdne ... Od! najstarejših bivših* friglavan-sSdh članov smo opazili na prosIa*i: Frana Jerovska, šolskega svetnika v pok. iz Maribora; dr. Fran Jurtelo, odvetnika, dr. Antona Bmn?.ia. odvetnika iz Ptujs: Prana Vedernjaka, višjega dv. svetnika v. p. iz Ljubljane, Otona Ploja, cmerit, notarja v Mariboru; dr. Ivana Rudolfa- odvetnika iz Konjic,-Janka Kosam* profesorja iz Maribora; Janka Bezjaka, šolskega nadzornika v pok. iz Maribora, Davorina Bedjančiča, dv. svetnika v pok. iz Maribora, dr. Josipa Klasinca. odvetnika iz Gradca: Iv. šorllja, vladnega svetnika v pok. iz Maribora. Drugi še živeči ustanovnik prof. Šmkovič je poslal brzojavne pozdrave. Od častnih članov je počastil slavje edino še živeči časni član g. kr. namestnik Ivan Hribar. Drugi še živeči ustanovnik višji sodni svet. v pok. Josip Kovač iz Novega mesta je sam prisostvoval slavju. Ljubljansko univerzo so zastopali rektor dr. Karel Hinter-fechaer, prof. juristične fakultete dr. Metod Potenc, prof. fHos. fakultete dr. Josip Plemelj in prof. med. fakultete dr. Alfred Šerko. Kot r*tare. hiše Triglava so se udeležile proslave: dvorni svetnik Vinko Strgar. dr. Jakob Borko, želez, direktor v Ljubljani, Alojzij Gre-goric, direktor pošte v Ljubljani, dr. Dm, star prijatelj ^Triglava*. Trak, ki gcj je darovala starešinska zveza je izročila ga. Anka dr. Toplakova, soproga preds. starešinske zveze. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ LJubljani. Dram* Začetek ob 20. zvečer. Ponedeljek 9. marca: RosmerWoim. Red D. Oper*: Začetek ob pol 20. zvečer. Ponedeljek. 9. marca: Pikova dama. gostovanje Zdenke Zikove fn Marija Šimenca. Red A. • . * Koncert „Zvona" v Trbovljah. V soboto je trboveljski »Zvon« stopil zopet pred svoje prijatelje ter jim zaocl celo vrsto tneSanil!, ženskih in moških r borov fn to deloma s prav lepim uspehom. Zbor, ki šteje po zatrdilu pevovodje MoJa dve tretjim novih pevcev, je navzlic tema korajžno nastopil ter svoji mladosti primarno izpolnil ves, ne sicer zelo težaven o»o-gram v splošno zadovoljstvo. Žal, da se na deželi kader pevcem vedno p-enavlji in ima pevovodja z nelzknšsnimi pevci vedno novo delo in je nihanje umetniških nspehov vsled teza tako različno. Ce je stal zbor pred enim letom, pred d ve mi morda višje, stoji danes vsled svojega prenavljanja zopet na prvih klinih do ur ba segajoče umetniške lestve. Velrko Tjabestii, veliko samozatajevanja, velike požrtvovalnosti mora imeti pevovedja. kü doživlja vse te faze svojega dela, da vetra ja hrabra in udano na svojem mesto. Tem vse priznanja in občudovanja je vreden. Videl sem, da zvon MoIIa ljubi, da mu j« slepo vdan rn da se grdo jtrezreM pred vsaml temi dobrimi Ijnchn". pred seboj in pred našo slovensko glasbene umetnostjo, ako po nekaterih neuspehih, popolnoma na din-gem polju, vrže puško v koruzo, potepta vse svoje dolgoletno delo in se od svojega zvestega »Zvona« poslovi. Nfkakin la-brdnic mlademu, delavnemu, zdravimi človeku ni treba, temveč obilnega, prešernega dela sebi v uteho, svojemu bnfijenrt v korist in našemu glasbenemu delu v slavo Upam g vsemi »Zvonaši« vred. da Moli ne dezertira, marveč da povedo svojo prožno in filavo pevske čat-j v aove, uspešne pevske boje. To :e slavno, kar sem hotel povedati. Koncert ie, kako*- srin že povedal, naredil name pri?3ten vüs, ker sem videl v izvajanjih vse zaranciie za lepo, bodočo delo. —č. — M. Z. — Sobotno gostovanje Tdč. Vilke Podgorske. Zalfboz precej slabo obiskano zledfšce. Severi: Zt mnogokrat igrana stvar, vizen abonbana, istočasne v Kazini Masarykova 75 Ietnten, v Maribora ^Triglavova* 50 letnica, n kateri je slo ba- je par stotin Ljubljane*mr/. Decimiran je bil ravno krog ljubljanske imeügence. Z umetniškim uspehom pa je tfostcv.ilka Jako zadovoljna fn vsem onim. ki jih ni bilo, srna bit] zelo zaf, da so t.- ■iramsk* večer zamudili, ču! sera \z us: iako merod^ine-gs glediSkesa moža opizko, da St Vika Podgorska ianes spl.v« naiboljda iztčI* ka v Jugoslaviji. Ysckak'ir bi jo vssk kcl-turV narod sprejel z odo;ti na rokama in jo rad postavil na kale »rvi e\TOt»s!:i oder. — Pri nas ie Igrala Julietto (->Onc.=A v Le-normandovih »Izgubljenih dušah«. Sočute-nje publike je raslo od pneora do prizora. Podgorska govori z občutkom, ki poslušal-ea docela prevjeme, ima temperament in »Gemut« obenem. Usoda jo je Obdarila z mehkim glasom, ki je altove le^e. a se r»a mnogo fzprenrtnjati fn izraza vse, kar tmet-niča hoče. Zelo prijetna je njena glasovna ekonomija, njen okus, kf se ©giblje koKkor le mogoče vsaki preclasnosti in zna afekte mnogo bolje izražati s barvo glasu. Poleg tega je mlada, prijetnega lica fn ima srednjeveško, elegantno figurico prožrrfh m b!e<-geglasnih kreteni. Da si je Ljubljana dala »odjesti« to slovensko rojakmjo! Zdaj je tzlepa ne dobimo več Iz Zagreba nazaj. Pobral jo ho kvečjemu Beograd, knr je že poskušal. Kdor se zanima za postanek Podgorske kot gledifke umetnice in za njeno dosedanjo Žlvljensko usodo, žalostno usodo gorlsTce vojne begunke, naj si predrta informativni elanek v St. 11 ^Gledališkega lista«, kjer je tudi njena slika. Aplavz v sobote je bil navdušen, občinstvu se je z lle brala želja, da bi Podgorsko prav pogostoma imeloi med seb">j, če je le ni mogoče stalno prikleniti na slovenski oder. Umetntea je dr;b:?« tud! več šopkov in evetličnlh aranemarov* — Opera. Danes gostujeta v operi »Tosca« g. Zdenka Zikova v naslovni vlo-tt frt g. Marij Šlmene v vlog! Csvarados-sfj«. Občinstvo se nudi prifike, slišati priljubljena gosta v njiju najboljših partijah, kar sta jih pela na ßabljartskem odru. Ostale partije so v rokah: gg. Cvejiča, Zupana, šubelja, MohoriČa, Mencfna in Ribiče. Predstava se vrši za izven. — Slavn! plamst, kla^/irsk? vlrtusz Josip Jlranok, ki pr?redi sv*i koncert v fl!-karmonfeni dvorin! v posedeljok, dne 9. t m., je rodom Čeh, rojen 1955. is ga prištevajo čerri med svoje največje pfaniste, na glasu pa fe tudi kot nedosežen interpret Smetanovih dek Jfranek je bil učenec slavnega Smetatie, od letu 1S65. dalje ter je žive! tudi v rodbini velfkeca ?-corrmo*šsia celih sedem let. Od leta 1877. do f8W. ie bfl Jfranek profesor ghtsbe v riarkovu «a Ruskem, odtam pa se je vmil v domevmo in postal profesor klavirja na praškem ken-servatoriju. Posvet?! se je tudi koncertira- i?ju ter Ifcdal cero vrsto pedagoških del, kJ Ljiib':JiiskeR ' 7w»na« je imel včeraj izredno svcJün da;t. KoncoT« tir;: je v nabito polni dvorani Ni?iinega doma v rTr.:°-?n!ki: v. velikrm aspehoin. Odpel je IS ^ensfchi, moških :,t m?■'•::« sbo-rov, umetnih In narodnih r? nt i ore je \: itništeo občinstvo sprejelo s uvalczn« in gromko pohvaTo ter je odlikovnle ?bcr r,i njegovega pevovodjo >. 2orka Prelov-ea z vencem in trobojmeami, P)ro5Uo • K — 6* u :-! c u i. ""PERI s »samobqjn« v i. O MATOM! Masarykova proslava v Ljubljani. V proslavo Masarykpve 75 letnice sta priredi:! Ceškoslovaško-jtigrosloven-ska liga češka obec v soboto zvečer v d v orani Kazine akademijo, ki s a je P? udeležilo poleg oficrjelnesa zastopstva tudi večje število narodnega občinstva. Intimno družabno prireditev je otvoril v imenu predsednika lige dr. Kacin. Pozdravil jc oba pokrovitelja akademije, velikega župana dr. B a 11 i č a in češkoslovaške^ generalnega konzula dr. Otokarja B e n e 5 a . ?:erenta mestne občine dr. D. P u c a. zastopnika naše narodne vojske gen. Ž i v k o v i č a, konzularni zbor in zastopnike drugih korporacij. Pozval je navzoče, da za-kličejo sivolasemu prezidentn bratske češkoslovaške republike trikratni »slava«. Prečital jc tudi pozdravno brzojavko, ki ie bila odposlana prezidentn Ma-saryku. Orkester je zaigral češkoslovaško državno himno, nakar se je generalni konzul dr. B c n e š v prisrčnih besedah zahvalil za pozdrave slavljencu in naglašal, da sc morejo ob tem slovesnem trenotku Jugosloveni in Cehoslova-ki z globo hvaležnostjo spominjati kralja Aleksandra L, ki je na čelu junaške srbske vojske kot njen vrhovni poveljnik s svojo osebno hrabrostjo, požrtvovalnostjo in veliko ljubeznijo do zatiranega jugosiovenskega naroda največ pripomogel, da je po krvavih bojih slednjič zasijalo obema bratskima narodoma solnce svobode. Kakor je češkoslovaški narod ponosen na svojega prvega prezidenta in kakor je vsa češkoslovaška javnost hvaležna slavljencu za njegove nevenljive zasluge, prav tako je postala usoda tudi Jugoslovenom v težkih trenotkih moža. čigar srce in misel je bila vedno v službi naroda in njegove lepše bodočnosti. In ker so interes? obeh narodov tako tesno zvezani, da si srečne bodočnosti brez sodelovanja in bratske vzajemnosti ne moremo misliti, sta tudi imeni prezidenta Masaryka ia kralja Aleksandra nerazdružljivi. Zato poziva govornik navzoče, naj zakličejo kralju Aleksandru trikratni »živio«. Orkester je zaigral naio državno himne, Nato je spregovoril v imenu ruskega naroda vaeučiliski prof. v pok. dr. Nikolaj Bubiov, naglašujoč pomen Masarvkovega dela za Slovanstvo, ki ie začasno izgubilo v osebi matuške Rusije svojo največjo oporo, ni pa izgubila vere v svojo moč in pravično stvar, dokler ima tako spretne voditelje in geni* jalne državnike, kakor je prezident Ma-sarvk. Oficijelnemu delu proslave je sledil govor dr. K r i v c a, ki je poslušalce temeljito seznanil z Masarykom kot človekom, mislecem, državnikom in politikom. Intimni večer se je zaključil z bogatim koncertnim sporedom, v katerem so se odlikovali gdč. F r i s e k o -v a in R o z u m o v a ter gg. M e s t e k in C v e j i č. Po koncertnem delu se je razvila animirana zabava s plesom, Ljubljana je proslavila 75 letnico Masa-rykovega rojstva na skromen, zato pa tem iskrenejši način. Ed. Rice Bcrroughs: 78 &ar%anov sin POGLAVJE XXVnL Prlncezinja iz Cadreneta . V Londonu so živeli komaj nekaj tednov, ko je lord Grevstoek prejel pisnjo od svojega starega, dolgoletnega prijatelja, pomorskega poročnika D' Arnota. 7. njim je preživel mnogo let v Afriki in Franciji in imel še vedno dobre prijateljske stike. V pismu je bilo mnogo zanimivih novic. Med drugim je bil s pismom lordu Öreystocku predstavljen general Armand Jacot, ki je pismo tudi osebno prinesel. D* Arnot ga je lordu toplo priporočal. Lord Greystock se je takoj sporrmfl, da je bilo generalovo ime v zadnjem času večkrat imenovano. General Armand Jacot je bil dejansko Drine iz Cadrenata, toda tega naslova pri svojem izrazitem in doslednjem republikanskem mišljenju nikdar ni uporabljal in tudi od družbe ni želel te titulature. Bil jc iz stureplemiške rodbine. ^Princi v rapobliki nimajo prostora,* je navadno trdil m se po tem tudi ravnal. Lord Greystock je tega slovitega starega vojaka sprejel v knjižnici. General Jacot je bil mož visoke, stasite postave z orlovskim nosom in mogočna atvo toida. Iz jtiecovJh cči je ImUmbv*! oster pogled, vsaka beseda in kretnja je bila dokaz njegove odločnosti in samozavesti. Vsa njegova zunanjost je pričala, da je umel poveljevati ljudem. Z lordom sta po kratkih besedah postala udana prijatelja. To sta ostala vse življenje. Vezale so ju enake lastnosti. Oba sta bila odločna in samozavestna, pri tem pa odkritosrčna in sta sovražila laži in prevare, ki so navadno doma v višjih družbah. Po kratkem predgovoru je general Jacot lordu Greystocku obrazložil vzrok In povod svojega prihoda. »V London sem prišel namenoma,« je izjavil, sin to radi tega, ker mi je moj dobri admiral D'Arnot pripovedoval, da nikomur razmere v srednji Afriki niso tako dobro in do vseh podrobnosti znane, kakor Vam.« Toda dovalite. da vam razločim. Fred davni* mi leti sem kot kaA etan služil v tujski legiji v Afriki. S seboj sem imel edino hčerko, ki so mi jo nenadoma ugrabili, najbrž« Arabei: laradi ne« štetih zločinov, ropov in tatvin sem jih namreč pre-ganjal. Poskusili smo vse mogoče, da bi otroka izsledili. Vlada sama je dala na razpolago voja* štvo in drugo pomoč, razpisal sem visoko nagra; do onemu, ki mi vrne otroka. Grozili smo s krutim maščevanjem, potem pa zopet obetali brezpogojno odpuščanje. Toda vsi poskusi so ostali zaman. Slika otroka je bila re* nroduaaaaoa m vaeh meto vnib čaaosiaab- in ni se javil človek, ki bi vsaj nekaj vedel o moji hčerki. Pred dobrim tednom pa je prišel k meni neki Ara* bec po imenu Abdul Kamak. Sporočil mi je, da mu je znano, kje je moja hči in mi obljubil, da me spremi v dotične kraje. Vzel sem ga s seboj k admiralu E* Amotu, v katerem mi je bilo zna« no, da je po srednji Afriki le veliko potoval. Iz Arabčevega pripovedovanje je D* Arnot sklepal, da dotični kraj ne more biti posebno oddaljen od vaših afriških posestev m mi je svetoval« naj vas obiščeta. Morda bi vedeti — slučajno — kaj podrobnejšega povedati e dotičnih krajih in mi dati potrebne nasvete.« »Iz kakih podatkov pa ste mogli sklepati, da jo dottčao žensko bitje, o katerem ve pripovedo* vati Arabee, m vala hči?« je vprašal lord Grey> stocke. »Teh podatkov ni« je odgovoril general Ar* man d Jacot, »Zalo som mislIL da je najbolje, če se najprej« b vami posvetujem, predno se napo« trat aa nevarna pote. Edini moment je dejstvo, da je Abdul Kamak prinesel s seboj njeno staro fotografijo ki jo je izrezal iz časopisov. Na zad= nji strani fotografije je prilepljen listek, s kate* rim obetam visoko nagrado. Bal sem se, da bi nas ta človek, ki po sveji zunanjosti ni posebno pri* kupljiv in zaupanja vreden, mogel prevariti in nam izvabiti visoko vsoto. Ni izključeno, da bi nam hitro sodtaknU fcefco dnuao defekt ker siguren, da bi mogel po tolikih letih povsem spo* znati svojo hčer.« »Ali imeta dotično fotografijo s seboj?« je vprašal lord. General je segel v žep in pokazal Angležu pobledelo in že precej zamazano fotografijo. Oči starega in v sto in sto bojih preizkušenega vojaka so se zasolzile; is njih so drvele po licu debele solze na fotografijo, na podobo njene hčere. Lord Grcystocke je fotografijo opazoval pri tem pa mu jc zažarel v očeh čuden sijaj. Iztegnil jc roko. pritisnil na gumb in poklcal slugo. »Recite gospej mojega sina, naj bo tako pri* jazna in naj se pa trenotek potrudi k meni,« je odredu lord Greystocke. Sluga se je priklonil m odšel. Oba moža sta sedela molče. General Jacot je bil sieer nekolike^ vznevoljen in užaljen, ker je lcrd tako hitro prekinil razgovor © predmetu, ki je b! zanj tako izt redne važnosti. Vendar pti tega ni pokazal. Od* ločil pa se je, da porabi nivo priliko, da se za* hvali in poslov!. Lordove nadutosti da ne bo prta našel. Kmalu je v knjižnieo stopila Mcrien. Lord Greystocke in general Jacot sta mirno vstala in jo opazovala. Tarzan ni spregovoril niti besede, da bi jo predstavil. Hotel je videti, kakšen vtis napravi ona v.i starega Francoza. Tako je sklenil, ko je zagledal fotografijo, katero je smeli Arabce srečno nrincocl iz Srednje noot v Pano »SLOVENSKI NAROPt tftj 10 warca Itm. Stev. 56 nevne vesti. V Lmbuann dne 9 morem 1976. £Mtg&C*s? obe'nskiL volitev v Velifc5 Strpan za ljubljansko oblast je poslal mestnemu magistratu tasle dopis: »Volifev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, ki bi se imele po iuk. odredbi z dne 29. januarja 1924., U, br. 2496. vršiti v sredo dne 18. mar* ca t. 1. s e o d l oz i na nedoločen čas, ker fe od prvotnega razpisa voli* /ev, oziroma od dneva ko so postali volilni imeniki pravemočni, potekla že tako dolga doba, da se je s! an je volih cev v tem času bisivzno spremenilo. Poleg tega so pa volilni imeniki tudi tako pomanjkljivo sestavljeni, da manjka v njih približno 2000 volilcev, katerim bi bilo onemogočeno izvrše* vati velino pravico. Volilni imeniki to* rej v sedanji sestavi ne morejo tvoriti pravilne podlage za izvršitev občinskih volitev. To dajem mestnemu magistratu na znanje s pozivom na trm. poročilo z 4ne 30. januarja 1925., št. 244href. 1. b. 3 pristavkom, da izdam pozneje odlok o razpisu novih volitev. Naročam pa mestnemu magistratu, de objavi preložitev občinskih volitev najkasneje dne 11. marca na uradni deski In v Uradnem listu. S tem so samoumevno tudi za vo* ftve tukaj vložene kandidatne tiste po* stale brezpomembne.« Občinskih volitev, ki bi se imele vrSlti v sredo 18. marca t. 1., torej ne bof Državna oblast je volitve odgod'la, ker so bili volilni imeniki, ki jih je, kakor je znano, setavila bivša kl er o* komunistična večina na magistratu, ta* k!, da bi na podlagi teh volilnih ime* nikov pr:S!o ob volilno pravico, kakor to ugotavlja uradno sam veliki župan, nad 2001 volilnih upravičencev. Da vla* da, čim je ugotovila, da bi volitve, iz* vržene na temelju takih volilnih ime« r*kovT ne bile Izraz prave narodne vo* ?je. nf smela dovoliti, da se izvedo take volitve, je jasno. Tega :*o se zaveda!! tudi klerikalci, sato so od vsega začetka računali s tem, da bodo na dan 18. marca dol o* Cene občinsks voltve odgodene, zato se tudi za te volitve niso čisto nič pri« pravi jati. Stranke Narodnega bloka seveda sprejemajo to vladno odločitev z največjim zadoščenjem, ker je s to vladno odločitvijo ne samo preprečeno, da bi se občinske volitve Izvedle na temelju potvorjenih volilnih Imenikov, marveč tudi službeno ugotovljeno, da Je bil dr. Korošec Izvoljen za skupščinskega po-Islanca ljubljanskega mesta na podlagi Wslffdranih volilnih imenikov. Ta vladna ugotovitev je važna tudi tfede stališča, ki ga mora zavzeti veriiikacijski odbor narodne skupščine napram skupščinski volitvl v Ljubljani. Ker je podana proti tej volitvl pritožba, bo verifikacffskf odbor imel priliko meritorno razpravljati o tej volitvl ter izreči o veljavnosti te volitve svoje me-rodajno mnenje in končno odločitev. Ako je uradna ugotovitev, da *e bilo iz volilnih Imenikov, ki so bili temelj tudi sknnSčinskih volitev, izpuščenih nad 2000 volilcev, točna, potem ne more biti dvoma, da bo verifikacijsk! odbor posvetil posebno svojo pozornost tudi ljubljanski skupščinski volitvl in ni izključeno, da bi ob koncu koncev ne prišel do prepričanja, da so klerikalci prišli do ljubljanskega mandata na krivičen, protizakoniti način, ter iz tega tzvajal konsekvence. • * • — Carinsko skladišče v LJubljani In naSl trgovci. Iz trgovskih krogov nam pišejo: Lansko leto spomladi in pozneje smo se morali trgovci preko naših organizacij resno boriti, da je ostalo carinsko skladišče v pisarni na kolodvoru. Spomladi je naenkrat bilo slišati, da se preseli carina v skladišče »Balkan« in da se v Beosrradu že dogovarjajo za najemnino. Enkrat se je vršilo zvečer carinsko posvetovanje. Takrat je carina večkrat po ukazu iz Beograda sklica-vala taka posvetovanja s trgovci, da so lahko povedali svoje pritožbe. Za tisto carinsko posvetovanie pa je vladalo posebno zanimanje. Pekli so, da se bo odločilo, ali se preseli carina v skladišče »Balkan* ali ne. Menda je bil navzoč neki višji uradnik generalne direkcije, ki ima veliko besedo. Dopoldne tistega dne nas Je sklical gremijalni načelnik v posvetovalnico trgovske zbornice, da povemo trgovci, ki imamo na carini vedno opraviti, svoje mnenje. Bilo nas je okoli trideset, samih zastopnikov več-iih, starih in uglednih ljubljanskih tvrdk. Bile so same firme, ki imajo z uvozim "m izvp7om dnevno opraviti. Vse tvrdke so se izjavile za to, da ostane carinsko skladišče na železnici, kjer je. Vsi so egotovili, da skladišče »Balkan« ni pri-oravno. Edini načelnik Zveze gremijev U J e 1 a č i n ml. je z vso svojo znano dolgovezno zgovornostjo dokazoval, tako lepo bi bilo za nas v »Balkanu«. ffM Je. da smo vsi proti njemu, oa vso eno ni odnehal. Pri glasovanju smo te vsi izjavili za resolucijo proti »Balkanu« in da ostane skladišče na kolodvo-iu, za jelačinov predlog je glasoval samo on sam iti trije drugi, ki m> bili v službi »Balkana«. Takrat smo sklenili, d:i zvečer pri carinskem posvetovanju gremijalui načelnik piebere našo resolucijo. Ko se je zvečer vršilo tisto carinsko posvetovanje, je g. Jelačin ml. ponovno na dclgr in široko govoril za preselitev v »Balkan«, tako da smo se ostali trgovci kar spogledovali. Pcbaia se 2C i 3 nepotrebnem zavlekla za ske-ro dve iti. ker smo mi že dopoldne oje stališče označili. Seveda jc potem ostal g Iclačiu ml zopet osamljen s svojim stališčem. Velecenjeni gospod urednik, prosim Vas, da priobčit*: t* vrstice, ki kanejo, k?«ko postopa g. Jt'a-čin ml., kot so že v soboto v Va*cii» t) predrznost, da si jc upal zvečer Še «n-krat na carinswoin t»c svetovanju zizc« mati za »Balkan«, čeprav Je doooljrc videl naše stališče 'ii se je jasuo ro-kazalo. da cn ne spoštuje volje v\!iiie In se nc zaveda, kaj je njegova d A€« nost če je \odia trgovske orgaa.za^Je Tako samovoljno in samopašno postopanje kaže njegov ztiačaj in je zadi ,1 da se temu rašon-u »voditet;j« po-strbVj*» peroti. O. Je'aCinu ml. so »»stb-ie zveze več ko: c-ljanskili trgevcev !n nastopa vedno tako, kot rjemu ta*boltr kaže. Tega r.iora biti enkrat konec Trgovce smo s*'**, bedni ljudje in st* ne damo tero. t s»? v.i od osebe, ki ina ti* čajno dobro *ia ra zan jezik, sposobnosti in nepristra losfi pa prav malo. — Masarykov večer v LltljL Sokol-sko društvo v Litiji je priredilo v soboto 7. t. m. priprosto proslavo v spomin Masarykove 751etnice. Ob 8. zvečer se je napolnila dvorana Sokolskega doma, prišli so vsi narodno čuteči Li-tijčani, da počaste spomin velikega slovanskega misleca, bojevnika in predsednika naše bratske republike. Predsednik g. Bezeljak Je v kratkih besedah otvoril večer, na kar Je dr. Lah pred priprosto okrašeno sliko Masary-kovo govoril o življenju, delu in boju tiga velikega Slovana. Poudarjal je pomen tega izrednega moža za Cehe in za nas, in njegove zasluge za naše narodno osvobojenje. Podal nam je njegov življenjepis, spominjal se časov, ko j e bil še njegov učenec in posebno Jasno razložil Masarykovo delo med vojno, tako, da so vsi mali in veliki spoznali, o čem je velikost Masarykova in zakaj moramo tudi ml gledati nanj z največjim spoštovanjem. Občinstvo se je s ploskanjem zahvalilo govorniku za njegovo lepo predavanje, na kar je predsednik s par besedami zaključil to skromno proslavo, ki bo ostala nam vsem v prijetnem spominu. — Masarykova proslava v Ja % oslo venski koloniji ▼ Pragi. Povodom 75 letnice Masa-rykovega rojstva je priredilo »Jugo* slovensko kolo« v Pragi akademijo, na kateri je predaval dr. Murko o slavljence-vem življenju In delu ter opozarjal zlasti na Masarykovo veliko ljubezen in zasluge za jugoslovenski narod. S tem predavanjem je začelo »Jugoslovensko kolo« serijo predavanj, namenjenih medsebojnenu spoznavanju in vzajemnosti obeh bratskih narodov Prezidentu Masaryku je poslala juzosiovenska kolonija pozdravno brzojavko, v kateri prosi slavljenca, naj sprejme izraze globokega spoštovanja v Pngi bl-vajočih Jugoslovenov. Proslave so se udeležili tudi jugoslovenski charr?e dafaires Nastasijevic, generalni konzul R a -§ i č in častni konzul R. Bradanovič. — Belgijsko odlikovanje našega rojaka dr. Gustava Gregorina. Societe beige d'etu-des et d'expansion v Liegu je imenovalo našeza tržaškega rojaka, dr. Gustava Gregorina za zasluge, ki si jih je stekel v poslednjih letih na polju proučavanja finančnih m valutnih vprašanj, za Člana patronažnetra komiteja Pokrovitelj tega znanstvenega društva je sam belgijski kralj. V patronažnem komiteju pa delujejo pivi svetovni strokovnjaki valutnih, finančnih ter gospodarskih vprašanj. Društvo zavzema v zapadni Evropi med ta-mošnjimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami najodličnejše mesto! — Iz gradbene stroke. Za predsednika komisije za izpraševanje prosilcev za koncesijo stavbenega mojstra je imenovan mesto ing. Jaromira Hanuša ing. Rudolf Z a-j e c, šef splošnega oddelka gradbena direkcije v Ljubljani. — V nate državljanstvo so sprejeti: dr. Smul Ro vinski, VeČeslav Pav H s, Adolf Suma, Ivan A r e f i j e v. Sergije TI moti jevic-Sirenko, Vasilij Dam-i j eno v?č. Djordje Salin g ta Peter D a r a g a n. — Telefonska zveza t našim arednl-štvom. Naše uredništvo ima alej kot prej telefonsko številko 34, uprava našega lista In Narodna tiskarna pa št. 304. Glavni urednik ima telefonsko Številko 42. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani nam g oziron ia .**e poročilo o pt-rotni razpravi proti Ivanu Klunu naznanja, da ni utrpela nikake ftkode vsled vnovični« lalaificiraaw^i teka, kajti oaa ja im 2. aevambra 1913 Izplačala aa raca« tik t, ki 0 Je bil predložen, delni znes.k. dočiin ja izplačala ostanek sale, ko a prejela od svoje podružnice v Trstu obvestilo, da je bi! ček pri »Banca« della Venezfa «liuHa« v Trstu, na katero Je M naslovljen, v reda honoriran. ker ga niti na** podružnica v Trstu, niti imenovan3 baika. ki imata obilo posla s sličnimi Ceiri. nista spoznali kot falsifikat. šele 18. Januarji 1924 * bilo Ljubljanski kreditni banki naznanjeno, da Je ček falsificiran. — Ne selite se v Avstralijo, Po poro* člh. ki prihajajo od naših izseljencev v Av* straciliji, vlada v tej deželi brezposelnost. Naši izseljenci, zlasti oni, ki so dospeli tja v zadnjem času, se nahajajo v zelo žalost« nih razmerah urez dela in denarja. — Pred izseljevanjem v Avstralijo v splošnem sva* rimo. — Pred izselitvijo priporočamo, da si izseljenik z_sigura po znancih zaslužek. Ako to ni mogoče, naj se vsaj informira pri tu* kajnšjih izseljeniških oblastvih. kake so de« lovne razmere v onih krajh, kamor se na« raerav izseliti. — Izseljevanje v Južna Afriko. V Južno Afriko se smejo riseljevati osebe evropskega pokoljenja, ki znajo čitita in pisati, ki niso bile kaznovane radi težjh deliktov in ki nmajo nalezljivih bolezni. Priseljeni* ška oblastva gledajo zlasti na to, da prise* Ijenik zamore dokazati, da ima v Južni Af* riki zasigurano delo, ali pa da ima dovolj sredstve za življenje. — Esperantskl klub obvešča svoje člane in one, ki se zanimajo za esperantskl jezik, da se vr$i nadaljevalni tečaj vsak torek ob % 19. v Šentjakobski šoli, redni konverzacijski večeri pa so vsak četrtek ob isti uri pri Cešnovarju, Kolodvorska ul. St. 33. Začetni škl tečaj esper a ruskega jerika se vrši vsak petek od %\9.—2\. v Šentjakobski šoli. Nadaljne prijave se sprejemajo istotam. — Smrtna kosa. Včeraj je po kratki bolezni umrl v LeoniŠčo g. Dominik L u -Š i n, posestnik in trgovec z lesom v Vod-matu. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana oseba, ki je vžfval v vseh krojrih velik ugled in spoštovanje. Bil je poštenjak starega kova, eden najzvestejših našin somišljenikov Kot navdušen napredijak se Je z vnemo udeleževal vseh naših Javnih prireditev. V svojih nazorih neomaj *n je stal vedno kakor skala na strani lanred-ne, sedaj demokratske stranke. BM e požrtvovalen podpornik vseh naših narodnih društev. V narodnem fn naprednem duhu je vzgojil vso svojo rodbino. Pogreb bo v torej dne 10. t. m. ob pol 15. z Leonlšča do mestne meje, od koder prepelico truplo v pokojnikov rojstni kraj v S *ra?iwO. V SodraŽlci bo pogreb v s^edi 11. t. m ob 10. dopoldne na tamkajšnja n župuein pokopališču. Vrlemu našemu somišljeniku bodi ohranjen trajen spomin, njego r\ spoštovani rodbini naSe iskreno s oži i je! — V Domžalah je umrl snoči posestnik Valentin H a b j a n. Bil je dober gospod ir in prijeten družabnik, ki so ga vsi visoko čislali. Bodi mi ohranjen prijazen spomin. 2alujočim naSe sožalje! — Zanimiva razprava pred sarajevskim sodiščem. Te dni se je vršila pred sarajevskim sodiSčem zanimiva razprava. Pekovski mojster J. Petrovič, v ostalem že priletni človek, je bil obtožen posilstva in krvoskrunstva. Razprava se je vodila na tajno na veliko žalost mnogih dam, ki so jf hotele prisostvovat!. Stvar Je sledeča: Meseca februarja je rodila 17 letna pastorka Petroviča zdravo moško dete. Sprva se n! vedelo, kdo je oče otroka, kasneje pa se je razširjala verzija, da je Petrovič svojo pastorko zapeljal. Orožniki, kateri so ta namigavanja Culi, so Petroviča aretirali. Mož je bil Izročen sodišču, kjer je priznal, da je Imel intimne odnosa je z devojko, da se mu je sama udala. Sodišče je verjelo njegovemu lagovoru in je Ml Petrovič samo radi krvoskrunstva obsojen na Štiri mesece ječe. — Krvav pretep med Rusi v Beogradu. V četrtek ponoči je nastal v neki kleti na Terazijah v Beogradu med Rusi pretep. V omenjeni kleti je bila zbrana družba 12 Rusov, ki so sklenili, da gredo v drug lokal. Na dvorišču pa je nastal med njimi prepir, ki se je razvil v pretep. Družba se Je razdelila na dve skupini, ki sta ena proti drugi navalili z noži. Nastala je pravcata bitka. Pasantom, ki so prispeli na dvorišče, se je nudil grozen prizor. Večina Rusov je ležala na tleh, vsi okrvavljeni m z razcefranimi oblekami. Pet Rusov je bilo težko ranjenih, 7 pa lažje. Vsi so bili prepeljani v bolnico. — Zagonetni samomor v Brčkcm. Te dni je v Brčkem v Vojvodini izvršil samomor sia uglednega trgovca Petra Tana-šiča. Obesil se je na podstrešju domaČe hiše. Vzrok samomora nI znan. Povodom tragičnega dogodka je obiskal Tanašlčeve vpokojenl ravnatelj Trgovske Sole Gliša Pletfkosič, da izreče žalujoči rodbini svoje sožalje. Komaj pa Je odprl usta, je padel mrtev na tla. Zdravniki so ugotovili, da ga je zadela srčna kap. — Prolječe aa našem Jadrana. Hotel *Miramare*. Crikvenica. Tople i Medne morske kupke. Soba sa čelom oskrbom od Din 90—. 319-B — Obsojena detomorflka. Dne 3. oktobra leta 1924 je služkinja Ana Nemes iz Klklnde rodila otroka, katerega pa je zadavila. Bila je obsojena na I leto ječe. Obsodbo Je potrdilo tudi apelacijsko sodišče v Novem Sada. — Pijanec odgriznil tufl ženski nos. Pred kratkim se je odisra! v banatski občini skoro nenavaden kriminalci slučaj. Neke nedelje proti večeni je nenadnim pridrvel v stanovanje vdove Katarine Markov neki neznan mlaJ^irč, vrgel ženo na tla in Ü takorekoč doKsedno odgriznil nos. Nato Je mirno odšel, ne Ji M \aj pripomnil. Na krike nesrečne žena so prihiteli na pomoč sosedje, ki so ji not /a silo obvezal*, obenem pa hiteli za storilcem in ga prijeti. Rabljatni storilec ki je Maks Stoffe, se Je te dni zagonanal Pred sodiščem. Sttjlč, ki Je zločin izvHfl v popolnoma p|. janem stanju, se dejanja sploh ni spominjal. Tadi Markova, eile obrax ja popolnoma skažen, nI mogla navesti vrroka dejanja. Sodišče v Pančevu Je Stojičs radi težke telesne poškodbe obsodilo na dve ictl težke ječe ter je obsodbo tudi potrdilo apelacijsko so<*i?če v Novem Sadu. HOCÄVICE so najboljše In naiceneiše kajti trpežnost enega para nogavic z ligom in znamko (rdečo, modro ali zlato) ključ i* je ista kot trpežnost štirih drugih parov. 93-a i Umite Id proprilajte u! Iz Ljubljane. — Nekatera stavblšča v sredini mesta ob najbolj obljudenih mestnih ulicah in cestah so ograjena z napol razpadlimi pl kami, kakršnih ni videti niti v najbolj zapuščeni gorski vasi. Pozivamo mestni na-glstrat, pa tudi olepševalno društvo, da storita svojo dolžnost ter poskrbita, da napravijo lastniki stavbišč ograje, kakršne ne bodo Ljubljani v sramoto. — Predavanje v Pravniku. V sredo, dne 11. t. m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič o predmetu: »Nekoliko podatkov o delniških družbah v Sloveniji«. Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, 1. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol šestih popoldne. Društve-niki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. februarja beleži to-le statistiko: umrlo je 23 oseb, 10 moških in 10 žensk (tujci 4). Smrtni vzroki: koze 2. jetika na sopilih 3, rak in druge zle novotvorbe 1, bolezen na srcu 4, druge bolezni ni sopilih 2, bolezni na želodcu 1, %'netje slepiča In čr-vička 1, krčenje jeter 1, vnetje ledvic 1, prirojena slabost 2, starost 1, druge bolezni 1. Med tem časom se je rodilo 22 otrok, 13 dečkov m 16 deklic (2 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bolezni: škrlattnka 1, ošpice 4, dušljivi kašelj 3. — Napredno politično in gospodarsko društvo za vodmatskl okraj vabi vse svoje člane in somišljenike, da se udeleže pogreba svojega vnetega člana in somišljenika Lušin Dominika st., trgovca in posestnika, ki se vrši v torek dne 10. t. m. ob pol 3. uri izpred Leonlšča na Zaloški cesti. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo, dne 15. marca t. L ob 10. dopoldne redni letni občni zbor v društvenin prostorih. Narodni dom, L desno. — Članom »Slovenskega lovskega društva«! Temeljem sklepa rednega občnega zbora dn^ 2. februarja t. L sklicujem izredni občni zbor v Celje dne IS. t. m. v »Balkan« ob 4. uri. Predmet: Odobritev sklepov mariborske konference. — Ljubljana, dne 7. marca 1925. — Dr. Ivan Lavren-čič, predsednik. — Izgubila se je večja vsota denarja Iz Kolodvorske ulice po Dalmatinovi uli-i, Miklošičevei cesti do Frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se prosi, da odda p-o-ti nagradi na stražnici na Dunnjskf ces II. plesna tekma, združena s plesom se vrši 14. marca t. 1. v veliki dvorani »Kazine«. Začetek ob 20. Orkester Sokola I. Predprodaja vstopnic proti izkazu vabila pri g. Lud. Černetu, Wolfova ul. 3. istotam vse reklamacije. — Izdelovanje StamplIIk je pričel g. Teodor Rabič v Kolodvorski ulici 35. — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2, kaljenja nočnega miru 11, pijanosti 1, razgrajanja 1, hoje po železniški progi 1, prestopka cestno polic, reda 4. — Radi pijanosti so bile aretirane tri osebe. — Poskušena sleparija. V menjahrlco »Ljubljanske kreditne banke« je prišel pretekli torek neki neznanec, ki se je izdajal za trgovca Milana Jevtomiča. Zatrjeval je, da je bil med vožnjo Maribor-Ljubljana popolnoma okraden ter prosil, da mu nakažejo 1000 Din, Češ da ima svoj račun pri podružnici banke v Novem Sadu. Banka mu zahtevanega zneska nI nakazala, pač pa se Je informirala o Je v tonnen pri podružnici v Novem Sadu, kjer so IzJavW, da tega človeka ne poznajo. Jevtomič, ki je seveda slutil, da se mu je načrt izjalovil, v nedeljo ni prišel v banko po denar. — Dva požara. Včeraj zjutraj okoli 11. so se vnele saje v hiši št. 13 na HranilniČ-ni cesti. Avizirana je bila požarna bramba, ki je ogenj takoj odušlla. — Kff^sno so se vnele saje v dimniku hiše R. i na Poljanski cesti. Tudi tu je intei »„nlrala po* žarna bramba ter ogenj omejila. Iz Celja. Obnovitev grobov na mestnem po* kopališču. Mestni magistrat razglaša: Pravica uporabe grobov na mestnem pokopa* lišču, ki je bila pridobljena pred 20 leti. je glasom pokopališkega reda mestne občina celjske ugasnila. Stranke, ki imajo na ime« novanem pokopališču grobove in jih žel6 še vnaprej obdržati, morajo plačati toza* devne pristojbine pri mestni blagajni. Rok poteče dne 31. marca t. 1. Po preteku tega roka bo mestna občina prosto razpolagala z grobovi in na njih stoječimi nagrobnimi kamni, ter ograjenimi. Pristojbina obnovit* ve grobov za nadaljnih 20 let znaša: zt rodbinski prostor (3 grobovi) Din 375.—, za rodbinski prostor (2 groba) Din 250.—, za grobove odraslih Din 75.—. otrok Din 40.—. —C Organizacijski odbor demokratska stranke za celjsko okolico je na avoji zad« nji seji sklenil na raznih krajih v bližnji celjski okolici prirejati tedensko sestanke članstva. Ti sestanki se bodo vršili vsak četrtek ob 20. zvečer na krajih in prostorih, ki se bodo redno objavlja1! v našem časo* pisju. Prvi sestanek se vrši v četrtek dno 12. marca ob 20. zvečer v gostilni Podržaj na Bregu. Prosi se vse somišljenike, da se teh sestankov v velikem številu udeležujejo^ —c Planinski sejem. V soboto zveče? se je vršil v krasno dekorlranfh prostorih Celjskega doma »Planinski sejem«, lepa prireditev, katero lahko prištevamo med eno najpestrejših v letošnji sezonu Vsi pro« stori so bili spremenjeni v krasen planinski raj, v katerem je mnogoštevilno občinstvo ob zvokih mariborske godbe »Drava« rajalo do ranih jutranjih ur. Plesalci so imeli v plesu polno zabave, neplesalci pa so tudi v šotorih, planinskih kočah itd., v katerih so stregli naši vrli planinci in brhke pla« ninke, prišli na svoj ra?un. Čisti dobiček prireditve se bo vporabil za pogorelo celj« ako kočo ter za kočo v Logarski dolini Samomor v Šiški. Včeraj popoldne med 16. ;n 17. se je obesil v svojem stanovanju v G »bčevi olici št. 27 v Šiški 501etnl vpokojeni orzojavni mojster Karol Schneller, rojin v Ko.> :v-nlku pri Kočevju in pristojen ni j».*n!ce. Pokojni, ki je bil pred enar*:i*Ti hrti vpo-kojen, se je zadnje čase popolnem i ndajal pijači ter je večkrat popival r*o p3r dni skupaj. V vinjenem stanju se ie večkrat izrazil, da sei obesi, nihče pt nI smatral njegove besede za resne. VČ^rnj p.i je *vcf sklep res izvršil. Schneller -e 7.idnte dni pred smrtjo, ko je prejel zadn > pokojnino, nepretrgoma popival. Včeraj v nedeljo it prišel domov ter se v odsotnost! domačih obesil. Ko je prišla hčerka *,r.mčfška okoI! pol 17. domov, je našla oče.a ležečcca ni tleh, okoli vratu pa je Imel zadrgnjeno vrv, katero je pričvrstil na obroč štedilnika. Hčerka je naglo prerezali vrv, toda bilo je prepozno, kajti Schneller je bil žc mrtev. Nato j« obvestila zdravnika dr. Traunerj.i, ki je ugotovil SchnelJcrjev'* smrt. O samomoru so bile obveščene t idi p.')!iciis Zeleni hrib« na dolenjski strani Ljubljane je zasenčilo plahutanje iedenomrziih kril strašne smrti, a hipoma se je bolest kakor ostrina dvoreznega meča zajela v vsako naše srce sirom naše zemlje! Ali ostanemo osiroteli, ko ni več njega, ki nam je kazal pot in s svojim sijajnim zgledom razvnemal naša srca za veliko in edinstveno sokolsko stvar? Ne tako. bratje! Oražnovo misije-nje in čustvovanje je ostalo dedščina in svojina nas vseh, ki smo dvignili glave iz neme bolečine in uprli poglede v časnino daljnih dni, prelivajočn se v bleska solnca in toplote, kličočih, burno ittzivaiiijGciiJ v^ako zvesto Jp deiovgo roko k pozitnvnemu ustvarjanju moralnih in materialnih dobrin, da jih sprejemaj vase in se z njimi poplemenituj ves naš narod, kakor je združen in objet v bratskem kolu našega Sokolstva! Zdravniški odseki, ki so že osnovani ali se pa ravnokar snujejo v Savezu, v župah in društvih, so vidno in stalno znamenje neumrljivosti našega prvega staroste brata dr. Oražma, so dokaz, kako se bratje zdravniki zavedajo svoje velike in prevažne naloge v Sokol-stvu, in so priča požrtvovalnosti in resničnega bratstva zdravnikov Sokolov. • To so dediči Oražnove srčne dobrote, nasledniki njegove človekoljubnosti in obenem gradile! strokovne resnosti so-kolske vzgoje in znanstvenega zanimanja za njo. Že dolgo let prej, preden je bila dejansko ustanovljena naša država, so objemali pogledi brata Oražna vso našo zemljo, neprestano hrepeneč iz mrzlih in v morje tujinstva se pogrezajočih severnih krajev proti jugu med brate Hrvate in Srbe, ki jih je hote! videti združene s Slovenci pod enim krovom, izmirjene v nebratskih s»!zt?^ in bor- stali. Prepričan je bii. da polasa sejmo načelo sokoiskega bratstva, sokolskc enakosti in svobode, kakor jo pojmujemo mi, trdne, da, nerazrušene temelje našemu blagonosnemu sožitju, ki troje plemen Istega izvora veže, spaja in staplja v eno edinstveno celoto, moralno jako y svojih nravstvenih in duševnih zakladih in fizično zdravo v pridobitvah sokolskc telesne vzgoje. »Oražnov dijaški dom*, Ki ostane trajna priča Oražnove plemenitosti, naj bi leto za letom dovajal v naše vrste mlade m sveže čete idealnih, v duha Oražnovega Jugoslovenstva vzgojenih in strokovno usposobljenih inoŽ, tako da bi naše pomlajevanje in nadomeščanje nastopajočih izgub prihajalo iz ustanove Oražnovih bratskih radodarnih rok. Saj je tedanji dekan medicinske fakultete ljubljanske univerze ob Oražnovem odprtem robu dal zctgoto-vilo: *Mi vsi, dijaštvo in profesorji, ki smo ena bratovska skupnost, zvezana po skupnem delu in stremljenju. Čutimo danes novo moč v najtežjih naših bojih in naporih. Silo te moči čutimo tem boij, ker je prišel ta tvoj velikodušni dar v prid našim ubožnim medicincem iz tvojih rok, plemeniti Jugosloven, in rok tvojih, ki si bil Jugosloven v besedi in dejanju... V naši mladini boš imel lep, vreden, kipeč spominek! Lahko naj ti bo naši zemlji, prijatelj! Delo prevzamemo mi, ti pa v miru počivaj!!« Delo prevzamemo mi! Delo v zmis-lu načel brata dr. Oražma, delo v smeri njegovega jugoslovanskega mišljenja, delo v duhu njegovega sokoiskega prepričanja in njegovega jeklenega, Čistega, neomajnega značaja! In ne vprašajmo se ob četrti obletnici smrti našega prvega staroste samo, kdo dela, vprašajmo se rajši, kako dela; vprašajmo se, je Ii delo vsakega posameznika v čast in poveliČanje spomina brata Oražna, je Ii vsako dejanje cvetje na njegov grob. ali pa je morda oskrunjen je te svete gomile — ali je morda dokaz, da nismo vredni, da nrrm je slovenska mati rodila jugoslovanskega Sokola brata dr. Ivana Oražma! Roko na srce! Kje je lep, vreden, kipeč spomenik? V vrstah onih, ki polagajo tri prste na sokolski prapor! — »Ljubljanski Sokol« naznanja, da proslavi 751etnieo prezidenta dr. Tomaža Masarvka v soboto dne 14. t. m. ob 8. uri zveöer v društveni telovadnici: sMasaryk kot Sokol«, predava« br. dr. Ivan Lah: ostali spored svečanosti naznani se v teku prihodnjih dni. V soboto dne 21. t. m. pa predava naš prvak brat Leon Štukelj o svojem potovanju na Finsko. Zdravo! — Odbor. Sedemdesetletnica zaslužnega Dnu M. marca bo praznoval vpokojeni ravnatelj meščanske Sole Josip Bczla-. svojo sedemdesetletnico. Dasi je služboval polnih osem!nSiir!deset let, ;e vendarle še vedno čil in zdrav kakor malokdo. Tekom polsto-letja svojega uspešnega delovanja je Izobrazil mater! Sloveniji na tisoče učencev. Nekaterim od teh sive že lasje, mnogo jih že pokriva ruša, oa sam pa je še izredno trden. Zato mu kličemo njegovi hvaležni učenci: »Ostani nam zdrav še dolgo vrsto let!« O njegovem uspešnem in velekoristnem delovanju na polju vzgoje naj nam pričajo sledeče vrstice. Rodil se je v Ljubljani, kjer se je šolal in napravii rna;uro ,na realki. Nato je eno leto obiskoval tehnično visoko šolo v Gradcu. Ker pa mu pomanjkanje sredstev ni pustilo, da bi dovršil študije, je vstopil nato v enoletni učiteljski tečaj v Celovcu. Kmalu je postal mesčanskošolski učitelj v Krškem, kjer Je z velikim uspehom poučeval devetnajst let. Od leta 1899 pa do 1924 je služboval v Ljubljani In sicer zadnja štiri leta kot ravnatelj na II. deški meščanski Šoli. Od leta 1S89 do leta 1895 je opravljal posel okrajnega šolskega nadzornika v litijskem okraju. Njegovo literarno delovanje se ie pričelo v Krškem, ko se je leta 1886. ustanovilo Pedagoško društvo. Usposobljen kot meščanski učicelj za III. skupino se je lotil posebno te stroke. Slovensko tehniško slovstvo je bilo tedaj še v povojih in manjkalo je strokovnih znanstvenih izrazov. Zato jih je pričel zbirat! pri obrtnikih. Toda razen tesarjev so skoraj vsi rokodelci rabili le popačenke iz nemščine. Treba se jih je bilo izposoditi iz hrvaščine in ČeŠčine, kopico pristnih narodnih izrazov pa je porabil prof. Pleteršnik za svoj slovar. Leta 1S85 ie izdal »Pouk o črtežih« L del, leta 1887 pa II. del. V pedagoških letnikih najdemo še sledeče njegove razprave: »O šolskih stavbah* in »Navod za risanje strojev« (1SS8.) *Navod k početnemu risanju m oblikoslovju« (L 1891.) »Kotomer-stvo-r (izvirua razprava, ki je izšla tudi v dunajskem listu ^Zeitschrift für Zeichen-und Kunstunterrichta pod naslovom »Eine neue Winkel- und Bogenteilung*.) V IV. pedagoškem letniku se nahajata članka »Vpliv narave In hrane na človeško zdravje po zdravniških virih« ter »Sitüaciiski črteži in risanje zemljevidov (1896). Leta 1899 je izšla knjiga »Stavbeni črteži s proračuni*. V sedmem. Ped. let. je objavil življenjepise odličnih srbskih in hrvatskih Pedagogov. — Opisani so Filipovic, Modec, Hadžič, Vola-rič, Novotny, Stojanovič, Tru^helka, Haj-dlnjak, Klaič, Hochman, Dositej ObradoviČ, Jankovič in Natoševlč. Leta 1897 je v Blaz-nikovi zalogi izšlo ^Geometrijsko oblikoslovje za meščanske vole« (sestavljeno po nemški dr. Močnikov: knjigi). V koledarju aUuibe av, AtatoKja km JIM, m ***** njegov spis rKako naj zidamo domaes po-slopja-r v LftbTfaTTskern Zvonu (VIL Tetnffc) pa spis Najnovejši rimski grobovi nu Krškem polju, v Vin. letniku pa »Crtež r.m-skega mesta Neovidunum na Krškem polju«. Leta 1918. je založila zvezna tiskarna bro-šurico =Zbirka rudarskih in fužmarskih Iz-razov^ ki jih je pisatelj nabral med našimi rudarji, večinoma pa }Ih je vzel iz češkega montan ističnega slovarja, k »j ti v tej «trokl prvačijo Cehi vsem ostaftm Slovanom. P« odhodu šolskega nadzorafka Ft. Gaberstcs! je bil leta 1895. izvoljen za predsednika Pedagoškega društva, leta 1911. pa g* jc občni zbor zaradi zaslug Imenoval za svojeg* častnega Člana, Sedaj živi vpokojen v Rožni dolini ia ielvnwi mu še mnogo, mnogo srečnih let! P. K, Gospodarstvo. Narodna banka. W3£ . ■"■ "#>; Včeraj se je vršila peta redna sfcup» Schia Narodne banke, na kateri so poeti i ni referenti poročali o njenem poslovanju sploh, o fcretanju vrednosti dinarja, o stali* šču Narodne banke glede obrestne mere, o lanski letini, o denarnem trgu in kreditih, o prisilni poravnavi ter o poslovanju banke tekom lanskega le trn. Iz teh referatov po« snemamo glavne podatke, ki morajo za ni« mati vse gospodarske kroge, saj jc Narod* na banka ne le centralni denarni zavod, ne« go tudi glavni organizem narodnega goinop darstva. Kapital je znašal L 1923 — 22,148.000 Din, 31. decembra 1924 je bilo izdelanih novčae nie za 8.024.398.845 Din (dinarskih novčanic prejšnje emisije 2.158,628J525. dinarsko« kronskih 1.537.959.200, stalnih dinarskih 4.327,811.120). proti 7.002,975.200 Din leta 1923. Od teh novčanic jc bilo v tresorih in blagajnah bančne centrale in njenih po» družnic neizdanih za 2.021,320.170, v izpitu canih delih od novčanic v bančnem novca« nem odedlku 1,574 910 {n v obtoku 6.001 mi* lijonov 503.765 (1. 1923 je bilo v obtoku za 5.790,240.920 Din novčanic). Kovinska pod« laga je znašala 474,351.472.45 Din (L 1923 pa 437.342.023.24 Din). Pri bančni centrali in njenih podružnicah je bilo odobrenih dne 31. decembra 1924 rednih kreditov 1.103,197.000; Din (za Ljubljano 88.357.500, za Maribor 41.666.000 Din). Stanje žxro»ra-čunov je znašalo 31. decembra 1924 — 306 milijonov 962.413.14 Din (1- 1923 — 198 mi# lijonov 882.091.81 Din). Pri podružnici ▼ Ljubljani je izraženo to stanje v 30,587.496 Din 27 parah, v Mariboru pa 8,689.498 Din 35 parah. Poslovanje z inozemstvom na ra» čun države je znašalo v L 1924 skupno 12.215.459.148 Din (1. 1923 pa 7.976_540.233 dniarjev). Stanje depoja v tuji valuti pri zunanjih bančnih korespondentih je znašalo 31. deembra 1924 — 379.904.744.32 Din (le. ta 1923. pa 348,067.410.02 Din). Državni dolgovi Narodne banke so znašali po vseh računih 4.520,685.753.20 Din (!. 1923 pa 4.524,360.804.21 Din). Državni depoji so znašati po računih stalne razme* menjave 257.234.691.20. po računu zaČ. raz« menjave pa 110,728.121.24 Din. Bančne ne« premičnine so predstavljale 31. decembra l. 1924 vrednost 47338.722.09 Din. Stanje rezervnega fonda je znašalo tega dne 5 mi« lijonov 310.794.50 (z odbitkom izgube na tečaju njegovih vrednostih papirjev v zne« sku 147.358.72 Din. ostane 5,832.821.51 Din). Vrednost rezervnega fonda je znašala 5 mi* lijonov 031.097 Din. Aktiva in pasiva «o znašala 31. decembra 1924 — 6.999,045.573 Din 6 par (I- *923 — 6.612,592348.05 Din). Kritje bančnega dolga je znašalo 7.142 mi* lijonov 627.687.05 Din 0- 1923 pa 6.734 mi« lijonov 994.212.83 Din). Skupni dohodki so znašali v letu 1924 — 97,486.674.19 Din, iz* datki pa 30,423.719.68 Din. Amortizacije so znašale 1,474.139.97, izdatki z vsemi odbitki pa 39,015.589.09 Din. Če odštejemo od skupnih dohodkov v znesku 97,486.074.19 Din stroške, amortiza« cije ?n dvomljiv.- terjatve, ki znašajo 39 mi* lijonov 15.598/ 3 Din, ostane čistega dobič« k a za. delničarje (če se odštejejo nagrade guvernerju, nadzornemu odboru in uradni* štvu ter 60 % za državo, torej skupno 36 milijonov 485.957.10 Din) čistega 21,985.128 dinarjev. Leta 1923. je znašal čisti dobiček 26.558.185.60 Din. Od vsote, ki odpade na udeležbo države in znaša 32,977.692 Din. je porabljeno za amortizacijo in izdelavo nov« čanic za dtžavo 11,129.245.30 Din, ostanek v znesku 21.848.446.70 Din je pa porabljen dne 31. decembra 1924 za odplačilo držav« nega dolga Narodni banki za odkup kron« skih novčanic. Tarifni odbor. Skoro neverjetno se sliši poročilo, da obstoja pri generalni direkciji žebznic v Beogradu poseben tarifni odbor, ki do danes še niti enkrat ni sklepal o Železniških tarifah! Ni sklepal o tarifah, dasi obstoja že pet let! Visoka železniška birokracija je očitno izbegavala dodir s praktičnimi ljudmi ter predpisuje po mili volj! železniške tarife brez ozira na njihovo praktično rentabilnost. In vendar je delovanje tega tarifnega odbora zelo, zelo nujno! Na naših železnicah tudi lajik! vsak dan vidijo pogreške in škode, ki nastajajo državi, ker se tarife slabo postavljajo. Od dobrih tarifnih postavk zavisi v prvi vrsti obrat in promet ter s tem glavni dohodek železnic. Med denarni tretjega, drugega fn prvega razreda zijajo naravnost nezaslišane raz'ike, ki sk'dijo prometu ia obratu kot takemu! Danes so vozovi tn odd»!k! drugega raz; e-da popolnoma prazni, ker nikomur ne prihaja na um, da bi plačeval sto in dvesto odstotne pov:ške zi nekoliko udobnejšo vožnjo v drugem razredu ali celo v prvem v kateri-t bi se pa r*jnes!iv> vozil, če bi te razlik s *e dosegi'«; takih povsem brez-misclnih odstavkov. Kdo trni škoda od take tarifna politike? Očitni država in državne žeteT-v.ce, katerim cdpadeio znatni dohodki občinstva, ki bi se *teer pri zmernejših cenah vozilo v dru&em alt prvem razredu in ki sedaj uporablja cenijSi, itl-ceneiši tretji razred. Rnake primere b! lahko navedÜ tudi iz drugih področij železniškega prometa. Koliko so že tarnali naši privredai krogi nad zloglasnimi tovornimi tarifi, ki niso vselej organično sestavljeni »er v korist dohodkov države in državnih ^elčsnlc • v ^ «.*kV rV * Znižanje cen marsikdaj poveča otatr: in promet :n to bi se zanesli!\ro doysnl» tod: pri naSih železnicah. Glavno ;e. da 99 promet poveča, da se zviša?o dohodki! V Beozradu reorsan!z!ra/0 naše Jxruv-se ttüasce. Dobro! Finančni minfester stfle* za novimi dokcaTci ter poizkuša agodW to-* spodarstvu s primernimi carinskimi m davčnimi postavkam!. Naj se v prvi vrati obrne na tarifni odbor, naj naloži naal generalni železniški direkciji, da r*» petih letih tariinl odbor, da snmo^talno m po strokovnih ter statistična vidikih fcw podatkih predlaga \*sako*crdtno najbolj ru-cijonaiuo in doblckanosiio t.oriv:io poU?3c voz. Da se pospeša pri izvozu svsžert mesa in mesnih izdelkov sluibene manipulacije na obmejrJh postajali, bodo držav«? veterinarji v bodoče pregledoval! !n potrjevali samo dokumente teh po>il^evt do-čim pošiljatev samih ne bodo pregledovali. Potrdila o Izvoru in zdravsrvenost! •nora'« jo biti tudi sicer v redu, ker jih Szdaia.i* državni veternarii ali veier&arii rri lzro£> nfških klavnicah. —Z Železniški ntateriinl « ftemäSe« Prometno ministrstvo je dobdio iz Nemčija na račun reparacij mnogo vagonov raznega železniškega materifala, tračnic fn drn-gih progovnih potrebščin. Ta materija! do* be proge v Slavoniji in Vojvodini. —g Tržno poročilo. Produkcija Jajc ft. obilna in blaga je na trgu mnogo. Isti položaj je tudi na inozemskih tržiščih, ki so preobložena s svežimi jajci Radi slabeči izvoza so padle cene v državi na 0.75 Dra. Avstrija plačuje sveža jajca po 1500—1600 aK, konservirana v apnu in ieda lOOO— IlOO. Na Angleškem je situacij* čvrst»> vendar pa nam še ne konvenira. Romtmt/ ja ne Izvaža jajec, ker je izvozna carrn« zelo visoka. Iz Bolgarije izvor, ni vcBl ker je izvozna carina previsoka. V kratkem namerava država znižati izvozno carino, na kar se tudi izvoz jajec poveča^ Perutnine je ostalo v državi muogo. Z njene in notirajo v Zaign modra gab* ca 7.50—S.50, žveplo: iioriteta 3.75—3 dvojnorafinfranf 3.25—3.50, ventilator 3.S* —3.40, natrijev tiosulfat 7, alaum 6. hiper-mangan 30, sulykol v zavojčkih po 35 gr 6.75, po 50 gr 11, po 500 gr 80 Di«. —g Mednarodni vzorčiti semeni ia In* ionljalne produkte se bo vrši! v Lausani oft 27. junija do 12. nili.ta t. L Prijav je uos'ej zek> veliko. Posebno mimenita *o ude« ležba Francije. Vršila se boJo rndr -^^v.t-vaaja o koloniialnili vpraSii.ui:. —C Dražba konjskega gnoja te bo šila dne 21. marca ti. pri iiitendaircuri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pis^r* rrl trgovske In obrtniške zbornice 7 Liublfa-ni interesentom na vpogled. —C Prodala prekajenega mesa. Ceuft tralna mlekarna drž. imanja »Beljec v Bc» lern Monastiru -ima naprodaj 20 centov pre« kajenega mesa od mladih svfcjj. P.ovprečeši cena 30 Din za kg. —g Žetev kave v BrazitUf. Vlačil v. San Paulo pjroča, &2 doseže žetev Usvti 6 do 7 milijonov vreč. Trajajoča an>* jo napravila kavkiim piantaiam veliko ikoeta« —g Nemška zunanja trgovhta. Nem« Ška trgovska bilanca za jannvar izkugujO izredno visoko pasivnesi 674 milijonov državnih mark. Uvoz je napram prejšnjem« mesecu narastel za 03 milijonov, Jzvos pt* je pade! za 43 milijonov. —g Radnička zaščita, socifrtoopotitiču* revija. Pod tem naslovom izdaja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu svoj službeni glasnik, v katerem pricbeuieŠO naši socljalni delavci in strokovniaki razprave o socijalnem vprašanju v vsej svofi moderni kompliciranosti. V prvi. dvojni številki letošnjega letnika najdemo sledečo članke: Haberle, VIL godište Radničke z*-* Ščite, Hahn, Pucka kupa lista i radničko osi^ garanje, Grčevič, Pitanje obaveza osiav.ra-nja druženih radnika i akordanata, Adžiju* Besposlica i oslguranje protiv beseoslice, Henc\ rienovnik. Nato slede beležke, prt* g1 "d knjig ter službena izvestla Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Rer/ija naroča v Zagrebu, Preradovičeva ulica 4* Želeti bi bilo, da pri njej sodelujejo tucH slovenski socijalni delavci! —g Dobave. Direkcija driavüiii seiez-uic v Ljubljani sprejema do 20. miren iU ponudbe glede dobave raznih kirurgičnlti instrumentov ta ob\*eznega maierijala. Vršili se bosta naslednji ofertalni Mcrtuc?.»: Dne 2. aprila ti. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave kartona. —■* Dne 3. aprila t!, pr! opravi državni« mono* polov v Beogradu glede dobave žebljev. -« Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni uredniki t mmšJŠM g, ^ S 4f\ »EOVEXSKf tfAFOD«' marca t**,. StFV. ÖÖ V Strašen zločin fe izvršil m kdo, kjer je umoril na stotine živili bitlf. Zasledovalo se ga je tl^ab ?as&. Sedaj se je pa pcarrello ga najti ffn sicer na Poljanski eeatl 12 v Iju&Jan! po* naslovom .KOKCESUONUtAKI ZAVOD ZA UNIČEVANJE ŠČURKOV. PODGAN M MISIV 155T [i rili/l 71a ^ Zapustil nas je nenadoma in se preselil v večnost ni na}* boljSi soprog, oče, stari oče, brat, stric, Ust in svak« gospod Dominik Lušin - posestnik m trgovec z lesom. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 10. t. m. ob pol 2. popoldne 12 hiše smrti, Stara pot št. 3 (LeontSče) do mestne meje, odkoder se truplo odpelje v rojstni kraj Sodražico. Pogreb v Sodražici se vrsi v sredo, dne 11. t m. ob 10- dopoldne na lamošnje župno pokopališče, DcJi mu ohranjen blag spomin. L>otelj«»a»ScdraIi«a, dne 8. marca 1925 ŽaZufočl ostali. Pomladanski V PRAGI 22. %&* marca 1925. &\zgd hi hrdtisb'ryM izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavijalcev. NajtfgodneJSa pr lika za nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov. 50% zntfstnm vofnla « CaftcoslovalkL Srazplatatt vizum zrn potne liste» Fofö-aJa in legj&nacsk dßiela v Liubijani: »a. Brege. Atoma Company Kongresni trg 3. U i ------- Objava. prodaja gvozöene rute iz rudnika n £jubiju drzavnog Na osnovo članova 86. do 98. Zakona o DrŽavnom Ra-«anuOTodstrvB, a prema re&eniu Gospodina Ministra Šuma i Rudnika od 21. februarja 1925. gcd. RBr. 1535. održa akademikom, ki so se ob odprtem grobu tako gentjivo poslov lt od našega nepozabnega pokojnika. Žalujoča rodbina lag« DorseheL 715 OTVORITEV NOVE OBRTI! ^3$t mi je cenj. občinstvu vljudno naznanit« da »en ftvcrtt v LJubljani, Kolodvorska ul< 26 moderno delavnica za Sfampilj^e dolgoletna sVusn:a in praksa v tel «t'okl v zvezi z nai- ovel&m ma*erijatom mi o»nc^očata da postrežem slav. ibčlnatvu s lolidnlni in točnim dc!orn po zmernih crn«h Priporočam ac is cenjena naročila kar ns-bolje n beljeiim z odličri m snoši^vanjem Teodor Dsbli x ■ ■ ■ --■ ■ ■ DDPBBBBBDDEB wjaaaouoaoüüa ro^miniEP • Tekstilna industrija li€o prvovrstnega resnega es ZASTOPNIKA = Samo zaupni, debro vpeljani ter dobro poznavajoči gospodje naj se javijo. Izčrpne ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja obstoječih zastopstev ter referancami pod ,,S1ovenija 3125" na Kienreich, Graz, Sackstrasse 6. m ry m tt ff m I M h CT miii.iio O n h n \\ ;r i h h h n k ,i »i n n im< h w , -v L Dr. Avgust Mnnda Marici Arselinova poročeaa V Ljubljani, 8. marca 1925 __ Cez 50 let se uporabita z najbo?i«*r« !! usnebom 135T * '> Piccolijewa lelodčna tinktura \\ katers krepčs želodec, pos- ; j pcSnje stast in odprtje te- j lesa. Naročila sprelema lekarna dr.G-Pccoli Ljubljana, Dunalska cesta. Obnovite naročnino! Fina Šivilja za damske obleke gre šivat na dom; dnevno 30 dinarjev. — Pon«. Ibe na upravo »Slov. Ni rodi« pod »Fina šivija/711«. Bencin-motor rstabilnO 10 HP. v drv hrem stanju — ooceni prodam. {•»rodam. — Jakü. Po. janska cesta 13. 704 Sobo, opremljeno, snaftio, a posebnirn vbodom iš£e boljši, mirni gospod. — Ponudbe pod »Snažna aoba/706« na upravo »SL N'aroda*. Mannfakttirist ali manu'akturistinja — samo prvovrstno moč — se takoj sprejme. — Pismene ponvdhe naj se osebno predlože. — Na# slov pove uprava »Slov. Naroda«. 707 Kdo bi porodil na klena rsko obrt 5000 do 75.000 Din proti po« polni varnosti. — .Sprej« me ae tudi družabnik. — I*«in»;tlbe noti * »tjC$G pn» lo7nost/713* na upravo »Slov. Naroda« Oglarjev spretnib, popolnoma iz* vtžbanih in zanesljivih, se išče večja pirtiji za takoj v stano delo. Ev. frs odda ;53nesljive*nu akoTtJant-a, ki je zmožen po!o5iti primerno kavei«> jo. kuhanje oglja v vt\u ki množini. — Vprišeti pri Ivan Šiška, tova«-pir, LiuLI:&na, Metelko-a ti. St 4. 703 Zaboji, dobro ohranjeni, nnnro* daj. — Iv. Bon a i, 5eicn« l>urg*ova ulica 5 "13 Strojno pletenje Pred Škofijo l/I — prc# vzema v delo vsakovrat* ne' nogavice, kakor tudi podpletanje — Cene so« fidne. 25, L Fakture inkasira, opomine izvršuje in ter« jatve vnovčuje s cedira« njem — Gospodarska pi* nama. družba t o. z. v • Ljubljani, Wolfova tilica št. 1. IL nadstr. 37 L. Za malo maturo i pripravlja dijake par pro« reaorjev proti nizkemu honorarju. — Prijave na upravo »Slov. Naroda« pod Vestno«uspcsno 6S5. Kuharica. Lr^dniška menza 10—12 oseb potrebuje dobro iz« ♦iritno samostojno kuhaa rieb. — Ponndbe in po# i*oje je nasloviti na npr?« vo »Slov. Naroda« pod »Kuharica. 700«. Hiša z vrtom In vinogradom »e prr?da. Zelo pripravna za kake« ga umirovljenega urad« nika in obrtnika. Ceno in naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 672 Ravnokar so došle vrtnice \r, svetovno/nanc dreves« niče »Teschcnclorff« in se-dobe vsak dan po najniz* jih cenah pri gosp. Ivan Brecelniku. Velika Čolnarska ulica 21, Ljubi i a« na. 584 Darujmo za sokolski Tabor! Budimpeštanski mednarodni velese'em, od ta. alm 27. aprila 1925 ki ga je aranžirala Trgovsko obrtniika komora v Budimpešti. Olajšave pri voznih kartoh In potnih listih. 159 T S pojasnili služi: Beograd i Dr. Grza Szil*evi, Sfrahiniča bana — Split i Ured za vozne karte. — 8 ko p tja s Chambre de Commeice et d, In^d^trle. — Cottfrilnl uradi Budapest, V., S7emere u. 6. Gospodje, ki se brigajs za svojo eleganco, zahtevajo za iepe pomladanske dni samo Trgovci j ne pozabite jih naročiti čim prej, da zadovoljite svoje odjemalce. Prodaja na veliko: 705 ZAGREB, JELAČIČEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. Zahvala. V ruf: ttski bolesti vsled nenadne izgube naše srčno!tub!jene soproge in mamice Katinke Dolničar smo prejeli mnogo izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost Za to tolažbo izrekamo našo iskreno globoko zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini si. petrske župnije, velikemu županu g. dr. V. Baltiču, ravnatelju drž. železnic g. dr. J. Borku, gg. predstojnikom :n uradnikom direkcije, gg. postajenačelniku višjemu nadzorniku A. Ludviku, podnačelniku nadzorniku Fr. Potočniku, uradništvu postaje ter ostalemu osobja. Zahvaljujemo se tudi za mnogoštevilno udeležbo gg. akademikom tuknisnie visoke šole. Zvezi gostilničarjev in kavarnarjev za Slovenijo, Organizaciji natakarjev, St. Petrski moški in ženski podruž. Ciril in Metodove družbe. Pevskemu društvu .Slavec", vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem ostalim, ki so jo spremiti v tako častnem in obilnem Številu .na njeni zadnji poti. ▼ aVJaallaat, dne 9. marca 1925. 716 Matija DolaSčar in otroci.