mini reportaža j Praznično svetal dan je bil, ko je med malčke vzgojno varstvene ustanove Anice čer. nejeve in ostale otroke z Oto­ ka prišla na obisk tetka Je­ sen. Eni so ji dejali botra Je­ sen, a otroci so bolj čebljali, da je prišla tetka. Botra ali tetka, saj je vseeno, samo da je bil njen obisk poln rado­ sti, radovednosti, veselja in sladkosnednosti. V plašču zlatorumenih barv, s cekar. jem pod rokama,si je ogledala najprej plešoče Tinke, Katr- ce, Matjaže in Tomaže, potem pa je vse skupaj povabila na trgatev. Trgatev sredi mesta? Da, na brajdah so viseli vab­ ljivi grozdi in prstki malega Frica se niso dali ugnati. Se­ gali so po jagodah, pa čep­ rav se trgatev še ni pričela. Ko je to videla ob njem sto- jeječa deklica Matejka, ga je posnemala. Pa se je Tomai takoj oglasil: »Veš, to se pa le ne sme, kar takole trgaš in ješ.« Sam pa je odtrgal grozd in si ga mašil v usta. ko se je najedel, je pričel z njimi »krmiti« Ljubko. Ma­ tejka pa je vse to gledala in nI mogla razumeti. Kaj hoče­ mo, tudi Ob trgatvi se pora­ jajo simpatije! Ni minilo pol ure in že je bila brajda obrana. Smejala se je še buča vrh koruztiične koče, klopotec pa je bU že itak ves čas tiho, da ne bi motil uživanja pri jedi. vča­ sih je celo roka starejšega, mamice ali očka segla preveč hitro, v bojazni, da ne bi »nji­ hovi« dobili dovolj. Otroci te­ ga niso razumeli, ker bi raje trgali sami. Naj velja to za poduk prihodnjega leta, za starše! Tradicionalna je prireditev, ki jo vsako leto pripravi dru­ štvo prijateljev mladine Otok, za svoje najmlajše. In ker je ta oblika približevanja k na­ ravi posrečena in ljubka, mo­ ra taka ostati tudi za vnaprej. Prispevek otrok in njihovih vzgojiteljic vzgojno varstvene ustanove Anice čemejeve, pa to še popestruje. In ker je na kupu toliko stvari, potem je prav, da to negujemo. Z. STOPAR Miloš Jagodic Celje je spet srromašnej- Se za človeka, kakršen je bil Miloš Jagodic, človeka, ki so žal vse preporedki, ki so nosilci družbenega Mvljenja med ljudmi. Kot sin revnega kmeta iz šma. rja se je pretolkel v sa­ mostojno življenje kot tr­ govski vajenec in pomoč­ nik. V revnem okolju pod Donačko goro je dodajal grame in centilitre, se ob lastni in tuji revščini na­ učil spoštovati še tako malenkostno dobroto in dobrino. Ta lastnost mu je ostala vse do zadnjih dni. Skromnost, delavnost, ki je segla čez njegove te­ lesne sposobnosti, saj je bil vselej šibkega zdravja. Med vojno je bil ves čas na strani tistih, ki so se borili za boljši jutri, in ko je trenutek prišel, je bil spet v prvih vrstah in s svojim vzgledom bodril so- občane, da bi srečnejše dni čim hitreje uresničili. Ko je bil š€ v EMO, je z vso vnemo nosil breme izgradnje današnjega Do- ma »Dušana Fmžgarja«. Ni bilo organizacije na terenu v krajevni skupnosti Pod gradom, kjer ne bi bil pri­ zadeven član, odbornik, aktivist. Ves čas je bil eden najbolj požrtvovalnih reševalcev človeških živ­ ljenj, delavec v organizaciji Rdečega križa, v neštetih socialno-zdravstvenih in humanitarnih akcijah. V kolektivu MERX je bil predsednik sindikata, sekretar organizacije ZK, mentor mladini, član sa­ moupravnih organov in ko se je zaradi bolezni upoko­ jil, se je počutil, ko da se mu ruSi ves smisel življen­ ja, Miloš je bil za vse, ki smo mu bili tovariši in prijatelji jeziček na teht­ nici. Zanesli smo se na njegov čut poštenosti, •pra­ vičnosti, njegove vselej ii. ve ljudske presoje. Telesno oslabljenega, du. Tiovno še vedno vedrega in tvornega Miloša je v šti- riinpedesetem letu staros­ ti spodrezalo po težki ope­ raciji. Hudo ga bomo po­ grešali zaradi tega, kar ga je naredilo velikega v nje. ovi skromiiosti. JURE KRA&OVEC Šempeter Gradnja nme osnovne šo­ le v Šempetru v Savinjski dolini je v polnem teku. Kot je znano, gradijo šolo s sredstvi samoprispevka obča­ nov, prva faza nove šole, ki bo obsegala učilnice, kabine­ te in nekatere dnige prosto­ re, pa bo predvidoma velja­ la okoli 400 milijonov starih dinarjev. Ker pa je bilo že od vse­ ga pričetka določeino tako, da se bo šola gradila v dveh ločenih fazah, so si odgovor­ ni dejavniki v kraju v kar najbolj možni meri prizade­ vali, da bi drugo fazo pri­ čeli izvajati takoj, potem, ko bo prva faza končana. To bi seveda prmeslo tudi nekate­ re prednosti in ne na koncu budi pocenitve, saj bi se de­ la kontinuirano nadaljevala. Pred dnevi je bilo zaradi tega v Šempetru posebno posve­ tovanje članov sveta krajev­ ne skupnosti in vodstev dru­ žbeno političnih organizacij, ki pa so mu prisostvovali tudi predstavniki občine in delovAih organizacij. Na se­ stanku so ugotovili, da bo za drugo fazo, ki bo obsegala upravno poslopje ter telova­ dnico, p>otrebnih nadaljnjih 150 milijonov, ki pa jih bo­ do poskušali zagotoviti na najrazličnejše načine, štiride­ set starih milijonov bodo p>o- skušali prihraniti pri gradnji prve faze, nadaljnjih štiride­ set milijonov pa že imajo zagotovljenih, saj jim jih je s posebnim sklep>om dodelila občinska skupščina. To je de­ nar, ki je bil dobljen od pro­ daje prostorov nekdanje tek­ stilne tovarne v Šempetru. Manjlcajočih 70 milijonov pa bodo iK)slmšaH zagotoviti s tem, da bodo prodali sedanje šolsko poslopje, dom TVD Partizana, preostala sredstva pa bodo poskušah zbrati s prispevki delovnih orgamza- cij m občanov. Kot vse kaže, bo v Šem­ petru takoj po zaključku pr­ ve, stekla tudi že gradnja druge faze nove osnovne šo­ le, ki bo za ondotjie ljudi prav gotovo izredno velika pridobitev. B. STRMČNIK SLABA SADNA LETINA Ker je bUa okolica Sloven­ skih konjič zaaana p>o dobrem sadju že vrsto let, je bilo letos nekoliko drugače. Sad­ ja skorajda ni bilo, izjema je le Kmetijska zadruga, ki zato purodaja prvovrstno sad­ je zelo usp)ešno. Kupci iz vseh krajev SJovenije se oglašajo pri njdh in sproti vse pokupi­ jo, kar oberejo. Jabolka pro­ dajajo, najboljša p>o 4 dinar­ je, drugorazredna pa po dva in pol dinarja. VELIKA UDELEŽBA KRVODAJALCEV v konjiški občini je bdla udeležba v krvodajalski akci­ ji zelo jx>lnoštevilna. Ker so bile zelo velike priprave, je bdla tudi udeležba temu pri­ merna. Za odvzem krvi v Slovenskih Konjicah se Je Javilo 474 ljudi, v Zrečah pa 183 dajalcev krvi v enem dnevu, v obeh krajih skupaj Je bilo 657 dajalcev krvi. V Vitanju in Ločah je bi­ lo krvodajalcev 255, skupaj na celotnem območju konji­ ške občine pa 922 občanov. mali intervju Vprašuje: Jure Krašovec Odgovarja: Ludvik Šlcru- ba Predsednik krajevne or­ ganizacije SZDL v Zida­ nem mostu Ludvik škru- ba je eden tistih občanov v svojem kraju, ki je o vsem obveščen, ki v svoji glavi nosi zbLr interesov večine občanov. Seveda vsega, o čemur sva se p>ogovairjala naenkrat nI mogoče nanizati. Zato le nekaj od te^a: j Tovariš Skruba, ste ro- ! jen Zidanmoščan? Ne. Do- ; ma sem iz Lokavca. Sem • sem prišel pred letoma PK) upK>kojibvi. Od doma sem odšel kot mladenič, se vradl s štirinajsto, po­ tem dolga Iheta služtx)- ! val kot delavec miUce, I največ na Gorenjskem. Ste j se v dveh letih vživeli v razmere krajevne skvy)no- sti Zidani most? Menda že, če vam dejstvo, da so me izbrali za pyredsedni- kai SZDL kaj pove. Je predsedstvo SZDL vaša poglavitna funkcija? Ena- j kiopravno z ostalima dve- [' ma, sem še predsednik \ ZB NOV in gasilskega dru­ štva. Kako je z družbeno \ razgibanostjo Zidanega ; mosta? Zdaj bolj kot prej. \ Ne zato, ker sem na čelu najmnožičnejše p>olitične \ organizacije. Le-ta je le zbir aktivnosti vseh dru- ' gih. Zelo aktivni so strel- ' ci, ki bodo imeU do pri- . hodnjega leta lepo streli­ šče z lop>o. Aktivni so planinci okoli svojega do- . ma pod Velikim Kozjem, kamor mislijo potegniti I še žičnico, razgibala se Je • mladina okoli svojega * kluba, gasilci okoli bodo- ' čega gasilskega doma, kra- jevna skupnost z gradnjo \ ceste v Veliko Sirje, skrat­ ka detjavnost Je tolikšna, aa so se odločili kandidi­ rati za organizacijo občin­ skega praznika poihodnje leto v naši krajevni skup- ncTsti. Kaj pa težave, pro­ blemi? Veliko jih je, pre- BRALCI, POZOR! Bralci reportaže o zre- šlcih kovačili Kujemo pri- tvodnost, Id smo jo obja­ vili v iH-ejšnji števlUd, so nam na povabilo Kovaške Industrije Zreče poslali veliko odgovorov na vpra- ianje, koliko ključev bo ta tovarna izdelala • letu 1972. Med tistimi, M so bili pravilnemu o<^ovoru (dva milijona) najbližji, smo izžrebali tri, katerim bo Tovarna kovanega oro­ dja Zreče podarila kom­ plet ključev UNIOR-EX. TRA. To so: Dušan LI- pold, Stanetova 18, Celje; Janko Kaker, Raduha 36, Luče ob Savinji ter Stan­ ko Dolinar, Železarna Što­ re. Zmagoslavje Marije Toma- žič na 1. vojaški kulinarič­ ni razstavi, ki je bila ob koncu septembra v Ljub- Ojani. Prve vojaške kulinarične razstave v Ljubljana se je udeležila tudi močna eki­ pa kuharjev iz Celja. V glavni kategoriji je zma­ gala uslužbenka »Vojaško — gostinskega ix>djetja Partizan — Ekspres bife Doma JLA Cef.je Marija Tomažin. V njeni kategoriji Je tek- j movalo 35 kuharjev z 42. vojaškimi menuji. Konku­ renca je bdla huda, zaradi velike strokovnosti pa Je zmagala Celjanka Marija i Tomažin, ki je za vojaSki menu pripravila: — karfiolna krem ^Juha , — musaka s krompirjem — p)ečena paprika in — sirov zavitek. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali civilna ki vojaški kulinariki. Je prrlz- nala prvo mesto, s tem pa še diplomo, zlato pjla- keto in 2000 din! Marija je bila ob zmagi kar malce zmedena, Mjub temu da Jo je na tihem pričakovala, češ »slabi hrani verjetno ne bd pri­ sodili prvega mesta ...« I Kdor je poskusil njen \ zmagovalni menu, je pxrilz- j nal z oblizovanjem ustnic, da je odličen, vsi p>a smo želeli, da bi takšen menu bil vedno prisoten tudi med — vojaki!