88. triev. umm piačana t gotouitii. Celje, sobofa 6. atftjus^a ?$27. Leto IX. „ tore*, ««f*«11 lB soboto" Stane mesečno Dini 7"- za inozcmstvo Dir. 20-. PoMm'cw« ile»-lika 8 Din. Račun poStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniitvo in upraviižlvc i CeJje Strossmayeijeva ulicu pritličje. Rokopisi se ne vraCajo. Qglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Kataster in Korosci. Pod naslwom »Narodui kataster« je objavil zadnji nam dosli »Xoroski Slovenec« krepeik članek, k* se s svo- jjm koncem obrača proti stahšču »CilUer Zei.tiurg«, katera na znano hi»- navsfci naiin pise -o raijiu, v katertm se baje nahajajo korožki Slavenci. Na pol zatrte in strte koroške Slovence blagruije, ceš, sedaj jim je nemštvo da- lo popolno svobodo, da se morejo odlo- citi za solo po mill volji. te.r želi še Nemcem v Juigoslaviji vseh toh do- brot. dasi imAJo ti vsega vec kakor bi m>ogli kedaj dobiti Slovene! v Avstriji. >Citati iz posameznih slovenskin in nemskiiih lis/tov« — pravi »Koroski Slovene« — pač prinaišajo prav raz- li.cno sodbo o predlogu koroških nem- yjcih strarnk. Bistvo vsej kulturni avtonomdji pa tvori. narodni kataster, ki ,ga tudi upravičeno slovenski lis-ti, ki boroske razmere poznajio, odklan.jajo. Ker se k rajzimotrivainju predlo- ga še povrnemio, naj bo zaen.krat go- vor samo o narodnem katastru, t. j. podlagi vsej kultur.nl avtoiiomiij>i. Ko- roski Si'ovenci se po imenovanem ¦predlogju laihko vpisavajo oziroma cr- tajo iz ka'tastra, kakor bo pač bolj ustrezalo njihovomu mater ijebiemu položa.iu illi trenutnemu raxpolozenju. Zaikonato bi s tern bila dama colo niož- nast, da se 'tudi pravi Nemci vpišejo v ta kataster, ker pač ni n-obene druge zaliteve nego volja vsakega posamwz- nika. Da pa se bo'ta svabodua volja pesameznika tekoin časa često menjala. pod pri'tiskom življeiiiskih okolšera, ni iiionda nobenega d.voma. Tukaj imamo slucaj, da se hooe dati raeznačaijn osti zakonita padfaffa,. Zakon naj toroj v »deinokrati't'iii« republibi naiva.ja dr- zavljana k brezznačajnosti in nemo- rali Vsekakor snio tircli koroški WLo- venci na staliSSu svobodne volje vsa- kca posamezniika, se prav posebno - danaisnjeni demokr;itičnem času, česav pač o na.ših nemskili sodeželanih ne nioremo trdili, ker nam oni očitajo našo narodno zavednost z veleizdajo. Značilen primer je do,ffodek ob za svojo pripad:nost k slaven,skeimu naTcdu ne mogli jasn.eje izpric-ali kakor s tem, da ueijo svojo ilruižino od vsega početka v sloven- sikem jeziku (bate ali nehote je po- vsem postraiiisika stvar). dej^stvo samo govori jasno dovolji, tako da &a bodo morali u>ptšte\\iti tudi oni. ki dan es s taiko vnemo kažejo na edino zveliičav- ni predlog nemških €tratnk. Ce pa ?o se enkrat slovenski starsi oziroma ce- te drnžino odločUe, da bocejio pripa- dati slovonskemu narod,u„ potem j© tudi edino znaeajno, da jih država v tej odločitvi šeili. Tukaj torej naj za- kon napravi red in ustavi niemoralno kolebanje iz enega tabora v drugoga. Vvsi Slovcnci, ki govore v druiini slaveiiiski jezik oziroma kojih otroci ob vstopu v šolo govore slovemsko, pri- padajo slovenskemu narodu. Ni treba torej nobenega nasilja, ampak spoatn- je naj se volja. starše^, ki so pač irnel.i svobodno voljo učiti odnosi^o vzigajati svojo deco v slovenskem ali nomiskem jeziku. Ce so se pa odločiK za prvega, polem so vsi plebisciitii in kalastri od- več, ker ne dajcjo praivega vpogl-eda v dejansko sia.nje. Men da tudi »Cillier Ze.itun:g« 11.0- clo, da bi sc Slovonci ali Hrvati in Srbi priste^-ali nemški mia,Tijšin.i v Ju- goslafviji, ampak hoco cuvati pristno rierrifsko pasast; potem je tindi za njo naše slališeo spre.mljivo. Ona naj nas podpira in n,e mapada, öes, da hocemo izvajati nasilje. Le na tej podlagi se bodo mogli tudi jugosloveniski Nemci okoristiti ob predlogu nemskib slrank v koroškem dežemem zboru. Naj >Gil- Lier Zeitung« neha biti glasilo koro- skih Nem.cev„ naj se postavi ua sta- lišče, da naj se manjšinsko vprašanje rešuje po željaih manišine, kakor se glasi sklep vseh, tudi neniskih manj- šiti v Ženevi, potem bo tudi voliko laž- je ii.n z boljžim uspehoni zagovarjala želje in zahtev« svoje manjsine.« Politika« p DELO FINANČNEGA 0DB0- RA. V c'otrtok popoldne se je seslal plenum finaničiiiega odbora, da raz- pravilja 0 «ledeeih vladnih predlogih: l.o nagradali za sodnijske eksekutor- je pri n.ovosadskem okrožnem sodi- »eu-; 2. 0 Sipopohiiitvi Pravilnika 0 po- sebnilh dcda.lkih in 3. 0 uredbi gledc ustroj'jftva zaeasnega gaspodarskega siveta pri ininistrstvu trgouine in in- dustrije. Za sejo je vladal ogromen interes. Navzoc pa ni bil niti eilen mi- nister, kar je vzbudil'o taikoi veliko ne- razpoloženje cdbora.. Soja se je price- la v očividno razdiazenä in vladi so- vražni a'tmosferi, Predsednik Rado- mjic protewtira proti postopanju mi- n.istrov, ki ne respektiirajo finaucnega odbora ter dokazu-jejo obžalovanja vredno pomaiiijkanje parla-meiitarnega taikta. Nato se jp dir. Radonji'c ostro spravil nad predsednika vlade. — Pr- vi se je o;g!a.sil k besedi posl, Sveiozar Pribicevic, katerega govor je napravi] globok vtiw. Pribi^eeviic sanatra, da tre- ba vladme predloige adstaviti z dnev- nega reda. To vse so nialeinkoisti na- pram težkem.u prol^leinai vedno Inijse gospodarske krize, ki se grozece ]>o- javi'ja tea* letas še pofflablja radi slabe let ine. Predsednik vlade naj pride in razvije gospod-arski progra.m svoje vlade. Do sedaj ni nie >storje.no, mnogo je zammjenega. Vlada se ne briga za gospodarsko krizo, ministri morajo potovati1 na avgitaciijo. Delo v vseh re- sortih poeiva, nikdo se nq briga za dr- žavo, ministrom so pri sircu le njihovi. mandati. Škamdal je, kar se dailies go- dii. Ministri so pozabili na svoje dolž- noisti in s strahovito zlorabo državne- ga aparata vršijo pritusk na volilee v koris't svojih kandidatiur. Dogajajo se nečuveni škandali. Miiiiister pravde Sustjotic je podal v Kra.guijevcu nara.v- naxt blazne izjave. Rekel je, da so ra- dikai'i glasavaü za vklovdamsko n..öfa- vo, da z-tiiffotovij.o premoč sa'bskojja ple- meiui. Mrnistl-.ski predlsedniik in oslali člani kabineta svojega kolego niso niti desavuirali, niti g.a njaftiiali iz1 vJade. — Končno stavlja Pribicevio. sledeči prcdlag: »Firiancin odbor odstaivlja z dnevnega reda raizpravo 0 predloženih uredibah in s pozi^om na cl. 314 sin. zakona daje na dnevni red razpravo 0 težki gospodarski krizi, v državi ter po- ziva predsednika kraljevske vlade. da pred fiTiancndm odborom obrazloži mere, ki jih je krafjevska vlada storila in ki jih bo še ta'koj storila. da se od- pravijo katastrofa.lne pasledice te kri- ze za poljedelistvo in vse ostalo gospo- darstvo.« - p GOOLIDGE NE BO KANDIDI- RAL? Predsednik Severoameriških Združoniih držaiv Goolidge je podal ob Rajko Yrecer: ])rugo pisino iz RogaSke Slatine. (.& onec.) 6. Royaska Slatim. V seriji izhaja list »Rogaska Slatina«, ki ga izdaja ravnateljstvo kopalisca, kar je vse hvale vrodno. List prinaša imenik go- stov, ki izhaja že 4. leto ter je letos iz- »lo že šest števirk. Zadnja številka, da- tiratia z dne 23. julija t. 1. obsega imonik gostov od' 3. do vštevši 8. juli- Jil in. je brio do tega dine 1749 gostov. ZöJeti bi bilo, da izhaja list pogosteje, ;.1 w to ni mogoco, pa na način takoga interval da je diferenca med za- fcljuokom izdajo, to je od 8. julija do i*idavlista, to je dan 23. julija malo manjsa. Gostje vendar ne morejo imeti po tako dolgem roku, to je celih 14 dm., nikaksnega intoresa, ko pa je žc dosti tiijcev v tej dobi odisfo in ne mo- rejo dobiti steviLke, ki jih interesira vec v roke. List, ki ima sanno imena, poklic in bivališče gostov, se uni zdi prav suhoparen; naj bi weboval tu'H kratke vesti, tičoče se kopališča za do- bo od ene do druge števiJke. Zanimiva bi bila tudi rubrika glede narodnosti ini veroizpovedi, ker so baje pravi Ži- di prav redko posej.ani. One 31. julija t. 1. je izšed zadnji »Imonik goslov«, dosli'h od 8.—16. ju- lija 1. 1., ki vsebuje 395 gostov, med njimi 25 Slovencev ali 6.3%. Citat sem mied gosti inie Krautsdorfer Gottfried s soprogo, uradnik, ki sta došla iz -Berlhia due 9. julija t. 1. ter bi me kot delnicarja Učit. doma zanimalo vedeti. ako je ta gost zaznal za Učit. dom v c^i*a^1 ^latini iai se tu-cli pravočasno oglasil., da lahko neinoteno stanuje v Ucit. doxnn, ko pa se je za pisca teh vrst, ki se j« še precej zgodaj javil napram Berlmčanom, kreirala morda zava'acevalna metoda. 7. Bubikopf. Ako bi se jaz še ke- daj rodil. hocom postati brivec. Za brivce je nastopila zlata doba in ta obrt ni nikdar tako cvetela kakor dan- danes. Ze y malih krajih, kakor v Sak- soniji, Celjfii itd. je v velikern. raznui- hu, kaj neki šele v Rogaški Slatini. Niti fotograf ni tako iskatn nego g. Holy v Zagrebškem domu, kjer je slu- čajno tudi moja strelia. Seveda je za mosko brivnico manj interesa. Tam- kaj pride jo resno v poStoy le blaziran- ci, ki ima'jo na vratih le še nataknjene globuse. Kako skrbne so te glave, ka- ko umetno so opredefjeni ostamki nek- dan jeiga buijneiga la»sovja po severni | rPoluti — je v resnici neverjetno. Večje | zivl.je.nje pa je vsekakor v damskem j sal onu. Vse je bubikopf od prveiga do j sedemdesetega leta. A ta fornmcija ra- ; bi nujno veekrat na. dan temeljite pre- obraizbe. Tu gre za dolge in kratkt va- love — kakor pri Racliju — za trajne kodre, v raznih barvali seveda, kar je seveda zelo kocljiva in delikatna toč- ka. Kar pa je še hifjše in opreznejše delo, polno potrpežljivasti, je barva- nje nisten. In rad bi poznal tistega ka,- vaiirja, ki se na takse.ii poi'jub kaj da. In tako sem opazoival v JSvicariji neko inladostno dokle, ki ni kakor ni imeJa povoda, dovoJiti si izven hydroterapije tudi to vrsto procedure. Uzivanje po- poldanske kave bi že bil zase pcdlistek. Revica se mi je v resfnici smilila, vsak požirek je bil taj'instven, vsak grižljaj akrobfitic.no izveden, obče bi lahko tr- dil d,a je ta vrsta »male južine« je- diifna dramatika. Polne miraike so vse te — Mimike. Vi brivski moj,stri pa ne imejtte samo sivoje podružnice v ko- palisciii, nego tudi v planinskih ko- čah.; kajti uverjen sem — kolikor po- Knam domače razmere — bi se tudi Bubikopf-procedura v Hausenl}ichler- jevi koči na Mrzlici, sedaj, ko je se- 1 zija v polnican cvetju, izl)oriio oilmesla. priliki ¦četrte obletni.ee izvolitve za predsednika izjavo, da pri novih vo- frtvah leta 1928. me namerava več kaiir- didiirati za predsedniisko mesto. Coo- lidgeov sklep .se smatra kot popolaa zmaga farmerjev ameriskega zapada, ki pripadajo republikanski straiiki. Že dalje časa so zahtevali, naj rtpu- blikatnwka stranka kandidira na to me- sto moza, ki se bo v večji meri zavzel za in.tere,se ameriskega poljedelstva in aiiTieriške bombažne industrije. Far- mer ji kandidira jo za predsednika se- natorja Lowdena, ki je napravil lan- sko leto naučno potovanje po Evropi in predvsem študiral zadružniStvo in javnopravno organizacijo poljedelske- ga kredita. Ce bo njegova ka^ndidatura prodrl'a, bo po vsej priliki postal se- dan ji' londoniski' paslanik Houghton državni tajndk novega pred.sednika. Veleindustrijci pa zahtevajo kandida- turo sedaujega trgovinskega ministra Hooverja. Kljub lemn, da je sklep Goolidgea, s katenim se odpaveduje nadaljni kandidaturi, izzval splosno presenecenje, se oben em opozarja na to, da je bil že dvakrat zapoi'edoma i'n da obstoja že od W^shingtona naprej obieaj, da ne more noben predsednik. trikrat za'poredoma kandidirati na to mestö. Zato vlada prepričanje. da je ta tradieija v prvi vrsti vzrok Goolid- geovie odipovedi. Celjska knonilca. c VOLILNI SHOD. Odbor za zidruženo slovensko gospodarsko listo priredi v soboto 6. avgusta oh 20. zve- | čer v Sokolskem dom a v Gaberju ja- i ve.n sliod, na katerem bosta govorila ! nosilec liste g. dr. Ljudevit Pivko in «rozki kandidat za Breecf^^pi—Ge]j>— Vransko ff. Ivan Urek. Pridite na shod visii, ki vam je za ureditev naših držav- 11 ih, narodnih in gospodarskih raznier. Potrelmo je, da se odstranijo iz poli- tičnega življenja vsi elementi, ki ovi- rajo ureditev in /azvoj našo države. c SOGIJALDEMOKRATSKI SHO- DI. V soboto, dne 6. t. m. bo ob osmih zveeer v mali dvorani hotela »Union« I volilniii shod socijalmh demokratov I (JSDS) i,n Delavsko-kmetskega repu- j blikanskega bloka (bivših nezavisnih komunistov). Govorila bodeta oblastni poslanec in nosilec liiste zdru«enili de- | lavskih strank g. Vinko Möderndor- fer (Socialdemokrat) in g ing. Gusti.n- j čič (dekali9t). V nedeljo, dne 7. t. m. I bo pa ob devetih dopoldne shod v Pe- ! trovcah, a ob treh popoldne v Št. Pe- tru v S. d. Na teh dveh shodih bodeta I 8. Tombola. Je to velepotezno delo I gosp. ravnatelja,, ki je izposloval pri I osrednji vladi za zdravilišče koncesijo J permanentnih tombol, ki jih podesjuje I kulturniim in humanitarnim društvom ter korporacijam in .se prirojajo dva- krat tedensko v večernih uralf (od 18. dalje) ua proslem zunanjega kina. Tukaj pa se udejstvuje poleg drugih kultnrnih delavcev tudi doimace in. okoliško učiteljstvo v hvalevredni me- ri. Za tombolo vlada od strani kopa- liskili gostov vselej večji interes in sem uverjen, da ima vsaka igra vedno tu- di lop gmoton uspeh, zla&ti tudi zato, ker je pri vsaki prireditvi tudi mnogo darovanib daril. 9. Anin pies. Letošnji Anin plea je bil radi smrti romju/nskega kralja Ferdinanda preložen na medeljo, dne 31. julija 1927. Vršil se je v veliki zdraviliski dvorani, ki je bila zelo okiLsno dokorirana. Koncno pa je sko- raj dekoracija nepotrebna, ko pa je dvorana sania na sebi najsvetlejsa zvezda JugasJavije. Sodelovala sta de- ljeno dva orke^tra Dravske divizije in pa ti&ti zlogtasni jazz-band, ki se je zopet sikio sopiril, a vendar ni mogel I stopiti v ospredje, cetudi se je bobnar- ski in virtuozTLi akrobat na vse pre- , O t i 0 V A l> G h A < S^v S8. govorila oba cefjßka govornika in sre- zki kaindiidat g. Leskovšek iz Celja. c PRIVATNI IZPITI NA SRED- , NJIH SOL AH. Konceni meseca av- ; gusta se po naredbi prosvetnega mi- ; nistrstvia pirično privatni izpiti na j srednjiih šolah. Obeinem polaigajo izpi- ; te vsi oni dijaki, ki so dobili nezado- I sten red v clvoh predmetih. Izpiti bo- i do trajali do 10. septemibra. ! c IZ POSLOVNEGA SVETA. i Novo trgovino z elektriičnuni. predmeti i je otvoril g. Josko Walland v hi«i g. dr. Božiča v Mikložičevi uliici. — No- vo bri.vnico »Ljubljana« pa je otvoril v Gosposki ulici St. 4 g. Fran Novak. c TRŽNE CENE ZA CELJE so n,a navo objavijene. Primer janje s prejsnjinii kaiže te nialenkostne raz- likc v par &lucajih. c ODREDBA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA. Minister za trgovino in industrijo je izdal .wared bo glede po- bijanja navijanja cen ter glede re-da in anaige v hotelih in gostilmah. Minister je odredil, n&j zveza za pospeševamje tiiriznm in zveza gostilnäcaiitskiih udru- ženj naroče lokalnim gastiInicarskim organ izad'jam, da v vsakem, kraju do- lacij.o asebo, ki bo vršila prtigled ho- telov glede oen,, snage in ¦drugih ne- dostatkov. Geniki morajio biti potrjeni od policijske obsasti ter niorajo biti iz- vešeni v restaivracijah in ispalnih so- bah. Za pritožbe mora biti v visa kern lokalu ^krinjica, katere ključ bo v ro- kab poverjieniika. Ta naredba ima svt- •lio, da .se kolikor mogoče ustreže go- stom. c IZLETNIKOM V LOGARSKO D0LIN0. Iz Solca-ve je prišlo obvesti- loi, da latoko mali avtomobili varno vozij'O do Piskernika v Logarsiki dolini. c UPOKOJEN JE BIL g. Mihael Prelog, pisarniški ofici]«jl pri okrož- ncra sodišču. c STATUT ZVEZE AVTONOM- NIH MEST. Gtav.ni odbor Zveze avto- nomnih most je predlozii ministrstvu notranjiilh del v od obren je statut zve- ze. Notranji minister je statut pre- gledail in ga odobril. c PROŠCENJE NA SVETINI "bo prihodnjo nodoljo, Ta dan Geljiani radi poisdčajo prijaizno Rorsko va-s. Povra tek je prijeten mimo celjske koee. c ZLET NA K0RČUL0. Iz Kor- cule piišejo, da bo tamkaj dne 14. av- gusta zlet «okolskcga dkrožja niosfar- ske župe. Sokol na Korčuli razvije ta dan jsvoj prapor — poklon Nj. Veli- čanstva kratjia. Med mnoginii zanimi- Wmi toökaimi bo nedvomno iiajLepša ona, ko nastopi naša niornarica.. Našo člaiiistvo rado porabi svoj dopust, da obisce jaidransiko obal. Korcula je eno naj'lepsi.h mest ob nasem Jadranii, za- to je verjetno, da mamikat^ri bi'at iz- koristi priliko in posseti sokolsko pri- reditev. Ker ,se obeta četrtinska vožnja je ugodnost tern vecja. V slučaju 75% popusta stane vožnja tja in nazaj 130 dinarjev. c NAv^E CESTE. (Od avtomobi- lista siiLo prejeli): S straini domaiii'.h kakor tudi inozemskih avtoniabilistov, kojiili jo letos i.zrednio veli.ko v sloven,- skiih z»lrav.iili!sčih in vseli kopaliseih, pr ilia ja jo venamer pritožbe o sTabem stanjn. drzaivno costo v celjsketn sirozn tege miučil, obracati vso pozornost nase. Pies je otvoril zdraviliški ravna- telj g, dr. Šter z gospo Vojivodicevp — gostinja iz Beograida, v obicajnein ko- lu, ter so se nato vrstili moderni in zastareli. plesi skoraj nepreti'goma do polnoči. Na toaletah pa nisem našel pasebn.ib ziainiiiniivasti. Airantzerji pa iniejte v drugič vec usmi^enja do ple- sajočo mladiine, pa ji no nndi'te saniiO tretjine dvorano. Veo drngo plowcino smo zaivzemali radovedni gledalci v preegostičaieni smislu. 10. Slovo. Zanamo sem zapustil svoj že indomačeni «tani,, da ne zamu- dim niiti ene točke jiutranjega koncer- ta, ki je bil kakor nalasc zamc sestav- ljen. Kot Ijubitelja naše pesmi me je seveda najbolj zanimal Pahorjev venec ßlovenekih nairodnih pesjni. Ogüasili so se moji lj-uibljenc.il: »O.i ta niLinar«, »Got čez jezero« in slednjii-č še 3tara Ipavceva »Kje «o imoje rožico« v pre- lestnih barvali svežo-poljudne orke- ßtracije, da so ganile vsaiko čuteče sr- ce, Te melodije so bile inoj «loves in v ! zadosoenijie najlepše pos\x>tilo. — Po- zdraivljena Rogaška Sikutina, pozdrav- ljien moj paradiž. :V Rogaški Sfetini, 1. avtg. 1927. od Frankolovega do Vraaskoga. Cesta je moistoma tato slab a, da že resno ogroiža awtomobilski promet. Na cesti so luiknje in jarki, kar zelo kvari vo- zila. OJj ccsti je sioer precej gTainoza, ki. bi pövsem zadostqval. da bi se vjsaj N'ööje kotainje sproti ])osipavale, kar l.)i bilo cesti na kor ist. A ne stori se ui- česar. Gestarji iirej'uijejo od čaisa do casa kupe grajnoza ob cesti. v lepe oblik« in gledajio pri tern (kako se ce- sta vse bolj ujiropašča. Človekmse ne- bole, zdi kakor bi se privezalo izstra- danega konja k pol'niim, a ne'doseglj!- vim jaisli'm. Avtomobili so pri -nais ta- ko visoko obdaivceni, da upravicono ladrko kličemo gospoda sireskega pogla- varja radL iuvvedenib nedostatkov na blagoliiotno ])omoc. Po nažein innenju bi zaenkrat ziadostovalo, da bi dobili cestairji naiag vsaj Möcje luiknje in ja- me z gramozoin zasiuti in jib izrav- nati. Seivedla bi morali i. naprej vse nove januice .sproti zamašiti. Kjer je pa na oeisti gratmoz slucajimo predel>e]o naisut, tarn bi ga naj z železniini grab- ljami ra'zgrebli; poseibno del>efejse ka- menje. katero .se uporaibi potein za obi- cajno jesewsko nawiiiavasnie cest. Tako se dela. v drugih državivh. c OMEJITEV PROMETA. V zad- nji števdlki sino objaivili obsiren raz- glas dbčiiiiskega komisarja gi'ede omo- jitve promieta v Gelju, ki je bil izdan v sporazumu s srezkim poglavarjem. V glavniih potezah opozaa'janio se en- krat, da je v Aleksandrovi ulici, na Glavnem trgu, na Kraljia Petra cesti do križišča s Cankarjevo cesto in v Presernovi ulici ob vsaikem času pro- povedan promet s kaikršnikoli vozili. bodrsi i>i"azni!mi ali nalozeniimi. bodisi z živa.lsko vprego ali z motornini po- gonom. Nadai'je je v mesecih juliju in aivgustu v navedenih ulicah i>ropo've- dana voziitja z motornimi kolesi. I.z- \izeta so seveda vozila za dovažanje ali odvažamije kateregaikoli materijala stanovalcem navedenih ulic. S to od • redbo se ne ukine dolocba § 3 cest.no- j policijlskega reda za mesto Celje, po j katerem je Glavni trg ob delaivnikih j med 7. in 11. w.ro ob nedeljah in pra.z- | niki-h pa mod 7. in 10. uro za pronnM ! za vozov-e, aivtonnohilt. ajvtokolo-a h\ \ kotesa zaprt. ! c 1ZLET V SOLCAVSKE ¦•.¦.-, NINE priredi »Motoklub v Gelju« v ! nedeljo. dne 7. t. m. Zbor inotoriklistov j je ob 5. uri. zjiutraj prcd »Mest.nini ki- nom«. Motociklistii, stanoijoci v krajih ol) progi Gelje—Salčava, se naj zbe- rejo na določenih postajah (Žalec, Št. Peter/Polaela itd.) kakov je bilo o,b- javljeno, in se 'prikljiucijo izletnikom iz Gelja. Dne 14. t. m. bo iiztet na Lju- belj. Motocikli.sti vz društvenega potl- ročja. javite se klubu. da bonio mogli organiizirati skupen odliod! c NEUM.NA ZL()BA. V ; Cillier Zeitung« zopet duJiovi-ei nekdo, ki se sedaj izidaja za motornika, ter narn podtika. da pi'semo proti avtomobili- stom in motornikomj. Stilizaci-ja član- čiča priča,, da je pri — »Cillier Zei- tung« že nastopila doba kiiselih' ku- mar; pogrerva stare vice in zavj.ja po slari naivadi. — Mi smo p is a 1 i in bomo pisali proti razvadam iin l)rezobzir- nosti iwkiili ljudi. In »Cillier Zeitung« sauna priznava, da je tudi takih med nami'. Zajedno pa smo pisaft in bomo pisali avtoniobilistom m motornikom v prilag s tern, da bomo kazali ka-ko se I morajo obnašau pešci in voznilki in | kake bi morale biti oeste. Skoro v vvsa- | ki številki v zadnjem času smo iftto- | čaisno dajali nnosta obema strankama. ali pa smo iizvajanja za in proti do-t na'äali zaporediiiiO. Tudi dames je tako. Pa Li pride elovek, ki bi ga vraig naj že dawio odmesel v prikolici/'in ti trdi drugaičes! c NOČ IMA SVOJO MOO. V Za giradu stanujoči 24-letmi Paj Ivan s«3 je v toreik okoli 22. ure vracal s Sta- rega graidu v družbi z nekim nezna- nim moskini. Tik Dornove lii.se v Za- gradlu j'iirna je prišla nasproti skupina kakih 10 dlo 12 mo'skih. ki so ju brez povoda napadli. Paj1 in nezmaaii tova- riš sta začela bežatL a neznani moški sio jo uid.rLi za njiiiina. Neki Šerugji iz okolice Pbuja, ki je sedaj kot dela vec zaposlem. v apneniku. je^ napadeT Paj a in mm. prizadel težke poš-kodibe na roki in na hrbtni strani. Paj j:p moral po odredbi zdravnika taikoj v bolni/co; storiilce pa zaisletduje orožnistvo, c OPEŠAL JE, V torek okoli sed- mih zvcüöer je nasel straznik v inest nem vrtu Mairka Planinška iz Rogin- .skegorice cis.to oslabelewa. Poklica.ni adravni'k je odredil, da so moža pre- peljaJi v bohiiico. Pfaninšek je trpel za iiudo küo in je hotel v celiVko bclnico. Tu so ga pa odklonili. ker je prena- pclnjena, i.n niu rekli. da naj gre v Ljubljauo. Sei je iskat nekega znanca. i da bi si izposodil pötrebn.i denar. Pri ; tem pa se je bolezen paslabsatai, da ni • moßTel. napirelji. Oi^tal k- v inestnom i parbu. | c PONEVE11LJA 1-lJJ TBEMO- ; GOVNIKU V HUDIJAMI. V sredo. • dne 27. in. m; je izginil blagajnik Kv- J gen Kuas premogoviiika Trboveljske 1 premogokopne družbe v Hudijami pri La.ske.ni1. V zacetku se je zilelo. da je zadeva sicer v redu. ker so pogrešili sanio Silužbeni revolver, a preiska'va jo že do iminole sre.de zvečer dognala. da \ je poneveril najnianj 97.000 Dii^. Ivuis- su niso mogli priiti na sled, ker je vodär sam blagajno in delal 'tudi knjižhe po svoji voljii. Ker si je bil sredi j-ulija dobil potn.i list za Av^rtrijo in Neinči- jo. je verjetno, da hrepeni po .Arneri- ki, kjer je njogov brat baneni nradnik. Hu ilni M D Solsolshi dorn v Gaberju v soboto, 6. ovgusta ob 8. zu., kjer bodeia go.'orila kandidata Združene slovenske gospodarske liste g. dr. Ljudevit Pivko in g. Ivan Urek. c MRL1CI MESECA JULI JA. V inestu: Josip Ludvik Weiss, 70 let. šolski ravnatelj v p.; Katarina Dor- nig, 71 l'et, zasebnica; Jos-ipina Šnler, 65 int, zasebnica. — V iaviii bolaici: Stanislaiv Rojc, 8 let, učenec, Okolica Gelje; Josip Tacar. 43 let, dnhvar. Drenskorebro; Alojz Binder, 20 let. de- lavec, Okolica Gelje; Mamja Brenko- vic. 50 let, žen-a orožnišk. narod. v p.. Vojnik; Mai'ija Lovc, 39 let, sluižkimja, Mala Pristava; Mari ja Cede, 64 let, zasebnica, Sv,. Pa^ pri Preb.; Anton Pleterski, 38 let, mesarski pomocnii'k, Rošpoh; Karolina Pfeifer, (i let. bri zlatarja, Celje; Ivan Škoberne, 19 let, dninar, Dobrova (Okolica Geljie); Fr. Guna, 37 let, riwlair, Loke (Trbovlje'i; Ivan Grobin, 24 let, urarski vajenec, Preloge (Šmarje pri Jelšab); Jurij Turnsek, 75 set, dninar, Verare (Šin-ar- je pr.i Jelšali); Franc Bosnes, 44 let. rudar, Veternik (Šmarje psri JelsahO; Franc Oirehoivec, 77 let, naiem-nik. Ge- lje; Julij Obad. 67 let, kleparski moj- ster, Gellje; Neža Leskovwek, 72 lot, obč. uiboga, Dobje; Mari j a Vadlain, 27 let, poses'tnica, Sv. Krištof; Ivatia Pe- pelnak, 50 let, prevžitktirca, Sv- Oz" bolt (Poni-kva); Angela Zabrežnik, 3 teta, hei koöarja, Sv. Jani (Reci'ca). —• V juliju jfe torej itmrlo v Gelju 22 oseb: 3 v me.slu in 19 od rako kler.ikalni IM-o-svotni avezi v "Ljaib- ljani. ;s REVA1ATJ.ZEM izahvalna -xja- va). G. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Ko- kSiovska 43. P.ribližno pred tremi me-e- ci sem dobila od Vias dve stekleniici Vašega zdravila proti revinatiizmu Ra- d'io Balsamika. V cerkvi, klečeč na ce- mentn.ih plo'soah. sem dobila ozebli- ne. Vsled te ozehftne mi je oteklo in ])opolnoma otrpnilo levo koleno. Ob- ciütila Äem tako liude bolečine, kot da ini kdo z možein zabada v koleno. Po masiranju z Vasim Radio B-alsa'inika so otekline izginile in bolečme pre- stale. Zato so Vaim najsrcneje zabva- Ijuijem za Vašo pomoc. V Mctliki (Slo- ven ij a), 23. XI. 1926. Roza Kadmic. — Lek Radio Balsamika ii/zlelmje, pro- daija in razpošiljia po povKetju labora- torij Radio Balsomika dr. I. RnMrn.- v.a. Beograd, Kosovska 43. a DRZNA TATVINA DRAUUCE- NIH STARINSKIH PREDMETOV. ])ne 20. julija je starimoslovec in Tast- nik niiuzeja v Beogradu Dusain Popo- vic poslal iz Rogaiske SLatine na Bled vec dragocenih, srbskih starinskih iiarodnih veizenin, ter več drugih pred- metov, med katerimi sta bild tudi ori- giiiialni.pismi pesniika Bimitrija Obra- dovic-a ter Vuka Kairadžiča. Starinske dragocenoisti je Popovic zaprl v moC-ne zaboje, ki pa so na potu iz Rogaske Slatine do Bloda na neraKiiiinljiv način izginili dz vlaka. Tatu kljub intenziv- nemu zasledovamdu dosJej ni še bilo mogoče izslediti. Popovic trpi sknpno nad 30.000 Dia skodä. š LOČENA ŽENA RAZPARALA MOŽU TUEBUH. V va»i Marlinan pri, Nasicuh .se Je 39-letni kmetovalec Gabov Kosovic lani ločil öd svoje žene, ki se je nato preselila v sasednjo vas Zoljane. Miiiiuli pomdteljek pa se je lo- čencu stozilo po ženi iin se je podal pes k njej, da jio spravi zopet s seboj na svojo kmetijo. Poaval jo je, naj rnu sfedii. Ana ni ubogala. Tako se je med njima razvil prepir in končno sta si skočila v lase. Žeaia Kata jo popadla nož dn se zakadila vmoža. Zabodla ga je prvič v p.rsa. drugič v vrat, tretjic pa v trebuh in je bož zasukala ta;ko, da so izstopiui čreva. Gal>ava so v brezupnem stanj;u prepoljali v bolni- co, srdito Kato pa v sapor. S v *8___ > N 0 VA DOBAf Š TECAJ ZA BABICE V LJÜB- LJANI. Ministrstvo za narodno zdrav- jo je odredilo, da se letos sprejme v babisko solo v Igubljaini 30 ff-ojen'k in sicer 15 na državne stroske in 15 na stroske samoupravnih korporacij od- nosTio na lastne. Tečaj za babice traja 18 mesecev. Prosilke ne smejo biti milajše kot 21 in me stareiše kot 35 let. š STROJNA SOLA NA STJŠAKI;. Ministrstvo za trgoviuo in inxiiDstrijo je ukrenifo, da se letos na jesen otvori na SiLŠaku strokovn.a sola za, strojno in elektrotelinisko stroko. Sola se otvo- ri v driigi polovici meseca septombrn. TlO-pasta je za zobe nojboljša! Š ÖRNOGORSKI PRINC TOŽI FiLMSKO PO 0 JET JE METRO - GOLBWYN. Kaikor znano. je velika ajmeriska fikn&ka druzba Metro-Gold- wyn tani izgoto/vilia. film »Vesela vdo- va« po zaiani opereti. Film. ki ga je režiral Erieli von Strohheim, nekda- nji avstro-o&rski vojaški ataše na Ce- tinj'U, je bil v naši držaivi zabranjen, žel pa je velike uspehe v drugih ev- ropskiih državah, posebno v Franciji in ItaJiji. Ker je v njem preilstavljV- na b'wsa. črnofforska dina.stija in je gilavnega junaka princa Danlila po svöji volji «-lumil John Gilbert, je princ Damiilo nodavtno v Parizu vložil tožbo proti podjotjii!. Princ zaMevn pole? oenzure filma odškodnino 10 milijo- nov frankov. š ENOSTAVNEJŠE IN GENEJ- ŠE PRATI! to naj bo geslo za pri- hodn,je pranje. Neprijetno in truda- polno pranje na pralni deski ni samo muka, amrpak je tuidi mnoffo dražje. Uporaibljajte Persil. Perilo je treba saimo nekoliko casa e.niostaivno kwhati. pa je c'isto in brez madežev. Da pa do- sežete popoln in lep n- gvanjajlce. Preskocil je diju'ka Milojn ObradöViica, a v i.stem hi.pu je dij.ukov oce s koso zaimahnil po divji zveri. Volk se je zgrudil, nakar so ga ostali , seljaiki potolkli. Dete, ki ffa je stekpl \ volk agrizel na ramenu in vratu, so , oddali v Pasteurjev zavod v Nisii. j ------_------------------------------------------ j -g ÜRADNI TECAJI ZA AV- GUST. Finančni minister je za mesec avigust določil naslednje uraidne teča- je: 1 napoleon der 218.5. 1 turska lim 247, 1 amgl. funt 275.75, 1 dolar 56.8, 1. kama.dski dolar 56.4, 1 neimska mai1- ka 13.5, 1 poljski zlat 6.85, 1 a.vstrijski siliixg 8.0, 1 belga 7.9, 1 penga.9.9, 100 framcasikih framkov 223, 100 švi- carskih frankov 1095, 100 itailijamskih Jir 309, 100 holandskih goldinarjiev 2275.5, 100 ruim.u-nskih lc-jev 33.5, 100 | bolgctrskih levov 41, 100 danvskiih.kroii I 1519, 1ÜO Svedsjkih/ krön 152.5. 100 norveskih krön 1467.5, 100 span«kih pezet 972, 100 gr.skih dra'hm 75, 100 oeäkoslovaskih kror. 1G8.25. ! s OBDAVCENJE NAMIEŠCEN- j GEV GOSPODARSKIH KORPORA- GIJ. Finančni in>inister je cxbvestil s posebnim aktom ministra trgovine in I industrije, da se imajio uradniki od- nosno namešcenci trgovskih, obrtnih im indiustrijsfcih, zjbornic obdavc-eva'ti kakor državni uradniki. I QbleHe I moderne dam- ske, moške in I otroške, bluze, ] krila in plašče, l lastne izdelke in dunajske mo- | ':^lc, nadalje j klol uke, perilo, |nogayice, kra- vatc invsemod- ')? , in galante- rijske predmete lNOVA DOB A« Stev. 88. Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta Kiieparstvo in nappava stt*elovodov. Poknvanje streh in Vorfovodne inštatacje, naprava rtioderno« hcgijcničnilhi kopalnih sob, kloseto« in zdravst«. napra», Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Cene inatno aniža*»« 1 NojvBčja zaiogs in somoppodaja zacea8šte najpriprauiujsih PUCH koles in koles znamke ^sHef^ad^ Vsa koksa s torpeJo-proslotekom in povratno-stopalno zavoro. Cen» od Din 1600* naprej. 3 Največja zaloga deloy koles in ši- valnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokov- 12 mestcev garancija. njaško, liitro, dobroinceno. A. NEGER, Celje, Go8i)os?ia ulica St. 32. -c=. b "^ Ok xZ5 Vsi stroji so za vezenje pripravni. Pouk v vezenju z a st on j. Najvecja reparacij- ska delavnica. Gramofoni in piošie iz iovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia«, katere voc!i .imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ngodnih obrokih pri Boricor 8 Leshovseh, Celje knj?gar«r*a in veleiryowina s papirjern, pisaflnimi in rtsalnimi ^redmeti. Znlžane cene! Zaradi večje zaloge domačih vin prodajam v svoji resfavraciiji na Gfavnem trgu haloško vino liter po 8 Din Ne zamudite ugodne priložnosti. J. Žumer. Go^podinje, pozor! Prlspall so kozarcl za vkuliavanje sa- (ija,zelenjave,misa ltd. Žb Ime svetov- noznane znamko ,,RI3X" Jamtö za največjo soliduost, trpežiiost In v/trajiiost. Ogled inpredvajanje brez- obvezno v veie- trgovlnl stekla | in porcelana IK. Rauch, CeljB, PreSernoua ul 4 Zunania narofiila se izvrsujejo najkulantnejo. Blasnaailo preselitoe. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Slomškovega trga štev. 1 na Slomškov trg štev. 4 ter prosim cenjene stranke še za nadaljno naklonjenost. 1. P. Nlatkovic, Celje ROBAUSOV SUHOR prepečenec izvrstne kvalitete. Kot p'ovijant za iu^isfe se priporoča, ker je nepokvarljiv. Kot pecivo k. čaju in vinu nai ne manjka v nobeni hiši. Pristen samo v originalnili zavitkih pod znamko Izposodi&e si proti odškod.Jni poldnevno L5 Dinf celo- dnevno 50 Win BBEHIHflHSH! ELEHTKIČH1 fl BHBT za mirage to! in polepšajte na tako hiter način brez truda VaS parket, linolej, pleskana tla i. t. d. - Uporabljajte pri tern moj «KOMET« teicoči vosek. — Zahtevajte prospekt. Drago Žnidarič, Celje Javno skladfšče ali Gosposka ulica 27/1. Pra lužROštaisrska iwk ii\w v Celjii Cankarjeva nU «i. li priporoča svoia ixv^stna namima ten odb^ana sortimentna VI MA vseh vrst v sodih in stt-klenicah po imenvh Cfn^h. 'HIM 1^^** Vzorci na razoo'a^o ! De'aj, nabiraj in hrani, varčevati so ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju VarCuj v inkidosti, da str.idal in- l>oš v starosli! LASTNI DOM Obrestuje? hranilne ^^ /A> Vcčje stalnc vloge po dogovoru naiugodncje. Jamstvo za vloge wad 2,000.000 OLn. Marljivost, treznost in varf nost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xneska do- 3O Din se doDi nabiralnik na dorn. \z malcga raste velikoj Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupilarnovaren in jawnokonisten denarni zavod celjskega mesia Celiska meslna hranllnica V laslni paiaoi ppi kolodvoru. Vsi hranllnltnl poslf »e izvršujelo nalKal^nlnele, t»»Iro„Kl"«" no. Ugodno obresiovanle. Po|asnlla In nasveli bre»P*aC11«» Ustanovljena /eta 1864. Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hranilne vlooe iamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčna moBji.. Tlska In lzda)a Z..«nn ti.k.rn.. - Udgovorna sta za Izdajatelja in tlskarno Milan Četin« | za redakcljo Wink. W. Gab.ro. - Oba v Cel)u.