PPIHORS DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORCE toto 2. štev. 330 - Cena 4.- lire £08t"ina pihana v gotovini -_______________________““““ Snedizione in abbon. postale TRST, sobota, 19. junija 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St, 1 • L Tel. St. 93806 93807, 93808, Rokopisi »e ne vračajo Ozemlje Julijske krajine ln Trsta je bilo na nepravičen način odvzeto Jugoslaviji ln Izročeno Italiji. To je nespsrno zgodovinsko de;stvo. Narodi Jugoslavije se ne bodo mogli nikoli sprijazniti z druga rešitvijo, kakor s to, da se tl kraji vrnejo v okvir njihove države - v FLRJ. Maršal TITO TRŽAŠKO VPRAŠAN JE!0(hnevi ™in MWIBaš i izseljenci v Ameriki Izjslv o Trstu “ v,t— je preprosto in jasno rsem, ki so jim pri srcu interesi pravičnosti m miru Moskva, 28. Tass. — »Pravda* 0 'av!ja članek Borisa Isakova, ki | krogi v Angliji in ZDA zago-kilajo Mihajloviča in njegove »krivce. ‘Cim bolj se razvija proces, tem 1 se razkriva vsa resnica o Mi-Jiovlčn in njegovi družbi. Toda ' vedno bolj se sliSijo razna > *iania iz teh krogov. Toda vse te izjave zanikajo mno-,maai’ kot potrjujejo dokumdn-® beograjskega procesa, ki ze- ttra*'0 osv®t^ujei° silno važne ni vloge nekaterih krogov drugo svetovno vojno. Njiiio-Politika na Balkanu se je po-Uj Ia 5vetu v pravi luči iti ni je tt?^e zanikati s cenenimi in n'mi demantiji. Ameriški novinar Ralf Ingre-is objavil nedavno senzacio-a 0 strogo zaupno knjigo*, ki ^.^udila mnogo zaniihanja. V t "iigi posvečuje Ingreeoll ev-8 k*1* V0^ °dstavek o «strasti, osv t6ro 80 se Britanci trudili ^ s' balkansko pot proti ^ iii in na Trst. «Kajti Trst tr. VJ'at:a Balkana*, poudarja a-^ki pisatelj. j8^^rajski proces, nadaljuje fent* J’ me^e poseibno luč na vpra-. ^r*ta, ki je tako preprosto Sovori o energiji, s katero neka- tam so imeli možnost, da se prikažejo v polni luči. Nekateri anglo-ameriški krogi trdovratno vztrajajo pri svojih balkanskih načrtih. Te osvobojene dežele naj bi ne tvorile drugega kot strateške položaje na zelo važnem področju Sredozemskega bazena, kjer se stikata Evropa in Bližnji Vzhod. Pristaši stare politike »balkanizacije* so se navadili smatrati balkanske dežele kot navadne figure na svoji šahovnici. Ustvarili bi radi v jugozhodni Evropi nemire in neslogo, ki so ugodni za vzpostavitev polkolonialnih režimov. Prav tako kot so med vojno špekulirali z Miihajlovičem, se poskušajo danes naslanjati na balkanske reakcionarje. Toda med veliko narodno-osvobodilno borbo, zaključuje Isakov, so storili balkanski narodi velik napredek v svojem zgodovinskem razvoju. Nihče in nič jih ne bo meglo odvrniti od te poti. ■no vsem, ki so jim pri srcu Pravičnosti ln interesi .1 kresi Hitu. ggSal!0v navaJa izjave britanske-ckj^^kumentatorja Mac Gea-^ dejal, da gre predvsem . * aH naj Trst postane za- ta ° ak vzhodno pristanišče. Na kažejo oni, ki hočejo Mae Geachy in tovariši na-iz Trsta neke vrste pred- Hraviti •i!lou> na Balkanu*, da . 0r ne upoštevajo pravično-gospodarske nujnosti, za-<*j, kga daje uprava cone A podporo fašističnim tol-v Trstu, ki spreminjajo to 0 v ognjišče nemirov in ne-ki ograža Balkan. Cftl ^®Peregrin, dopisnik konser-lista «Observer», posl^ Jsakov, je priznal po obi-t0 ? Trstu, da je mogoče določ-soglasje v ameriških in V^drT akc|jah v Trstu. To je ki r»l ^s®kov ona dvojnost, C^uje med vojno delovanje 1^ 67 ln Amerikancev na Bal- in. ~~ Primer Balley, Hudson, ^W1 ta dru&1. vidimo sledove teh so-*** nkcij ne le v delovanju , n*ške uprave v Trstu, tem-SiR v anglo-ameriikih posku-in * nlernac;onalizacije* Donave t^]j®^‘hovi borbi proti mladim , sltim demokracijam, kakor tl4j V Podpori vsem vrstam pro-kiv o ratWnlh skuPin> *>ogod-'klit kažejo pravo sliko po-kov* Mihajlovičevih zagovorni-v balkanskih deželah, kajti Louis Saillant, glavni tajnik, ob svečanem sprejemu sovjetskih sindikatov. Velike stavke v Belgiji Bruxelles, 28. - AFP — 18 nadaljnjih rudnikov je pričelo stavkati. Za jutri pričakujejo popolno stavko v vs3h rudnikih premogovnega področja okoli Liege-a, kjer je že snoči stavkalo 536.000 rudarjev in delavcev. Sedaj počiva delo v 26 premogovnikih, 50 kovinarskih tovarnah, 6 elektrarnah, eni tramvajski družbi in 14 raznih podjetjih. Ameriški Jngn^ovani zahtevajo Trst*Jugoslaviji Washington, 28. - Tanjug — Združeni odbor ameriških Jugoslovanov, ki predstavlja milijone Amerikancev jugoslovanskega porekla, je izročil po delegaciji pomočniku ameriškega zunanjega ministra Achesonu spomenico, ki zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji. »Trst je jugoslovansko mesto in mora tako ostati*, pis'e spomenica. Achescn je izjavil, da bo spomenico takoj poslal Byrn&su v Pariz Sklep svetovne sindikalne zveze Moskva, 28. AFP. — Izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije J; Muslimani obtožujejo Wawela New Delphi, 28. AFP. — Mohamed Jinnah, predsednik muslimanske lige, je objavil dokument, ki obsega 3000 besed z glavnimi obtožbami proti podkralju Lordu Wawellu, ki je goljufal tako Kongres kakor Ligo. 781 potopljenih nemških podmornic London, 28. - AFP — Britanske oblasti so objavile včeraj izgube nemške, italijanske in japonske mornarico od drugi svetovni vojni. V začrtku vojne je zavezniška mornarica in letalstvo potopila 781 nemških podmornic, 85 italijanskih in 130 japonskih. V to statistiko niso vštete izgube, ki jih je prizadejala SZ. Pariz, 28. — Številni listi objav, ljajo danes odlomke iz izjave mar. šala Tita. Radikalni dnevnik «Voix de Pariš* jih objavlja pod naslovom: «Jugoslavija se ne bo nikoli odpovedala svoji suverenosti nad Trstom*. Listi posvečajo največjo pažnjo izjavam podpredsednika vlade Edvarda Kardelja na tiskovni konferenci. «Front National* jih komentira takole: «Francoski predlog je slab. Mislili bi, da je bil Gdansk dober nauk — tu pa je naenkrat postal vzor. Končno obstoje glede Trsta nekatere osnovne resnice. To so prav one, ki so jih v svojem memorandumu štirim zunanjim ministrom glede Trsta podčrtali Cehi, zelo premišljeni duhovi in po svoji naravi praktično usmerjeni. Trst je na. ravno pristanišče srednje Evrope. Z jugoslovanske strani kažejo pripravljenost na mnogo večje koncesije. Jugoslavija je pripravljena, je zatrdil Kardelj v Parizu, zagotovili Trstu popolno avtonomijo. Pripravljena je priznati svobodno pristanišče brez carinskih omejitev. Prav tako je pripravljena spre- jeti nekatere popravke svojega predloga za mejo z Italijo. Upravičeno se lahko vprašujemo, zakaj toliko ugovorov tako razumnim predlogom?* Tiskovna konferenca Enver Hodže Beograd, 28. AFP. — Minister Albanije, general Enver Hodla, je včeraj na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da daje borba in Žrtvovanje v skupni vojni Albaniji pravice, da sodeluje pri ZdruZenih narodih, in da dobi od Nemčije in Italije reparacije v znesku 9 milijard zlatih frankov. Od tega bi morala polovico plačati Italija. Enver HodZa je tudi poudaril, da mora sovražna kampanja albanskih kolaboracionistov, ki so se izselili, prenehati. General- HodZa je končno izjavil, da bo med Jugoslavijo in Albanijo podpisana kmalu pogodba. Zagreb, 28. - Tanjug — Predsednik albanske vlade Enver Hoč-a je prišel danes z vlakom iz Beograda v Zagreb. Na postaji ga je sprejel predsednik vlade Bakarič s člani vlade, konzularni zbor in mestni predstavniki. Na ulicah ga je pozdravljala ogromna množica nad 150.000 ljudi za pravično rošitev tržaškega vprašanja Byrnes odtujuje Ameriko narodom, ki so največ žrtvovali Naši izseljenci v Ameriki se prav živo zanimajo za usodo Trsta in Julijske krajine. List »Glas naroda*, glasilo slovenskih izseljencev prinaša članek Mirka Kuhla, tajnika SANS-a (Slovenski ameriški narodni svet), ki opisuje usodo rojakov iz Julijske krajine, njih osvobodilni fcej ter prispevek v skupni zmagi nad fašizmom. Nato preide ni pariško razpravljanje (v mesecu maju) in pravi: Sedanji zaključki, sprejeti na konferenci zunanjih ministrov Velike Britanije, Sovjetske zveze, Franciie in Amerike, jasno kažejo, da hočejo zapadne velesile kratiti Jugoslaviji pravice, ki naravno pripadajo vsakem narodu v njegovem prizadevanju za združenje njegovega prebivalstva in njegovih zemlja in katere si je Jugoslavija še bolj utrdila s svojim doprinosom za skupno zavezniško zmago. Sovjetska zveza je edina, ki se je upala javno zavreči trde načrte anglo-ameriJice kombinacije, po katerih bi bili Slovenci zopet razdeljeni med Italijo, Avstrijo in Ju- upravičeno smeiTi pred svetovno javnostjo in s svojo diplomacijo neupravičeno smeši ves ameriški narod. Kaj pravi? Gospod Byrnes je izustil besede, ki jasno pričajo, da na tej konferenci na zastopa drugega, nego Italijo samo. »Nobena italijanska vlada ne bo podpisala mirovne pogodbe, če izgubi Trst!* Katera nemška vlada pa bo podpisala pogodbo, ko ne bo Prusije, Slezije in vzhodne Nemčije? Ko ne bo Porurja in Porenja? Katera japonska vlada bo podpisala pogodbo, ko bo izgubljena Mandžurija in Koreja in Kurilski otoki in vse otočje v Pacifiku? Mar je gospod Byrnes vpradal: Bo li Jugoslavija podpisala pogod. bo z Italijo, če bi izgubila pol milijona ljudstva, ki se hoče na vsak način pridružiti svoji domovini ? Potem s 3 je gospod Byrnes domislil plebiscita, ki je sicer demokratičen način reš.vanja lokalnih vprašanj, če se vrči pod poštenimi gopoji ih v pošt;nih prilikah, ki so imajo italijansko večino. Ker je na tem področju tudi okupacijska cona A, kjir so angloameriške vojaške oblasti odkrito sovražne Slovencem in Jugoslaviji, je lahko ugotoviti, v kakč.iih prilikah bi se plebiscit izvedel. Jugoslavija je imela že s plebiscitom na Koroškem, ki so ga »nadzirale* angleške in italijanske čete bridke izkušnje. Molotov je pravilno izrazil mišljenje slovanskega sveta, ko je dejal, da ja namen gospodov Byrnesa, Bevina in Bidaulta Jugoslavijo kaznovati, ne pa presojati njene upravičene zahteve in ji prisoditi, kar ji pripada. Byrnes ss r.e zaveda, da Ameriko čedalje bolj odtujuje tistim narodom Evrope, ki so v tej vojni od Amerike največ pričakovali in naj. več žrtvovali, ob obračunu pa vidijo, da jih hoče po vsej sili izkoristiti in poštene, a krvave doprinese omalovaževati. Nova stavka v ZDA New Ycrk, 28. - AFP — Deset- ga pa iztuhtali gospodje Sforza, goslavijo ter ločeni od jadranske. Salvemini in drugi italijanski pa- t(soi 'ianov sindikata železniških obale. V svojem fanatičnem »stra- triotja, da Italijo rešijo da ji re- nameg:encev Je sklenilo, da bodo hu» pred Slovani, ki hočejo sami ujo, kar se da. Plebiscit naj bi ve- .... . . ^ . . .. .. gospodariti v svoji hiši, se opirajo Ijal le za teritorij zapadno od Wil- 8 opI 1 v 8 av °' av, ® ' na demagoake argumente, s kateri- sonove črte, kjer je podeželje slo- vaJ° spremembo splosnth dglovnih mi se zlasti prav naš Byrnes vensko in hrvaško, večja mesta pa I pravil. je sklenil, da bo pomagal vskln sindikalnim organizacijam po svetu pri organizaciji masovnih demon- [ stracij v dneh od 18. Julija do 25. | avgusta proti Francovemu režimu 2JutraJ 8 tekmami v boksu, nogo-v Španiji. »Tako Je včeraj izjavil | metu ln atletiki. Delavska olimpijada v Helsinkih Helsinki, 28. AFP. — Včeraj popoldne so se otvorile na stadijonu v Helsinkih delavske olimpijde z veliko povorko udeležencev, |ned katerimi so bili tudi sovjetski in francoski predstavniki. Srečanja se 'bodo začela danes Ugotovitve francoskega lista “Ordre,, Pariz, 28. — «Ordre» se bavi da. nes s sklepi štirih zunanjih ministrov in s tem v zvezi s položajem Italije. List poudarja, da povzroča težaven notranje-politični položaj v Italiji, da je njena zunanja politika silno kočljiva. Piše med drugim: »Nespretnost, ki nas res čudi, jo vodi na usodna pota in povzroča razočaranje onih, ki jim je zaupala. Dejansko ima vsak izmed šti. rih zunanjih ministrov svoj načrt o italijanski vzhodni meji in noben od teh načrtov ni v skladu z De Gasperijevimi. Kaj bo torej storil italijanski ministrski predsednik, če bo ena izmed teh rešitev spre uziralall bomo vse dollei dokler ne borna ilisešli sroeneiše bndacnasli v Hill Primorsko ljudstvo se vedno bolj čudi, kako se more sploh govoriti o kakem ttriaSkem vprašanju», kako je sploh mogoče, da se razpravlja o državni pripadnosti Primorske, ko je vendar lahko vsakomur jasno, kam ti kraji po vsej pravici siMdajo, ko je že ves svet slišal odločni klio tukajšnjega prebivalstva, ki izpoveduje svojo neomajno voljo po združitvi z Jugoslavijo. Neštetokrat jei primorsko in tržaško ljudstvo to izpovedalo in izpoveduje to tudi danes, v številnih Driska konferenca Nadaljujejo z razpravljanjem o jugoslovansko-Italijanski meji twaltjan»kih reparacijah in o Vb tonaie italijanske vojne 1istr rloe- Nobeden od štirih mi-fkitv^ predlaEal kake določne t^^favljanje o raznih vpraša-- 8 bilo nato odloženo. V H Rjavil, da želi, da se tUtu U ■ luklinjega dne določi da-rovne konference. Skl, '»ar. ®pl četrtkove «e]e 28. . AFP — VčerajJnja *vr s9Ja štirih zunanjih mi-bfyat k omogočila sporazum v Ro noril1 točkah. Tako so ministri Itaih Vetn Preučevanju francosko- 119 meje sklenili, da bosta - ................... ‘Ro ,u ea t" Tenda pod franco->o v"r«nost. Ministri so sklenili ^os.1151 btranl, da bo Dodekanez QrClil ktgov'1 del seje je bil posvečen fc*h - °rorn o gospodarskih določ-Jb4 r°vne pogodbe z Romunijo Knrie; sevanju podonavskega ** Glede plovbe po Donavi V Jllrazvila dolga diskusija, ven-bhigj 1 (1311 dosežen sporazum. Po Va,a-ranl so se zunanji ministri Umell o romunskih dobri- bo k°do ZN lahko uporabljali w*ka *v°jlh še neporavnanih o romunskih dobro- *0( \ do Romunije. ° *? Prešli zunanji ministri biorna rasanJe omejitve bolgarske ‘Pora/ b*- Brez večjih težav so se Ulnoli o predlogu vojaških strokovnjakov, da se bolgarska vojna mornarica omeji na 7.250 ton, njeno Š.evilčno' stanje pa na 3.500 mci. Ker je bil dnevni red izčrpan, so prešli zunanji ministri na predlog Molotova k preučevanju italijan-sko-francoske meje. Sovjetski zunanji minister je izjavil, da sprejema francosko tezo glede Tenda ln Brige. Zunanji ministri so ss sporazumeli, da bo3ta Tenda in Briga izročeni Franciji. Razgovor Byrnes-Bidault Pariz, 28. - AFP — Po seji zunanjih ministrov, se je Byrnes zadržal skoraj pol ure na zasebnem obisku pri zunanjem ministru Bi-daultu. lan M?saryk pri Bldau tu in Bevlnu Pariz, 28. - AFP — Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk in pomočnik Clementls, ki sta ime. la sinoči razgovor z Bidaulfom, sta se danes razgovarjala z Byrne. som ob 10 uri, ob 12 uri pa z Be-vinom. Zagrenjenost italijanska tiska Rim 28. - AFP — Izročitev Ten-de in Brige Franciji Je sprejel rimski tisk s presenečenjem in ogorče- J«Risorgimento» plSe. 'da Je to zelo slab znak za Italijo, zunanji ministri ne bi zopet začeli razpravljati o Trstu. n-,tal Ust »Minuto* piše, da j med Italijo ln Francijo globok prepad. brzojavkah, ki jih pošilja zunanjim ministrom. To izpovedujejo prebivalci večjih in manjših krajev vse Primorske, od Triglava do Jadrana, to izpovedujejo prebivalci krajev ob morju Devin, Sestjan, Stevan, Medjavas, Jamlje, Zgonik, Gabrovec, Briščiki, Mali Repen, Salež, Samatorca, Trnovca, Praprot, Sempolaj. Prednik, Nabrežina, Slivno, Mavhinje, Vitovlje, (lr.ro vi je itd. itd. Prebivalci St. Petra na Krasu in okoliških vosi pravijo v brzojavki med drugim: »V naših preprostih možganih etržaško vprašanje» sploh ne obstoji. Ne vidimo razlogov, da bi tako vprašanje moglo obstajati. Za našo preprosto misel Trst no more drugam kakor tja, kamor želi večina njegovega prebivalstva. Med to prebivalstvo }kt spadamo tudi mi. Naši vsakdanji o-pravki nas vodijo dnevno v Trst, tam prodajamo svoje pridelke, tam iščemo zdravniške pomoči in bolnic, tam smo praznovali svoje ženitve, tam smo si nabavljali živež, oblačila in drugo. Prebivalstvo Trsta in njegove okolice pozna že dolgo dobo eno samo željo: biti priključeno k Jugoslaviji». Antifašistične žene iz Sežane so na masovnem sestanku izrazil: svojo voljo po združitvi z Jugoslavijo in so v brzojavki, ki so jo poslale zunanjim ministrom, med drugim pisale takole: «Izjavljamo, da zaradi krivic, ki jih mora prenašati naše ljudstvo s strani ZVU, ne moremo prenašati več nikakega odlašanja. ZVU pleni in prepoveduje našim otrokom šolske knjige, ki so jih izdali predstavniki našega ljudstva. Te knjige govore o naši borbi za svobodo, o naših krajih, o naših junakih in ntrtih velikih možeh. Govore o dobi, ko smo se z zavezniki skupno borili proti istemu sovražniku — fašizmu. Kaj je torej hudega v teh knjigah, da nam jih ZVU ne dovoljujef ZVU ovira, delovanje predstavnikov naše ljudske organizacije SIAU, s tem, da jih meče iz uradnih prostorov. Življenje našega ljudstva ni za-ščttano.. Sredi Trsta je že prišlo do umorov, a ZVU ni podvzela ni kakih ukrepov, da bi to preprečila, nasprotno ,orožje je iskala pri predstavnikih naših antifašističnih organizacij. t Naše delavstvo po tovarnah ima tako sramotno nizke plače, da ob njih strada in umira. Mnogo delavcev odpuščajo iz službe in tirajo v še večji obup. Nezadovoljstvo raste iz dneva v dan. Občutek krivice, ko vidijo lačni in raztrgani razkošne izložbe, založene z dobrotami po nedosegljivih cenah, ko uidi Jo zapostavljeni antifašisti vse prednosti in zaščito, ki jo uživajo fašisti, navdaja nas vse z gnevom in eno edincato željo in zahtevo, naj bi bito teh krvio čimprej konec. Zato izjavljamo, da vztrajamo pri zahtevi, da se Julijska krajina in Trst takoj priključila Jugoslaviji*. Ljudstvo prav dobro ve, da ni osamljeno in zapuščeno, prav dobro ve, da njegovi izvoljeni predstavniki, ki se mudijo v Parizu, odločno ščitijo njegove interese. Zato zaupa tem predstavnikom in jim dnevno pošilja zahvalne brzojavke. Tov. Bevku in Pogassiju so delavci tn nameščer,ci sežanskega okraja brzojavili• »OČi vsega delavstva so sedaj obrnjene v Pariz, kjer se odloča o naši največij želji in se kuje naša usoda in usoda naših potomcev za stoletja. !f Vsa slovensko, hrvaško in itali-ansko delavstvo naše Julijske krajine in Trsta je že izreklo nešteto krat svojo voljo, da želi in hoče živeti samo v politični in gospodarski skupnosti z narodi Jugoslavije, ker vidi samo v tem pravično rešitev. To željo je izražalo naše delavstvo že med nacifašistično okupacijo z orožjem v roki in jo izraža tudi danes. Kri naših najboljših delavcev in borcev teče Se vedno po tržaškh ulcah, kjer Se sedaj nismo vami pred bodali neofašlstov in importiranih šovinistov. To nas ne straši! ■ Prisegamo vam slovesno, da bomo v skupni borbi vztrajali Se nadalje in vse dotlej, dokler ne bomo skupno postavili temelje lepe in srečne bodočnosti v novi, demokratični Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. jeta? Kako bo razložil svojemu narodu novi položaj? To so vprašanja, ki se postavljajo sama po sebi. Za De Gasperija je po besedah o »nesprejemljivem miru* en sam izhod: dajati poguma in vedno bolj krepiti nacionalistična in imperiali. stična čustva italijanskega ljud. stva. Tako bo hočeš nočeš speljal vodo na mlin fašizma, ki še ni izkoreninjen.* Ust prikazuje zelo obširno italijansko in jugoslovansko stališče ter ugotavlja: »Italijanski ugovor je sicer pravilen; Trst ne služi posebno niti eni niti drugi izmed obeh dežel, — je pa glavno pristanišče podonavskega bazena. In iz tega razloga postane njegova priključitev Jugoslaviji, ker je v skladu z gospodarskimi prostori in prometnimi smermi, kljub vsem sentimentalnim razglabljanjem, nujnost. To tem bolj, ker je Jugoslavija po svojih tradicijah, zlasti pa po novi obliki, ki jo je zavzelo v naših dneh gospodarstvo, ki končno določa politične orijentacije dežele, zelo važen član podonavskega bloka. V zadnjih 'dneh so nas obiskali italijanski prijatelji, ki so nam pri srcu ln s katerimi smo na široko razpravljali o tragičnem položaju njihove dežele. Čeprav obžalujemo nasprotja, ki nas trenutno ločijo, smo prepričani, da bi sentimentalna šibkost do njih pomenila izdajstvo naše napredne politične linije. Upamo pa, da bo prišel dan, ko bodo naši italijanski prijatelji v mednarodnem merilu razumeli razloge za naše stališče.* De Nicola začasni predsednik italijanske republike Rim, 28. AFP. — Italijanska kon-stituanta je s 396 glasovi od vsega skupaj 504 glasujočih izvolila De Nicola za začasnega predsednika italijanske republike. Brezposelni v Toskani manifestiralo Rim, 28. - AFP — Več desettisoč brezposelnih Je manifestiralo v To-soani in zahtevalo intervencijo vlade ter izvedbo načrta o zaposlitvi brezposelnih, ki so ga izdelali italijanski sindikati. Sovjetski protest Sanghai, 28. - AFP — Sovjetske oblasti so protestirale pri kitajskih oblasteh zaradi incidentov, katerih žrtve so bili sovjetski državljani v Cang-Cungu. KRATKE VEST h M haj ovlčev proces Prvič govore o zločinih Nemcev in njih pomagačev DUNAJ. — Poveljniki štirih zasedbenih področij v Avstriji so danes podpisali nov sporazum o kontroli avstrijskega ozemlja. HAG — Stini bivše člane nemške policije v Holandski so včeraj obsodili v Essenu na smrt, ker so umorili tri britanske pilote, ki so jih poslali v Holandsko. Beyrut, 28. AFP. — V bolnico v Beyrutu so včeraj sprejeli neko mlado Zensko, 3 umirajoče ln mnogo . ranjenih moških, med njimi 11 hudo ranjenih ln 5 orožnikov. Vsi ti so žrtve včerajšnjih incidentov v okolici Beyruta. 2000 stavkujočih delavcev, zaposlenih v tobačni to. varni, je nastopilo pro i policiji s kamenjem. Ko pa je prišlo ojače-nje, so začeli stavkujoči streljati. Nato so prebrali pričevanje Vla-dimira Košaka, predstavnika hrva. ške vlade v Berlinu. Izjavil je, da mu je 4. maja 1945 Pavelič sam priznal, da je podpisal z Dražo Mihajlovičem več sporazumov. Beograd, 28. - Tanjug — Na včerajšnji razpravi je bil zaslišan kot priča Ljubo Radovanovič, profesor iz Beograda, ki ga je leta 1941 aretirala beograjska policija, nakar je prebil po raznih ječah ln v koncentraciji do oktobra 1944. OpiBal je zločine, ki so se vršili v ječah in koncentracijskih taboriščih. »Videl sem, kako so nekateri moški umirali od bičanja. Večkrat so se agenti preoblekli’ v kmečke obleke, obkolili nekatere vasi, misleč, da so v (Vasi partizani in vršili mno-iične aretacije. Od aretacij niso bile izvzete niti žene niti otroci. Beograjski poveljnik policije Dragi Jovanovič je večkrat obiskoval ječe v nemški uniformi. Sodišče je nadalje izpraševalo vse tiste, ki so moral! zakopavati ustreljene. Tiso orisali vsa grozodejstva, ki so jih vršili Nemci v zasedeni Srbiji. Božidar Milutinovič, ki Je zakopal prvo skupino 120 ustreljenih v avgustu leta 1941, je izjavil, da so bili med ustreljanimi še štirje živi. Moral pa je tudi te živ« ljudi zakopati. Priča Momčilo Damianovič je izjavil, da je bil poslan v Jamice blizu Beograda, kjer so iskopali nad 90 oseb, da bi jih sežgali-Nato šo prebrali pričevanja nemškega generala Fritza Rein-holda, vojnega ujetnika, ki je bil . v beograjski posadki. Leta 1941 je * »mor^tnijugos^nsta poiz-... - , _ . kus reštfi tržaško vprašanje s silo.* Gsvorice okoli križarke «Fargo» Agencija VZN je izdala dne 28, t. m. naslednjo vest: Viceadmiral Bernhard H. Bierl je zanikal na krovu ameriške lahke križarke »Fargo*, ki je včeraj priplula v Trst, da bi streljali na njegovo ladjo z istrskega obrežja ali od koder koli drugje na njenem potovanju iz Malte. Admiral je sprejel več poročevalcev na krovu svoje ladje danes popoldne, petem ko so se po mestu razširile govo. rice, da Je bila ladja obstreljevana. Admiral Bieri poveljnik sredo, zemskih pomorskih sil Združenih držav je izjavil, da je prišel v Trst, da se seznani z voditelji vojske in mornarice in njihovim tukajšnjim delom. O ameriški križarki eFargo», ki je v času razgovorov zunanjih ministrov v Parizu o tržaškem vprašanju priplula iz Malte v Trst, je bilo že dosti govora. Kakor poroča dopisnik «Tassa» iz Pariza, so nekateri dobro znani krogi tolmačili ta korak z nujnostjo, da se prepre. »Voce libera*, »Vita nuova* in verjetno še kakšen drugi za-kotnejsi listič, ki zajemajo svojo duševno in telesno hrano iz istega korita, so se podvizali, da v okviru velike križarske vojne msgr. Santina in Margottija »proti laži in obrekovanju*, ki sta se zlili na škofa, a sta »v resnici naperjeni proti Bogu in proti Cerkvi*, objavijo škofijske «u-krepe* proti ljudskemu tisku. Prav v slogu licemerskega pi3ma podeželskim vernikom, gostobesednega političnega in novinarskega sprejema v škofiji, ki je bil tako zelo v skladu z ubrano resnostjo prostorov, ki se je v njem odigral, in s sveto odmaknjenostjo starodavne ustanove, ki Ji je tuje vse, kar je posvetnega, kričavega in ničevega! Kar vse je obrodilo svoj bogati sad: politično ploskanje msgr. Santinu mesto najglobljega, najintimnejšega, najtišjega. najzbra-nejžega izraza spoštovanja do najvišjega znamenja vere in Cerkve, ko je slednjemu slukil v naj-dostojanstvenejšem ornatu in v najsvečanejsem trenutku. Ali če hočete konkretno: o priliki zadnje telovske procesije. Ukrepi, ki so primerni za obrambo Cerkve in vere. Poglejte in presodite: Kdaj se je prizadeti ljudski tisk vse od 1. junija t. 1., ko je prvič zabeležil odpor ljudskih množic proti obema smrtnikoma, v čemer koli nespoštljivo dotaknil vere, se nedostojno izrazil o Cerkvi? Mar ni od dne do dne beležili, kako verniki žele izpolnjevati svoje verske dolžnosti, kako ne odklanjajo vrednih predstavnikov Cerkve? Potemtakem ukrepi, ki naj slu. žijo obrambi Cerkve in vere, pa so se izkoristili v obrambo obeh msgr., Santina in Margottija, njunih lastnih fizičnih in moralnih oseb in sicer spričo njunega osebnega nedopustnega, nezakonitega, nepravičnega političnega delovanja v času fašizma in po njem. Tak je rek: Duhovniki so služabniki božji, škofje pa vladni. Pa še nekaj. Mar sta msgr. Santin in Margotti izpodbila dokaze o iztrebljenju slovanske besede v molitvi in pesmi iz slovanskega dela svojih škofij, o potujčevanju slovanskih otrok in posebej gojencev v svojih zavo. dih, o preganjanju slovanske duhovščine, o fašističnih pohvalah, odlikovanjih in denarnih podporah za svoje delo, pa čeprav je to povzročijo beg ljudi iz cerkve in celo od vere, o enostranskem vmešavanju v posvetna politična vprašanja, ki je ogorčilo mncžice vernikov, da so spregovorili glasno in odločno prav v trenutkih, ki so odločilni za njih blagor in vso njih bodočnost? Mar se nista prav s temi svojimi ukrepi hotela odtegniti ljudski, če žs ne božji sodbi? bil poslan z ruske fronte v Zagreb, hjer se Je s;stal z dvema ustaški-ma poveljnikoma, da bi izvršil akcijo proti partizanom. Svetovali so mu, naj sodeluje s četniki. Le-te so imeli za najbolj zanesljive. Njegov bataljon, ki se je nahajal na Hrvaškem, ni želel sodelovati s četniki; trije vojaki, ki so spadali k temu bataljonu, so se uprli, nakar s' obsodili na smrt Ker pa se je ponovno izkazalo, da takih tvojaških priprav» ni, so si zaplotni hujskati izmislili novo. še bolj podlo (n umazano izmišljotino, teš, da so križarko &Fargo» obstreljevali z istrske obale. Uradno zanikanje teh ueati ponovno razkrlnkuje vse zlonamerne klevete temnih elementov, katerim je vsaka stvar draža kakor mir v tem delu sveta, pri čemer se ne ustrašijo niti tega, da izblebetajo najbolj nesmiselne in strupene laži. Zakaj nista tega storila takrat 1. 1939., ko Je deputacija goriške in tržaške duhovščine (pok. msgr. Valentinčič, Kjuder, Malalan in dr.) nastopila v Rimu proti njima pred najvišjo cerkveno oblastjo? Zakaj nista ukrenila kaj takega takrat, ko so ju še pred zadnjo svetovno vojno razkrinkali z debelimi knjigami pred vsem svetom (Cermeljeva »Life and death struggle of a national minority — »Borba narodne ma- njšine na življenje in smrt* iz 1. 1936.)? Pač! V arhivu »Kraljeve kvesture v Gorici* so našli svoj cas le-ta dokument: Kraljeva kvestura v Gorici — Kabinetna pisarna - N. 0022 Gab. 12-111-1935. • Njegovi ekscelenci goriSkemu prefektu! Naš urad je od časa do časa sporočil nadškofu, kar sta o njem objavila (blagopokojna in odslužena — op. ur.) lista »Jutro* ln «Istra». Nadškof je vnesel v 4. številko škofijskega lista z dne 8. t. m. svarilo s katerim je opozoril »vsakega in vse duhovne in vernike nadškofije, naj v bodoče Iz nobenega razloga več ne sprejemajo omenjenih listov in naj si ne prizadevajo, da bi ju podprli*. Kakor je znano, je prepovedan uvoz obeh omenjenih listov v Kraljevino. Ker pa ju skušajo kljub prepovedi skrivaj širiti po pokrajini, bo ukrep nadškofa pripomogel, da Ju bodo verniki škofije bojkotirali. Prilagam prepis opozorila. Kvestor Pennetta, 1. r. Opozorilo. Pred nekaj meseci so jugoslovanski listi, ln sicer točneje »Jutro* in «Istra», ki jo izdajajo v Zagrebu, pričeli sramotno kampanjo protd goričkemu nadškofu in jo nadaljujejo z zlobnim obrekovanjem ter docela potvorjenimi ali najmanj tozadevno pretiranimi vestmi. Obžalovati j« predvsem, da bivajo kakor kaže, avtorji tako neplemenite akcije v naši lastni nadškofiji. Medtem ko opozarjamo z obžalovanjem na to in pomislimo na hudo škodo — naj bodo za pričo naši predragi bratje v jugoslovanskem episkopatu — ki nastaja za duše spričo takega ravnanja, hočemo izrecno opozoriti vsakega in vse duhovne in vernike naše nadškofije, naj v bodoče iz nikakega razloga več ne sprejemajo omenjenih listov in naj si ne prizadevajo, da bi ju podprli. Z našega sedeža v Gorici, dne 3. marca 1935. + Carlo, nadškof, 1. r. Pa ne da bi naši čiiatelji mislili, da nam je kaj Zal za oba lista in še posebej za odsluženega ljubljanskega veterana srečno prestane dobe! Navedli smo samo njun primer. Primer listov, ki gotovo niso bili ne ljudski, pa tudi ne proti Cerkvi ne proti veri. Obenem pa primer ukrepa, ki je po svojih razlogih in obliki čisto podoben najnovejšemu ukrepu, le da je bil takrat — pomislite! — še koristnejši, ker je služil tudi fašistični kvesturi v Gorici in njenim velikim nalogam za fašistični blagor prebivalstva v goriški nadškofiji in provinci. Morda bo spet »neutemeljeno* mimogrede pomisliti, da bi najnovejši ukrep — podobno onemu iz 1. 1935. — utegnil služiti tako nekako ponovnemu, dokončnemu zasužnjenju slovanskega in v velikem delu tudi italijanskega prebivalstva v gospodarskem, poli. Učnem, socialnem, narodnostnem ln menda še kakem drugem pogledu — po zaslugi istih dveh smrtnikov, ki se sedaj kakor pred 11 leti skrivata za svojo veliko nadposvetno ustanovo in njenim univerzalnim naukom. PRIMORSKI DNEVNIK — v — 29. junija Neznosne razmere v Benečiji Iz še spornega ozemlja Sloven. ske Benečije poročajo o skrajno kritičnem položaju onega dela slo. venskega prebivalstva, ki je ob najtežjih trenutkih ne glede na nevarnost pomagalo enotam slovenskih partizanskih in garibaldinskih brigad v svesti, da z zmago svobodoljubnih sil sveta pride ura rešitve tudi za 80 let trpinčeno in od vseh teptano Slovensko Benečijo. Zloglasne ozopovske tolpe In ka. rabinerji so za časa zasedanja štirih zunanjih ministrov v Parizu poostrili nadzorstvo nad temi ljudmi, da bi svet ne zvedel o nedopustnih krivicah in kršenju demokratičnih načel, ki jih izvaja tamkajšnja uprava. Nihče ne sme iti iz vasi neopaženo; nadzorujejo ga karablnerji ali ozopovcl; Strogo je prepovedano, da bi bil kdo odsoten več kot štiriindvajset ur. Ce le malce sumijo, da ima kdo stike s svojimi brati Slovenci onkraj za-padne demarkacijske črte, ga takoj aretirajo in pošljejo v čedad-ske ali videmske zapore, ki so polni zavednih Slovencev in antifašistov. Dne 22. junija je prišel k Cibau Antonu v Merai »appuntato* kara-binerjev in vprašal gospodarja, zakaj je dovolil, da je njegova Zena poslala otroke v Jugoslavijo. Ker ni bilo žene doma, je ukazal,- naj se takoj po svojem povratku javi v njihovi vojašnici, da jo bodo zaprli. Dne 23. junija se je vrnil iz Ljubljane na obisk k svoji ženi in k dvema nedoraslima otrokoma delavec tov. Evgenij Vogrič, ki je zaposlen v Ljubljani. Zeno in otroka je poklical k svojim sorodnikom v vas Podsrednje, ker se je hotel izogniti ozopovskemu terorju. A ozopovcl so ga tudi tam izsledili, ga aretirali ter predali prvi kara-bjnerski postojanki v Prutani. Te ukrepe podvzenoajo tamkajšnje oblasti zato, da ne bi prihajale v svet vesti iz Slovenske Benečije. Ljudje pravijo, da je njihov položaj neznosen. Do končnega po-mlrjenja duhov bo privedla le brezkompromisna rešitev spornega o-zemlja Beneške Slovenije in njena priključitev k matičnemu ozemljil nove Jugoslavije. S© kje na sveiu podobna Borba za osnovne človečanske pravice Poleg desetin in stotin ustmenih in pismenih protestov ZVU ter pisem, naslovljenih Odboru za obče človečanske pravice v New Torku, Sekretariatu ZN in štirim zunanjim ministrom v Parizu, ki jih priobčujemo na prvi strani, so tudi repentaborske matere vrnile okrajni ZVU učbenike, ki so jim, jih razdelili namesto zaplenjenih. Tudi one hočejo same odločati o načinu vzgoje svojih otrok. S pošiljko so poslale tudi naslednji protest: Gospod Guverner! Vračamo Vam knjige, ki ste jih pred krat. kim razdelili naSim otrokom. Ker nočete priznati knjig eNaša be. seda» in sSvobodna pota*, v katerih ni nikake politične vsebine, razen morda, da je na prvi strani slika marSala Tita. Pomislite vendar, da so vsi naši maliki so. delovali pri osvobojenju naSe zemlje. Zato ni mogoče, da bi po. zabili žrtve, katere smo doprinesli ln s tem dali vsem zaveznikom veliko pomoč z nato skupno zmago, V tej težki borbi nas je vodil mož, ki je vreden, da njegova slika zavzema prvo mesto v knjigi nate dece. Smrt fatizmu . svobodo narodu! Sledijo podpisi 46 mater Iste matere so poslale v Pariz naslednje protestno pismo: Repentabor, te.6.19.’i6. • Svetu zunanjih ministrov Pariz 8tarft vseh Šoloobveznih otrok, zbrani na masovnem sestanku v Repentabru, ogorčeni nad krše-njem nate Šolske avtonomije od strani ZVU, ki prepoveduje naSim otrokom knjige samo zaradi tega, ker so pisane v duhu osvo- bodltne borbe, energično protesti, ramo iiad ravmanjem ZVU, ki nam vsiljuje te knjige, kalerih namen je, da bi nate otroke odtujile našim najsvetejtim čustvom. Poudarjamo, da se je naSa Sola rodila v dobi najhujtega preganjanja in terorja od strani naci-fatizma. Vzdrževal jo je narod sam, poučevali pa so stalno v smrtni nevarnosti naši učitelji, ki niso nikoli klonili. Tako bomo vztrajali tudi seda), dokler ne bodo nate pravice dokončno priznane. (47 originalnih podpisov) Knjige so poslale okrajnemu guvernerju tudi sežanske matere in druge. šo'ske razstave Danes 29. in jutri 30. t. m. bodo po vseh šolah postojnske-go oraja šolske razstave pod geslom «Naša šola v prvem letu svobode*. Oglejte si vsi, kaj je naša prava ljudska oblast dala našim o-trokom v enem letu in kakšni so uspehi naše ljudske šole. Sprejem ? dijaške domove Dijaki, ki želijo v prihodnjem šolskem letu stanovati v Dijaških domovih, naj pošljejo tudi do 15. avgusta t. 1. posebno prijavo z navedbo imena, priimka, šole, razreda jn kraja študija. Te prijave nimajo nikake zveze s prošnjami za podpore. Razumljivo je, da morejo prijaviti svojo željo za bivanje v domu tudi oni dijaki, ki bedo vzdr-ževalnlno plačevali sami. Razpis za vlaganje prošenj za podpore Pokrajinski odbor -»Dijaške ma. tice» mora že v počitnicah pripraviti vse potrebno, da se bo nadaljevala podporna akcija tudi v prihodnjem šolskem letu, in mora v ta namen sestaviti proračun. Zato mora v najkrajšem času imeti pregled čez vse dijake, ki jih bo treba v prihodnjem šolskem letu podpirati. Pozivamo dijake oziroma starše onih dijakov, ki so študirali v šol. skem letu 1945-46, dijakov, ki bodo študij nadaljevali in onih dijakov, ki se bodo letos na novo vpisali v srednjo šolo, bodisi iz cone A bodisi iz cone B in ki zaradi slabih imovinskih razmer svojih otrok ne morejo vzdrževati, da vložijo prošnje za podpore prt okrožnih odborih «Dijaške matice* v Trstu, Gorici ali Ajdovščini. Prošnje vložijo lahko naravnost pri navedenih okrožnih odborih, ali po krajevnih odborih »Dijaške matice*. Vsakdo naj vloži prošnjo tja kamor pripada. Vsemu svetu v vednostt Taka je resnica! Prošnje morajo biti poslane o-krožnlm odborom «Dijaške mati. ce* najpozneje do 15. avgusta t. 1. V prošnjah navedite ime in priimek dijaka, ime očeta in matere, rojstile podatke, vrsto šole in razred, kraj šole, bivališče, učni uspeh iz preteklega šolskega leta, podroben in točen opis domačih Imovln. skih in družinskih razmer. Naved. be v prošnjah naj podrobno overovi krajevni odbor »Dijaške matice* iz onega kraja, odkoder je dijak doma. Prošnje bodo odbori reševali vedno na osnovi resnične potrebe in imovinskiH* ter družinskih razme. rah družin. Zato naj starši navedejo resnično domače stanje tako, da se bo dalo to resnično stanje ugotoviti. Vsakdo naj se ravna po svoji vesti in naj se zaveda, da previsoko odmerjena podpora pomeni oškodovanje onih, ki so po-trebnejši. OD TRIGLAVA DO JADRANA Otvoritev večernega tečaja za slovenski jezik v Šempolaju Sempolajski in okoliški omladin-ci — okrog 80 po Številu — so zaprosili nabreždnskl okraj za otvoritev večernega tečaja za slovenski jezik. Prihodnji torek bo otvoritev. Ta korak mladine, ki sama čuti praznino, ki jo je povzročil laJl-zem, in se keli v svojem materinskem jeziku izpopolniti, iskreno pozdravljamo in stavimo drugim vasem za vzgled. Jezik je predpogoj izobrazbe. Želimo ukaželjni mladini obilo uspeha! Vse in vsi sa obnovo vasi Vojsko V svesti sl svojih dolžnosti hitijo na prostovoljno delo tudi naše žene, naša mladina, naši rudarji iz Idrije, ki hočejo povrhu vsega napornega dela v Jami poma. gati tudi našemu kmetovalcu. Tudi upokojenci nočejo zaostajati. Vse hiti, vse za istim ciljem, da izpolnijo naše obljube — za obnovo naše porušene gorske vasice Vojsko. Tudi trgovci in gostilničarji so sl zastavili naloge za trimesečno tekmovanje. Hočejo sodelovati pri obnovi te prijazne vasice. Vse se trudi, da bo ta za vsakega planinca nad vse lepo izletna točka čim-prej obnovljena. Tudi Planinsko društvo hiti, da postavi na Vojskem planinsko kočo, ki bo služila zimskim športnikom kot varno zavetišče. Lepe uspehe zaznamuje naša mladina pri čiščenju opeko v Kanomlji. Tu naj omenimo tov. Po. lianška Antona in Poljane Antona ter tudi Troho Cveto, ki so ves čas neumorno delali ter s tem vzpodbujali tudi druge. Prav po. sebno se Je prt čiščenju opeke po. stavila tov. Lampe Ana, doma na trgu maršala Tita, Članica ASIZZ, ki je v osmih urah očistila 260 komadov zidne opeke. Naše žene so sklenile, da bodo pomagale tud) kmetovalcem. Tako se Je nekaj tovarišic iz Platiševe ulice zbralo skupaj ter šlo očistit veliko njivo od plevel. F. V. so 'bile plače sodnikov v fašistični Italiji sorazmerno majhne, da pa so bili njihovi drugi dohodki, ki so izvirali iz podkupnin ali podobnih daril,, toliko večji. Na žalost pa še danes nekateri mislijo, da so naša ljudska sodišča samo nadaljevanje prejdnlh fašističnih sodisč ter, da bodo tudi danes pred sodiščem bolje uspeli, ako bodo iskazovali ljudskim sodnikom svojo pozornost z raznim darili odnosno z podkupovanjem. Takega mišljenja je bila tudi Lenarčič Ivana iz Tabora. Pri okrožnem ljudskem sodišču v Postojni je imela opraviti neke zadeve. Po opravljenih poslih je v veži počakala ljudskega sodnika in mu zaupno povedala, da ima zanj pripravljeno lepo »pipiko*. Seveda Jo Je ljudski sodnik energično zavrnil naj si nikar ne domišlja, da so danes še tisti časi fašističnega sodstva, ko si lahko s »pipikami* dokazoval svojo pravico, in naj odide domov, ako noče imeti neprijetnih posledic. Zenska Je na te besede odšla. Ko Je ta ljudski sodnik prišel na večerjo v menzo, mu Je gospodinja povedala, da ima zanj kokoš, katero Je tila prinesla neka ženska, ki je trdila, da je kokoš 2» plačana. Seveda je »lepa pipika* morala takoj nazaj k svoji lastnici, lastnica sama, pa se bo morala zagovarjati pred ljudskim sodiščem zaradi poskusa podkupovanja, ker Je ta ljudski, sodnik, zavedajoč se svoje funkcije ljudskega organa, zadevo prijavil javnemu tolilstvu. Prepričani smo, da bodo posledice njenega dejanja take, da ne bo nilc-dar več poskusila na podoben način »izkazovati pozornosti* bodisi ljudskim sodnikom, bodisi katerim koli organom ljudske oblasti, ostalim pa bodo služilo kot pouk, da so naše ljudske oblasti dobro zavedajo svoje odgovornosti pred ljudstvom in svojo vestjo in, da bo vsak podoben poskus najstrožje kaznovan. šempola) Postojna S »PIPIKO* JE HOTELA PODKUPITI LJUDSKEGA SODNIKA Se se najdejo ljudje, ki ne morejo doumeti novega časa, novih razmer in novega duha, ki vlada pri naših ljudskih organih. Qe vedno mislijo nekateri da Sivimo v časih, ko si mogel bodisi pri sodiščih bodosi pre drugih oblatvih doseči vse, samo da si potresel s polno denarnico, ali pa da sl ponudil uradniku kako kokoš ali klobaso. Predobro vemo, kako so pretorjl bivših fašističnih sodišč delili pravico na. šim ljudem. Predobro vemo, kako radi so sprejemali podkupnino, in da Je bil izid pravde večkrat odvisen od tega, katera stranka Je nudila sodniku več koristi. Vemo, da PROSVETNA PRIRF^piTEV Društvo »Zarja v svobodi* je priredilo 16. t. m. kulturni dan s pevskimi točkami, deklamacijo in veseloigro »Idealna tašča*. Prireditev Je lepo uspela; igralci so pokazali, da bi se z vajo mogli lotiti tudi težje igro. Priporočamo dramskemu odseku, naj tako nadaljuje, da nas bo kmalu zopet prijetno presenetil. Lep talent je pokazala pri recitaciji »Pesmi matere treh partizanov* Marjetka Grgič. F1ZKULTURA Nagrade zmagovalcem na sežanskem ljudskem taboru Preteklo nedeljo eo oh udeležbi velikega števila športnikov mestnih kulturnih krožkov med odmorom, turnirja košarke «UCEF» v krožku »Tomasi* razdelili nagrade izletniškim četam, ki so se udeležile hitre hoje, In kolesarjem, ki so m udele- žili dirke. Te športne manifestacije je 19. maja organiziral v Sežani Center za ljudsko kulturo. Po kratkem nagovoru športnega delegata so razdelili nagrade, t. j. diplome tn knjige, vsem čotam, ki so se v tekmah odlikovalo. Nagrade so dobili kulturni krožki »Rinaldi*, »Rediva* in »Škamperle*. Nato so obdarili posamezne kolesarje s knjigami, diplomami in potrebščinami za kolesarstvo. Prvo nagrado je dobil Udovič iz kražka »Škamperle*, drugo nagrado Kette z Opčin In tretjo nagrado Bartoli Iz «Rinaldija». Navzoči so zmagovalcem navdušeno poskall. Zopet ugotavljamo, da se je pripetila naii vasi krivica. Italijanskim Šovinistom ni dovolj, da so porušili in požgali naSo vas, da so nas odvedli v pregnanstvu), kjer smo pretrpeli nadčloveške muke. Sedaj so se nas lotili blatiti pred Svetom, da napadamo in pobijamo celo naSe zaveznike. Tako je sil Gczzettlno» dne 9. t. m. pisal, da so bili napadeni in ubiti v Rihem-berku S ameriSki vojaki in da so vsi vojaki zaradi tega bili pet dni zaprti v vojašnici. Mislimo, da bolj nesramnih in podlih laži si ne more izmisliti niti najhujSi sovražnik. Samo od peklenskih strasti prežeti izkoriščevalci in tlačitelji naSega naroda lahko kaj takega pišejo in Sirijo v javnost. Mi vabimo vse resnicoljubne ljudi, naj pridejo v Rihemberk in naj se na lastne oči prepričajo, ali je to res. Vprašajo naj angleSke vojake, ki so tukaj nastanjeni (ne ameriške, ker teh ni bilo nikdar pri nas), ali imajo kakšno pritožbo proti nam odkar so tu. Videli boste štrleče okajene zido. ve, blede in izmučene obraze pre-bivalstva. Vse to je delo tistih, ki nas sedaj blatijo pred svetom in zbirajo lažnive vesti, da bi nam še nadalje škodovali. Mi pa nočemo in ne dopuščamo, da se nas po krivici obtožuje nesramnega početja. Zato* objavljamo ta članek in dajemo v vednost vsemu svetu, da so Rihemberčani, kakor vse ostalo ljudstvo iz Julijske krajine pošteni in hočejo pošteno živeti. V imenu prebivalstva Rihtmberka (slede podpisi)- Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s Surekovo glasbeno komedijo »Pesem s ceste* v sledečih krajih: Danes 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem Selu, 30. t. m. ob 16. url na Opčinah. Z Borovimi »Raztrgancl*: v soboto, na Petrovo, 29. t. m. ob V uri v Šmarjah pri Kopru na prostem, v nedeljo 30. t. m. ob 20. uri v Škofijah II. na prostem. MLADINA KULTURNEGA KR02KA «RINALDI» priredi danes ob 20. uri predstavo v «Cine del mare». Izkupiček gre v korist mladinske udarniške brigade «Pinko Tomažič*, ki od potuje 1. julija v Jugoslavijo, na gradnjo mladinske proge Brčko-Banoviči. Veliki pevski koncert v Gabrovici pri Komnu Prosvetno društvo »Ljubo* v Gabrovici pri Komnu je organiziralo za danes 29. t. m. ob 14. uri veliko kulturno prireditev. Na sporedu je velik pevski koncert, na katerem bo nastopilo 14 pevskih zborov, ki bodo peli posamezno in tudi skupno. Sledila bo tombola. (Prvi dobitek 6.000 lir, drugi 2.000 lir). V odmorih bo igral orkester iz Komna. Dobra srca Ob priliki godu tov. Pavči daruje D K 1000 (tisoč) lir za Dijaško Matico. Ali naj lindstvo stavlca urotl svoilm interesom Delodajalci v Pulju so propadli s obrambo (C V Pulj, 28. — Stavka, ki so jo organizirali delodajalci, se Je popolnoma izjalovila, kljub tjmu da so jo podpirale fašistične tolpe, ki so ves dan krožile po mestu in silile lastnike trgovin, naj trgovine zapro. Pri tem so seveda najprej — to je pač njihov poklic — razbijali in uničevali izložene predmete. Vse drugače pa so naleteli v tovarnah in večjih podjetjih, kjer se jim ni posrečilo u-strahovati zaposlenih delavcev. Tako je bilo na primer pri «Ge-nio Marina* od 326 delavcev navzočih 306, v «Opiflci» so bili navzoči vsd, enako v cementarni, kjer sta izostala samo dva delavca. Tudi pristaniški delavci so se vsi zglasili na delo. svojo stavbo italijanstva,, Šovinistične tolpe so dvakrat napadle sedež SIAU-a. Okrog 5- ure zjutraj Je neki Italijanski šovinist, oborožen z gorjačo, prišel v prostore SIAU-ja. Ko pa so ga odkrili, je navzočim tovarišem izjavil, da ne odobrava zadržanja svojih »kame-radov*. V dokaz tega je pljunil na svojo trikoloro, ki jo je imel okrog vratu. Včeraj je bil odstotek delavcev, ki so se javili na delo še mnogo večji, kot predvčerajšnjem. V sredini mesta so krožile fašistične tolpe, da bi preprečile otvoritev trgovin. Policija ni no prvi ne drugi dan intervenirala. Sinoči okrog 21.40 ure je večja skupina fašistov skušala napasti uredništvo lista »Nostro Glomale*. Ko so jih delavci odbili, so skušali vdreti v tiskarno pri stranskem vhodu. Tiskamo so branili delavci, vsi nameščenci ln uredniki lista. Policij^, ki je pozneje intervenirala, jo fašiste razgnala. Nato pa je sledila policijska preiskava v tiskarni, kjer so preiskali slednji kotiček. Preiskavo so napravili tudi v prostorih Enotnih sindikatov in mladinskega krožka «Nino Marcon*. Nocoj ob 24. uri je bila «stavka», ki so jo organizirali delodajalci, «zaključena». Prav za prav te stavke ni niti bilo; drugače ni niti mo- Pasja steklina Higienski občinski urad nam sporoča: Opozarjamo prebivalstvo, zlasti pa lastnike, psov, da se morajo natančno ravnati po določilih in navodilih za preprečevanje razširjanja pasje stekline, ki jo je še zmerom opažati v tej občini. Zlasti je strogo prepovedano pustiti pse brez vrvice. V javnih lokalih in po ulicah jih je treba voditi na vrvici in jim nadeti nagobčnik. glo biti, saj je nemogoče, da bi se delodajalci, ki so naravni sovražniki delavstva, posluževali ozožja tega delavstva. Rezultat je bil ta, da so se delodajalci silno osmešili Take so torej njihove manifestacije »italijanstva*. Kakor vse dosedanje njihove mamifoetacije, je tudi ta imela čisto fašistični značaj. Demokratk'no ljudstvo pa jo ponovno pokazalo svojo odločno voljo po uničenju fašizma, kar bo seveda mogočo šele takrat, ko bo Pulj in vsa Julijska krajina priključena Jugoslaviji. Proces proti našemu odgovornemu uredniku Pri včerajšnjem nadaljevanju razprave proti tov. Hreščaku je priča civilne policije Leban F. izjavil, da so s Čadežem ravnali spodobno, zdravnik goriških zaporov dr. Alojz Delpin pa je izjavil, da pri Čadežu ni ugotovil nobenih očitnih poškodb. Nato je bil zaslišan obtoženec tov. Dušan Hreščak. Izjavil je, da za časa objave članka sicer ni bil navzoč, da pa vzdržuje med člani svojega uredništva strogo disciplino. O resničnosti vest; se morajo prej prepričati, preden jih objavijo. Urednik Stanič ga je ob prihodu obvestil, da je dobil za to vest vnovič telefonsko potrdilo iz Gorice, preden jo je objavil. Na željo šefa tiskovnega urada AIS g. Har-rarija je poslal urednika Staniča ponovno v Gorico, da pripelje Ca deža, ki ga pa ni bilo več mogoče najti. Pač pa je goriška pedružni. ca «Primorskega dnevnika* doba, vila z lastnoročnim podpišem o-premljeno izvirno izjavo Srečka Čadeža, ki jo Je bil «Primorski dnev. nik* objavil in ki je povod te tožbe. Na vprašanje, ali misli tov. Hreščak, da je uredništvo napravilo vse, kar je v njegovih močeh, da ugotovi resnico, je ta odgovoril z odločnim «da». V nadaljnji razpravi je predsednik sodišča polagal vso težo priobčene izjave Srečka Čadeža, da bi bila mučenja in biči za mučenje v prostorih britansko vojske, obramba pa je polagala največjo važnost na dejstvo, da tu ni lahkomiselnega priobče-vanja govoric (rumours), ampak objava podpisane izjave. Zasliševanje prič Naslednja zaslišana priča je bil urednik tov. Stanič, ki je dal priobčiti inkriminirano izjavo. Poudarjal je, da se je pred objavo te vesti telefonično prepričal pri naši goriški dopisnici, k; mu je potrdila resničnost izjave in mu zagotovila, da poseduje podpisani original. Vse nadaljnje točnejše poizvedbe je izvršil le na izrecno željo g. Harrarija, ker mu je zadostovala izjava dopisnice. V nadaljnjem razpravljanju je pojasnil, zakaj se je zadovoljil s tem zagotovilom. Dopisniki »Primorskega dnevnika* so osebno odgovorni za točnost svojih poročil in jih smejo pošiljati za tisk le tedaj, kadar razpolagajo z zadostnimi dokazili za njih resničnost. Ponovno zagotovilo dopisnice je zato moglo zadostovati tov. Staniču, ki je pred objavo pribavil vse točne osebne podatke o osebi, ki je napisala omenjeno izjavo. SpoJioMa. in o(tycuMi Prireditve« predavanja in sestanki PROSV. DRUŠTVO »I. CANKAR*, SV. JAKOB. Igra »Tri sestre*, ki Je imola biti danes na Opčinah, odpade zaradi tehničnih ovir. KULTURNI KROŽEK »KRALJIC*. Danes in jutri ob 20. uri zabava kot navadno. V ponedeljek 1. julija ob 20. uri bo v prostorih, krožka predaval prof. Smidichen o «Nastanku jezikov*. Vstop je prost. KULTURNI KROŽEK »ŠKAMPERLE*. Danes in jutri ob 20.30 ples na prostem. KULTURNI KROŽEK »RAU-BEK*. Danes in jutri ob 19. uri zabava na prostem v uUci Cister-none 66. Igral bo izvrstni orkester. Deluje tar. VSEUCILISKI TRŽAŠKI KROŽEK. Na pobudo tega krožka bo danes ob 20. uri predaval tov. Sab-ba v kulturnem krožku mladih delavcev v ulici Monfort 3 o temi: «Um:tnost in svoboda, umetnost in politika*. Vabljeni so profesorji, vseučillščnlki in srednješolci. KULTURNI KROŽEK »RINALDI*. Nocoj ob 20.30 ples na prostim. — Izlet, ki bi moral biti Jutri se zaradi nepredvidenih ovir odloži na nedeljo 7. julija. Zato se sprejemajo nove prijave vsak dan od 20. ure dalje v tajništvu. Potni stročki in kosilo 190 lir, PROSV. DRUŠTVO V SKED-* NJU. V ponedeljek 1. julija ob 20.45 v Prosvetnem domu (rikrea-toriju) predavanje. Vse ljubitelje petja, še posebno pa motike, vabimo, da pristopijo kot pevci v pevski zbor. Vaje so vsak torek in petek ob 20.15. PROSV. DRUŠTVO »BARKOV-LJE*. Kulturni in zabavni večer, ki je imel biti danes, bo jutri ob isti url. Sodelovale bodo skupine malčkov otroškega vrtca, pionirskega, mladinskega in društvenega pevskega zbora, kakor tudi drameki godbeni odsek. Prireditev bo na društvenem vrtu. Začetek ob 18. uri. Cisti dobiček gre v dobro, delne namene. PROSV. DRU3TVO »DOMOVINA* V OSPU. V nedeljo 7. julija bo v jami razvitje novg društvene zastave. Sodelovali bodo razni pevski zbori in godbe. PROSV. DRUžTVO »ZVEZDA*, PODLONJER, (gostilna Pertot). Jutri ob 16.' uri vrtna zabava. Glasbeni in pevski koncert, srečo-lov, kolo sreče, ples in tombola z bogatimi dobitki. Odprt bo bufet. PRIREDITEV V SV. KRIŽU f*RI TRSTU. Danes bo pod okriljem Zveze primorskih partizanov prireditev. Na sporedu je dopoldne koncert, popoldne pa pl g flektanti pri referentu zn embalažo pri centrali »Prer -