osrednja
KNJI ZNiGA
e*y*
Leto XI	številka 2	cena 1,46 EUR	25. februar 2009
Leto XI	številka 2	cena 1,46 EUR	25. februar 2009

Civilna iniciativa ima podporo občin in gospodarstva.......str. 6
Neža Maurer: Daješ lahko samo, kar imaš v sebi.............str. 9
*\®4nJa 4. 4?
'O.
s
»0°9 C?
% ^
9 771580
096
4
O YAMAHA
Drešinja vas 15, Petre
XJ6DÌ
Celje - skladišče D-Per
28/2009
COBISS 0
hitri servis * menjava gum
www.avto.net / slomoto
POHIŠTVO PETROVCE
I ;	EH>0
ims ■ ~29’°
■SS2SSSS3 Tei.: 03 570 80 35
Pusta, pa tudi drugih prijaznih dni
Čiščenje voda po evropsko
Zupani šestih občin in minister Karel Erjavec so pospremili nadgradnjo čistilne naprave
Potem ko so župani spo-dnjesavinjskih občin konec lanskega leta z izvajalci nazdravili ob podpisu izvajalskih pogodb in dogovorov o sofinanciranju gradnje kanalizacije ter nadgradnje čistilne naprave Kasaze v okviru
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Prazarna in kavni butik!
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Aljaž Topič,
Šempeter 14/b, Šempeter
2.	Irma Novak,
Latkova vas 190, Prebold,
3.	Bojana Polak,
Liboje 94, Petrovče.
operacije Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, so se dela v petek, 6. februarja, tudi simbolično začela. V Kasazah so namreč župani skupaj z ministrom za okolje in prostor položili temeljni kamen za nadgradnjo čistilne naprave in simbolno položili cevi.
Kot smo že poročali, je projekt Žalec razdeljen v dva sklopa. Prvi je gradnja primarne kanalizacije v občinah Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec v skupni dolžini 28,5 km, drugi pa nadgradnja čistilne naprave Kasaze na 60.000 populacijskih enot, pri čemer sodeluje vseh šest spodnjesa-vinjskih občin. Da gre za res pomemben projekt, s katerim se bo izboljšala kakovost življenja, predvsem pa kakovost pitne vode v dolini, so s svojo prisotnostjo na slovesnosti v Kasazah pokazali vsi župani, minister Karel Erjavec pa je ob
Adiju Bloudkova nagrada
tem dodal, da gre pri celotni operaciji varovanja vodnih virov na povodju Savinje za enega najuspešnejših projektov črpanja kohezijskih sredstev Evropske unije. Res gre pri tem za izpolnjevanje evropskih direktiv, je poudaril, vendar pa je še bolj pomembno to, da svojim zanamcem zapustimo čim bolj čiste vode. Več na strani 6.	K. R.
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Toliko je v teh dneh raznolikih dogajanj in znamenj iz okolja, ki hote ali nehote vplivajo na naša življenja ali vsaj na duševno počutje, da človeku povzročajo nekakšno notranjo zmedo. Pa poglejmo, s čim vse se človek v življenju ukvarja in kako poln nasprotij in paradoksov je naš vsakdanjik.
Veselimo se rojstva, hkrati se moramo soočati s smrtjo. Skrbimo za zdravje, a živimo življenje, ki nam otežuje to skrb. Soočamo sezboleznijo, nekateri jo premagajo in iz nje izidejo še močnejši, drugi trpijo mesece in mesece, leta in leta. Pa dileme preživetja. Mnogo se jih dandanes ukvarja z vprašanjem, ali bodo združili začetek meseca s koncem, nahranili vsa domača usta, plačali položnice, bodo lahko svojemu otroku omogočili to in ono. Drugi pa, katere znamke luksuznega jeklenega konjička si bodo kupili in ali bodo kupil 20- ali večmetrsko jahto, v zadnjem času pa tudi, da so izgubili milijon evrov, drugi pa, da so jim še teh 10 evrov vzeli pri plači. Eni imajo probleme z nezaposlenostjo, drugi s prezaposlenostjo, eni z brezosebnostjo hitrega načina življenja, drugi s kriminalom, z mamili in alkoholom. Potem pa še politika, ki se ukvarja z marsičem, kar nam še dodatno krade čas (in denar), a nam nikakor ne pomaga k pozitivnemu vsakdanjiku.
Vtis o negativnem ozračju nedvomno pomagajo spodbujati tudi mediji. Katerikoli časopis odpreš te dni, ti v glavo bijejo naslovi, ki odražajo probleme, dileme, krizo, kriminal, onesnaževanje, nesposobnosti in nespodobnosti vsake vrste. Ni jih potrebno šteti, pa lahko mirno ugotovimo, da jih je tri četrtine ali še več. Odkrivanja dobrega, pristnega in uspešnega je tako malo.
Zato nam še kako prija možnost, ki nam jo prinaša pust, da se preoblečemo v nekaj, kar si želimo, ali nekaj, iz česar se lahko vsaj takrat nekaznovano ponorčujemo in tudi tako povemo, da je nekaj narobe, daje nekdo bedak in da nam »dol visi«. Mi si želimo spodbudnega okolja, prijaznih pobud, manj butastih peripetij in političnega onesnaževanja. Želimo si pošteno delati, pošteno živeti, ne imeti premalo, niti preveč. Tudi takrat, ko pokopljejo pusta. Pred vrati je prvi pomladanski mesec, mesec, ko narava ponovno vzbrsti, ko praznujemo žene, matere, pa tudi očetje. Privoščimo si prijeten meseci Praznujmo in se radujtno!	Lucija Kolar
Dekanijska Karitas Petrovče
vabi vse ljudi dobrega srca na
13. tradicionalni dobrodelni koncert pod geslom »Z ROKO V ROKI«,
ki bo v ponedeljek, 2. marca, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli:
LANGA, VILI RESNIK, MARJAN ZGONC, ANJA ROPOTAR, FOXY TEENS, DOMINIK, ANS. RIMLJANI, ANS. NOVI SPOMINI, ANS. T' PRAVI MUZIKANTJE, VITEZI CELJSKI, ŠENTJURSKI MUZIKANTI IN KLOBASEKOV PEPI.
Vstopnice so v prodaji na vseh župnijskih uradih Spodnje Savinjske doline, v TIC-u Žalec in eno uro pred koncertom v dvorani.
Vljudno vabljeni!
foto: T. T.
Adi Vidmajer je letos prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu.
Človek, ki je zaznamoval desetletja športa v Žalcu in Preboldu, ki se je zapisal športu kot športni pedagog, trener, športnik, športni funkcionar, organizator različnih športnih prireditev ..., si je najvišje državno priznanje v športu prislužil za več kot 50-letno predanost športu. Več na str. 7.
L. K.
lOM'
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Za vos ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naših storitev:
•	svetovanje in meritve
•	montaža
•	servis in vzdrževanje
Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče Slovenija t +386(0)3/71 20600 f.+386 (0)3/71 20620 matjaz.si • in(o©matjaz si
In kakovostnih izdelkov Hörmann:
......	' • garažna vrata
•	industrijska vrata
•	motorni pogoni na daljinsko upravljanje
•	notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata HUHmi • nakladalna tehnika
■ CREAfè&ft
m	STREHA ZA VEČ GENERACIJ
Vabljeni na dneve odprtih vrat, od 17. do 21.marca 2009 med lO.oo in 18.00 uro.
V prodajno skladišče Latkova vas. na voljo Vam bo brezplačno tehnično svetovanje
in ugodne akcyske cene.
Informacije na tel. 03 710 09 50
www.creatim.si
Adi Vidmajer
OSREDNJO KNJ. CELJE
Zdaj boljši bivalni in delovni pogoji
Minister Erjavec obljubil pomoč
Trak sta prerezali stanovalka doma Jožica Vidic in medicinska sestra Neva Nerat Grobelnik.
V Domu Nine Pokorn Grmovje, ki nudi bivanje 240 odraslim duševno bolnim ter duševno in telesno prizadetim stanovalcem, so končali z obnovo ženskega oddelka. V ta namen so pripravili krajšo slovesnost.
Kot je ob odprtju povedal direktor doma Tomaž Lenart, so obnovitvena dela trajala manj kot dva meseca. Obnovo je izvajalo gradbeno podjetje Remont Celje, vrednost naložbe v višini 360 tisoč evrov pa so zagotovili z lastnimi sredstvi.
Obnovili so dvanajst sob, dve večji kopalnici, dve individualni kopalnici, dnevni prostor z jedilnico in s kuhinjo. Pridobili pa so prostore za zaposlene, in sicer sestrsko sobo ter tri pisarne. Z obnovo so se izboljšali tako bivalni pogoji, ki so prijaznejši do stanovalcev, kot delovni pogoji. Trak sta ob predaji oddelka v uporabo prerezali stanovalka Jožica Videc ter vodja prenovljenega oddelka medicinska sestra Neva Nerat Grobelnik, blagoslovil pa ga je župnik Janko Cigala.
Ob tej priložnosti so zaposleni in stanovalci pripravili kratek kulturni program. Številni gostje, med njimi podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, so zbranim spregovorili nekaj besed vzpodbude in si ogledali prostore.	T. Tavčar
Lani 48 posredovanj
Predsednik PGD Žalec Franci Na-raks: »Ob visokem jubileju nas čaka veliko del.«
PGD Žalec je kot osrednje gasilsko društvo v Občini Žalec tudi lani opravljalo aktivnosti na področju operative in preventive.
Lani so 48-krat posredovali na območju žalske občine ter dva dni v avgustovski ujmi na območju Ptuja in Trnovske vasi. Pregledali so hidrante v mestu Žalec, hmeljske sušilnice, organizirali pet večjih vaj, od evakuacije v OŠ Žalec do praktičnega prikaza gašenja v podjetjih Novem in Ju-teks, pripravili so dneve odprtih vrat za vse generacije, organizirali pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije za starejše članice in člane ter veterane, prisotni so bili na vseh prireditvah gasilske
Informativna objava javne dražbe
Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, bo izvedla javno dražbo za prodajo motornega vozila Renault Šafrane 2.5, letnik 1997. Javna dražba bo v sredo, 4. 3. 2009, ob 9.00 v sejni sobi Občine Žalec.
Javna dražba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009. Podrobnejše informacije o prodaji lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, GSM: 041 638 662.
zveze in sosednjih gasilskih društev, na področju strokovnega usposabljanja so pridobili nove usposobljene gasilce ... Skratka, kot je povedal predsednik PGD Žalec Franci Naraks, so naloge v celoti izpeljali.
Na občnem zboru so sprejeli načrt dela in finančni plan za letošnje leto. Vse usmeritve so načrtovane k obnovi gasilske tehnike, zamenjavi gasilskega vozila za prevoz moštva in obnovi gasilskega doma. Vse te aktivnosti
bodo potekale do praznovanja 130-letnice društva leta 2011. Na zboru so podelili tudi več priznanj za dolgoletno službovanje v tej humani organizaciji in 26 članom napredovanje v višje čine. Nižji gasilski častnik I. stopnje je postal Srečko Veler, II. stopnje Ivan Novak, gasilski častnik I. stopnje Vid Blagotinšek, II. stopnje Darko Koprivc in Jože Stiplovšek in višji gasilski častnik organizacijske smeri I. stopnje Alojz Posedel.	T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec z dne 21.1. 2008 Občina Žalec objavlja
javni razpis za dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2009 dodelila Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada predlagateljem na naslednjih področjih:
-	glasbeno področje,
-	likovno področje,
-	gledališko področje,
-	plesno področje,
-	literarno področje.
Finančna pomoč se ne dodeli za namene, ki so že financirani iz občinskega proračuna. Finančna pomoč pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj je namenjena osnovnošolcem, dijakom, študentom ter ostalim občankam in občanom, ki ustvarjajo na področju kulture.
Pravico do prijave na javni razpis za dodelitev finančne pomoči imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: da imajo stalno bivališče v Občini Žalec,
da izpolnijo obrazec za dodelitev finančne pomoči in predložijo zahtevane dokumente, da imajo do Občine Žalec poravnane vse obveznosti iz preteklih let.
Razpis se začne 25. 2. 2009 in konča 27. 3. 2009.
Okvirna višina razpisanih sredstev: 6.000,00 EUR.
Predlagatelji, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 27. marca 2009.
Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa.
Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. št. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavni obrazec.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, ponedeljek-četrtek od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 25. 2. 2009 dalje.
Odpiranje vlog bo predvidoma aprila 2009. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Minister za okolje in prostor Karl Erjavec v spremstvu predstavnikov Občine Žalec in KS Gotovlje ob spornih nasipih, ki naj bi varovali pred Ložnico.
Po polaganju temeljnega kamna za gradnjo kanalizacije in nadgradnjo čistilne naprave Kasaze, pri čemer sodeluje vseh šest spodnje-savinjskih ohčin, so predstavniki Občine Žalec ministra za okolje in prostor Karla Erjavca seznanili še z enim problemom, ki mnoge skrbi, in sicer z nadgrajenimi protipoplavnimi nasipi ob Ložnici.
Nasipi so bili zgrajeni pred 52 leti, od takrat pa pravzaprav ne-vzdrževani, kar je v času poplav, vsaj po prepričanju krajanov, botrovalo mnogim poplavljenim poljem, hišam in drugim objektom. V celjskem Nivoju so izdelali ponudbo za sanacijo v vrednosti 63 tisoč evrov, kar so v žalski občini ocenili kot predrago, zato so se sanacijskih del lotili kar znotraj krajevnih skupnosti. Brezplačni material so dovažali na nasipe in jih tako nadgradili. Z opravljenimi deli, ki so jih sicer izvajali brez
gradbenega dovoljenja, torej na črno, pa niso zadovoljni vsi krajani, saj nimajo zagotovila, da bodo res varni pred poplavami.
Za dokončno ureditev in pridobitev gradbenega dovoljenja bi bilo potrebnih nekaj soglasij in dokončnih tehničnih rešitev za mostove in nekatere druge objekte. Da bi bila mera polna, je inšpektorica za okolje izdala odločbo, da je treba nasipe povrniti v prvotno sta-
nje, torej odstraniti navoženo zemljo. Nasipe, ki so jih gradili v krajevnih skupnostih Gotovlje in Levec ter Mestni skupnosti Žalec, si je ogledal minister Erjavec in obljubil, da bo na ministrstvu v najkrajšem možnem času sestanek, na katerem bodo skupno poiskali najboljšo rešitev. Na sestanek bodo poleg vodarjev zagotovo povabljeni tudi predstavniki krajevnih skupnosti. T. T.
Skladišče za škofijsko Karitas v Vrbju
Škof dr. Anton Stres med blagoslovom prostorov škofijske Karitas
Med prostore, ki jih vsaka škofijska Karitas nujno potrebuje za svoje delo, sodi tudi osrednje humanitarno skladišče, to je prostor, kjer shranjujejo oblačila, hrano in druge oblike pomoči, obenem pa se vsa ta pomoč tudi razvršča, sestavlja v pakete in izdaja ljudem ali organizacijam, ki potrebujejo pomoč. Škofijska Karitas Celje takšnega skladišča ni imela, lani pa so v dogovoru s Škofijo Celje dobili v uporabo prostore v Vrbju pri Žalcu.
Po temeljiti obnovi so prostore uradno odprli 12. februarja, ki jih je ob prisotnosti številnih prostovoljcev Karitas blagoslovil mariborski pomožni škof oziroma donedavni celjski škof dr. Anton Stres.
»Prostori škofijske Karitas se nahajajo v stavbi na koncu Vrbja pri Žalcu, ki je bila v postopku denacionalizacije vrnjena Škofiji Celje, v njej pa je bila po vojni kmetijska šola. Cerkev jo je dobila v dar od nekdanjega lastnika, v njej pa so delovali usmiljeni bratje,« je med drugim povedal generalni tajnik škofijske Karitas Matej Pirnat. Odločitev, da celjska škofija po ustanovitvi škofijske Karitas prostore v vrnjeni stavbi nameni karitativni dejavno-
sti, je povsem razumljiva, saj je osnova vere, je poudaril dr. Anton Stres in se zahvalil vsem
prostovoljcem, ki so pomagali pri urejanju prostorov. Zahvalo je izrekel tudi predsednik škofijske Karitas Rok Metličar. Škofijska Karitas ima sprejemno-informacijsko pisarno na Muzejskem trgu v Celju, v humanitarnem skladišču v Vrbju pa bodo pakete pomoči izdajali ob torkih med 9. in 12. ter ob sredah med 12. in 16. uro. Odprtja prostorov se je poleg številnih duhovnikov in prostovoljcev Karitas udeležil tudi župan Občine Žalec in poslanec Lojze Posedel, zapel pa je moški pevski zbor s Polzele.
K. R., T. T.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV “SAVINJA” ŽALEC
Upravni odbor
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2008
Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področja ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
-	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine;
-	kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev "Savinja" Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 27. marca 2009.
Note so žive takrat, ko jih oživijo glasbeniki
Za opero enodejanko Poslednja straža, skladatelja Rista Savina,
je po istoimenski baladi Antona Aškerca libreto v nemščini napisal češki kritik Richard Batka, prevedel pa Milan Pugelj. Opera je bila prvič uprizorjena leta 1906 v Zagrebu in drugič leta 1907 v Ljubljani.
Za žalsko postavitev je prepesnitev posodobil pisatelj Pavel Oblak, partituro pa je za 30-članski orkester namesto velikega simfoničnega orkestra priredil Vitja Avsec. Režiser je dr. Henrik Neubauer, dirigent pa Franc Rizmal. V projektu sodeluje približno 70 ljudi, pretežno domačinov. Samo operni pevec basbari-tonist Robert Vrčon je profesionalec od drugod, sicer pa so tudi solisti domačini. Glavno vlogo poje Sebastjan Podbregar, ostali solisti pa so Nataša Kranjc, Sandra Križan, Dani Šlogar in Primož Hladnik. V orkestru igrajo večinoma poklicni glasbenik s Celjskega. Operetni zbor že poznamo iz preteklih operet, ta zbor pa je še okrepljen z nekaterimi glasovi, tako da v opernem zboru sodeluje okrog 40 pevcev, zborovodja pa je Matjaž Kač. Scenograf je Božidar Dare Zavšek, za izbor kostumov pa je poskrbela Nada Slatnar. Producent je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki napoveduje za 13. marca ponovno izvedbo opere in najmanj še eno ob julijskem simpoziju o Ristu Savinu, ki bo v Žalcu.
S premiero Savinove opere enodejanke Poslednja straža v lastni produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec so v Žalcu v petek, 6. februarja, v Domu II. slovenskega tabora Žalec na najlepši način obeležili slovenski kulturni praznik in 150-letnico rojstva Rista Savina, ki mu sicer posebno pozornost posvečajo vse leto. Še prej so podelili Savinova odličja za največje dosežke na področju kulturnega ustvarjanja v Občini Žalec.
Slavnostna govornica letošnje svečanosti ob kulturnem prazniku v Žalcu je bila doktorica muzikoloških znanosti, profesorica na priznani univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji in poznavalka dela ter življenja skladatelja Rista Savina, dr. Suzana Ograjenšek, ki se je sprehodila skozi Savinovo življenje in delo ter pozdravila dejstvo, da so se v Žalcu odločili postaviti na oder Savinovo opero enodejanko. Spomin na Savina je v Žalcu tudi šest desetletij po skladateljevi smrti še kako živ, po zaslugi pametne kulturne politike, kar pa je zasluga ljudi, ki so se zavedali njegovega pomena.
Na januarski seji sveta Mestne skupnosti Žalec so pregledali opravljeno delo v preteklem obdobju. Enotna ocena sveta mestne skupnosti je, da je bilo delo dobro in transparentno opravljeno. Več o tem predsednik MS Žalec Roman Virant:
»Leta 2008 je Mestna skupnost Žalec iz proračuna Občine Žalec prejela skupaj 273.881 EUR, lastna sredstva bi naj dosegla 11.500 EUR, so pa za
5,8	% presegla načrtovano vrednost. Do razlik pri realizaciji je prišlo pri zimskem vzdrževanju javnih poti in trgov, ker je bilo zaradi mile zime izkoriščenih slabih 75 % sredstev. Poraba sredstev za električno energijo in menjavo žarnic javne razsvetljave je bila manjša za skoraj 6 %, kar je lahko posledica tudi menjave varčnejših svetilk. Do prerazporeditev je prišlo v investicijskem delu, kjer so bila sredstva za koriščenje koncesije za rudarsko pravico izkoriščena 74 % za gradnjo in investicijsko vzdr-
Žalski zavod za kulturo in ljudje, ki so delovali v njem v zadnjem desetletju, je tu gotovo odigral odločilno vlogo. Posebno razveseljivo je, da se tekom desetletij zanimanje za Savina stopnjuje.«
Dr. Suzana Ograjenšek je omenila strokovna in znanstvena proučevanja Rista Savina, ki so pomagala ohraniti spomin nanj in ovrednotiti njegovo delo, vendar pa: »Znanstveni izsledki in literatura pogosto ne najdejo poti do občinstva, zato velja omeniti poljudne pobude. Na tem mestu bi želela omeniti vizionarsko delo gospe Anke Krčmar, ki je pred desetimi leti kot direktorica Zavoda za kulturo Žalec od Radia Slovenija pridobila vse arhivske posnetke Savinovih skladb. Ti posnetki na desetih CD-ploščah so danes v načelu dostopni na domoznanskem oddelku naše Medobčinske splošne knjižnice Žalec, žal pa smo jih lahko le majhen odstotek vključiti na eno CD-ploščo s Savinovimi skladbami, ki je dostopna širše. Izjemno nas je razveselila tudi lanskoletna poljudna izdaja filma o Savinu, avtorja gospoda Robija Gabra, in njegov naslednji, neobjavljen
ževanje javnih poti in trgov. Preostanek sredstev v višini dobrih 7.908 EUR je bilo prerazporejenih za sanacijo protipoplavnega nasipa na Ložnici. Prav tako se sredstva v celoti niso porabila za gradnjo javnih poti in trgov, kjer je prišlo do 4 % odstopanja, in pri gradnji cestne razsvetljave iz koncesije, kjer je odstopanje dobrih 9 %. Zaradi prerazporeditev so bila sredstva skoraj v celoti izkoriščena (97.32%).
Investicijska sredstva so bila porabljena za rekonstrukcijo dela Savinjske ceste ob parku, kjer so se začela obnovitvena dela zamenjave starih brez z mladimi drevesi, za gradnjo parkirišča v Ulici bratov Letonja. V mestu so bile zamenjane vse oznake ulic. Na Ložnici je bila izvedena postavitev dela javne razsvetljave. V začetku leta je MS Žalec opravila prenos cvetličarne v upravljanje javnega komunalnega podjetja. Cvetličarna je zaokrožila njihov delokrog pri urejanju mesta in občine. Kljub aktiv-
film s pričevanji tistih, ki so Savina poznali.
/.../ Savinova glavna zapuščina niso vojaška odličja in zanimiva življenjska pot, razlog, zaradi katerega se ga spominjamo, so note, ki jih je zapisal. Te pa so žive samo takrat, kadar jih glasbeniki prelijejo v glasbeno izvedbo. /.../ Če izvajalec glasbe ne dojame in ne predstavi na ustrezen način, je skladateljevo delo zaman. Če skladba ne najde izvajalcev, je mrtva. /.../ Žalčani me pogosto vprašajo, ali je bil Savin dejansko dober skladatelj. In ali je imel dejansko pomen za slovensko glasbo? Vsem, ki se vam poraja podobno vprašanje, odgovarjam: Da. Savin je v zgodovini slovenske glasbe izjemnega pomena. V času, ko se je večina drugih slovenskih skladateljev še vedno spotikala ob kompozicijski abecedi, se je Savin temeljito izobrazil pri enem najboljših dunajskih učiteljev kompozicije, sledil je modernim trendom, pisal moderne samospeve in sanjal slovensko opero v modernem slogu. In ni je samo sanjal, jo je tudi udejanjal. /.../ Savin kot glasbenik je
nostim za izgradnjo igrišča pri gasilskem domu na Ložnici so bile le-te ustavljene zaradi negativnega mnenja ELES-a. To ne pomeni, da igrišča ne bo, seveda pa se bodo aktivnosti zavlekle v to leto.
V načrtu je bila tudi preplastitev Partizanske ulice, ki bo zaradi nameravanih posegov Javnega komunalnega podjetja Žalec v cestišče opravljena kasneje. V sklopu vodovarstvenih ukrepov je bil očiščen jarek Godomlja od »Mavrice« do obvoznice in popravljen protipoplavni nasip ob Ložnici.«
Za leto 2009 so si zadali veliko aktivnosti, zaradi omejenih finančnih sredstev pa bodo izdelali načrt o prednostih nalogah. Veseli bodo vsake pobude s strani krajanov, ki se lahko oglasijo ob uradnih urah ali pišejo na naslov: Mestna skupnost Žalec, Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, ali na elektronski naslov: mestnask@za-lec.si. MS Žalec se je lani predstavila tudi na svetovnem spletu (www.ms-zalec.si). D. N.
epik, simfonik, ki v vseh svojih glasbenih stvaritvah misli široko in čustveno, privlači ga baladno ... A v bistvu njegovih skladb sta vedno prisotna lepota in odrešenje. V svojih skladbah išče in izraža slovansko in slovensko bistvo, ki je tako drugačno od germanskega in italijanskega ... Opere Gosposvetski sen, Lepa vida in Matija Gubec obravnavajo simboliko in še danes pereče teme narodne identitete in iskanja boljšega življenja doma in v tujini,« je sprehod po Savinovi dediščini zaokrožila dr. Suzana Ograjenšek in izraz priznanja organizatorjem in producentu premierne izvedbe Savinove opere enodejanke sklenila s povabilom: »Vabim vas, da prisluhnete njegovi glasbi. Ne zato, ker je bil Savin Žalčan, ne zato, ker je bil Slovenec, ampak zato, ker je bil skladatelj, ki nam je imel kaj povedati in nam še ima!«
Mislim slavnostne govornice se je pridružil tudi žalski župan Lojze Posedel in se zahvalil vsem tistim, ki so v preteklosti skrbno ravnali z njegovo kulturno dediščino, tistim, ki so prispevali njegove izdelke, pa tudi občinskemu svetu, ki je potrdil, da je občina
210.000	evrov namenila za nakup še preostalega poslopja Savinove hiše, ki ga bo namenila spodbudi delovanja kulture in za še boljše možnosti kulturnega življenja in ustvarjanja v Občini Žalec, kjer deluje 22 kulturnih društev in več kot 2600 članov.
V nadaljevanju je župan Lojze Posedel podelil tudi Savinova priznanja za leto 2008. Priznanja so prejeli Andrej Žgank za uspešno delo v društvu Godba Liboje, Moški pevski zbor Petrovče za več ko 50-letno neprekinjeno delovanje in Osnovna šola Šempeter za uspešno izvedbo otroške operete Kresniček. Savinovo pla-
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je Občina Žalec tudi letos pripravila podelitev priznanj učencem in mentorjem z vseh petih osnovnih šol žalske občine. Slovesnost je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer je župan Lojze Posedel učencem in mentorjem podelil priznanja.
keto je prejela Terezija Žuža za več kot 50 let ustvarjanja na gledališkem odru. Savinovo plaketo z denarno nagrado za dolgoletno kakovostno in uspešno delo na področju glasbene umetnosti pa je prejel Franc Rizmal, ki je v nadaljevanju v imenu nagrajencev spregovoril in se predstavil tudi
v vlogi dirigenta v tokratni premierni izvedbi opere enodejanke Poslednja straža. Glede na bučno ploskanje v prepolni dvorani je Savinova plaketa res šla v prave roke. Franc Rizmal je namreč gotovo eden izmed tistih, ki so se s Savinovo glasbo najpogosteje srečevali in jo udejanjali, z njegovo družino pa je bil v stiku tudi osebno. Franc Rizmal je v imenu nagrajencev spregovoril o
Poleg osrednje proslave v Žalcu so v občini pripravili številne druge proslave in prireditve.
V Grižah in Šempetru so proslavo v počastitev kulturnega praznika pripravili v soboto, 7. februarja, prvi v Domu Svobode Griže, drugi v Hme-
Za praznik jim je čestital, še posebne čestitke pa so veljale tistim, ki so prejeli priznanja za šolsko in izvenšolsko delo na literarnem, likovnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju. Podelili so 80 priznanj, od tega 46 učencem in 23 mentorjem (OŠ Griže 10 učencem, 4 mentoricam; OŠ Šempeter 8 učencem, 4 mento-
pomenu lepote v najširšem smislu, a ne v smislu njegove pogoste zunanje plehkosti, ampak v ponotranjenem pomenu. S Prešernovim verzom »Nazadnje še, prijatlji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat Ti, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!«
pa se je poklonil vsem ljudem dobrega srca in notranje lepote ter poslušalce v prepolni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec povabil »na pot lepote«, k poslušanju opere enodejanke Poslednja straža. Navdušenje, kakovostna izvedba in simbolni pomen 50-minutne opere, je še enkrat na najlepši način oživil glasbo in spomin na skladatelja Rista Savina.	L. K.
ljarskem domu KZ Šempeter. V Petrovčah so se prazniku poklonili v ponedeljek, 9. februarja, v Hmeljarskem domu KZ Petrovče. Planinsko društvo Liboje pa je prav na dan praznika, 8. februarja, pripravilo Prešernov planinski pohod na Šmohor in Brnico. L. K.
ricam; OŠ Petrovče 4 učencem, otroškemu pevskemu zboru matične in podružnične šole, dramski skupini, 7 mentoricam; I. OŠ Žalec 9 učencem, 6 mentoricam in II. OŠ Žalec 8 učencem in 2 mentoricama). Tokratni kulturni program je bila predpremiera opere enodejanke Rista Savina Poslednja straža.	T. Tavčar
Dobro opravljeno delo
Uprizoritev Savinove opere je najlepši način spomina na žalskega rojaka in skladatelja
Priznanja žalskim osnovnošolcem
Proslave po občini
Kanalizacija največja investicija letos
Za gasilce enako sredstev kot lani
Kultura na ljudskem izročilu
Začetek gradnje kanalizacije
Začela se je izgradnja kanalizacije za naselje Polzela, ki obsega izgradnjo primarnih vodov in dela sekundarnega. Gradnja primarne kanalizacije v dolžini okrog 3.300 m in vrednosti 880 tisoč evrov poteka v okviru skupnega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komu-
nalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje.
Izvajalec del je Vegrad Velenje. Finančna sredstva so zagotovljena iz kohezijskih skladov, delno pa tudi iz proračuna občine.
Sočasno gradijo tudi del sekundarne kanalizacije v dolžini 1000 m. Izvajalec del je
družba Krajnc VNG Žalec, vrednost del pa okrog 120 tisoč evrov, kijih bodo zagotovili iz proračuna občine. Gradnja obeh kanalov bo končana junija letos. Občina poziva tudi vse upravljavce javne infrastrukture, ki imajo svoje napeljave v območju, kjer gradijo kanalizacijo, da v tem času opravijo potrebno obnovo. Ob tej trasi bo v celoti obnovljeno vodovodno omrežje iz salonitnih cevi.
Gradnja kanalizacije v zgoraj navedenem obsegu bo omogočila priključevanje stanovanjskih objektov na javno omrežje kar 150 gospodinjstvom v naselju Polzela. Vse stanovanjske enote ob tej trasi se bodo morale priključiti skladno z veljavno področno zakonodajo. Občina bo, glede na trenutno stanje, omogočila tudi obročno odplačevanje. T. Tavčar
V sklopu prireditev praznovanja slovenskega kulturnega praznika v Občini Vransko je bila prva prireditev v Občinski knjižnici Vransko. V goste so povabili prof. Dušico Kunaver, ki je predavala o slo-
venskem ljudskem slovstvu s poudarkom na ljudskem izročilu Vranskega in okolice.
S svojim živahnim nastopom je navdušila občinstvo, saj ji je kar nekajkrat »pritegnilo« pri petju ljudskih pesmi.
Po predavanju je knjižničarka Tanja Goropevšek, ki je usmerjala tok dogajanja, k besedi povabila župana Franca Sušnika, ki je v svojem govoru izrazil navdušenje nad širjenjem knjižničarske dejavnosti in poudaril, da so finančni vložki kljub težkim časom opravičljivi, če ima knjižnica vsebino in če z različnimi prireditvami živi s krajem.
Gostja in župan sta nato svečano s prerezom traku odprla strokovni oddelek za odrasle, kjer je poleg knjig na razpolago tudi računalnik. S to pridobitvijo sodi Občinska knjižnica Vransko med najlepše in najbolj urejene knjižnice v Spodnji Savinjski dolini. T. T.
Tradicionalni Valentinov ples
Društvo podeželske mladine Tabor je v soboto, 14. februarja, organiziralo že 11. Valentinov ples.
Društvo podeželske mladine, ki šteje trenutno 42 članov, je pred dobrima dvema letoma postalo samostojno društvo. Pred tem je delovalo v sklopu
Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Člani društva poleg drugih aktivnosti vsako leto organizirajo Valentinov ples. Ob tem poskrbijo za lepo in domiselno okrasitev dvorane in odra, kakšno presenečenje in dobro gostinsko ponudbo. Predsednik društva
je Alen Kovačič, ki je kot aran-žerski strokovnjak tudi tokrat poskrbel, da je bila dvorana vsa v znamenju Valentinovega. Za glasbo je letos skrbel ansambel Spev, v goste pa so povabili skupino Veški dečki iz Prekmurja, ki je popestrila večer z etno glasbo.	D. Naraglav
Prizadevna ekipa podeželske ekipe iz Tabora
Med podpisom pogodbe
Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa - Stopnik, Tešova in Ločica pri Vranskem so v prostorih Občinske knjižnice Vransko podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilke službe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju Občine Vransko.
Pred podpisom pogodbe se je župan Franc Sušnik zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Poudaril je, da bo letos PGD Tešova svojemu namenu ob občinskem prazniku predala novo gasilsko vozilo, za de-
lovanje gasilskih društev pa bo v tem letu na razpolago toliko sredstev kot lani. Za uspešno sodelovanje z društvi, z občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil njen poveljnik Vlado Rančigaj in v imenu zveze podpisal pogodbo. V imenu
Občine Vransko je pogodbo podpisal župan Franc Sušnik, v imenu društev pa njihovi predsedniki. Zahvalo je vsem gasilcem izrekel tudi poveljnik občinskega poveljstva Vladimir Reberšak in poudaril, da si tudi v prihodnje želi takšnega sodelovanja.	T. T.
Lani mirnejše leto
Z občnega zbora, med govorom predsednika Ivana Kotnika.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Polzela in drugi gostje so se drugo soboto v februarju sestali na rednem letnem občnem zboru. Iz poročil predsednika Ivana Kotnika, poveljnika Aleksandra Kolerja in drugih je razvidno, da je za njimi mirno leto.
Beležijo le štiri intervencije, v katerih pa ni nastala večja materialna škoda. Z opremo, ki jo imajo, so osemnajstkrat priskočili na pomoč občanom zaradi kanalizacijskih odtokov, pranja cestišč in pri čiščenju vodnjakov. Z oskrbo elektrike
so več dni pomagali prizadetim ob ujmi na Črnivcu. Veliko pozornosti so lani namenili strokovnemu usposabljanju in preventivni dejavnosti. Usposabljali so se na tečajih za gasilce, radijske zveze in bolničarje. Glede preventive so opravili pregled in servis ročnih gasilskih aparatov za krajane, sušilnic za hmelj, nadzor pritiska hidratnega omrežja in požarne straže na različnih prireditvah. Lani so na tekmovanjih Gasilske zveze Žalec sodelovali kar z osmimi ekipami in zasedli zadovoljiva mesta. Pripravili
so tudi dve tekmovanji, in sicer deseto meddruštveno tekmovanje za pokal Občine Polzela in tekmovanje GZ Žalec za mladino, na katerem je nastopilo 600 mladih gasilcev. Organizirali in izvedli so tabor mladine v Bodislavcih, se udeležili Florjanove maše v Andražu, parade ob dnevu gasilca in s tem počastili 130-letnico PGD Šempeter in sodelovali na številnih drugih prireditvah.
V razpravi sta delo pol-zelskih gasilcev pohvalila župan Ljubo Žnidar in delegat GZ Žalec Ivan Derča. Po sprejetju programa dela in finančnega plana za letos so trem članom podelili značke za desetletno službovanje, dvema za dvajsetletno, Darji Kotnik in Jožici Štahl za trideset let in Jožetu Rojšku za petdeset let dela v gasilskih vrstah. Društvena priznanja pa je prejelo 17 članic in članov. V svoje vrste so sprejeli 11 novih članov. Občni zbor so popestrili kvintet Lastovka in recitatorja Katja Lipičnik in Urban Kotnik. T. Tavčar
Sejna soba Dela se nadaljujejo
Prostovoljno gasilsko društvo Ločica pri Vranskem je pripravilo redni letni občni zbor.
Po prebranih poročilih je bilo razvidno, da je društvo lani dobro delovalo, njihovo delo pa je pohvalil tudi župan Franc Sušnik. Ta je ob koncu zbora skupaj s predsednikom društva Francem Urankarjem s prerezom traku namenu predal novo sejno sobo, ki bo služila tudi za druge potrebe vaščanov Ločice pri Vranskem.
Vsa dela so opravili prostovoljno, vodil pa jih je predsednik Franc Urankar, za kar mu je župan Franc Sušnik izrekel vse priznanje. T. T.
Po dodatno pridobljenih soglasij lastnikov zemljišč se v teh dneh nadaljuje gradnja kolesarske steze na odseku Braslovče-Šmatevž, ki se bo po programu mreže prvega programa lokalnih cest v teh dneh tudi končala.
Nato bodo začeli z drugim delom v vrednosti 159 tisoč evrov, od tega je 110 tisoč evrov evropskih sredstev, nekaj več kot 49 tisoč evrov pa bo Občina Braslovče prispevala iz proračuna za letošnje leto.	T. T.
Med gradnjo steze proti Braslovčam.
Dobil študentsko Prešernovo nagrado Športnika leta Barbara in Julijan
Barbara in Julijan z Brigito Bukovec in Primožem Podkrajškom
Rok Hrženjak s Prešernovo nagrado
V zbornični dvorani Univerze v Ljubljani so konec lanskega leta študentom Veterinarske fakultete podelili Prešernove nagrade. Za leto 2008 je fakulteta med 10 predlaganimi nalogami le dvema podelila Prešernovo nagrado, ostale pa so prejele priznanja. Prešernovo nagrado, ki jo je podelil dekan Veterinarske fakultete prof. dr. Marjan Kosec, je prejel tudi Rok Hrženjak s Polzele za nalogo Določanje toksičnosti organofosfornega insekticida
Vrtec Tabor obiskuje v tem času 40 otrok, lahko pa jih bi bilo 47, če sedem otrok, ki imajo sicer stalno bivališče v Občini Tabor, ne bi bilo vključenih v druge vrtce. Starši imajo dva otroka vključena v vrtec v Taboru, dva otroka v vrtec v Celju, enega otroka v vrtec v Šentjurju, dva otroka pa sta v rejniški družini in sta vključena v vrtec v Slovenski Bistrici, z katera občina plačuje 100-odstotne stroške.
Gledano v odstotkih je to kar 14 odstotkov. Ob dejstvu, da občina namenja za stroške v teh vrtcih približno 2600 evrov mesečno, izguba v domačem vrtcu pa je mesečno približno 1500 evrov, bi lahko poenostavljeno rekli, da bi Vrtec Tabor posloval pozitivno, če bi bili ti otroci vključeni v domači vrtec. In kaj o tem pravi direktorica občinske uprave Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza, ki je tudi pripravila obsežen pregled statističnih podatkov o Vrtcu Tabor.
»Kot vemo, je lani začel veljati nov pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki med drugim ureja tudi uveljavljanje oprostitve plačila za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec, in sofinanciranje plačil staršev iz državnega proračuna. V Vrtcu Tabor gre za pet takih primerov, ko imajo starši v vrtec hkrati vključena dva otroka. V vseh primerih država (MŠŠ) sofinancira 10 % delež cene vrtca, še vedno pa levji delež, to je 90 % sofinanciranja odpade na lokalno skupnost. Ugodnost črpanja sredstev s strani države lahko torej uveljavljajo samo starši, ne pa tudi lokalna skupnost.
klormefosa za nekatere testne zemeljske organizme.
Rok Hrženjak, študent 5. letnika Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je začel z delom v Laboratoriju za forenzično toksikologijo in eko-toksikologijo na Inštitutu za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani oktobra 2007, januarja 2008 pa zastavil poskus (in ga avgusta lani tudi končal), s katerim je potem kandidiral za razpisano Prešernovo nagrado. Nalogo je opravil pod mentorstvom viš. znan. sod. dr. Nevenke Kožuh Eržen, univ. dipl. kem., in somentor-stvom dr. Lucije Kolar, dr. vet. med., v okviru tehnološkega projekta z naslovom »Proučevanje škodljivih učinkov in mehanizmov dolgotrajnega delovanja organofosfornih snovi na ljudi, živali in okolje in načrtovanje ustreznih protiukrepov«, ki gaje preko Agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije financiralo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
Delo je z ekotoksikološkega vidika eno redkih na podro-
Skupni mesečni stroški programov vrtcev, ki jih je Občina Tabor na podlagi zakonodaje in izdanih odločb dolžna financirati, je: za Vrtec Tabor ca. 10.700 eur, Vrtec Vransko ca. 600 eur, vrtec v Celju ca. 650 eur, vrtec v Šentjurju ca. 330 eur in za vrtec v Slovenski Bistrici ca. 1.000 eur. Na višino financiranja vpliva tudi prisotnost otrok v vrtcih. Občina prav tako sofinancira tri oddelke bolnišničnega vrtca v Celju, v višini ca. 25 eur mesečno. Skupen finančni transfer, ki ga občina vsak mesec namenja za vrtce izven svojega območja, je torej približno 2.600 eur, na letnem nivoju pa to znaša približno 20.000 eur, ob upoštevanju dejavnikov odsotnosti otrok zaradi različnih vzrokov (počitnice, bolezen ipd.) Takšen znesek bi zadoščal na primer za pokritje letnega zneska kredita, ki ga občina odplačuje iz naslova izgradnje POŠ Tabor, ali pa za 30 % pokritje letnih stroškov šolskih prevozov,« poudari Obrezova in nadaljuje: »Ker staršem zakonodaja omogoča, da lahko vpišejo otroka v kateri koli vrtec v Sloveniji, žal lokalna skupnost na to ne more vplivati. Hkrati pa je ob tem potrebno navesti zelo zaskrbljujoč podatek. Mesečna izguba Vrtca Tabor, ki je približno enaka stroškom nezasedenih mest v vrtcu, znaša ca. 1.500 eur, po drugi strani pa ugotavljamo, da za plačilo vrtcev izven območja Občine Tabor namenjamo ca. 2.600 eur. Upamo, da se bodo ob tem zgovornem podatku nekateri starši resno zamislili in začeli ravnati kot odgovorni člani lokalne skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče.
So pa tudi posamezniki, ki jim t. i. »luknje« v zakonodaji omo-
čju Slovenije, zlasti kar zadeva ugotavljanja toksičnosti organofosfatov (klormefosa) za zemeljske organizme, t. j. za deževnike in rake enako-nožce. Organofosfati, pa tudi drugi okoljski onesnaževalci, največkrat prizadenejo necilj-ne organizme, ki pa so ključni gradniki prehranjevalne verige in s tem pomembni pokazatelji stopnje prizadetosti nekega ekosistema.
Rok Hrženjak se bo poleti udeležil mednarodne konference SETAC (Society of Environmental Toxicology and Chemistry, Organizacija za okoljsko toksikologijo in kemijo). Organizacija SETAC je namreč njegovo delo uvrstila v svoj program in ga bo predstavila v obliki posterja, poleg tega pa Rok Hrženjak na tem kongresu tekmuje tudi v kategoriji YSA (Young-Sci-entist-Award) oz. za nagrado mladega znanstvenika. Z omenjeno nalogo kandidira tudi na javnem razpisu za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2008.	T. Tavčar
gočajo, da jih s pridom izkoristijo, pa naj gre za socialni položaj posameznika ali pa za naslov stalnega oz. začasnega prebivališča, saj zanje konec koncev ni pomembno, katera občina jim sofinancira plačilo vrtca, pomembno je le, da sofinanciranje lahko uveljavljajo. Žal so na drugi strani starši, ki socialni položaj družine (dohodki, premoženje, št. članov gospodinjstva ...) realno izkažejo, pri tem pa ugotavljajo, da so dejansko na slabšem v primerjavi s tistimi, ki to izkoriščajo. Upamo, da bo država na tem področju čim prej sprejela potrebne ukrepe in onemogočila tovrstno izkoriščanje sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti in drugih virov,« še doda direktorica občinske uprave in postreže še s statističnimi podatki o številu rojstev otrok in nadaljnji perspektivi.
»Največji delež, to je 25 %, predstavljajo otroci, rojeni leta 2004. V primerjavi s statističnimi podatki na republiški ravni (2002-2007) pa je bilo število rojstev (živorojeni otroci) največ leta 2007, in sicer 19.823, leta 2004 pa le 17.961. Vsekakor ima POŠ Tabor v naslednjih šolskih letih zagotovljeno število prvošolcev. Glede na nezasedene stanovanjske kapacitete v občini bo na število otrok v šoli v prihodnosti močno vplivalo tudi priseljevanje novih prebivalcev. To se že tudi uresničuje in upamo, da se bo to tudi nadaljevalo. Vsekakor pa lahko rečemo, da so programi vrtca strokovno in kakovostno zastavljeni in s tem dosegajo visok nivo predšolskega izobraževanja in varstva. Poleg tega pa imajo otroci možnost odraščati v zdravem in idiličnem vaškem okolju, v stalni povezavi z naravo.«	D. N.
Prejšnji petek, 20. februarja, so v Dvorani Prebold že šesto leto zapored razglasili najboljšo športnico in športnika ter najboljšo moško in žensko ekipo v Občini Prebold. Med nominiranci sta naj športnika za leto 2008 postala Barbara Stiplošek, ki je bila izbrana za najboljšo športnico že leta 2007, in njen klubski kolega Julijan Motoh, oba iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki ga vodi Aleksander Jelen. Za najboljšo žensko ekipo so razglasili ekipo starejših deklic Odbojkarskega kluba Prebold, ki je v lanski sezoni državnega tekmovanja osvojila 29. mesto med 50 ekipami, za najboljšo moško ekipo pa je bila izbrana pionirska ekipa Košarkarskega kluba Prebold, ki je v I. SKL v kategoriji pionirjev dosegla
28.	mesto med 86 ekipami.
Tudi tokratna slovesnost je potekala v preboldskem kulturnem hramu, dvorani KZ Prebold. Poleg priznanj nominirancem so podelili tudi posebna priznanja. Prvega v znak zahvale in ponosa, da je občan Občine Prebold postal letošnji Bloudkov nagrajenec za življenjsko delo Adi Vidmajer, ki pri svojih 67 letih še vedno zelo uspešno tekmuje med atleti veterani in je bil lani izbran za drugega najuspešnejšega športnega veterana v Sloveniji. Posebno priznanje za športne dosežke so podelili lokostrelcu Zlatku Ulagi, ki dosega kot veteran izredne uspehe v tem športu, lani je osvojil tudi naslov državnega prvaka. Posebno priznanje je prejel tudi Julijan Golavšek, ki deluje na področju modelarstva in modelarskega športa, ki ravno ne spada v kategorijo športov, je pa svetovni prvak v teh disciplinah.
Posebna gostja na letošnji prireditvi je bila nekdanja vrhunska športnica in olimpijka Brigita Bukovec, ki je na
Zbor jamarjev
Jamarska zveza Slovenije praznuje letos 120-letnico svojega delovanja, okroglo 40-letnico pa praznuje tudi jamarski klub Črni galeb Prebold, ki septembra pripravlja večje praznovanje z razvitjem novega prapora in izdajo knjige.
Svoj jubilej so preboldski jamarji začeli obeleževati že novembra lani z odpravo na Filipine, o čemer smo že pisali. Z obeleževanjem obletnice pa nadaljujejo to soboto, 28. februarja, s slavnostno sejo Jamarske zveze Slovenije s podelitvijo priznanj in občnim zborom zveze.
Preboldski jamarji bodo slavnostno prireditev in občni zbor pripravili v prostorih Osnovne šole Prebold, kjer bo na ogled tudi priložnostna razstava o delovanju preboldskega kluba, ki bo za 40 let članstva in delovanja v JZS prejel srebrni znak zveze. D. N.
olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojila srebrno medaljo. Z njo je moderatorka prireditve Martina Kumer pripravila krajši pogovor, skupaj s predsednikom Športne zveze Prebold Primožem Podkrajškom pa je podelila priznanja športnici in športniku leta.
Barbara Stiplošek si je prvo mesto v točkovanju prislužila s prvim mestom na državnem turnirju v Sevnici, kjer je zmagala v kategorijah deklic in kadetinj, prva je bila tudi na državnem prvenstvu v Celju, na odprtem prvenstvu Slovenija open v Dobovi in mednarodnem turnirju v Sevnici. Poleg tega se ponaša z 2. mestom na prvenstvu Italija open v Bologni, 3. mestom na evropskem prvenstvu v Mariboru in 5. mestom s prvenstva Germani open v Hanau.
Julijan Motoh je točke za osvojitev naslova športnika
Gasilke in gasilci PGD Andraž in ostali gostje so se sestali na 37. rednem občnem zboru društva. Društvo je v preteklem letu v celoti uresničilo zastavljeni načrt dela in usposabljanja za leto 2008.
Pet tekmovalnih desetin je na številnih tekmovanjih uspešno zastopalo barve društva, najuspešnejša pa je bila ekipa pionirjev, ki je na državnem gasilskem tekmovanju osvojila 4. mesto. Člani operativne gasilske enote so sodelovali na šestih intervencijah, nudili so razne oblike pomoči krajanom, dostavljali pitno vodo in se usposabljali. 23 članov se je udeležilo različnih tečajev za pridobitev činov in specialnosti.
Sodelovali so v GZ Žalec, se
leta 2008 zbral s 1. mestom za pokal Občine Sevnica (kadeti), 1. mestom na državnem prvenstvu v Gornjem Gradu med mladinci in 1. mestom na mednarodnem turnirju v Sevnici (kadeti). Poleg tega je osvojil 2. mesto na tekmovanju Slovenija open v Dobovi (kadeti) in tri 3. mesta, na državnem prvenstvu v Celju, evropskem prvenstvu v Mariboru in mednarodnem turnirju v Sevnici.
Na prireditvi sta z glasbo in petjem dogajanje na odru popestrili pevki Tina in Sabina Kumer. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je s predsednikom športne zveze podelil priznanja nominirancem in obema najboljšima ekipama, članice Društva podeželskih žena Občine Prebold pa so v avli dvorane poskrbele za prijeten zaključek so. D. N.
udeleževali strokovnih posvetov, praznovanj in prevzemov vozil v sosednjih gasilskih društvih in sodelovali pri različnih aktivnostih in prireditvah v kraju.
Na občnem zboru so v svoje vrste sprejeli šest novih članov, šestim so za desetletno delo v gasilski organizaciji podelili značke, dvema za delo v operativni enoti, osem članov pa je prejelo priznanje GZ Žalec.
Tudi letos se bodo udeležili tečajev, nastopili na tekmovanjih in priskočili na pomoč. Načrtujejo pa tudi zamenjavo kritine na gasilskem domu, izdelavo razstavnega prostora za staro gasilsko tehniko in nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme.	T. T.
J ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Za glasbeni abonma in igven.
Vstopnice za izven po 11,00 EUR: TIC Žalec, 710 04 34
Z izgubo zaradi otrok v drugih vrtcih
Občni zbor PGD Andraž
Simbolično položili cevi
Simbolični temeljni kamenje položil tudi minister Karel Erjavec
Pri čistilni napravi v Kasazah so 6. februarja pripravili slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za nadgradnjo čistilne naprave in simbolni položitvi cevi ob začetku gradnje primarnega kanalizacijskega sistema v sklopu operacije Celostno urejanje odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Kot smo že poročali, je v okviru omenjene operacije pet projektov, projekt Žalec pa je največji.
Projekt Žalec je razdeljen v dva sklopa. V občinah Braslovče, Pol-
zela, Prebold in Žalec bo zgrajen primarni kanalizacijski sistem, zato so župani Marko Balant, Ljubo Žnidar, Vinko Debelak in Lojze Posedel simbolno položili cevi, vseh šest županov, poleg omenjenih še župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek in župan Občine Vransko Franc Sušnik, pa so skupaj z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem položili temeljni kamen za nadgradnjo čistilne naprave. Tako bo zgrajenih 28,5 primarnega kanalizacijskega voda, čistilna naprava pa bo s sedanjih 20 tisoč povečana na 60 tisoč populacijskih enot.
Proces čiščenja komunalnih odplak iz vseh šestih občin, torej tudi iz malih čistilnih naprav, obsega odstranitev organskih snovi, dušikovih spojin in fosforja, nazadnje pa še anaerobno stabilizacijo blata. Blato bodo po opravljeni dehidraciji na sami čistilni napravi vozili v sežigalnico ali v ustrezno kompostišče v nadaljnjo predelavo.
Za izvedbo tako obsežnega skupnega projekta so župani 22. oktobra lani podpisali sporazum o sofinanciranju. Z Vegradom, d. d., Velenje, so podpisali izvajalsko pogodbo za gradnjo primarne kanalizacije v višini 9.463.921 evrov (z DDV), projekt pa bo končan predvidoma januarja prihodnje leto.
Za nadgradnjo čistilne naprave je bila 1. decembra lani s podjetjem CPM, d. d„ Maribor podpisana izvajalska pogodba, pogodbena cena je 9.981.234 evrov (z DDV). Prav tako je bila 22. oktobra z DDC inženiring svetovanje, d. o. o., podpisana pogodba o izvajanju nadzora v višini 295.200 evrov (z DDV). Vsi izvajalci so bili izbrani na javnem razpisu.
Tako kot velja za celotno operacijo (to so projekti Šentjur, Laško, Celje, Mozirje in
Žalec), bodo evropski kohezijski skladi zagotovili 62 % tako imenovanih upravičenih stroškov, državni proračun 28 %, občine pa 10 %.
Namen celotne operacije z vsemi petimi projekti je, da se v skladu z državnim operativnim programom in obvezujočimi roki zgradijo na povodju Savinje ustrezne čistilne naprave in kanalizacijska omrežja. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Ker gre za zelo pomemben projekt, pri katerem sodeluje tudi država in ki bo izboljšal kakovost voda in s tem življenje prihodnjim rodovom, se je slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna udeleži tudi minister za okolje in prostor Karel Erjavec.
»Mislim, daje zelo pomembno, v kakšnem stanju bomo zapuščali vode prihodnjim generacijam. Vesel sem, da bo ta investicija financirana tudi iz kohezijskih sredstev, to se pravi, po eni strani bomo uspešno počrpali evropska sredstva, po drugi strani pa uresničujemo okoljske cilje, ki nam jih nalagajo direktive iz Bruslja in tudi domača zakonodaja,« je poudaril minister.
Župan Občine Žalec in poslanec Lojze Posedel je v svojem nagovoru spomnil na začetek svojega prva mandata župana, ko je bila prav čistilna naprava v Kasazah zaradi smradu eden najbolj perečih problemov v občini. »Krajani v okolici čistilne naprave so bili takrat že tako na koncu s potrpljenjem, da je bilo vprašanje, kaj bi storili z županom in ministrom za okolje, če bi prišla mednje,« je povedal Lojze Posedel. »Zato smo veseli, da smo v preteklih letih iz občinskih sredstev, tudi s pomočjo ostalih občin in skupnega javnega komunalnega podjetja, toliko posodobili to čistilno napravo, vzpostavili boljši tehnološki red, predvsem pa uredili odnose z največjimi onesnaževalci, kot je na primer Mlekarna Celeia, da so danes razmere znosne tudi za okoliške prebivalce.«
Da bo kar največji del komunalnih odpadnih voda prebivalcev Spodnje Savinjske doline očiščen, je potrebno čistilno napravo s 24 povečati na 60 tisoč populacijskih enot. Gre za zahteven projekt, katerega nosilec za vse spodnjesavinjske občine je Občina Žalec, odgovoren zanj pa je Stojan Praprotnik: »S
Civilna iniciativa ima podporo občin in gospodarstva
Na srečanju civilne iniciative lokalne skupnosti, gospodarstva in kmetijstva v Žalcu
Na pobudo Civilne iniciative Braslovče sta poslanca mag. Andreja Rihter in Lojze Posedel v dvorani žalske glasbene šole pripravila predstavitev stališč civilne iniciative, lokalnih skupnosti, gospodarstva in kmetijstva celjske regije o tretji razvojni osi oziroma umestitvi hitre ceste od Velenja do avtoceste Ljublja-na-Maribor. Redko katera predstavitev stališč je tako enotna, kot je bila omenjena, skupen poziv po ponovnem vrednotenju tras so še enkrat poslali vladi in pristojnemu ministrstvu.
Poleg članov Civilne iniciative Braslovče so svoja stališča do tako imenovane optimizirane trase F2 od Velenja do Šentruperta, ki jo je vlada predlagala v nadaljnji postopek oziroma za izdelavo državnega lokacijskega načrta, predstavili raziskovalec s Kmetijskega inštituta Slovenije Borut Vrščaj, župan Občine Braslovče Marko Balant, podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek, direktor Regionalne gospodarske zbor-
nice Celje Jože Pušnik, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, predsednik kluba podjetnikov Golding klub Žalec Ivan Podpečan, Marjan Golavšek s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predstavnik sindikata kmetov Stanko Jamnik, Domen Marolt iz Hmeljarske zadruge, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Sedminek in podpredsednik Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Januš Juhart. Vsi so bili enotni v podpori civilni iniciativi, ki je pri analizi vrednotenja tras ugotovila nekatere nelogičnosti, ki ostajajo tudi pri optimizirani varianti F2. Vsi prisotni so enotno podprli predlog trase od Velenja do Arje vasi in bodo vladi ponovno podali pobudo, da še enkrat opravi vrednotenje tras F2 in F6.
Kaj civilna iniciativa očita zdaj izbrani trasi F2, ki naj bi se na avtocestni križ priključila v Šentrupertu, je povedal Urban Jeriha: »Traso F2 ne podpiramo, ker ta cesta ne povezuje regio-
nalnih centrov Velenje z Žalcem in Celjem, ne poteka v smeri največjih prometnih obremenitev, je najmanj 144 milijonov evrov dražja od alternativne trase Velenje-Arja vas in poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih prve kategorije. Dokazali smo tudi, da je študija, na kateri je osnovan predlog ministrstva za okolje in prostor, nestrokovna in nekonsistentna.«
Žani Pižorn, prav tako član civilne iniciative, je dodal: »V brošuri Tretja razvojna os - analiza vrednotenja tras smo preučili, na kakšen način so ovrednotili vse mogoče trase. Ugotovili smo, da je bilo pri tem vrednotenju veliko tendencioznosti in zavajanja. Zato smo že lani naslovili na ministrstvo za okolje in prostor ter druge naslove zahtevo po ponovnem vrednotenju tras. Ta zahteva je bila prezrta, optimizirana pa je bila trasa F2. Tudi v optimizirani varianti so ostali bistveni pomisleki, zakaj predložena trasa Velenje-Šentrupert ni najboljša. Zato je Civilna iniciativa Braslovče poslala na vlado zahtevo za re-
vizijo sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto tretje razvojne osi od Velenja do avtoceste Al. Civilna iniciativa Braslovče je prepričana, da je cestna povezave od avtoceste Al do Koroške potrebna, da pa je mogoče najti traso, ki bo boljša od predlagane, zato vztrajamo pri reviziji omenjenega sklepa. Če na kratko povzamem traso od Šentruperta do Velenja: najprej poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih, v Parižljah prečka Savinjo in gre približno dva kilometra po trasi železnice, nato se v 5-od-stotnem klancu povzpne na hribovje med Savinjsko dolino in velenjsko kotlino. Na tej trasi so potrebni tuneli, nato pa se mora trasa hitre ceste spustiti nazaj do velenjske kotline. Tu načrtujejo cesto po vkopani trasi, da prečka gosto naseljeno velenjsko območje. Na trasi okrog Velenja so veliki problemi s posedanjem zaradi rudarjenja. V naši analizi smo ugotovili tudi, da niso ovrednotili vseh stroškov in da niso predvideli vseh težav, ki lahko nastopijo zaradi posedanja tal. Vsi ti argumenti so nakazani v omenjeni brošuri, ki smo jo izdali in tudi večkrat smo že opozarjali ustrezne organe, da ponovno preučijo in ovrednotijo trase ter izberejo traso, ki bi bila za vse sprejemljiva. Da imamo prav, kaže tudi stališče Računskega sodišča Slovenije, ki med drugim ugotavlja, da ta predlagana trasa ne bo upravičena do evropskih sredstev.«
O tem, kako pomembna je avtocesta za razvoj mest, so poudarili predstavniki gospodarstva. Jože Pušnik je med drugim povedal: »Cestna infrastruktura je ključna podlaga za razvoj gospodarstva, zato se nam zdi
pomembno, da cesta povezuje pomembnejše regionalne gospodarske centre. Zdaj izbrana trasa F2 to zanemarja. Zato smo izrazili interes in zahtevo, da se povezava med Velenjem in Celjem pelje preko Arje vasi. S temi stališči smo seznanili tako predsednika vlade kot pristojna ministrstva, načrtovalce trase in poslance regije in bomo vztrajali na tej zahtevi po spremembi sklepa vlade z 8. 9. 2008, ki je sprožil začetek priprave državnega prostorskega načrta. Pri tem smo upoštevali tudi potrebe in razvojne načrte Poslovne cone Arnovski gozd, ki bi bila sicer v podrejenem položaju, kar po mojem mnenju ni opravičljivo.«
Danica Jezovšek Korent pa je posebej poudarila, da cestni tokovi vplivajo tudi na odločitve o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah oziroma na razvoj podeželja, kar prav tako ni zanemarljivo za ohranjanje podeželja. Predstavniki kmetijstva so poudarili, da je potrebno najti manj kakovostna kmetijska zemljišča za cesto. Hmeljišča v občini Braslovče so večinoma v lasti mladih kmetov, ki bi jim s tem vzeli tudi osnovno sredstvo za preživljanje.
Pobudo Civilne iniciative Braslovče je tokrat podprl tudi župan Občine Braslovče Marko Balant, ki se je sicer zavzemal za prvotno traso F2, ne pa tudi za to nekoliko spremenjeno različico: »V Občini Braslovče podpiramo civilno iniciativo, ker tudi mi menimo, da ta izbrana trasa ni najprimernejša, in se zato zavzemamo skupaj s civilno iniciativo, da se izvede ponovno vrednotenje, ki bo nedvoumno potrdilo ali ovrglo to traso. Gre za to, da enkrat za vselej po sko-
tena projektom bomo dosegli osnovne cilje in usmeritve, ki nam jih nalaga Evropska unija v novi finančni perspektivi. Torej, da bomo zagotovili čiščenje odpadnih voda na način, kot ga predpisuje Evropska unija. Upamo, da to ne bo edini projekt oziroma da se ne bo ustavilo pri njem, ampak da bomo nadaljevali tudi z drugo fazo projekta, ki se že nakazuje. Imamo že predvidene načrte za drugo fazo, to so predvsem male čistilne naprave in sekundarni kanalizacijski sistemi, ki se bodo navezovali na primarnega, ki ga gradimo zdaj.«
Morda bi lahko z nekaj pretiravanja rekli, da se je projekta, s pomočjo katerega bodo v okolje odtekale čistejše vode, razveselila tudi narava, saj se je po nalivu med slovesnostjo na nebu razprla res lepa mavrica. Za slovesno razpoloženje so poskrbeli savinjski rogisti, zelo dobre volje pa so bili tudi župani, kljub skrbem, kako bodo iz proračunskih sredstev pokrili svoj delež za projekt. Deset odstotkov se namreč ne sliši veliko, a ker gre za projekt s tako visoko vrednostjo, je tudi ta odstotek veliko breme za občinske proračune.	K. R.
raj letu dni razprav dobimo prava stališča. Pri takšnih projektih, kot je državni prostorski načrt, je potrebno gledati dolgoročno. Osebno menim, da takšna trasa, kot je zdaj predlagana, sicer varuje del kmetijskih zemljišč, dolgoročno pa smo se z njo popolnoma omejili. Mislim, da je trasa, ki je bistveno dražja od prve F2, hkrati pa ne omogoča nadaljnjega razsoja in ne vključuje Zgornje Savinjske doline na to avtocesto, kot je bilo predvideno v osnovi, popolnoma nesprejemljiva.«
Lojze Posedel in Andreja Rihter sta poudarila, da je naloga poslancev težave z lokalne ravni prenesti na vlado in v državni zbor. Ker vlada na pobudo o reviziji študije tras s 14. decembra lani še ni odgovorila, bosta poslanca ponovno zahtevala odgovor. Andreja Rihterje poudarila, da namen vseh, ki so se zbrali na sestanku, ni oviranje projekta hitre ceste, kar še posebej želijo povedati Mestni občini Velenje. Tamkajšnjemu gospodarstvu se namreč najbolj mudi s sodobno povezavo z avtocestnim križem.
Stališča in zapisnik s sestanka je žalski župan in poslanec Lojze Posedel čez nekaj dni predal ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu on obisku v Kasazah. Kot je povedal minister, se je o tem vprašanju že pogovarjal z ministrom za promet in dogovorila sta se, da ga bo čim prej preučila posebna skupina strokovnjakov z obeh ministrstev. »Preverili bomo, kaj bi bilo najbolje storiti, da dejansko pride do umestitve te tretje razvojne osi. Mislim, da je največja škoda, ki se lahko zgodi, da bi ta projekt zopet stal in da se ne bi zgodila tretja razvojna os. Zato je potrebno nujno najti neko soglasno rešitev oziroma rešitev, ki bo deležna čim širšega soglasja, zadovoljni pa verjetno ne bodo nikoli vsi.«	K. R.
Zdaj direktor vseh policistov	Bloudkova nagrada Adiju Vidmajerju
Janko Goršek
Janko Goršek, ki je bil 1. oktobra lani imenovan za direktorja Policijske uprave Celje, je prejšnji četrtek postal novi vršilec dolžnosti generalnega direktorja slovenske policije. Čeprav se na javni razpis ministrstva za notranje zadeve ni prijavil, ga je vlada na predlog notranje ministrice imenovala na to funkcijo.
Potem ko se ministrica Katarina Kresal ni odločila za nobenega od kandidatov, ki so kandidirali prek javnega razpisa, je vladi za vršilca dolžnosti generalnega direktorja
Kot kaže anketa med uporabniki storitev žalske upravne enote, so Spodnjesavinj-čani z njihovimi storitvami čedalje bolj zadovoljni. Uporabniki so delo UE Žalec ob koncu lanskega leta ocenili z oceno 4,67, medtem ko je povprečna ocena dela upravnih enot v državi 4,51, je med drugim na novinarski konferenci v začetku februarja povedal Marjan Žohar.
Število upravnih zadev na UE Žalec je od lani naraslo za 8 odstotkov, nekoliko manj pa je bilo drugih upravnih nalog in enostavnih postopkov. To je posledica modernizacije in možnosti elektronskega poslovanja. Lani so namreč prejeli kar 5.000 elektronskih vlog, mednje pa štejejo tudi tiste po uradni dolžnosti. Kot je povedal Marjan Žohar, se s tem počasi uresničuje napoved ministrstva za javno upravo, da bodo občani počasi nehali hoditi peš po opravkih na upravne organe.
Tudi letos bodo poskušali spodbujati elektronsko poslovanje, predvsem pa bi v takšen, racionalnejši način poslovanja radi nekako »prisilili« poslovne subjekte, kot se je izrazil Mar-
predlagala Janka Gorška. Kot je na dan svojega imenovanja povedal Janko Goršek, se na javni razpis za generalnega direktorja ni prijavil zato, ker se ne strinja s sedanjim načinom izbiranja generalnega direktorja. V večini evropskih policij in tudi v določenih inštitucijah v Sloveniji namreč generalnega direktorja ali pa vsaj kandidate predlaga stroka. In kaj je odločilo, da je sprejel ponudbo ministrice, s katero do začetka pogovorov o funkciji generalnega direktorja nista sodelovala?
»V pogovorih z gospo ministrico in nenazadnje tudi državnim sekretarjem sem videl, da imamo kar veliko skupnih pogledov, kako naj bi policija delovala v prihodnje. Na koncu je odločilo dejstvo, da imamo skupne poglede na izvedbo projektov, ki so bistvenega pomena za odprtost policije na vseh ravneh, tako na državni, regijski kot lokalni, predvsem v smislu reorganizacije organizacijske strukture policije. Gre
jan Žohar. Čudno se jim namreč zdi, da se slednji tega ne poslužujejo že zdaj, saj gre tudi za prihranek na njihovi strani.
Sicer pa so zadovoljni z odzivom na racionalnejšo in hitrejšo možnost registracije podjetij in samostojnih podjetnikov, ki je zdaj mogoča na različnih vstopnih točkah, ne le na upravni enoti in njenih lokalnih uradih, ampak tudi na Razvojni agenciji Savinja Žalec, na Zbornici drobnega gospodarstva...
Na področju okolja, kjer se je lani spremenila zakonodaja, se je začelo vse pogosteje postavljati vprašanje odgovornosti projektantov, ki bi morali svoje delo opraviti v skladu z zakonom in z vsemi pravili, zdaj pa pogosto pripravijo neustrezno in nekakovostno dokumentacijo in upočasnijo postopke in celo »dosežejo« negativni izkoristek, denimo to, da njihova stranka ne dobi gradbenega dovoljenja. Zato se bodo tudi na UE Žalec po zgledu drugih upravnih enot strožje držali predpisanih pravil, pa tudi izpostavili kakšnega izmed teh projektantov, ki se ne držijo pravil. S tem bodo pomagali tudi investitorjem, da
za zelo obsežen in zahteven projekt. Drugi projekt, ki je prav tako zelo pomemben, pa je projekt konceptualnih sprememb v organizaciji dela kriminalistične policije. Prvi moji ukrepi se bodo zagotovo nanašali na izboljšanje odnosov v policiji, tako na državni kot regionalni ravni. Gre za odprtost komunikacije, hitrejši prenos informacij, hitrejše sprejemanje posameznih ukrepov. Vsi ti ukrepi bodo namenjeni predvsem olajšanju dela operativnim službam, ki so temelj dela policije.«
Kdo bo Janka Gorška nasledil na mestu direktorja Policijske uprave Celje, še ni odločeno. Janko Goršek je povedal, da bo odločitev sprejel v čim krajšem možnem času in da je eden najresnejših kandidatov Karol Turk. Karol Turk je bil rojen leta 1960 v Celju, med drugim je bil komandir Policijske postaje Žalec, služboval je tudi v Celju, od 15. januarja 2007 pa je direktor Policijske uprave Maribor.	K. R.
bodo od projektantov ob nekakovostnem delu lažje zahtevali odgovornost.
V preteklem obdobju so na UE Žalec izpeljali tudi projekt odprave t. i. plačnih nesorazmerij, kar je prineslo približno
9.000	evrov več mesečno in, kot je povedal Marjan Žohar, so najprej menili, da je bila vsa stvar dobra. Kasneje pa so ugotovili, da odprava plačnih nesorazmerij ni pri vseh javnih uslužbencih upoštevala enakih kriterijev, zato to nezadovoljstvo čedalje glasneje izražajo tudi pri njih.
Za žalsko upravno enoto zaenkrat še velja, da bodo kot večja upravna enota delali tudi ob sobotah, prav tako pa ne razmišljajo o zaprtju katerega koli izmed petih krajevnih uradov in to kljub 10-odstotnem zmanjšanju zadev, ki jih opravljajo. V prihodnje pa razmišljajo, da bodo urade usmerjali v t. i. delo na terenu in obisk na domu tistih uporabnikov, ki sami zaradi bolezni ali manjše mobilnosti ne morejo na upravno enoto ali krajevni urad.	L. K.
Na Brdu pri Kranju so 11. februarja pripravili že 44. podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Med letošnjimi dobitniki priznanj je tudi Spodnjesavinjčan iz Prebolda Adi Vidmajer, ki je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu, kar je priznanje za njegovo več kot 50-letno predanost športu. To je natanko trideset let po prejemu Bloudkove plakete.
Adi Vidmajer se je rodil 7. januarja 1942 v Celju. Svojo mladost je preživljal v Žalcu, kjer je končal osnovno šolo, srednje šolanje pa nadaljeval v Celju in Ljubljani. Že kot študent - absolvent Visoke šole za telesno kulturo se je leta 1965 zaposlil na Osnovni šoli Prebold, kjer je kot športni pedagog delal in ustvarjal do leta 1974. Takrat je bil kot odličen organizator, trener in pedagog povabljen, da profesionalno prevzame delo sekretarja v takratni Telesno-kulturni skupnosti Žalec. Neprofesionalno delo sekretarja Zveze telesno kulturnih organizacij Občine Žalec je prevzel istega leta in nato leta 1975 še funkcijo profesionalnega sekretarja Telesnokulturne skupnosti Žalec. Obe organizaciji sta predhodnici današnje Zveze športnih društev Občine Žalec. Poleg tega, da je Adi takrat postavljal temelje športa v žalski občini na področju šolskega športa, sindikalnega športa, tekmovalnega in vrhunskega športa, pa je našel še čas za aktivno delovanje v KS Prebold.
Kljub veliki ljubezni do športa ga je nemirni duh vodil tudi v malo drugačne vode, prevzel je vodenje Teritorialne obrambe na področju Savinjske doline. Ker pa ga je tudi tu spremljala športna zanesenost, je vnašal med vojake in druge sodelavce različne športne novitete in predvsem športna merila pripravljenosti. Bil je med tistimi poveljniki v Sloveniji, ki niso oddali orožja JNA. Leta 1991 se je takoj po razglasitvi samostojnosti zopet vrnil v pedagoške vode. Kot ravnatelj I. OŠ Žalec je bil postavljen pred nove izzive in jih predvsem s svojo pozitivno naravnanostjo do mladih in sodelavcev kaj hitro začel uresničevati. Tako je Adi svoje službovanje končal kot ravnatelj I. OŠ Žalec in se leta 2003 upokojil, a z upokojitvijo
nikakor ni nehal biti aktiven na področju športa.
Pa vendar lahko rečemo, da je bila med športnimi aktivnostmi atletika njegova prva ljubezen. Adi Vidmajer je postal član atletske sekcije Partizan Žalec že z dvanajstimi leti in je znotraj atletike kmalu spoznal svojo prvo disciplino, met kladiva. Tej se še danes ne more upreti. Iz njegovega najbolj zgodnjega atletskega obdobja velja poudariti velik uspeh mladih žalskih atletov, saj so ekipno zasedli tretje mesto v Jugoslaviji. Od leta 1961 do leta 1983 je bil član AD Kladivar Celje in hkrati tudi redni član te iste ekipe na različnih državnih in meddržavnih tekmovanjih. Vseskozi je sodil med najboljše mlade metalce kladiva v Jugoslaviji. Z odlično ekipo celjskih atletov je leta 1965 osvojil naslov ekipnega članskega državnega prvaka v Beogradu in precej drugih odmevnih odličnih uvrstitev. Kot trener in svetovalec za mete je sicer že dolgo aktiven v AK Žalec in tudi danes nepogrešljiv kot atletski sodnik v AK Žalec in AD Kladivar Celje. Še vedno je odličen soorganizator različnih državnih atletskih športnih prireditev in član UO
AK Žalec. Adi se od leta 1998 do 2008 vsako leto ponaša z naslovom državnega veteranskega prvaka v metu kladiva. Leta 2007 se je udeležil svetovnega veteranskega prvenstva, kjer je v metu kladiva zasedel 11. mesto. Na letošnjem evropskem prvenstvu v Ljubljani je Adiju uspel »trojček«, saj je zasedel tri peta mesta: v metu kladiva, metu gire in metalskem peteroboju. Z odličnimi rezultati si je priboril vicenaslov »atleta veterana« Slovenije za leto 2008.
Sicer pa se je Adi Vidmajer izkazal tudi kot pedagog. Leta 1965 je začel poučevati telovadbo na OŠ Prebold in že na začetku je vedel, da brez športnih objektov ne bo športne mladine. Skupaj z mladimi je v Preboldu zgradil rokometno, košarkarsko, nogometno igrišče, atletsko stezo, smučišče z vlečnico, dve tenis igrišči, igrišče za odbojko, trim stezo (ena
Adi Vidmajer
prvih v Sloveniji) in pomagal pri ureditvi letnega kopališča. Vzporedno so sistematično organizirano potekali treningi in tudi izobraževanje mladih vaditeljev, ki so bili kasneje in so še Adiju v veliko pomoč, kar se je pokazalo tudi pri mnogih odličnih rezultatih mladih športnikov. V devetih Adijevih letih je bilo Šolsko športno društvo OŠ Prebold kar trikrat razglašeno za najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji in to mu je leta 1979 prineslo tudi Bloudkovo plaketo ŠŠD OŠ Prebold.
Adi Vidmajer ima tudi veliko športnih konjičkov. Že v času službovanja na OŠ Prebold je začel vse generacije navduševati nad naravo in hribi, na njegovo pobudo je bilo leta 1972 ustanovljeno Planinsko društvo Prebold, ki je v planinske vrste že kmalu privabilo preko 1000 planincev. Kot velik navdušenec je leta 1976 prevzel vodenje MDO PD Savinjska in ga uspešno vodil vse do leta 1982. V tem času je organiziral vzgojo vodnikov, markacistov in varstvenikov GS. Pod njegovim vodstvom so potekali najrazličnejši pohodi, ki so še danes tradicionalni. V tistem času je zelo organizirano vodil obnovitvena dela na različnih planinskih domovih po Sloveniji: Loki pod Raduho, Domu v Mariji Reki, Domu pri Krnskem jezeru (PD Gorica). Vseskozi je bil član UO Planinske zveze Slovenije in v letih 2000-2006 opravljal funkcijo podpredsednika PZS. Na PZS je skrbel za dobro delo 245 planinskih društev in koordinacijo dela med MDO in PZS.
Adi je tudi danes še vedno aktiven planinski vodnik. Je vodja Planinske šole KOZOROG na Osnovni šoli Prebold, ki ima učno-vzgojni pomen z delom mladih v naravi. Je član UO PD Prebold, član IO MDO PD Savinjske in član Komisije za varstvo gorske narave pri PZS. Še vedno je aktiven tudi pri soustvarjanju športnega utripa v občinah Žalec in Prebold. Od letošnjega leta je tudi predsednik vojne veteranske organizacije. Do pred kratkim je bil član Strokovnega sveta za šport pri Vladi Republike Slovenije in član Strokovne komisije za podelitev Bloudkovih priznanj.
Bloudkovo nagrado, ki prinaša tudi 3000 evrov, za več kot 50-letno delo si je torej Adi Vidmajer več kot zaslužil. Poleg njega so nagrado prejeli še Primož Kozmus, Jože Okorn in Stane Papež.	T. T., L. K
13. MAREC 2009 OB 20, URU I
Dom II. slovenskega tabora Žalec
OPERNA ENODEJANKA Friderika Širce - Rista Savina
POSUDniA STRAŽA
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
/	-j
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.
Uporabniki čedalje bolj zadovoljni
Marjan Žohar z ekipo sodelavcev na novinarski konferenci
Prešeren je bil čuteč človek
Praznik v znamenju dr. Antona Schwaba
Ljubezen skozi štiri stoletja
povezana s Prešernom, saj je v mladih letih z materjo obiskoval svojega strica Antona Mu-hovca, župnika na Polzeli. V današnjem času, ko se vse bolj hlasta po materialnih dobrinah in hitremu bogatenju, ko v svetu zaradi tega divjajo vojne, duhovna plat življenja pa se odriva in mnogokrat zaničuje, ko je vse, kar je tuje, več vredno, kar je pa domače, pa zapostavljeno, nam ima Prešeren mnogo povedati, zlasti s svojo pesnitvijo Krst pri Savici.
Častni gost proslave je bil gledališki igralec Borut Alujevič, ki je recitiral nekaj Prešernovih pesmi, v kulturnem programu pa so nastopili glasbena skupina Kulturno glasbenega društva Cecilija Polzela, vokalni solist Rok Šoster ter mešani pevski zbor Oljka. Program je povezovala voditeljica Urška Jeršič.	T. Tavčar
O dr. Schwabu v recitalu
V Preboldu so letošnji praznik kulture posvetili svojemu nekdanjemu rojaku, skladatelju in zdravniku dr. Antonu Schwabu, ki je kot glasbeni samouk ustvaril nekaj izjemnih skladb. Njegova Zlata kanglica, po Zupančičevem besedilu, spada med bisere vokalno-instru-mentalne glasbe, Zdrava Marija na besedilo Ksaver-ja Meška pa je zaslovela po vsem svetu.
Na proslavi v Dvorani Prebold, ki jo je skupaj z občino pripravilo DPD Svoboda Prebold, je kot slavnostni govornik zbranim spregovoril dr. Franc Štolfa, upokojeni zobozdravnik in soavtor knjige o dr. Antonu Schwabu. V
svojem govoru je osvetlil lik skladatelja, ki je dal slovenski kulturi pomemben pečat in jo ponesel tudi preko meja. Poudaril pa je tudi njegovo veliko vlogo v zdravstvu in njegov odnos do bolnikov, ki so živeli v težkih socialnih razmerah. »Bil pa je tudi nadvse zaveden narodnjak, kar v takratnem pretežno nemškem Celju ni bilo lahko. Poleg poklicnega dela zdravnika in zobozdravnika ter ljubiteljskega skladatelja pa je dal veliko tudi šahovski igri. Tudi v današnjem času globalizacije nam je Anton Schwab velik vzgled narodne zavednosti. V prepoznavnem stilu je zapustil obsežen opus zborovskih pesmi, kot zdrav-
nik je bil inovativen, po duši pa velik romantik in dobrodušen človek.«
Delo in življenje dr. Schwaba je v nadaljevanju oživelo skozi recital, ki ga je idejno zasnoval režiser Ciril Jagrič, izvedli pa člani recitatorske skupine DPD Svoboda Prebold: Manja Holobar, Martina Aubreht, Milena Dolinar, Franci Cigler, Klavdija Jelen in Janko Pirc, ki je upodobil dr. Schwaba.
V kulturnemu dogodku so sodelovali Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold z zborovodkinjo Bojano Hrovat, Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika in citrarka Glasbene šole Nazarje Petra Lamprečnik. D. N.
Prvošolčki s harmonikarjem Francijem Tajnškom
V Občini Braslovče so osrednjo občinsko proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku, 8. februarju, pripravili na predvečer praznika. Proslavo je pripravila Občina Braslovče skupaj s prosvetnim društvom in Osnovno šolo Braslovče.
Po Zdravljici, ki jo je zapel Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče, je voditeljica proslave Špela Kumer nekaj uvodnih besed namenila 160-letnici smrti Franceta Prešerna in vsem kul-
bomo, kot predstavniki majhnega naroda, a bogati s kulturnimi dobrinami, ohranili, ga razvijali, ne le z visoko donečimi besedami, temveč predvsem z dejanji v našem vsakdanjem življenju, z iskreno kulturno zavestjo in ljubeznijo do domače besede. Del svojega govora je namenil domačim kulturnim delavcem.
Sledil je nastop prvošolčkov z venčkom narodnih ob spremljavi harmonikarja Francija Tajnška. Ob tej priložnosti so v šolsko kulturno društvo sprejeli prvošolčke, ravnateljica Andreja Zupan in mentorica šolskega kulturnega društva Jana Preskar pa sta jim podelili knjigo Trije medvedki.	T. Tavčar
Rdeča nit letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Tabor, ki je potekala na praznični dan, je bila ljubezen, katere simbol je srce. Skozi pesem, igro in besedo so obudili spomin na ljubezenske navade skozi čas štirih stoletij. Začeli so z 19. stoletjem in končali z 22. stoletjem, ki je še neznana prihodnost.
Prešernovo Zdravljico je zapela mlada pevka Nina Kreča, zbrane pa je nato nagovorila Damjana Lukman, ki je pripravila scenarij
Vransko, srečna, draga vas domača
Kulturni praznik so v Taboru posvetili ljubezni
Velik slovenski praznik
turnim delavcem, ki slovensko besedo razlagajo, jo negujejo, z njo ustvarjajo in jo preprosto ljubijo. Braslovčam so ob velikem slovenskem prazniku medse povabili gosta, rojaka iz Velenja, upokojenega profesorja slovenščine in ruščine Vinka Šmajsa, ki je rojen v Parižljah. Kot študent je igral na tamburico in prepeval v zborih. Vojni vihri ni ubežal in je pristal v zavezniški mornarici. Po nadaljevanju študija je postal profesor slovenskega in ruskega jezika. Vseskozi je rad pisal. Do zdaj je izšlo sedem njegovih knjig, v rokopisu pa hrani še tri. Ves čas je aktiven kulturni delavec, za svoje delo pa je prejel številna priznanja, zelo draga mu je Kajuhova nagrada. V svojem osrednjem govoru je Vinko Šmajs poudaril zasluge Prešerna za slovenski narod. Slovenski jezik je povzdignil do zrele umetniške govorice. Zato ga moramo negovati, da ga
slavnostni govornik, profesor in pisatelj Vinko Šmajs, ki je svoja otroška leta preživljal v sosednjih Parižljah.
V slavnostnem govoru je opisal Prešerna kot čutečega človeka, ki je v svoji poeziji izražal globoka čustva do slovenske besede in domovine, ki jo je postavljal na najvišje mesto. Tudi Polzela je nekako
Med govorom slavnostne govornice Majde Piki
Osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so v Občini Vransko pripravili na predvečer praznika v dvorani Kulturnega doma Vransko.
Slavnostna govornica je bila ravnateljica Osnovne šole Vransko - Tabor Majda Piki. Uvodoma je spregovorila o
Prešernu in 8. februarju, dnevu njegove smrti, ki gaje že davno, med drugo svetovno vojno, narodnoosvobodilni svet razglasil za slovenski kulturni praznik. V nadaljevanju je med drugim poudarila: »Slovenija je imela veliko izjemnih mož, ki so si prizadevali za obstoj Slovencev. Smo majhen narod, a nas bogatijo številne vrline: prepričanost vase in v lastne odločitve, trma, volja do dela ter ljubezen do domovine. Slovenci smo se uspeli ohraniti kljub svoji majhnosti. To nam je uspelo z našo kulturo, v katero smo ves čas trdno verjeli. Naša literatura je imela skozi zgodovino pomembno funkcijo pri tvorjenju in obstoju naroda. Pa ne le, da smo se ohranili, ustanovili smo lastno državo, se vključili v Evropsko skupnost. Sloven-
ski jezik je tudi uradni jezik v Evropski uniji...«
V drugem delu govora pa se je dotaknila kulture v občini. Poudarila je, da trg Vransko bogatijo lepo obnovljene zgodovinske stavbe, imajo štiri muzeje, ponosni so na občinsko knjižnico, ki je za praznik odprla še oddelek za odrasle. Svojo ponudbo pa širi tudi Zavod za kulturo, turizem in šport. Svoj govor je zaključila: »Naj bo naše Vransko kot Prešernova Vrba, srečna, draga vas domača!«
Sledil je kulturni program, ki sta ga pripravili Glasbena šola Risto Savin Žalec in Osnovna šola Vransko - Tabor. Ob tej priložnosti so v knjižnici odprli razstavo Grad Žovnek, o kateri je govoril Franc Kralj, predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče. T. Tavčar
Med govorom prof. Vinka Šmajsa
V Občini Polzela so sloven-
ski kulturni praznik počastili z osrednjo občinsko proslavo dan pred 8. februarjem v dvorani Kulturnega doma Polzela. Po slovenski držav-
ni himni, ki jo je zaigrala glasbena skupina Kulturno glasbenega društva Cecilija, zapel pa mešani pevski zbor Oljka, je zbranim spregovoril
za letošnjo proslavo. Ta je bila letos zaupana Pevskemu društvu Tabor, ki je večer obogatil tudi s svojim ženskim, moškim in mešanim pevskim zborom. Program so to nedeljsko popoldne obogatili učenci POŠ Tabor, Savinjski rogisti in dramska skupina Teloh pod režiserskim vodstvom Jožice Ocvirk, ki je domiselno izpeljala uprizoritev Prešernovega Povodnega moža. Celotno dogajanje je bilo povezano s časovno uro, na kateri sta kazalce iz stoletje v stoletje premikala Janez in Nina in ob tem govorila o ljubezenskih navadah tistega stoletja.
Slavnostni govornik je bil župan Občine Tabor Vilko Jazbin-šek, ki je svoj nagovor prav tako ubral na temo ljubezni: »Ljubezen je zagotovo z različnimi nameni največkrat zlorabljena beseda. V imenu ljubezni do vere, ljubezni do različnih bogov in božanstev in tudi v imenu ljubezni do domovine je človek v vsej svoji zgodovini bivanja počenjal stvari, kjer je bila ljubezen zgolj sredstvo v dejanjih sovraštva in častihlepja. »Človek in njegova
civilizacija že skozi dolgo zgodovino izkazuje svojo stopnjo razvoja z odnosom do kulture. Tehnološka stopnja razvoja je le tehnični vidik razvitosti naroda, njegova prava stopnja razvoja se kaže v razvitosti duha, ki se izkazuje skozi kulturo. Te pa brez ljubezni do kulture ne more biti,« je kulturo z ljubeznijo povezal Vilko Jazbinšek. D. Naraglav
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. I 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
OSREDNJE TEME
februar 2009
Daješ lahko samo, kar imaš v sebi
Vsako leto je veliko izborov najuspešnejših, najuglednejših, priljubljenih in še kakšnih osebnosti na različnih področjih. Kar nekaj jih organizirajo medijske hiše in nekateri izbori imajo večji, drugi manjši ugled. Izbor Slovenke leta, ki ga organizira revija Jana, je med najuglednejšimi. Uredništvo skupaj z bralkami in bralci skrbno izbere kandidatke za naziv, pri čemer ni pomembno, ali se sončijo v soju žarometov ali so že prejele državna priznanja na svojih področjih ali pa delajo, ustvarjajo, raziskujejo kot mravljice ter sproti premagujejo značilno ženske težave. Slovenka leta 2008 je postala Neža Maurer, častna občanka Polzele. Pogovarjali sva se v soboto v njenem stanovanju v Škofji Loki.
Kako doživljate to zdaj izredno medijsko pozornost, ki je po razglasitvi za Slovenko leta postala skoraj neverjetna?
»Res, nikoli nisem imela občutka, da sem nekje ob strani. Zdaj pa ... Ravno zaradi medijev bi rada imela malo manj let ali pa bila krepkejša. Čisto vsak dan imam nekaj. Nisem nejevoljna, samo utrujena sem. Bilo bi skrajno nehvaležno do usode in do Slovenk in Slovencev, če bi rekla, da mi je to odveč.«
Ste nenavadno odprti. Ne le, da v svoj dom poleg mnogih drugih prijazno sprejemate novinarje in prihajate na razne prireditve, ampak imate celo svojo spletno stran z objavljenimi vsemi podatki o sebi, tudi telefonsko številko.
»Mislim, da je ta moja odprtost pogojena s tem, da sem doma v Savinjski dolini. Tu, na Gorenjskem so ljudje bolj boječi oziroma nezaupljivi. K meni se pač lahko pride. No, ne prepozno zvečer in zjutraj po možnosti ne prezgodaj. Sem pa toliko gospodar položaja, če se moram za kaj zbrati, potem pač izklopim telefon. Za spletno stran je
poskrbel moj sin Miklavž. Naj povem še to. Naslednji dan po razglasitvi za Slovenko leta so me po telefonu ljudje spraševali, zakaj moja spletna stran ne dela. Seveda sem klicala sina. Preveril je in mi sporočil, da je stran »pregorela«. Bilo je
2.500	obiskov v dveh dneh in tega računalnik ni prenesel.«
Pogovarjava se na mednarodni dan maternega jezika. O svoji mami in jeziku vedno govorite z velikim spoštovanjem, vedno poudarjate, kako lepo je bilo otroštvo, čeprav skromno.
»Do začetka vojne je bilo otroštvo res lepo, mnogo nas je naučilo za vse življenje. Med vojno pa smo postali odrasli. Kot svojega otroštva se tako spominjam samo časa do svojega desetega, enajstega leta, potem se je začela vojna. Do takrat pa smo res bili brezskrbni, igrali smo se pastirske in druge igre, kar sem opisala v knjigi Dom za telohov cvet. Kar pa zadeva materin jezik, je tako. Vedno se je reklo očetova hiša, očetov dom, pa materin jezik. Ker mati pač največ govori z otrokom. Večkrat se pogovarjamo o tem, kaj bo s slovenščino. Nič drugačne usode najbrž ne bo imela kot toliko drugih jezikov. Ne ve se, kdaj in ali bo izginila, res pa je, da to posplošenje človeštva ni naklonjeno majhnim jezikom. Jokati zaradi tega? Mislim, da je potrebno samo z vsem spoštovanjem in z ljubeznijo delati za naš slovenski jezik, dokler živimo.«
Je bilo učiteljevanje vaša želja?
»Kot otrok sem si zelo želela biti učiteljica, morda tudi zaradi tega, ker sem imela do
4.	razreda zelo dobre učitelje. Najbrž kam drugam s svojimi predstavami nisem segla, ker sem bila rojena na tisti jasi pod Goro Oljko in je bila šola zame najvišji doseg. Kar sem brala, pa je bilo kot pravljica. Potem sem dokončala učiteljišče in postala učiteljica. Seveda sem želela študirati in tudi sem, verjetno pa bi ostala profesorica, če mi ne bi ponudili vodenja šolskih televizijskih
oddaj. To je bil zame nov izziv. To so bile prave učne ure in to je bilo prvo novinarstvo, s katerim sem se ukvarjala. Eno leto je bil denar za šolske oddaje, potem ga ni bilo ne več. Zabavnih oddaj nisem zmogla delati. Sem pa ostala v novinarskem poklicu.«
Ste kdaj razmišljali, da bi se vrnili in živeli v Savinjski dolini?
»Sem razmišljala o tem in tudi možnost bi obstajala. Ampak tam bi me zazibalo, kot otroka bi me uspavalo. Imela bi nek svoj ugled, doseg, do kamor sem prišla, in me ne bi več gnalo naprej. Tako pa vedno, kadar kje uspem, pomislim, joj, pa doma bodo tudi veseli. Doma, to ste vsi v Savinjski, kajti od svojih domačih imam samo še bratrance in sestrične. Tu v Škofji Loki, na Gorenjskem, so ljudje zahtevnejši do mene.«
Ste pa verjetno ponosni, da je vaša rojstna hiša zdaj odkupljena in zaščitena?
»Vedno sem hodila gledat svojo rojstno hišo in mi je bilo hudo, da bo propadla. Ko mi je polzelski župan Ljubo Žnidar na odru ob moji 70-letnici pokazal listino, da je občina odkupila hišo, je bilo to največje, najnežnejše in hkrati silno dragoceno darilo. Najprej sem pomislila, kako srečna bi bila mama, če bi to vedela. Jaz sem res iz Savinjske doline odšla s petnajstimi, šestnajstimi leti, potovanje z vlakom je bilo zelo dolgo in redko sem prihajala na počitnice. Ko pa sem delala kot novinarka in se vozila z avtom skozi Savinjsko, sem vedno »zdrsnila« domov. Poleg tega sem imela v Šempetru oziroma Podlogu najboljšo prijateljico Anico, k njej sem vozila tudi svoja otroka, tako da sem bila v Savinjski več, kot si ljudje mislijo.«
Sami priznavate, da ste bili v življenju vedno zelo samosvoji. To je bilo najbrž naporno?
»To je zelo naporno, zato pa mislim, da se toliko ljudi ukloni. Vedno je laže v neki množici ljudi, kot če stojiš sam. Vse te zadene in odgovarjaš
še za tisto, česar pravzaprav nisi kriv. Navadiš se pa najbrž tudi. Odvisno je od značaja, zdravja in moči, ki jo imaš, verjetno tudi od bistrine, da se lahko z nečim upreš.«
Kdaj ste si vzeli čas za pisanje pesmi in zakaj niste napisali kakšnega romana?
»Pri naši hiši se je vedno zelo veliko bralo. Mama mi je pripovedovala epske pesmi in jaz sem bila sprva prepričana, da so to njene pesmi. Kasneje sem izvedela, čigave so. Že v mladosti sem pisala pesmi, ampak nisem imela poguma, da bi jih objavila. Pri nas se je tako visoko postavljalo pesništvo. Ko je izšla moja prva knjiga, je bila mama pravzaprav žalostna. Zanjo so bili pesniki takšni bogovi, potem pa sem postala pesnica tudi jaz. Nisem pa prenehala pisati, ker bi se mi drugače zmešalo od močnih čustev. Ne zaradi plačila. Pesmi se nikoli ni izplačalo pisati, prozo pa. Pisala sem črtice in radijske igrice. Romana pa nisem napisala najbrž zato, ker imam slab spomin. Vem o nekom skoraj vse, samo ta trenutek se ne spomnim, kako mu je ime, na primer. Če bom še kaj živela, pa bi rada nekaj napisala o starem očetu in o Ko-panku.«
Ljudje radi berejo vaše pesmi, književni kritiki pa niso tako navdušeni nad njimi, češ da so preveč preproste?
»V tisti znani zbirki Pesmi štirih (to ni moja zbirka), ki je izšla v petdesetih letih, so bile pesmi še razumljive. Ervin Fritz ima tudi razumljive pesmi. Sicer pa je čas takšen, bolj je zamotano, bolj je cenjeno. Niti Župančiča zdaj ne poudarjajo ali pa Krakarja, pa sta imenitna pesnika. Uradna kritika pač vedno sledi trendom, temu, kar je trenutno v modi. Nekateri pa, ne da ne bi hoteli, ampak ne moremo. Jaz ne morem pisati modnih pesmi, ker ne čutim tako. Čutim preprosto. Nimam pa težav s tem, da ne bi hoteli izdati mojih pesmi, saj jih imajo ljudje radi. Pesniška zbirka Od mene k tebi je skupaj s ponatisi izšla že v 15 tisoč izvodih in to bi že uradno moral biti »bestseller«. Zbirka Kadar ljubimo je prevedena v nemščino in italijanščino. Ampak to gre vse
Neža Maurerje Slovenka leta 2008
tiho mimo. Tudi pri književnosti gre za politiko, vendar ne v političnem smislu. Tisti, ki si lahko, si naredi prostor. K sreči se me ni dalo ustaviti. Nekaj časa se mi je zdelo hudo, ker sem bila nekako sama med temi ljudmi. Potem sem ugotovila, da tako pač je. Našla sem pesnike, ki so mi zelo blizu, in pišem podobno kot oni, na primer stari perzijski pesniki. Potem sem se čisto pomirila. Če so tiste pesmi
preživele več kot petsto do ti-soč let, pa so tako razumljive, preproste in z močnimi primerami, potem bo najbrž tudi moja poezija.«
Ljudje se čudijo, da pri svojih letih še vedno pišete ljubezenske pesmi. Kaj je ljubezen?
»Mislim, da je ljubezen trajno čustvo. Če imaš to čustvo v sebi, ga daruješ in ničesar ne pričakuješ za to, potem ljubezen ne mine.« K. Rozman
Neža Maurer se je rodila 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli (Kopank). Osnovno šolo je obiskovala na Polzeli, po vojni na nižji gimnaziji v Celju in Žalcu je opravila izpite čez prve tri razrede in leta 1946 redno končala 4. razred. Učiteljišče je končala v Ljubljani in nato tri leta učila v Črnem Vrhu nad Idrijo. Kot odlična dijakinja je dobila dopust za redni študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po diplomi seje takoj izredno vpisala na Filozofsko fakulteto (slavistika), kjer je diplomirala leta 1960. Poučevala je na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici. Bila je urednica šolskih oddaj na TV Ljubljana, novinarka in tehnična urednica pri Rodni grudi ter tehnična urednica pri reviji Otrok in družina. Pri Kmečkem glasu je urejala kulturno rubriko in bila hkrati terenska reporterka. Po smrti moža si je zaradi otrok poiskala novo službo, da bo več doma in služila za preživetje družine (z njimi je živela tudi njena mama). Postala je glavna urednica in direktorica lista Prosvetni delavec. Potem je bila do upokojitve samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije. Po upokojitvi se je preselila v Škofjo Loko in se v miru posvetila literaturi.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
	zEnŽLazVojna agencija Savinja, gH
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija	tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2009 JAVNI RAZPISI V TEKU
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis Zaposli.me spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb (Ul. RS, Št. 7/09). Roki za oddajo prijav: kot pravočasne se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele v vložišče območne službe zavoda do zadnjega petka v mesecu v letih 2009 in 2010, in sicer:
-	na prvi rok - 27. 2. 2009 do 12. ure,
-	na vmesne roke - vsak zadnji petek v mesecu do 12. ure,
-	na zadnji rok - 24. 9. 2010 do 12. ure.
Dodatne informacije na e-naslovu: Martina.Stanonik@ess.gov.si.
Javni razpis spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas (Ul. RS, Št. 7/09). Roki za oddajo prijav: kot pravočasne se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele v vložišče območne službe zavoda do zadnjega petka v mesecu v letih 2009 in 2010, in sicer:
-	na prvi rok - 27. 2. 2009 do 12. ure,
-	na vmesne roke - vsak zadnji petek v mesecu do 12. ure,
-	na zadnji rok - 28. 6. 2010 do 12. ure.
Dodatne informacije na e-naslovu: Antonija.Pezdirc@ess.gov.si
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij (Ul. RS, Št. 5/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Dodatne informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15.30, v petek pa od 8. do 14.30. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov: aktrp@gov.si.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva in hmeljarstva, za leto 2009 (Ul. RS, Št. 5/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Dodatne informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15.30, v petek pa od 8. do 14.30. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov: aktrp@gov.si.
Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo
Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih P2 v letu 2009 (Ul. RS, Št.
11/09). Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do vključno 20. 3. 2009. Dodatne informacije: Marjana Šipek, tel.: 02/234 12 52, Simon Böhm, tel.: 02/234 12 53, in mag. Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 64, e-naslov: bostjan.vidovic@ podjetniskisklad.si.
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec.
Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca marca 2009 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen v Utripu Savinjske doline in na spletni strani RA Savinja (http://www.ra-savinja.si/pdf/ razpis_23_natecaj.pdf). Dodatne informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
		
■ U	EUROPE	Info točka savinjsk
	O / FŽ É C T	
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8.. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel:: 03/714 Ol OO, FAKS: 03/714 Ol Ol, CSM: 041 690 023,041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
«
Z vami že 28 let +
Ciril Marčen s.p. Matke 18, 3312 Prebold TEL.:03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107
mar en
instalacije	—.I
toplotne črpalke SVäillanl'
plinski kondenzacijski kotli, sončni in zemeljski kolektorji NOVO:LITOŽELEZNI KOTLI NA TRDA GO
kaš doro
www.instalacije-marcen.si
Svetovna kriza in vpliv na Slovenijo
dr. Franjo Štiblar med gostiteljema Ireno Mužič (levo) in Ivanom Podpečanom (desno)
Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je v četrtek, 5. februarja, v Hotelu Žalec gostilo doktorja ekonomije in pravnika, rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani, znanstvenega svetnika na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete in mednarodnega raziskovalca prof. dr. Franja Štiblarja. Predstavil je svojo najnovejšo knjigo z naslovom Svetovna kriza in Slovenci: kako jo preživeti?, ki je izšla lani decembra in je glede na aktualnost tematike postala, kot pravi avtor, večji hit, kot je pričakoval sam.
Zakaj je prišlo do krize in kateri so širši razlogi zanjo, kako se kriza rešuje, zakaj od septembra do danes še niso našli pravega zdravila zanjo ne na svetovni ne na slovenski ravni in ali bo treba po njej kaj spremeniti v širšem sistemu našega življenja in razmišljanja, so nekateri izmed poudarkov predavanja dr. Franja Štiblarja v Žalcu.
Kriza se je nedvomno začela v Ameriki, z neoliberalnim razmišljanjem in dejanji v finančnem sektorju, v bankah, zavarovalnicah, na kapitalskih trgih, ki je spodbudil nerealno rast nepremičninskega trga brez realnih temeljev pokrivanja. Pravzaprav je šlo za klasično piramidno shemo, ki pa je imela celo podporo države. Dr. Štiblarje povedal, da so se s kolegi iz stroke o tem pogovarjali že pred dvema letoma in tudi že napovedovali krizo, le tega niso vedeli, ali bo »pristanek« trd ali mehek. Po njegovih besedah se krize pojavljajo običajno vsakih 6 ali 8 let, saj jih s svojimi specifikami sproducira sistem sam. Bo pa ta kriza zgleda daljša, vendar ne vemo, koliko daljša, ker dno še ni doseženo.
Kriza prihaja v Slovenijo z zamudo, kot v ostale dele EU, pa tudi njen finančni učinek bo blažji kot drugod. Pravzaprav nam vse od vstopa v EU, ko smo morali svoje gospodarstvo liberalizirati in uskladiti z evropskim redom, očitajo, da smo premalo liberalni, da se premalo odpiramo navzven, je povedal dr. Štiblar. Vendar pa nam to zdaj pride zelo prav. Kljub temu nas je t. i. delničarska mrzlica vseeno nekoliko popadla, popadel nas je t. i. čredni nagon v smislu, če se naložbe v del-
nice splačajo sosedu, se tudi meni. Vendarle se Slovenci nismo toliko zadolžili kot ostali Evropejci, v povprečju smo zadolženi za 8 mesečnih plač. Tudi nekatera naša podjetja so zadnjih 5 ali 6 let kar prevelikopotezno vstopala v nekatere projekte. Banke pa so v nekem trenutku izdale 60 % več kreditov, kot so nabrale denarnih depozitov zanje in ta primanjkljaj so nadomeščale z najemanjem kreditov v tujini. Zadolžila se je tudi država, ki ima zadnja leta proračunske primanjkljaje, a tudi to v povprečju manj kot druge države. Vsekakor pa smo zaradi vpetosti v svetovne tokove, tako dr. Franjo Štiblar, postali Slovenci bolj ranljivi.
Celjska regija naj bi bila v povprečju manj prizadeta od Slovenije v celoti, saj ima večji delež v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji, ki ju kriza ne bo tako prizadela. Regija ima primerjalno z državo v celoti relativno manj finančnih in nepremičninskih posrednikov, ki spadajo v bolj prizadete panoge. Negativno protiutež pa predstavljajo podjetja avtomobilske stroke in gradbeništvo, ki sta med najbolj prizadetimi in predstavljata v regiji velik delež.
Zaradi svoje vpetosti v širše okolje Slovenci te krize ne bomo mogli sami rešiti, jo pa lahko z nekaterimi ukrepi omilimo. Toda, poudarja Štiblar, ukrepi morajo biti hitri, za preveč parlamentiranja ni časa. »Zdravila«, ki smo jih v Sloveniji sprejeli do zdaj za zdravljenje krize, ne delujejo, »ker je razlog za bolezen psihološke narave«, to je nezau-
panje. Bil pa je dober ukrep zoper nezaupanje za fizične osebe, da je država zagotovila neomejeno jamstvo na depozite v bankah. Podobno bi se, tako dr. Štiblar, najbrž morala odzvati tudi na nezaupanje bank do realnega sektorja.
Slovenci se sicer s takšno resno ekonomsko krizo, ki bo nedvomno pustila tudi socialne posledice, srečujemo prvič po 20 letih in zdaj se bo videlo, kako trden je naš sistem.
Po mnenju dr. Štiblarja pa je to v vsakem primeru priložnost, ko bo potrebno razmišljati o širši spremembi sistema našega življenja in razmišljanja. Brez dvoma prihaja čas, ko bo potrebno spet dati večji poudarek sodelovanju in skupinskemu delu. Slovenci moramo postati bolj kritični do tujih modelov življenja, predvsem do anglosaksonskega načina, in se začeti bolj zgledovati po modelih funkcioniranja družbe in gospodarstva v Skandinaviji, Švici, na Nizozemskem, družbena odgovornost in socialna država mora dobiti svojo veljavo, ki jo je neoliberalizem že hudo poteptal. Dr. Štiblar se zavzema za to, da vodilna slovenska podjetja ostanejo do določene mere v slovenski lasti, imeti pa morajo podporo slovenskih bank in zavarovalnic, še prej pa morajo veliko vlagati v znanje in razvoj. Treba je preskočiti slovensko majhnost, zavist in pomanjkanje samozavesti, tako na splošno, kot pri menedžerjih v gospodarstvu in voditeljih v politiki. Ne kapitalizem, ne socializem, temveč »solida-rizem«, zaključuje dr. Štiblar svoje misli v aktualni knjigi v smislu sistema, ki bi moral prerasti obstoječega, ki nas je pripeljal v tako hudo krizo.
Dr. Franjo Štiblar se je s člani Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec srečal že tretjič in povedal je, da je od tega srečanja skozi vprašanja in razmišljanja menedžerjev tudi sam odnesel veliko. Predavanje je poželo precejšnje zanimanje med člani kluba in gosti, saj kriza postaja realnost tudi v večini podjetij, ki jih vodijo.	L. K.
Dr. Franjo Štiblar je diplomiral iz prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in iz ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Magistriral je iz ekonomske analize na EIN v Beogradu in na univerzi Pennsylvania, Philadelphia, ZDA, kjer je tudi doktoriral iz ekonomije pri Nobelovem nagrajencu Lawrencu R. Kleinu.
Je redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njen prejšnji dekan ter profesor na podiplomskem študiju univerze Bologna, znanstveni svetnik na Ekonomskem institutu Pravne fakultete v Ljubljani, član
mednarodnega projekta OZN in univerze Toronto LINK, mednarodni raziskovalec na Woodrow Wilson Centru v Washingtonu, član delovnih teles za finančni sistem CEPS v Bruslju ter član Sveta Centralne banke Črne gore. Objavil je več knjig: Ekonomija (2002, z A. Bajtom), Statistika (2002, z A. Bajtom), The Balkan Conflict and Its Solutions (2007), Zavarovalništvo Slovenije v 21. stoletju (2008, s F. Šra-melom); in številne članke v tujih in domačih strokovnih revijah. Je eden od nosilcev prvih treh gospodarskih strategij Slovenije.
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
februar 2009
Na Vranskem elektrarne na fasadi
Bisolovi izdelki žanjejo uspeh
Od leve proti desni Franc Sušnik, Ludvik Krajnc in Janez Kopač
Energetika Vransko je namenu predala malo fo-tonapetostno elektrarno Vransko. O tej pridobitvi so govorili direktor Energetike Vransko Ludvik Krajnc, župan Občine Vransko Franc Sušnik in v. d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač.
Fotonapetostna elektrarna Vransko, katere investitor je podjetje Energetika Vransko, je sestavljena iz treh enot, skupne moči 35,29 kW. Prva enota je nameščena na strehi poslovnega objekta Energetike Vransko. Na strehi poslovnega objekta je nameščenih 80 polikristalnih fotonapetostnih modulov proizvajalca Bisol iz Latkove vasi.
Druga enota fotonapetostne elektrarne je nameščena na fasadi poslovnega objekta in predstavlja prvo tovrstno elek-
trarno v Sloveniji. Fotonapeto-stni moduli so nameščeni na fasadi objekta pod kotom 90°. Fasadni del fotonapetostne elektrarne sestoji iz 66 polikristalnih fotonapetostnih modulov, katerih proizvajalec je prav tako podjetje Bisol iz Latkove vasi. Na parkirišču pred objektom je postavljena tretja enota fotonapetostne elektrarne. To je dvoosna sledilna naprava, sestavljena iz 18 monokristal-nih silicijevih modulov, skupne moči 3,8 kW.
Mala fotonapetostna elektrarna Vransko je postavljena tudi z namenom opravljanja meritev izkoristkov fotonapetostnih modulov na različnih posameznih enotah elektrarne. Poleg možnosti izvajanja meritev sončnega obsevanja imajo tudi možnost meritev zunanje temperature okolice, temperature fotonapetostnih modulov, hitrosti vetra, sončnega seva-
Brezposelnost se povečuje
Januarja se je brezposelnost v Sloveniji izrazito povečala. Konec meseca je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 73.911 brezposelnih oseb, kar je 11,6 odstotka več kot decembra lani in 6,7 odstotka več, če letošnji januarski podatek primerjamo z lanskim januarjem. Podatek za celjsko regijo je sicer nekoliko nižji od državnega, a ravno tako kaže porast januarske brezposelnosti za 8,5 odstotka glede na lanski december.
Na Celjskem je bilo na Zavodu za zaposlovanje Celje januarja evidentiranih 8.331 brezposelnih oseb, kar je sicer 0,7 odstotka manj kot januarja lani. Med njimi je bilo dobrih 53 odstotkov žensk in nekaj manj kot 47 odstotkov moških. Podatki za žalski urad za delo, ki pokriva področje Spodnje Savinjske doline, kažejo nekoliko slabšo sliko, kot velja za širšo celjsko regijo, a za odstotek boljšo od podatkov, ki veljajo za celotno državo. Januarja je bilo torej na žalskem uradu registriranih 1.631 brezposelnih oseb, od tega 835 ali dobrih 51 odstotkov žensk in 796 ali dobrih 48 odstotkov moških. To je skupaj za dobrih
10 odstotkov več kot decembra 2008 in slabih 7 odstotkov manj kot januarja lani.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Slovenije se je v letošnjem januarju brezposelnost povečevala predvsem zaradi znatno povečanega prijavljanja trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev in tudi zaradi večjega števila prijav brezposelnih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas. Tako se je skupaj v Sloveniji januarja prijavilo 6.083 oseb po izteku zaposlitve za določen čas, 1.950 trajno presežnih delavcev, 851 oseb zaradi stečaja delodajalca, 1.206 iskalcev prve zaposlitve, preostalih 2.805 oseb pa se je prijavilo iz drugih razlogov.
Konec januarja je bilo med brezposelnimi: 50,4 odstotka žensk, 31,9 odstotka starih 50 let in več, 31,6 odstotka starih od 26 do 39 let, 20,7 odstotka starih od 40 do 49 let, 15,9 odstotka starih do 26 let, 23 odstotkov trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev, 15,2 % iskalcev prve zaposlitve, 42,3 % dolgotrajno brezposelnih oseb (eno leto in več) ter 40,8 % brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe. L. K.
nja, trenutne moči elektrarne, proizvedene energije, skupne proizvedene energije ter zmanjšanja emisij C02.
Izvajalec del je bilo podjetje Enersis iz Hoč, ki je od svoje ustanovitve do danes postalo eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju gradnje sončnih elektrarn. Prav tako so med prvimi ponudili izgradnjo sončnih elektrarn po sistemu izvedbe na ključ.
S postavitvijo sončne elektrarne na poslovnem objektu Energetike Vransko, z močjo 35,29 kW, prispevajo k večji izrabi sončne energije v Sloveniji. Ne smemo pa zanemariti deleža obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije v Republiki Sloveniji ter posledično prispevka k razvoju domače znanosti industrije opreme za fotonapetostne sisteme.
Odprtje so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Vransko - Tabor. T. Tavčar
V Juteksu čutijo krizo
Tudi v podjetju Juteks Žalec, ki kar 97 odstotkov svoje proizvodnje talnih oblog izvozi, so zaradi zmanjšanja prodaje v zadnjih mesecih lanskega leta in v začetku tega leta uvedli številne ukrepe racionalizacije, med drugim 36-urni delovni teden, z marcem pa bodo odpovedali delovno razmerje 12 delavcem.
Kot so sporočili iz podjetja, so posledice globalne gospodarske krize v panogi začeli čutiti že v zadnjem četrtletju leta 2008, zato so se spremenjenim razmeram na trgu z organizacijo njihovega poslovanja poskušali čim bolje prilagoditi. »V skupnem dialogu s predstavniki sindikatov smo poiskali rešitve, s katerimi smo si kljub zmanjšanju obsega proizvodnje prizadevali ohraniti čim več delovnih mest,« so sporočili in povedali, da bodo tako z marcem v skladu s programom reševanja presežnih delavcev odpovedali delovno razmerje 12 delavcem, zaradi ohranitve nadaljnjih delovnih mest pa so začasno prešli na 36-urni delovni teden.
Juteksova uprava na čelu z direktorjem Milivojem Dolarjem je sprejela tudi številne druge ukrepe, ki se nanašajo na zmanjševanje in obvladovanje stroškov in zagotavljanje pozitivnega denarnega toka. V ta okvir sodita tudi prilagoditev dela variabilnega dela plače vsem zaposlenim ter še dodatno znižanje plač poslovodnim delavcem. Sicer pa bodo nadaljnje ukrepe prilagajali razmeram na trgu, saj ni gotovo, kako dolgo bo kriza trajala in kdaj se bodo njihovi trgi sprostili.	T. T.
Direktor dr. Uroš Merc
Konec januarja so v Ghen-tu prvič pripravili sejem s področja solarnih sistemov za območje Beneluksa. V Bi-solu so izkoristili priložnost in predstavili svoje podjetje številnim novim navdušenim strankam. Odziv obiskovalcev je vodstvo podjetja dodatno prepričal o pravilni odločitvi okrepitve poslovanja na belgijskem trgu.
InterSOLUTION je omogočil odličen pregled proizvajalcev različnih solarnih sistemov. Sejem je bil odprt izključno za strokovnjake in tiste, ki delujejo na področju solarnih sistemov. Med 86 razstavljavci iz Belgije, Nizozemske, Nemčije in Francije je bil Bisol edino slovensko podjetje. Po besedah distributerjev spadajo Bisolovi fotonapetostni moduli v najvišji kakovostni razred in so na belgijskem trgu trenutno najbolj iskani izmed vseh fotonapetostnih modulov. Bisol se s svojimi belgijskimi partnerji trudi izpolniti najzahtevnejše želje strank. Pomemben cilj podjetja je vzpostaviti trdne in dolgoročne poslovne odnose tako s kupci kot z dobavitelji, katerih osnovni temelj je zaupanje. »Vsi naši kupci se vračajo k nam z novim povpraševanjem in navdušenjem nad izredno kakovostjo izdelka, ki ima velik energijski izkoristek,« pravi generalni direktor podjetja dr.Uroš Merc.
Servis za
policijske
motorje
Servis Yamaha Promotor iz Drešinje vas pri Petrovčah je bil na razpisu izbran za pooblaščenega seviserja motornih koles Yamaha Policijske uprave Celje.
Servis Yamaha Promotor iz Drešinje vasi poleg pooblaščenega servisa za motorna kolesa znamke Yamaha opravlja tudi hitre servise za vse ostale motocikle. Gotovo pa je njegova prednost, da ima kar 95 odstotkov potrošnega materiala za vse vrste motornih koles na zalogi. Poleg servisnih storitev opravljajo tudi namestitev in centriranje koles za motocikle. Poslej bodo tako odgovorni tudi za brezhibnost policijskih Yamah PU Celje.	L. K.
Belgijski trg je ključnega pomena za poslovanje podjetja. Bisol želi ohraniti oz. povečati 40 % delež, ki ga je uspešno dosegel v letu 2007. Po napovedih poznavalcev trga naj bi se v letošnjem letu ta bliskovito razvijal in dosegel okoli 100 MW inštalirane moči, kar pa ni presenetljivo, saj svetovni fotovoltaični trg že nekaj let raste hitreje od pričakovanj. Dr. Uroš Merc: »Jasne komercialne in poli-
tične zaveze k podpori širjenja fotovoltaične industrije pomenijo, da vse trenutne aktivnosti fotovoltaičnega sektorja napovedujejo množično preobrazbo in širitev panoge v prihodnje. Cilj, ki ga fotovoltaična industrija želi doseči, je realizacija skupnih prizadevanj za bistveno povečanje deleža sončne električne energije v globalni energetski mešanici. Naš cilj do leta 2020 je 12-odstoten.« T. Tavčar
V podjetju Bisol v Latko-vi vasi pri Preboldu, ki je ob koncu lanskega leta zaposlovalo 61 delavcev, naj bi do leta 2012 število zaposlenih povečalo na 300, moč izdelanih fotonapetostnih modulov pa na 200 megavatov. Vodilne v reviji Manager so s to napovedjo in napovedjo za letos očitno prepričah, saj je dr. Uroš Merc, generalni direktor Bisola, pred dnevi prejel priznanje za menedžerski izziv. Bisol se je z izdelavo
fotonapetostnih modulov za proizvodnjo električne energije začel ukvarjati pred petimi leti in je že uveljavljen izdelovalec najkakovostnejših tovrstnih proizvodov in vse od začetka poslovanja dosega skokovito rast proizvodnje in prodaje. Povejmo še to, da je lani podjetje prejelo okoljsko nagrado za okolju prijazne izdelke. Z izdelki, ki so jih naredili v slabih treh letih, so izpuh ogljikovega dioksida zmanjšali za 9,1 milijona ton.
Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
&lS.
(3)
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sldep
o razpisu 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 270.000,00 EUR (dvesto sedemdeset tisoč evrov).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri največ 4,5 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Najnižji znesek posojila je 20.000,00 EUR (izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 5.000,00 EUR) in najvišji znesek 65.000,00 EUR.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. vsak mesec od meseca marca 2009 dalje do porabe sredstev na naslov:
Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “23. natečaj - NE ODPIRAJ”.
Vlogi morajo priložiti:
-	kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa
-	potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o začetem postopku za ustanovitev
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe
-	bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...)
-	kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko Banke Koper, d. d., s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline.
Opomba: dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
sprejeta njihova pobuda, da izide hkrati z monografijo tudi nova razglednica Polzele. Nekatere prireditve, kot so otroška maškarada, okrogla miza ob svetovnem dnevu Zemlje, spomladanski sejem, ocenjevanje ocvetličenja hiš in drugih objektov v občini, kolesarsko srečanje, Malteški pozdrav poletju, sejem Dobrote s kmetij, petelinija-da, martinovanje in božični sejem, so že tradicionalne. Organizirali so tudi nekaj vodenih turističnih ogledov po občini. Kupili so nov paviljon Jurček, ki bo še posebno dobrodošel pri gostinskem delu prireditev in na sejmih, saj so tako zaposleni zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, okoli njega pa je več prostora za obiskovalce.
Opravljeno delo v društvu in sodelovanje na vseh področjih je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar in povedal, da je obnova Komende zdaj prednostna naloga, med drugim bodo rekonstruirali najstarejšo sušilnico hmelja in postavili stalno razstavo Malteški viteški red na Slovenskem, kar pomeni za razvoj turizma v občini veliko pridobitev.
Turistično društvo Občine Polzela slavi letos 10-letnico uspešnega delovanja in bo ta jubilej primerno proslavilo. Člani turističnega društva se strinjajo, da je v občini kar nekaj objektov, ki bi jih bilo potrebno obnoviti, med njimi tudi rojstna hiša Neže Maurer in Močnikov mlin v Andražu. Seveda se zavedajo, da je obnova Komende zdaj prednostna naloga, vendar bi radi z manjšimi deli in stroški delno poskrbeli še za kakšen objekt iz njihove turistične ponudbe. T. Tavčar
V Goto vij ah odprli sezono pustovanj
Kurenti iz Desternika v Gotovljah
V Gotovljah, Preboldu, Šeščah in Podlogu leta 2009 gotovo ne bo nesreč, to so namreč obljubili kurenti iz Desternika, ki so te kraje obiskali v soboto, na Valentinovo. Turistično olepševalno društvo LIPA Gotovlje pri-
pravi vsako leto program prireditev.
Ena odmevnejših je pustni festival, ki se je letos začel v ponedeljek, na svečnico, 2. februarja, ko so se zbrali Pustnjaki veseljaki in oblikovali program prireditev ob letošnjem pustu
v Gotovljah. Izdali so časopis »Pustne novice iz naše vasice«, ki za spodobno ceno, 50 evrov, ponuja poučno čtivo za staro in mlado in nas pouči o dogajanjih v pustnem času v Gotovljah. Ob tej priložnosti so obiskali bolne in osirotele
Deset let delovanja TD Gomilsko
krajane na domu, ker v dobi globalnih komunikacij informacije o dogajanju ne pridejo do njihovih domačih ognjišč. V nedeljo, 22. februarja, so jih obiskali Pustnjaki veseljaki.
Kurenti iz Destrnika, s hudičem na čelu, že več kot desetletje obiskujejo Krajevno skupnost Gotovlje in preganjajo zimo in mraz, obljubljajo dobro letino, polne hleve, veli-
ko zdravih in pametnih otrok, pridnih dedcev in ljubečih in skrbnih žena. Tudi letos je bilo tako. Prireditev je v središču vasi Gotovlje zavaroval generalštab vranske vojske.
Kurenti pa so bili takšni kot zmeraj. S svojim strašljivim izgledom so prepričali več sto-glavo množico Gotovljanov in okoličanov, da pomlad letos bo, da bo tudi vreme, enkrat
lepo in včasih slabo, da bo imel butast kmet debel krompir, da bo manj rdečih polžev, da bo hmelj lepo rodil.
Udeleženci prireditve so dolgo v noč ob krofih in flancatih okoliških pekov in vinu domačinov naslavljali svoje želje na kurente, ki so obljubili, da se jim bodo uresničile. Ali res? Bomo videli na Pustnem festivalu 2010. T. Tavčar
Pust seje v Gotovljah začel že v začetku januarja
Nova spletna stran in vsak mesec prireditev
Društvo uspešno tudi v lanskem letu
V Občini Braslovče delujeta dve turistični društvi, ki prispevata k bogatitvi društvenega življenja in k lepšemu izgledu krajev v občini. Večer pred Valentinovim so člani TD Gomilsko, ki letos slavijo 10 let delovanja, na občnem zboru ocenjevali svoje delo in si zastavili nove naloge.
Desetletje sicer ni tako dolga doma, a vendar se je v tem času marsikaj zgodilo in naredilo, za kar gre zasluga vsem članom, še posebej predsednici Boženi Kosu, ki vse od začetka vodi društvo, pred tem pa je bila nekaj časa tudi predsednica Zveze TD Spodnje Savinjske doline. Božena Kosu je podala poročilo o lanskem delu društva.
Lani je društvo izpeljalo tako rekoč vse tradicionalne akcije, kamor sodijo razpis za otroke, ki vsako leto tekmujejo v pisanju spisov o naravi, piknik s podelitvijo priznanj učencem POŠ Gomilsko, razpis za akcijo Moje najlepše rožice, pohod po puntarski poti, ki ga izmenično pripravljajo s TD Tabor, večdnevna prireditev Vesela jesen in blagoslov konj na Štefanovo, ki ga pripravijo skupaj s Konjeniškim društvom Mustang Gomilsko. K temu bi lahko prišteli še
Po kuhinjah bo dišalo
V kuharski učilnici polzel- ki ju je organiziralo Turistič-ske osnovne šole so pripravili no društvo Občine Polzela, enodnevna kuharska tečaja, Tečajev se je udeležilo 26
Med udeleženci prvega tečaja je bil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar
vsakoletno strokovno ekskurzijo članov, potopisna in druga predavanja, silvestrovanje na prostem in še kaj. Lani so uspešno izpeljali akcijo čiščenja okolja, z rožami pa so okrasili tudi vodnjak in peri-šče v Grajski vasi.
V načrt dela so poleg tradicionalnih nalog in prireditev ob jubileju uvrstili predavanje Magde Šalamon s poti po Himalaji in Nepalu, kolesarjenje po braslovški občini z ogledi
zanimivosti, dan odprtih vrat na kmetijah ob dnevu hmeljarjev, praznovanje 10-letnice, ki bo potekala v okviru Vesele jeseni, izdelavo novega turističnega prospekta, nadaljevanje projekta Stare arhitekture na vasi, postavitev INFO-točke na križišču Gomilsko, apel pristojnim za ureditev avtobusnih postajališč ob magistralni cesti na Gomilskem, izobraževanje vsaj dveh turističnih vodnikov, pomoč in sodelovanje ob koncu del v Grajski vasi in še kaj.
Občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj gostov, ki so pohvalili delo turističnega društva, s strani članstva pa je bilo podanih tudi nekaj zanimivih pobud. Vso kritiko so naslovili na tiste krajane, ki skrbi za okolje ne posvečajo nobene pozornosti oziroma še vedno onesnažujejo obrežja voda, gozdove in nasploh njihov skupni življenjski prostor.
D. Naraglav
Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar med podajanjem poročila
žensk in 4 moški. Na prvem tečaju je znani gobar in kuharski samouk Franci Uratnik, pred-
sednik Gobarsko mikološkega društva Polzela, udeležence poučil, kako iz gob narediti okusne jedi. Možnosti so neomejene, prav tako število jedi, ki jih je mogoče pripraviti. Tako so pripravili z gobami in kašo nadevana piščančja bedra, gobji zajtrk, gratinirano polento z jurčki, divjačino z gobami, gobov zavitek in drugo.
Na drugem tečaju pa so se udeleženci izobraževali pod vodstvom Tomaža Turka, specialista za sadne in zelenjavne dekoracije. Spoznali so pravila za pripravo narezkov in dekoracije hladnih prigrizkov. Ugotovili so, da je pri uživanju hrane pomemben tudi izgled pripravljenih jedi, saj lepo postrežena hrana prav gotovo vzpodbudi tek. T. Tavčar
Člani Turističnega društva Občine Polzela so se v začetku februarja sestali na občnem zboru. V uvodu so si pogledali novo spletno stran turističnega društva. O delu v preteklem letu je poročala predsednica turističnega društva Alenka Žnidar.
Povedala je, da so bili na področju organizacije prireditev kar uspešni, saj so v povprečju organizirali in izpeljali eno prireditev mesečno. Veli-
ko časa in dela so vložili v pripravo spletne strani društva, saj je bilo potrebno obdelati veliko gradiva. Vključevali so se tudi v medobčinske projekte, projekte Turistične zveze Slovenija in Razvojne agencije Savinja Žalec.
Izid Monografije Občine Polzela je bil tudi za društvo pomemben dogodek, saj je v njej zbrano gradivo, ki ga lahko uporabljajo v promocijske namene. Veseli so, da je bila
lÀt/UA2/
m^^SaiUnis/ce .doùjie *W._
Poslanska pisarna tudi v Žalcu
Izključeni iz SDS
Poslanka Andreja Rihter in Janko Kos v
Poslanka v DZ RS mag. Andreja Rihter je na povabilo Območne organizacije SD Žalec v centru Žalca odprla poslansko pisarno.
Ker so največja stranka v državnem zboru, je odločitev za to še toliko bolj umestna in pričakovana. V poslansko pisarno v
novi poslanski pisarni
Žalcu so dobrodošli vsi prebivalci Spodnje Savinjske doline, saj je slogan poslanske pisarne »Poslanska pisarna smo ljudje«.
Poslanska pisarna bo odprta vsak tretji ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure. Obiskovalce bo sprejemala edina celjska poslanka, ki je zmagala na listi
PONIRKOV INFO CENTER ob ribniku Vrbje
Odpiralni čas (sobota in nedelja):
28. 2. in 1. 3.	
7. in 8. 3.	
14. in 15. 3.	od 11. do 17. ure
21. in 22. 3.	
28. in 29. 3.	
stranke SD, mag. Andreja Rihter, ki je pred volitvami lansko jesen obljubljala, da bo delala med ljudmi in za ljudi. To svojo obljubo bo zdaj lahko izpolnjevala tudi z delom v poslanski pisarni na Pečnikovi ulici 3, v središču Žalca.
»Osnovni namen poslanske pisarne, ki jo danes odpiram, je doseči večjo odprtost in dostopnost mojega dela čim večjemu številu ljudi. Gre za pomembno povezavo med lokalno skupnostjo in državo. Ta pisarna bo od zdaj enkrat mesečno prostor zbiranja in reševanja konkretnih težav,« je pred odprtjem poslanske pisarne povedala mag. Andreja Rihter in dodala, da programske smernice njenega dela segajo na področja zdravstva, šolstva in izobraževanja, ekologije, gospodarstva ter problematike 3. razvojne osi.
Poleg poslanske pisarne pa je zaživela tudi poslankina spletna stran, in sicer na naslovu www. andreja-rihter.com, kjer je o njenem delu na voljo še več informacij.	D. N., T. T.
Jurij Blatnik, Januš Ra-siewicz in Ivanka Ropotar niso več člani stranke SDS, potem ko je nadzorna komisija SDS Žalec izdala sklep o izključitvi iz stranke, ker ne delujejo v skladu s statutom in programom stranke ter s svojimi izjavami namerno blatijo stranko, so sporočili iz žalskega odbora SDS.
Trije svetniki SDS Žalec v občinskem svetu Občine Žalec, Jurij Blatnik, Januš Rasiewicz in Ivanka Ropotar, so namreč že junija lani podali nepreklicno izjavo, da izstopajo iz svetniške skupine SDS. Nadzorna komisija SDS Žalec jim je nato poslala poziv, naj v določenem roku prekličejo izjavo, ker to ni v
<uU/VU2/
£nAù*iÀ*Jn>jdatine/^ W
Telefon: 03/712 12 80
V primeru slabega vremena zaprto.
•TURISTIČNI KOTIČEK •
V sredo, 4. marca, bomo ob 17. uri
pri obrambnem stolpu v Žalcu slovesno opravili
rez trte Nikolaje,
potomke najstarejše trte na svetu.
Vabimo vas, da se nam pridružite.
Po kulturnem in zabavnem programu ste vabljeni v vinski Keuder, kjer boste lahko kupili tudi cepiče trte Nikolaje.
skladu s statutom SDS, kajti v nasprotnem primeru bodo izključeni iz stranke. V skladu s statutom namreč svetniška skupina SDS v občinskem svetu daje in zastopa pobude ter izvaja politiko Izvršilnega odbora SDS Žalec. Ker pa so omenjeni izstopili iz svetniške skupine in ker se v preteklosti pri svojem delu v občinskem svetu niso posvetovali z IO Žalec, so kršili 18. člen statuta, so nam pojasnili v žalskem odboru SDS.
Svetniki izjave o izstopu iz svetniške skupine na pobudo nadzorne komisije SDS Žalec niso preklicali, zato je nadzorna komisija novembra lani izdala sklep o izključitvi iz stranke SDS, ker ne delujejo v skladu s statutom in
VITKA HABERL
programom stranke ter s svojimi izjavami namerno blatijo stranko. Omenjeni svetniki so se pritožili na nadzorno komisijo SDS v Ljubljano. Ta pa je konec januarja letos njihovo pritožbo zavrnila in podala obrazložitev, da ne delujejo v skladu s statutom SDS. Nadzorna komisija SDS v Ljubljani je tako potrdila odločitev nadzorne komisije v Žalcu o njihovi izključitvi iz članstva.
Kot nam je sporočil Robert Čehovin, predsednik svetniške skupine SDS Žalec v žalskem občinskem svetu, omenjeni trije svetniki zdaj v žalskem občinskem svetu delujejo kot samostojni svetniki in nikakor nimajo pravice uporabljati imena SDS.	L. K.
M»
+	m
j	**	«
CODA EXPRESS &	M
COVA SINGERS
so nm Lepše pew
že NAPMN6T
Petek, 20. marca 2009, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za glasbeni abonma in izven
Vstopnice za izven po 11,00 EUR v TIC-u Žalec.
RCOO C
(Sfe
svež
REGIONALNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE
.....
’ <■ --
Regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje v Bukovžlaku je aprila pričel z enoletnim poskusnim obratovanjem, Center omogoča ekološko sprejemljivo in sodobno ravnanje z odpadki za prebivalce vseh 24 občin, ki so vključene v projekt.
V sklopu RCERO Celje sodobno ravnanje z odpadki omogočajo:
•	sortirnica ločeno zbranih odpadkov, kjer poteka še dodatno ločevanje že ločeno zbranih frakcij papirja, plastike, kovin ter embalaže za nadaljnjo predelavo,
•	objekt za demontažo kosovnih odpadkov, kjer poteka razstavljanje, ločevanje in drobljenje,
•	odlagališče za preostanek odpadkov,
•	kompostoma za obdelavo bioloških odpadkov, ter
•	upravna zgradba In avtopralnica.
Ločeno zbiranje in oddajanje odpadkov
Ponovna uporaba odpadkov je možna le, če so zbrani ločeno. Zato moramo posamezne vrste odpadkov (papir, plastika, kovina, steklo) zbirati ločeno ter jih ločeno oddajati v zabojnike na ekoloških otokih. Vrsto odpadkov, ki jih lahko odložimo v določen zabojnik, prepoznamo po barvi njegovega pokrova. Vsi zabojniki so opremljeni tudi z napisi, ki natančno določajo katere vrste posameznih odpadkov sodijo vanj.
Podrobnejše informacije o ločenem zbiranju odpadkov ter seznam ekoloških otokov sta na voljo na spletnem naslovu: www.simbio.si.
BARVA
ZABOJNIKA
RDEČA
SIVO-
MODRA
VRSTA
ODPADKA
ODPADNI
PAPIR
IN KARTON:
ODPADNO
STEKLO:
PLASTIKA IN KOVINA
DA
časopisi, revije, zvezki, knjige, reklamna sporočila, papirna in manjša kartonska ovojna embalaža ter drugi papirni izdelki
steklenice in vsa druga steklena embalaža, npr. kozarci za konzerviranje, male stekleničke za parfume in kozmetiko, druge votle steklene posode
plastenke in ostala odpadna plastika, npr. embalaža iz plastičnih mas (PE, PET. PVC), plastenke, plastični kozarci, plastične vreče, lončki od jogurta, prazna embalaža margarine itd.; pločevinke, konzerve, pločevinke pijač, pločevinasta posoda (ponve, lonci), pločevinaste igrače, akj folija, vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina itd.), kovinski zamaški
NE
plastificiran ovojni papir, tapete, tetrapak embalaža
avtomobilsko steklo, okensko steklo, porcelan, kovinski pokrovi steklene embalaže, ogledala, zamaški, pokrovi, žarnice
papir, karton, kovine, steklo in ostala plastika, ki ni namenjena embalaži (otroške stvari, talne obloge itd.); večje
gospodinjske naprave, pohištvo, smuči, veHd odpadki, Id jih zaradi njihove velikosti ali teže ni mogoče odtažiti v običajne zabojnike

svež veter za čisto okolje

■miaäuiHf
Ta oglas je nastal s finančno pomočjo Kohezijskega sklada Evropske unije. Za vsebino dotavnerrta je odgovoren Src**} doo . organ upravljanja je SluJba Vlade RS za strukturno polflko In regionalni razvoj. Dokument v nobenem pojedu ne c
Rdeči gumb - pomoč na daljavo Stojka za Anito
V	skupini za kakovostno starost Zimzelen Žalec se vedno pogosteje srečujejo s potrebo po še uspešnejši pomoči starostnikom. Mnogi starejši želijo ostati v domačem okolju, dokler se le da. Pomoč na daljavo z rdečim gumbom pa je ena od oblik, ki to starostniku omogoča. Na osnovi te izkušnje so se v skupinah Zimzelen 1 in 2, ki delujeta pod vodstvom Marinke Muck, Andreje Štajner in mag. Irene Potočnik, odločili za predstavitev tovrstne pomoči na daljavo, izvaja jo Center za pomoč na domu Celje.
V	Bergmannovi vili, kjer je sedež Mestne skupnosti Žalec in različnih organizacij in društev, so se zadnji januarski četrtek zbrali članice obeh skupin za kakovostno starost Zimzelen in nekaj gostov, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju o pomoči na daljavo s pomočjo rdečega gumba HALO POMOČ. O tem je zbranim spregovorila Maja Brglez Vivod iz Doma starejših Savinja Celje, kjer to pomoč, v okviru drugih storitev Centra za pomoč na domu Celje, že nekaj let omogočajo starejšim v celjski občini.
»Izkušnje so pokazale, da je pomoč na daljavo s pomočjo rdečega gumba ena od storitev, ki lahko reši življenje. To je novejša in zelo dobrodošla oblika pomoči, zlasti za tiste, ki živijo sami, sorodniki, njihovi bližnji, pa niso tako blizu, da bi jim lahko takoj priskočili na pomoč, če bi to potrebovali. Pomoč na daljavo z »rdečim gumbom« daje uporabnikom občutek varnosti, sorodnikom pa zmanjša skrbi za svojega bližnjega, kajti vedno se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Na ta način je pomoč organizirana takoj, ko uporabnik pri-
tisne na rdeči gumb, in o tem so takoj seznanjeni tudi svojci. Na Centru za pomoč na domu Celje ugotavljamo, da se tovrstne pomoči poslužujejo predvsem starejši, bolni, invalidi, ki živijo sami. Pomoč na daljavo se izvaja s pomočjo posebne tehnologije, preko osebnih telefonskih alarmnih sistemov, ki so nameščeni na napravi, ki jo uporabnik uporablja za običajno telefoniranje. Na telefon se priključi posebna naprava, ki sprejema klice, ki jih uporabnik sproži s pomočjo rdečega gumba, ki ga nosi okrog vratu. Ta klic pride k nam v center, kjer takoj organiziramo ustrezno pomoč. Ta je na voljo 24 ur na dan, torej neprekinjeno. Zelo pomembno je, da ta storitev deluje tudi na ostale socialne mreže, ki jih ima vzpostavljene uporabnik. Predpogoj za to je, da ima uporabnik telefon in osebo, ki jo lahko v primeru njegovega stiska na rdeči gumb pokličemo in aktiviramo. Kot izvajalci osebno ne prihajamo na dom uporabnika, ampak delujemo posredno preko oseb, ki jim uporabnik zaupa. Dosedanje izkušnje so pri nas v Celju zelo dobre in marsikomu, ki je imel rdeči gumb, smo že rešili tudi življenje,« nam je povedala Maja Brglez Vivod.
Ena od treh članic društva Zimzelen,
Žalca, nam je ob tej priložnosti povedala:
»Živim popolnoma sama in bi rada imela takšen rdeči gumb. V Žalec sem prišla iz Ljubljane in nimam nobenih sorodnikov, nobenega svojega človeka, na katerega bi se lahko obrnila po pomoč. Ko sem lani marca padla na vrtu, sem pol ure ležala na tleh. Nikogar ni bilo blizu, da bi mi pomagal, potem pa je mimo po cesti prišel dimnikar in mi pomagal. Kot sem danes izve-
dela, pa ta rdeči gumb pride prav predvsem v stanovanju ali blizu stanovanja, odvisno koliko je oddaljen od telefonskega aparata, ker je njegov domet omejen. V tem primeru mi lani ne bi koristil, je pa seveda lahko veliko nepredvidenih situacij v stanovanju, kjer si v primeru nezgode povsem sam in lahko minejo dnevi, preden te pogrešajo, takrat pa je mogoče že prepozno. Iz tega razloga si zelo želim, da bi tudi v žalski občini pristopili k temu projektu in nam omogočili to obliko pomoči na daljavo.«
Srečanja o tej problematiki se je poleg predsednika DU Žalec Janeza Krofliča, predsednika Medobčinskega društva invalidov Janeza Megliča in predstavnice Razvojne agencije Savinja Žalec Alenke Dolar udeležil tudi predstavnik Občine Žalec Bojan Jereb z Oddelka za gospodarske in negospodarske zadeve. Slednji nam je o tem projektu povedal: »Pobuda, ki je prišla s strani skupine Zimzelen, je vredna vse pohvale, saj stvar, kot smo se danes lahko prepričali, v Celju zelo dobro deluje že več let. Prvi korak za uresničevanje tega projekta tudi v žalski občini je danes že narejen, temu pa mora slediti evidentiranje potreb in nato znotraj občinskega proračuna zagotoviti sredstva za njegovo realizacijo. Vsekakor pa se bo potrebno spoprijeti še z vrsto tehničnih in drugih problemov, da bomo prišli do ustreznih rešitev. Upam in želim, da se bo to čim prej realiziralo, saj gre za naše občane, ki želijo živeti v svojem bivalnem okolju. Ne nazadnje, župan je človek za ljudi, mi, ki z njim delamo na občini, pa smo v tem pogledu dolžni uresničevati in izboljševati pogoje življenja vsem občankam in občanom.«
D. Naraglav
Ema Aubreht iz
Čim več se jih naj rekreira
Z občnega zbora petrovskih upokojencev
Društvo upokojencev Petrovče, ki šteje 480 članov, je v prvi polovici februarja pripravilo občni zbor. Iz poročil predsednika mag. Ivana Glu-šiča in ostalih je razvidno, da
je tudi lani delo potekalo v enajstih sekcijah, največ članov in aktivnosti pa je v špor-tnorekreativni sekciji.
Redno trenirajo v sedmih disciplinah, lani so se udeležili
številnih tekmovanj, pohodov, srečanj in osvojili enajst medalj. Pri svoji brunarici v rekreacijskem centru Ruše in v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče so pripravili več družabnih srečanj. Ob koncu leta so obiskali in obdarili 50 svojih članov, starejših od 80 let. Tudi za letos imajo podoben program kot lani. Želijo si, da bi se čim več upokojencev vključilo v športnorekreacijsko sekcijo. To jim do zdaj uspeva, saj jih je vsako leto več. Delo članov društva je pohvalil žalski župan Lojze Posedel. Ob koncu so poverjeniku Ivanu Kodru podelili priznanje, zbor pa so popestrili ljudski pevci Društva upokojencev Petrovče.	T. T.
Bogatijo tudi drobci pozornosti
Donacijo so bogato poplačali z veseljem, optimizmom in s hvaležnostjo
Lions klub Žalec praznuje v tem letu 10-letnico ustanovitve. Člani kluba so se odločili, kot že večkrat do zdaj, da bodo pomagali pomoči potrebnim. Tokrat so se v sodelovanju z vrtcem v Braslovčah
odločili z nakupom stojke, to je rehabilitacijskega tehničnega pripomočka, pomagati petletni deklici Aniti Leskovšek, doma iz Podvrha, ki ima cerebralno paralizo.
Zaradi dolgotrajnega zdra-
vljenja bo deklica za kratek čas vpeta na stojko tako v dopoldanskem času v vrtcu kot tudi doma. Pripomoček je namreč zaradi teže in velikosti zelo težko vsak dan voziti od doma v vrtec in nazaj. Stojka ima delovno mizo in bo pripomogla k boljši stoji, izravnanosti telesa in nog. Najpomembneje pa je, da bo deklica ob redni uporabi dosegla podaljšanje mišic in kit in se izognila operativnemu posegu nog.
V imenu Lions kluba Žalec sta v četrtek ob prisotnosti staršev, vzgojiteljic vrtca in ravnateljice Andreje Zupan pripomoček družini izročila Dušan Gostinčar in Robert Žagar, zanj pa se je v imenu Anite zahvalil njen oče Matej.	T. T.
Ob začetku leta so se v Krajevni organizaciji Rdečega križa in Župnijski Karitas Polzela odločili, da obiščejo občanke in občane Polzele, ki preživljajo jesen življenja v Domu upokojencev Polzela.
Prostovoljke obeh humanitarnih organizacij so oskrbovance v domu upokojencev obiskale konec januarja, z njimi pokramljale in jim zaželele v letu 2009 predvsem zdravja, miru in zadovoljstva. Urico popoldneva so jim polepšali tudi glasbeniki
Prostovoljke obeh humanitarnih organizacij med obiskom ene od oskrbovank v pol-zelskem domu upokojencev
- tamburaški orkester Kul- Polzela pod vodstvom Mije turno-umetniškega društva Novak.	T. T.
Pavlovo leto »prineslo« zimsko kapelo
Papež Benedikt XVI. je 28. junija 2007 pri slovesnih večernicah v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja uradno napovedal praznovanje leta apostola Pavla. V vesoljni cerkvi to posebno spominsko leto traja od 28. junija lani do 29. junija letos. K temu praznovanju se je na poseben način pridružila tudi Župnija sv. Pavla v Preboldu.
S praznovanjem so začeli že januarja lani z blagoslovom veroučne učilnice in prostorov za Župnijsko Karitas v nastajajočem Aninem domu. Ob letu osorej pa so jubilejno Pavlovo leto, posvečeno 2000-letnici njegovega rojstva, slovesno zaokrožili z blagoslovitvijo zimske kapele blaženega Antona Martina Slomška in družabnega prostora, kuhinje in pevske sobe v Aninem domu, ki tako dobiva želeno podobo in
vsebino. Za vsa opravljena dela so do zdaj porabili 170.395 evrov, ob tem pa je potrebno povedati, da je bilo opravljenih tudi 5160 prostovoljnih delovnih ur. Čaka jih še izgradnja dvorane za 120 oseb, izdelava pročelja in še več manjših opravil.
Blagoslov je ob pomoči preboldskega župnika Damjana Ratajca opravil škof ordinarij dr. Anton Stres. Slovesnost so obogatili s kulturnim programom. Predsednik gospodarskega sveta župnije Ernest Otavnik je podal kratko kronologijo dogodkov izgradnje Aninega doma in tudi predstavil nove pridobitve v njem. Posebej pa je razložil, zakaj je kapela poimenovana po škofu A. M. Slomšku. Slomšek je namreč leta 1846 obiskal takratno preboldsko tekstilno tovarno predilnico Pragwald. Dvanaj-
sturno delo slabotnih, bledoličnih otrok ga je spodbudilo, da je napisal pesem z naslovom Ubogi otrok v faberkah. Zimsko kapelo krasijo freske, ki so povezane s škofom Slomškom. Ob prihodu v čudovito kapelo nas s pogledom sprejme Slomšek, ki je prikazan kot šolnik. Napisal je knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, zato ob njem sedita dva lika. Na levi strani kapele je slika papeža Janeza Pavla IL, ki je razglasil Slomška za blaženega. Na desni strani pa sta naslikani preboldska - »šem-pavska« cerkev in tekstilna tovarna ter napisane tri kitice iz pesmi Ubogi otrok v faberkah. D. N.
119 krvodajalcev
Območno združenje Rdečega križa Žalec je s pomočjo občinskega združenja na Vranskem v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravilo letošnjo drugo krvodajalsko akcijo, ki jo je izvedel Transfuziološki oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Kot je povedala strokovna delavka na območnem združenju Majda Pilih, so bili z akcijo zelo zadovoljni, kri pa je darovalo 119 krvodajalcev. Naslednja, tretja ak-cija bo 31. marca v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec. T. T.
Novo veteransko društvo
Redni občni zbor žalskih upokojencev
Udeleženci ustanovne skupščine
V petek, 30. januarja, je na kmetiji Tratnik v Pongra-cu nad Libojami, v bližini znamenite evropsko znane plezalne stene Kotečnik, potekala ustanovna skupščina Društva vojnih veteranov Slovenije Medvednjak 91. Pobudo o ustanovitvi društva so podali Tone Krkovič in vodilni možje sekcije Manevrske strukture narodne zaščite pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo.
Ustanovne skupščine se je udeležilo več kot trideset ustanovnih članov, med njimi tudi evropski poslanec in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, maratonski plavalec Martin Strel, poveljnik 1. specialne brigade Moris Anton Krkovič, gledališki igralec Robert Končan in trije naborniki prve generacije Slovenske vojske, Zdravko Grilc, Franc Breznik in Aleksander Pinter.
Na ustanovni skupščini Društva vojnih veteranov Slovenije Medvednjak 91 je bil za predsednika društva za petletno mandatno obdobje izvoljen Franc Breznik iz Lenarta v Slovenskih Goricah. Po izvolitvi je povedal, daje namen društva vzdrževati vrednote iz leta 1990 in 1991. Dodal je še, da pričakuje, da bo v naslednjih dneh članstvo skokovito naraščalo, saj je bilo pripadnikov prve generacije Slovenske vojske, ki se je usposabljala
v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani, skupaj 300. Vsi pa so svoj »ognjeni krst« doživeli v vojni za samostojno in demokratično Slovenijo, in sicer pod okriljem 3. bataljona specialne brigade Moris, v bazi Medvednjak pri Kočevski Reki. Breznik je ob tem še povedal, da se bo društvo vključilo v Zvezo društev in klubov MORIS, ki šteje 12 društev in klubov s približno 1200 člani.
Nekdanji poveljnik brigade Moris in pobudnik za ustanovitev društva Anton Krkovič pa je ob tej priložnosti dejal, da so z ustanovitvijo društva prvi generaciji SV omogočili, da uresničuje svoje poslanstvo. Po njegovi oceni imajo pripadniki prve generacije SV enkratno in nadvse pomembno vlogo. Bili so prvi, ki so vojaški rok služili v samostojni Sloveniji, a žal se vrednot iz teh časov danes premalo zavedamo. Krkovič tudi meni, da se z društvom vzpostavlja povezava med »varovanci« in »varuhi«. Med osamosvojitveno vojno v Sloveniji namreč niso pred puškine cevi izpostavljali nabornike. »Pred cevi smo se postavili odrasli ljudje, naše nabornike pa smo zavarovali. Nabornike z Iga in iz Peker pri Mariboru smo prestavili v bazno območje Kočevske Reke Medvednjak, kjer so doživeli ognjeni krst. To območje je bilo namreč
napadeno z letali Jugoslovanske ljudske armade, odvrženih je bilo več kot 500 bomb, s topništvom pa je bila napadena tudi vojašnica v Ribnici,« je poudaril Krkovič in dodal, da so se vsi naborniki vrnili domov živi in zdravi. »Vsekakor pa bi vrednote iz osamosvojitvenih let morali jemati drugače, kot jih jemljemo danes. Tudi zato je namen društva poudarjati osamosvojitev kot temeljno vrednoto samostojne in demokratične Slovenije, krepitev slovenskega ponosa in samozavesti, kar nam manjka, ter ponuditi ljudem možnost, da to povezanost, ki se je ustvarila med osamosvojitvenim časom, nadaljujejo,« je še dejal Krkovič.
Na skupščini so vsi z zanimanjem prisluhnili Lojzetu Peterletu, ki je po pozdravnem nagovoru povedal, da tisti, ki so stali v Kočevski Reki in dobrega pol leta kasneje sodelovali v osamosvojitveni vojni, ne morejo iti nikoli narazen. »To, kar smo se zavezali v Kočevski Reki, še ni prosto komande. Dokler bo slovenska država obstajala, mora dišati po Slovenski vojski. V njej bo dišalo tudi po Morisu,« meni Peterle. Prepričan je, da so slovenskemu vojaku vrnili dostojanstvo vojaškega poklica in se niso borili za politično smer, temveč za našo prihodnost, za vse nas, in so zato tudi zmagali. »Narod, ki nima jasnega zgodovinskega spomina, ima težave sam s seboj,« je še dodal Peterle in pozneje v družabnem delu skupaj z domačimi glasbeniki zaigral na orglice.
Ustanovna skupščina tega društva se je v naši dolini zgodila predvsem po zaslugi prvega vojaka Slovenske vojske Aleksandra Pinterja iz Matk, Vojka Rizmala iz Žalca, Štefana Freceta iz Liboj in še koga.	D. Naraglav
Za boljšo kakovost življenja
Društvo upokojencev Vrbje, ki šteje 158 članov, je med društvi v tej krajevni skupnosti najštevilčnejše in najbolj delavno. Na občnem zboru se jih je zbrala dobra polovica, za začetek pa so domači harmonikarji in pevke pripravili krajši kulturni program.
O lanskem delu je poročal predsednik društva Ernest Lužar in povedal, da njihova dejavnost poteka v naslednjih sekcijah: ročna dela, športnore-kreativna sekcija, harmonikarska in pevska sekcija. Lani so pripravili vrsto aktivnosti, in sicer praznovanje ob svetovnem dnevu starejših, ob 140-letnici
drugega žalskega tabora, izlet v Lendavske gorice, največ pa je bilo športnorekreacijskih tekmovanj. Ekipa strelk z zračno puško je na državnem prvenstvu osvojila tretje mesto, med posameznicami pa je Karolina Ferme zasedla drugo mesto.
Delo vrbenskih upokojenk in upokojencev so pohvalili žalski župan Lojze Posedel, predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Franc Jelen, predsednik KS Vrbje Jože Meh in drugi. Program v tem letu je podoben lanskemu, vse leto pa si bodo prizadevali za boljšo kakovost življenja starejših doma. To delo, kot so zapisali, zahteva aktivnost prostovoljcev skozi vse leto. Med kulturnim programom, ki so ga pripravili za to priložnost, so v svoje vrste sprejeli šest novih članov in jim izročili društvene izkaznice.	T. Tavčar
Ker je bil občni zbor na Valentinovo, so ob tej priložnosti ženskam podelili tulipan
Člani Društva upokojencev Žalec in drugi gostje so se sestali na rednem občnem zboru.
Društvo šteje 529 članov, lani jih je umrlo 17, na novo se jih je včlanilo 20. Program dela so razen enega izleta v celoti uresničili. Pripravili so kar nekaj srečanj članov društva, pomemben del dejavnosti pa so predstavljali športniki, ki so se udeležili vseh meddruštvenih tekmovanj na občinski ravni, nekatere ekipe, med njimi šahovska, strelska in balinarska, pa so se uspešno predstavile na državni ravni.
Na zboru, ki se ga je udeležilo 84 članov, so sprejeli tudi nekaj pobud in sklepov. Med drugim načrt dela in finančni plan, spremenili bodo pravila društva in jih uskladili z zakonom o
društvih, čim prej naj bi občina začela z gradnjo doma starejših občanov v Žalcu, 110-kilovatni daljnovod v neposredni bližini načrtovanega doma pa naj bi položili v zemljo, da bi preprečili škodljivo sevanje, sprejeli pa so tudi pobudo za akcijo Rdeči gumb.
V nadaljevanju so opravili nadomestne volitve. Ker je pred časom iz upravnega odbora izstopilo 5 članov, 2 pa iz nadzornega, so na ta mesta izvolili nove člane in jih z javnim glasovanjem tudi potrdili. Odstopa predsednika Janeza Krofliča z mesta predsednika občni zbor ni potrdil. T. T.
Prizadevni na vseh področjih
Marija Kapus izroča šopek Faniki Raček
Odbor Krajevne organizacije Rdečega križa Prebold, ki ga vodi Marija Kapus, je v petek, 13. februarja, na svojem občnem zboru v prostorih preboldskega gasilskega doma sklenil svoj štiriletni mandat. Pregledali so svoje delo in po izvolitvi novega odbora, ki ostaja pretežno v isti sestavi, potrdili tudi program dela.
Občnega zbora so se udeležili tudi nekateri gostje na čelu z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom in preboldskim župnikom Damjanom Ratajcem. Župan je Rdečemu križu izrekel zahvalo za delo in prizadevanje in obljubil vso pomoč občine. Župnik Damjan Ratajc pa je po-
udaril pomen humanitarnosti in izrazil zadovoljstvo nad izkazanim sodelovanjem med Župnijsko Karitas in KO RK Prebold.
Zbrane je najprej pozdravila Marija Kapus in se spomnila odbornice Dragice, ki je bila ena izmed najprizadevnejših v delovanju njihove krajevne organizacije, še posebej se je izkazala ob poplavah in razdeljevanju hrane z interventnih zalog EU. Po minuti molka v njen spomin in izvolitvi delovnega predsedstva je podala obsežno poročilo delovanja organizacije v zadnjih štirih letih. Večer so s kulturnim programom obogatili mladi člani RK iz 5. b-razreda OŠ Prebold, ki so pozneje podali tudi poročilo o
delovanju podmladka RK na šoli.
Krajevna organizacija RK Prebold je veliko skrb posvečala pomoči potrebnim občanom, ki so po stečaju Mika in TT Prebold ostali brez dela, trudila se je omiliti posledice katastrofalne poplave, ki je močno prizadela prebivalce blokovnega naselja Na zelenici, Dolenje vasi in Kaplje vasi. Preko Območnega združenja RK in Občine Prebold so prizadetim nudili najnujnejše, poskrbeli so tudi za obnovo stanovanj in nakup pohištva, ki ga je uničila poplava, s paketi hrane so oskrbeli socialno ogrožene ... Tudi sicer so veliko dela vložili v razdeljevanje živil socialno šibkim družinam in družinam z več otroki. V prostorih Zdravstvenega doma Prebold so organizirali akcijo zbiranja oblačil, posteljnine in obutve. Posebno pozornost so posvečali starejšim in bolnim tako doma kot v domovih, vsako leto pa skupaj z občino organizirajo tudi srečanje občanov, starih 80 in več let. Na občnem zboru so se zahvalili svoji najstarejši članici Faniki Raček, ki je februarja stopila že v 97. leto življenja. Na svojo željo je izstopila iz odbora, budno pa bo spremljala delo organizacije.	D. Naraglav
Tretje srečanje Dolanov
V	dvorani Gasilskega doma Šempeter se nenehno kaj dogaja in gasilci so zato še toliko bolj veseli in zadovoljni, da so se pri rekonstrukciji gasilskega doma odločili tudi za to investicijo.
V	teh prostorih so se že tretje leto zapored poslovili od starega leta in se veselili novega tudi Dolani, prebivalci dela Šempetra okrog Rimske nekropole. Tokratno srečanje je pripravil poseben odbor v sestavi Štefan Božič, Cvetka Jelen, Marija Vasle in Miha Randl. Organizatorji so poskrbeli za zanimiv program, ki so ga pripravili domačini, mlada pevka Katja Božič in Helena Blagne, Lepa Brena in čistilka Fata,
ki jo je izvrstno oponašala gostja iz Velenja. K temu so velik delež prispevali člani ansambla Krajcarji, ki so skrbeli za ples.
Prvič so medse povabili tudi tiste, ki so včasih živeli v
njihovi sredini. Tudi tokrat so z darilom izkazali pozornost najstarejši Dolanki in najstarejšemu Dolanu in tistemu udeležencu, ki je prav ta dan slavil rojstni dan.	D. N.
Dolani v objemu prenovljene dvorane
Anketa
Ljudje so kapital, ki ga ne more uničiti nobena recesija
Evropska komisija je v januarski vmesni gospodarski napovedi ocenila, da čaka območje evra in celotno EU letos recesija. V Sloveniji naj bi bila gospodarska rast nižja od pričakovane, a še vedno pozitivna, inflacija pa naj bi se bistveno znižala. Finančni minister dr. Franc Križanič je ocenil, da je napoved slaba, a da je v njej tudi nekaj razloga za optimizem. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v EU se bo letos strmo znižal za 1,8 odstotka, nato pa se bo rast v prihodnjem letu zmerno okrepila in bo znašala 0,5 odstotka, je v vmesni gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija. To je posledica učinkov okrepljene finančne krize na realni gospodarski sektor, upad svetovne trgovine in proizvodnje.
Še slabša je napoved za območje evra, saj se bo po oceni Evropske komisije obseg BDP v državah z evrom letos zmanjšal za 1,9 odstotka, nato pa se bo v prihodnjem letu zmerno okrepil za 0,4 odstotka. Kot kažejo napovedi, bo to prva recesija celotnega območja evra po njegovi ustanovitvi leta 1999. Tudi brezposelnost naj bi bila naj-višja v zadnjih desetih letih.
V	območju evra naj bi se letos z lanskih 7,5 odstotka zvišala na 9,3 odstotka, v prihodnjem letu pa na 10,2 odstotka. To bi bilo prvič po letu 1998, da bi stopnja brezposelnosti presegla prag desetih odstotkov.
V	EU naj bi izgubilo delo 3,5 milijona ljudi.
Gospodarska rast v Sloveniji bo letos sicer precej nižja od jesenskih napovedi, a še vedno pozitivna, 0,6-odsto-tna, kot izhaja iz sedanje napovedi. Prihodnje leto naj bi se rast okrepila na 2,3 odstotka. Slabšanje razmer v proizvodnji in gradbeništvu bo v Sloveniji po pričakovanjih povzročilo dvig stopnje brezposelnosti, ocenjuje Evropska komisija. Brezposelnost se bo po napovedih komisije z lanskih 4,5 odstotka letos zvišala
Štiričlanska zasedba Legalo Kriminalo s Polzele bo svojo peto obletnico delovanja, ki jo praznuje letos, obeležila z izdajo prve zgoščenke.
Na novi plošči bo dvanajst avtorskih pesmi, med njimi tudi še ne izdana Summer night, ki so jo v obliki himne posvetili vsakoletnemu glasbenemu festivalu Vransko Summer night. Pri projektu so se jim pridružili nekateri znani glasbeniki s področja rokerske scene, med njimi tudi Peter Lovšin, s katerim
na 5,2 odstotka, v prihodnjem letu pa naj bi bila prav tako 5,2-odstotna.
Kot kažejo nekateri podatki tudi za gospodarstvo Spodnje Savinjske doline o bistvenem zmanjšanju naročil v podjetjih, o ukrepih racionalizacije v podjetjih, pa o 36-urnem delavniku in že o odpuščanjih ter o povečani brezposelnosti, ki jo zaznava Zavod za zaposlovanje, je recesija tu. Njene posledice pa se kažejo tudi v vedno težjih življenjski pogojih, ki še posebno prizadevajo ljudi z najnižjimi dohodki. O teh stvareh smo se pogovarjali tudi z naključno izbranimi Savinjčani.
Vili Verdel: »Ne vem, kaj bi rekel. Po 40 letih dela dobivam le borih 400 evrov pokojnine. Z njo je bilo že do zdaj težko živeti, kako bo v prihodnje, pa si ne znam niti predstavljati. Dejansko moraš biti že skoraj čarovnik, da nekako preživiš s tem denarjem iz meseca v mesec. Prihrankov si je nemogoče ustvariti in zato nimam nobenih skrbi glede zaupanja v naš bančni sistem. Upam lahko, da ta recesija ne bo preveč prizadela pokojninske blagajne in da ne bo zmanjkovalo denarja za naše pokojnine, ki smo si jih zaslužili s trdim delom. Ta pokojnina je vse, kar imava z ženo, ki ni bila zaposlena in tako tudi ne dobiva pokojnine ali kakšnega drugega denarja. Še sreča je, da sem stanovanje kupil v času socializma, ki je bil zame stokrat boljši kot sedanji kapitalizem. Takrat sem delal, šolal otroke, si privoščil tudi dopust, zdaj pa le še životarim. Res žalostno.«
Jože Milošič: »Zaenkrat me ta recesija še ne prizadeva, ne vem pa, kaj bo morda že jutri. Na srečo sem zaposlen, opažam pa, da so nekoliko znižali plačo, zmanjšala pa so se tudi nagrajevanja, vendar
so naredili predelavo pesmi Najboljši par, pri pesmi Cancer pa so združili moči z Gregorjem Čulkom iz skupine Interceptor. Trenutno načrtujejo prvo promocijo,
še ne tako drastično, da bi občutno vplivalo na prejšnji dohodek.
Slove n -skim bankam zaupam in zato v njih tudi varčujem, kolikor mi to uspeva. Mislim, da se za prihranke ni bati, saj je za to porok država. Moja pričakovanja glede krize so nekako v zraku. Dejstvo je, ko so Amerikanci kihnili, smo vsi postali prehlajeni. Dokler se ne bodo pozdravili v Ameriki, na Japonskem, Kitajskem ... in v evropskih državah, ki so bile gonilo napredka, tako dolgo najbrž tudi v Sloveniji ne bomo ozdraveli. Na svetu je preveč izkoriščanja, zato bo 90 odstotkov ljudi, ki niso nadpovprečni, še bolj prikrajšanih kot do zdaj. Socializem, kakorkoli ga jemljemo, je imel svoje kakovosti, ki ih kapitalizem nikoli ne bo imel. Kapitalizem je veliko izkoriščanje, ki mu primanjkuje socialnega čuta in le strmi po dobičku, za osebno preživetje posameznika pa mu ni posebej mar. Žal.«
Peter Stranjšek: »O svetovni recesiji in njenih posledicah vsakodnevno slišimo na radiu, na televiziji ali beremo v časopisju.
Enako velja to tudi za Slovenijo, ki je del tega globalnega trga. Podjetja skrajšujejo delovni čas in zaradi premalo dela tudi odpuščajo delavce. Še pred pol leta je bilo povsem drugače. Danes znova mnogi trepetajo za službo. Jaz sem še študent, ker pa nimam štipendije, si denar služim kot poštar. Upam, da bom to delo lahko opravljal tudi v prihodnje, drugače pa si bom moral najti kaj drugega. Brez denarja žal ne gre. Zelo je žalostno, da mladi ne vidimo prave perspektive, saj kljub
pred tem pa jih čaka še javno praznovanje svoje obletnice. Sicer pa lahko novosti o skupini najdete tudi na spletni strani www.myspace.com/le-galokriminalo.	L. K.
izobrazbi mnogi ne dobijo dela ali pa delajo povsem kaj drugega in ne tisto, za kar so še šolali. Študiram računalništvo in upam, da bom dobil delo na tem področju. Čas, v katerem živimo, je poln nasprotij, družba pa močno razslojena na tiste, ki imajo veliko, in tiste, ki komaj živijo. Bo kdaj drugače? Upajmo!«
Marija Cokan: »Odkrito povedano sem navajena vsega hudega in ne vem, kaj bi lahko bilo zame še slabše, kot je. Upam le lahko, da recesija ne bo prinesla novega dviga cen, ki so že lani zaradi inflacije močno poskočile. Odvisna sem od socialne pomoči in čakam na upokojitev. Do pokojnine bom upravičena čez dve leti, do takrat pa bom nekako morala preživeti z 222 evri na mesec, kolikor jih dobivam zdaj. Imam sicer sina, ki pa ima svojo družino in mora skrbeti zanjo, tako da moram sama krmariti in se znajti, da staknem začetek meseca s koncem meseca. Nazadnje sem bila zaposlena v Feralitu, kjer sem bila tehnološki višek, prej sem delala pri Merxu in v Pekarni Žalec. V službo me pozneje niso nikjer vzeli, tako da sem pristala na socialni. Pokojnina ne bo ravno velika, bo pa vsekakor višja od sedanje podpore. Živim kot podnajemnica v Dobriši vasi in skušam imeti čim manj stroškov s položnicami, da bi si kaj posebnega privoščila, pa ni mogoče.«
Slavko Vajncerl: »Dobro poznam položaj, ko je človek b re zp o -sein in prij avljen na zavodu za zaposlovanje, saj sem bil v vlogi iskalca zaposlitve tudi sam. Zdaj sem že nekaj časa zaposlen za določen čas, z možnostjo podaljševanja, v Javnem komunalnem podjetju Žalec. Dobivam redno mesečno plačo, ki je okrog 470 do 480 evrov in s tem nekako moram preživeti. Ker živim sam, to še nekako
gre, saj pazim, da so stroški čim manjši, vendar je danes že vse tako drago, da si moraš kar dobro porazdeliti denar, da prideš skozi do naslednje plače. Kakšne prihranke pa si od plače skorajda ni mogoče ustvariti in tako nimam nobenih skrbi glede bank. Ta recesija trenutno name še ni vplivala, vem pa, da bo znova veliko ljudi ostalo brez dela in se bodo znašli na zavodu za zaposlovanje. Upam, da med njimi ne bo mene. Meni sicer ni težko delati in poprimem za vsako delo, a ko je kriza in ni gospodarske rasti, je tudi možnosti za zaposlitev bistveno manj.«
Henrik Kranjc: »Mislim, da smo Slovenci individualisti. V to so nas pahnile obstoječe okoliščine, ko so izrinile iz našega življenja nek večji socialni čut in druge moralne vrednote v naših medčloveških odnosih in kot vrednoto ustoličile kapital in željo po čim večjem dobičku. Zdaj je nastopila recesija, ki bo morda v nekem pogledu znova spomnila na socialne vrednote in se znova zazrla v človeka, ki je nedvomno še vedno največji kapital. Dolgoročna in stalna rešitev je nedvomno skrb za ljudi, saj je v ljudeh kapital, ki ga nobena recesija ne more uničiti. Osebno se me recesija še ni dotaknila v taki meri, da bi to že občutil. Vsekakor pa jo zaznavam iz medijev in velike panike, ki jo sprožajo predvsem tisti, ki so do denarja in napihnjenih ekonomskih balonov prišli na lahek način. Upam, da sam ne bom imel posebnih težav zaradi recesije, saj nimam toliko denarja, da bi se moral bati zanj. Ne nazadnje znam delati in tudi vem, da je denarja kljub vsemu še vedno dovolj, se je pa treba zanj veliko bolj potruditi.«
Janko Super: »Ko spremljam poročila, ni dneva, da ne bi bilo govora o recesiji. Vedno znova prihajajo vesti o zapiranju tovarn ali skrajševanju delovnega tedna in o presežnih delavcih. Tako kot svet je tudi Slovenijo zajel val
odpuščanja delavcev, ki se bodo pridružili že dosedanji armadi brezposelnih. Sam na srečo ne bom med njimi, saj sem se pred dvema mesecema upokojil in bom zdaj odvisen od pokojnine. Upam, da recesija ne bo predolga in da bo pokojninski sistem deloval, kot je treba. Za zdaj recesije osebno še ne občutim, ne vem, pa kaj bo v prihodnje, če bo prišlo do ponovnega zvišanja cen življenjskih stroškov. Trenutno so cene dokaj stabilne, nekatere pa so zaradi konkurence in manjše potrošnje blaga celo nižje. Najbrž pa ne bo dolgo tako in socialna stiska ljudi se bo še povečala. Po izračunu SPIZ-a bi moral imeti pokojnino nekaj čez sedemsto evrov, kar je še nekako. Nikakor pa si ne znam predstavljati, kako živijo tisti, ki prejemajo polovico manj.«
Silvana Lihančič: »Življenje teče svojo pot. Veliko lahko nanj vplivamo sami, veliko pa nam ga krojijo družbene razmere. V tem času se je največjih kriz, z njo pa se bo nedvomno veliko ljudem še poslabšala kakovost življenja. Temu tudi Slovenci ne moremo ubežati in če sem iskrena, se ta recesija že odraža tudi v naši družini. Trenutno živimo le z nadomestilom za porodniško in otroškimi dodatki ter morebitnimi moževimi priložnostnimi zaslužki. Mož je namreč že izgubil delo, jaz pa tudi ne vem, kako bo, ko bom končala s porodniško, saj sem bila pred tem zaposlena le za določen čas in me delovno mesto ne čaka. Ob vsem tem človek ne more biti velik optimist, še posebej ne ob krizi, ki se bo najbrž še poglabljala in ji ni videti konca. Ob dveh šoloobveznih otrocih in malčku, ki zahtevajo vsak svoje, je treba biti res spreten, da preživiš z denarjem, ki ga imaš. Državo so polna usta o spodbujanju natalitete, a v takšnih razmerah se ni lahko odločiti za otroke, ki so, kot radi rečemo, naša prihodnost.« D. N.
Metal prihaja
KUD Malo mestece iz Žalca pripravlja 20. marca v Gala Hali na Metelkovi v Ljubljani Metal United festival, na katerem bodo nastopili veliki povratniki na slovenski metal sceni Lene kosti, »thrash metal« veterani Sarcasm, žalske graveyard metal legende
Interceptor in naš najbolj vroč heavy metal bend Me-talsteel.
Kot so se izrazili organizatorji KUD Malo mestece iz Žalca oz. v njihovem imenu Gregor Čulk, bo šlo za pravi »trash metal festival«, vse nastopajoče skupine pa so že v preteklosti pustile pomemben pečat na podobi slovenske metal. »Ponujena, pestro žanrsko razgibana štiriperesna deteljica nika-
kor ne sme biti spregledana, saj bo le tako prispevala k razcvetu in aktualnemu dometu slovenskega metala,« je povedal Gregor Čulk. Sicer pa lahko kaj več o prireditvi izveste na www.gala-hala.com. Karte lahko v preprodaji kupite pri bendih, sicer pa pravijo, da se splača pohiteti, saj bo zaradi novih varnostnih ukrepov države na razpolago manjše število kart.	L. K.
Prvenec Legala Kriminala
Legalo Kriminalo so (z leve) Rok Pogačnik (kitara), Mitja Zagoričnik (bas), Simon Cukjati (vokal, kitara) in Robi Dobrišek (bobni).
OBČINA ŽALEC
Nedelja, 1. marec, ob 20. uri
ŽENSKE&MOŠKI.COM, komedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 1. marec, ob 16. uri
4.	folklorni koncert;
Zadružni dom na Ponikvi (Kulturno društvo Ponikva,
041 911 531).
Ponedeljek, 2. marec, ob 19.30
dobrodelni koncert KARITAS;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 4. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 4. marec, ob 17. uri
rez trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu;
pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 4. marec, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Vlada in Nevenke Novak;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. marec, ob 10. uri
zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MDI Žalec, 571 68 16).
Četrtek, 5. marec, ob 18. uri
zasaditev in nega okrasnih rastlin na problematičnih legah; predavanje Nevenke Breznikar; Gasilski dom Šempeter (Turistično društvo Šempeter,
700 20 56).
Četrtek, 5. marec, ob 20. uri
TAPRAVIH 6 in TRIO ROBERTA GOTERJA z gostjo Marijo Ahačič Pollak;
narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. marec, ob 19. uri
17. kavarniški večer, poezije Mateja Krajnca:
Kavarna Mignon Žalec (GLD Alethela, 031 659 485).
Petek, 6. marec, ob 19. uri
občni zbor TD Ponikva, s predavanjem o podzemnih jamah na Ponikvi;
Gasilski dom Ponikva (TD Ponikva, 041 939 508).
Petek, 6. marec, ob 19. uri SIBIRIJA - predavanje ob projekciji fotografij Hermana Čatra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipam; središče Gotovelj
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 7. marec, ob 17. uri
prikaz setve in razmnoževanja rastlin; pri Marinki Vrabič na Ponikvi (Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
Sobota, 7. marec, ob 18. uri
proslava ob mednarodnem dnevu žena; Dom Svobode Griže (Etnološko društvo Srečno,
051253 015).
Sobota, 7. marec, ob 18.30
odprtje razstave Delavke - knapovke Rudnika Zabukovica - Liboje;
Dom Svobode Griže (Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Sobota, 7. marec, ob 19.30
TRAVIATA - ogled opere v SNG Maribor
(odhod iz Žalca ob 17.30) do zapolnitve mest (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 8. marec, ob 13. uri
22. pohod deklet in žena na Hom; odhod izpred PD Zabukovica in izpred gasilskega doma v Matkah (Planinsko društvo Zabukovica,
041 200 196).
Nedelja, 8. marec, ob 17. uri
»Kaj bodo rekli ljudje?«, komedija; KUD Štandrež;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 709 959).
Ponedeljek, 9. marec, ob 20. uri
GOSPA MINISTRICA, komedija; SNG Drama Nova Gorica in Gledališče Koper; za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 10. marec, ob 20. uri
GOSPA MINISTRICA, komedija; SNG Drama Nova Gorica in Gledališče Koper;
za gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 11. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 76 08).
Petek, 13. marec ob 20. uri
POSLEDNJA STRAŽA, opera Rista Savina v enem dejanju;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. marec, ob 7. uri
planinski izlet: Šentiljska pot; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 14. marec, ob 7. uri
planinski izlet: Koroška pot 7. del; zbor planincev pred PD Žalec, pri POŠ Trje
(Planinsko društvo Galicija,
041 352 097).
Sobota, 14. marec, med 8. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 14. marec, ob 19. uri
srečanje odraslih folklornih skupin; JSKD OI Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. marec, ob 19.30
"Vuojska, lakota in ljubezen", komedija, KUD Grgar;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031709 959).
Nedelja, 15. marec, ob 9. uri
mučeniki na Bukovici;
Bukovica
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Torek, 17. marec, ob 20. uri
ONA + ON, komedija za izven; Gustav film;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 18. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 19. marec, ob 8. uri
maša v petrovški baziliki;
Petrovče
(KZ Petrovče, 713 33 70).
Četrtek, 19. marec, ob 11. uri
odprtje JOŽEFOVEGA SEJMA; Petrovče
(KZ Petrovče, 713 33 70).
Petek, 20. marec, ob 17. uri
občni zbor društva;
I. OŠ Žalec
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Petek, 20. marec, ob 17. uri
proslava ob materinskem dnevu; telovadnica POŠ Trje (Kulturno društvo Galicija,
041 882 970).
Petek, 20. marec, ob 20. uri
50	NAJLEPŠE PESMI ŽE NAPISANE?
Ditka Haberl, Coda express in Coda singers;
za glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. marec, ob 7. uri
planinski izlet: Mrzlica-Kal;
zbor pred PD Žalec, ob 7.15 pri POŠ
Trje
(MO Planinsko društvo Žalec,
040	637 175).
Sobota, 21. marec, med 9. in 12. uro
domača tržnica; sprehajalna pot pri Domu II. slovenskega tabora Žalec (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 21. marec, ob 19. uri
srečanje odraslih folklornih skupin; Hmeljarski dom KZ Šempeter (JSKD OI Žalec, 051 634 665).
Sobota, 21. marec, ob 20. uri
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, radijski koncert, RTV Slovenija;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. marec, ob 8. uri
planinski izlet: Zasavsko hribovje - Mrzlica in Kal; zbor pred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 45).
Ponedeljek, 23. marec, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 24. marec, ob 17. uri
PEPELKA, balet, Baletna šola Stevens; za mladinski abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 24. marec, ob 18. uri,
velikonočne ustvarjalnice,
Občinska knjižnica Braslovče (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 25. marec, ob 19. uri
SVETILNIK, predstavitev pesniške zbirke Ivana Dobnika;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 26. marec, ob 17. uri
ČAROVNIJE PROTIPACKARIJE, glasbena predstava;
Društvo Muzikalček Ljubljana; za cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. marec, ob 19. uri
»Skoz pomladni dež bom šla«, poetično srečanje s pesnico in igralko Milo Kačič;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 709 959).
Sobota, 28. marec, ob 6. uri
planinski izlet na Ratitovec; odhod izpred PD Zabukovica (Planinsko društvo Zabukovica,
051	346 707).
Sobota, 28. marec, ob 7. uri
planinski izlet: Koroška pot 8. del; zbor pred PD Žalec, ob 7.15 pri POŠ Trje
(Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Sobota, 28. marec, ob 8. uri
izlet na Nanos;
odhod izpred parkirišča Hotela Žalec (Planinsko društvo Žalec in Društvo za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec, Irena Potočnik, 040 833 037).
Sobota, 28. marec, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče,
041	709 156).
Sobota, 28. marec, ob 17. uri
namizni tenis - posamezno;
Dom krajanov Vrbje (ŠPD Vrbje, 5 715 585).
Sobota, 28. marec, ob 17. uri
proslava ob materinskem dnevu; Hmeljarski dom KZ Ponikva (Kulturno društvo Ponikva,
041 911 531).
Sobota, 28. marec, ob 17. uri
prireditev za mamice in očke;
Gasilski dom Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 28. marec, ob 18. uri
občni zbor Planinskega društva Liboje;
Planinski dom Brnica
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 45).
Nedelja, 29. marec, ob 10. uri
občni zbor planinskega društva Šempeter;
Reška koča
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Torek, 31. marec, ob 19. uri
SREČEN ZAKON, komedija za izven; KUD Veseli oder Velika Nedelja;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 1. marec,
pustni pohod na Hom;
PGD Šešče
(Matej Golavšek, 041 783 400).
Sobota, 7. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 14. marec, ob 7. uri
19. Arničev pohod na Raduho;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 21. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. marec,
odsek Rečiške poti;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Sobota, 21. marec,
ogled poletov v Planici;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Nedelja, 22. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert: PESEM STARŠEM;
ans. Robija Zupana, ans. Polet,
VS Glas srca, otroški pevski zbor Šempavske iskrice;
Dvorana Prebold;
Župnija Sv. Pavel - Prebold in Marija Reka
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Petek, 27. marec, ob 19.30
gledališki abonma: BAR, glasbeno gledališka predstava;
Dvorana Prebold;
SimakS glasbena dejavnost (Marko Repnik, 041 690 169).
Sobota, 28. marec, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 28. marec, ob 19. uri
proslava ob dnevu žena;
Planinski dom Marija Reka;
Športno društvo Marija Reka (Janja Tratnik, 040 172 558).
Torek, 31. marec,
Pozdrav pomladi;
OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 1. marec,
zaključni boji zi 15. Savinjske košarkarske lige Brglec.com in podelitev nagrad in pokalov:
-	ob 9. uri tekma za 7. mesto
-	ob 10.30 tekma za 5. mesto
-	ob 16.30 tekma za 3. mesto
-	ob 18. uri tekma za 1. mesto veliki finale in podelitev zmagovalnih prstanov ter bogate spremljevalne aktivnosti;
Športna dvorana Polzela (Dani Turnšek, 041 381 463).
Sobota, 7. marec, ob 6. uri
pohod po Jurčičevi pot; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 7. marec, ob 6.15
pohod po Jurčičevi poti; zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi (Julijana Klemen, 031 756 103).
Sobota, 7. marec, ob 17. uri
občni zbor ZŠAM Savinjske doline; v prostorih avtopoligona v Ločici ob Savinji;
(Anton Pečnik).
Nedelja, 8.marec, ob 13. uri
pohod družin na Hom; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Ponedeljek, 9. marec, ob 18. uri
Na tvojo kožo pišem svoje verze: VEČER S SLOVENKO LETA, PESNICO IN ČASTNO OBČANKO OBČINE POLZELA Nežo Maurer;
mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sreda, 11. marec, ob 14. uri
130. lunohod na Ptuj, udeležba na 100. ščipohodu - ogled vinske kleti; zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi (Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota, 14. marec, ob 14. uri
občni zbor Društva upokojencev Polzela;
Kulturni dom Polzela (Gertruda Terčak, 572 01 58).
Nedelja, 15. marec, ob 9. uri
pohod na Limbarsko goro - po nagelj za ženo;
zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi (Erna Drofenik, 572 01 20).
Četrtek, 19. marec, ob 18. uri
potopisno predavanje: v Avstralijo z družino Pur;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 21. marec, ob 8.30
savinjska orientacijska liga - 2. tekma; zbor: Osnovna šola Polzela (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 21. marec, ob 16. uri
dan žena in materinski dan;
Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Nedelja, 22. marec, ob 6. uri
zimski pohod na Porezen; zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Nedelja, 22. marec, ob 10. uri
začetek misijona in posaditev potomke najstarejše trte na Slovenskem;
cerkev sv. Andreja v Andražu (Janez Furman, 041 773 222).
Ponedeljek, 23. marec, ob 18. uri
ura pravljic v polzelski knjižnici; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Petek, 27. marec, ob 14. uri in sobota, 28. marec, ob 8. uri
pomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja na celotnem območju Občine Polzela;
Občina Polzela (Romana Rojšek, 703 32 26).
Nedelja, 29.marec, ob 7. uri
pohod po brežiški planinski poti; zbirališče: parkirišče pri občinski stavbi (Zoran Štok, 041 754 778,
Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 14. marec, ob 18. uri
tradicionalni turnir v taroku za pokal »40 mučenikov«;
ŠC Šmatevž;
Športno društvo Gomilsko (Toni Ramšak).
Nedelja, 15. marec,
pohod Lipa-Biba planina-Goli vrh-Vivodnik;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Torek, 17. marec, ob 19. uri
potopisno predavanje o deželi vzhajajočega sonca - Japonski; predavala bo Barbara Tori;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice).
Torek, 24. marec, ob 18. uri
ura pravljic in ustvarjalna delavnica z Ireno Verbič;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice).
Nedelja, 29. marec,
pohod po Slomškovi poti (VI. del); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
OBČINA TABOR
Sobota, 7. marec, ob 17. uri
predstavitev Krkinih kozmetičnih proizvodov in ličenje;
Dom krajanov
(Turistično društvo Tabor, 572 71 95).
Četrtek, 26. marec, ob 17. uri
proslava ob materinskem dnevu;
Dom krajanov Tabor;
POŠ Tabor.
Sobota, 28. marec, od 9. do 12. ure
čistilna akcija
(Turistično društvo Tabor, 572 71 95).
Sreda, 4. 3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev literarne revije OtočjeO.
Torek, 17. 3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Veronike Amenitsch: Vernica - moje pesmi.
Ponedeljek, 23. 3., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Daniela Artička: Obiralka hmelja.
Z avtorjem se bo pogovarjala Marjana Lešnik.
Torek, 31. 3., ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič.
VELIKONOČNE USTVARJALNICE 2009
Dan, datum	ura	kraj
Torek, 24. 3.	14.00 18.00	GRIŽE BRASLOVČE
Torek, 31. 3.	17.00	ŽALEC (pravljična ura in ustvarjalnica)
Četrtek, 2.4.	16.00	PETROVČE
Petek, 3. 4.	17.00	VRANSKO
Ponedeljek, 6.4.	18.00	POLZELA
Torek, 7. 4.	18.00	LIBOJE
Četrtek, 9. 4.	17.00	ŽALEC
Letos 110-letnica obstoja društva 40 let ustvarjanja Aca Markoviča
Aco Markovič ob jubileju z družino in prijatelji
Marko Slokar
Člani Kulturno-umetniškega društva Polzela in drugi gostje so se zbrali na letnem občnem zboru. V uvodu so se s krajšim kulturnim programom predstavile vse skupine, ki delujejo v društvu.
V svojem poročilu je predsednik kulturno-umetniškega društva Marko Slokar povedal, da je v letu 2008 bolj ali manj aktivno delovalo enajst sekcij. To so: moški pevski zbor, mešani pevski zbor, vokalni kvintet Lastovka, dekliška vokalna skupina Pri-
V Športni dvorani Prebold se je v organizaciji Marka Repnika zgodil izjemen koncert orkestra slovenske policije. Glasbeniki pod vodstvom dirigenta Tomaža Kmetiča so občinstvu predstavili pester glasbeni program, ki jih je popeljal po poti različnih glasbenih zvrsti. Svoje pa je z zanimivim veznim tekstom dodala tudi povezovalka Simona Žvikart Repnik.
Orkester slovenske policije je orkester z dolgo tradicijo. Lani so dopolnili 60 let in v tem času glasbenega ustvarjanja nanizali nešteto odličnih koncertov. Sodelovali so na proslavah, prireditvah lokalnega in državnega nivoja, protokolih in drugih slovesnostih. Odlikuje jih prefinjen občutek za glasbo, ponašajo se s solisti na različnih inštrumentih, večina članov pa ima diplomo Akademije za glasbo.
Koncert v Preboldu so začeli
V torek, 10. februarja, sta se na I. osnovni šoli Žalec sprehajala Prešernov povodni mož in njegova Urška. Sedmošolci so namreč za starše pripravili posebno
mule, mešani pevski zbor Oljka, vokalni kvartet Avrà, gledališka skupina, tamburaški orkester, likovna skupina, ansambel Jack Band in kino sekcija. Program dela so skoraj v celoti izvedli. Sodelovali so pri pripravi in izvedbi proslave ob kulturnem prazniku, kjer je bil osrednji gost večera dramski igralec in recitator Pavle Ravnohrib. Organizirali so ogled operne predstave Carmen v Mariboru, koncert mešanega pevskega zbora Oljka, srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin Občine Polzela na Gori Oljki z naslovom Bomo eno zapeli, drugi likovni ex tempore, koncert vokalne skupine Primule,
18.	likovno kolonijo prijateljstva, koncert moškega pevskega zbora ob 55-letnici delovanja ... Izreden uspeh je v preteklem letu z igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi doživela gledališka skupina. Predstava je bila izbrana za srečanje gledaliških skupin, na katerem je režiser Matjaž Jeršič prejel priznanje za najboljšo režijo, na Novačanovih dnevih v Trnovljah
s skladbo izpod peresa Soišija Konagaye Grand marš, nadaljevali pa z glasbeno uspavanko za trobento Liroja Andersona in drugimi skladbami. Posebej je izzvenela skladba Evolutions Alfreda Reeda, orkester pa je z glasbo občinstvo popeljal v Rusijo. V nadaljevanju je dvorano napolnila slovenska pesem. Ob spremljavi orkestra je zapela pevka Irena Vrčkovnik, zdaj Preboldčanka.
predstavo, v kateri so jim odigrali zgodbo o Urški Schef-ferjevi, ki je s povodnim možem odplesala v valove Ljubljanice. Gledalcem so približali pesnikovo hrepe-
pri Celju pa je bila po izboru gledalcev najboljša gledališka predstava.
Kulturni dom so lani popolnoma obnovili. Prepleskali so notranjost in fasado doma, zamenjali zavese na odru dvorane ter obnovili avlo in sanitarije. Kot je ob koncu povedal predsednik Marko Slokar, bodo letošnje praznovanje 110-letnice obstoja društva proslavili v okviru občinskega praznika.
Delo društva je pohvalila tudi direktorica občinske uprave Alenka Kočevar. Zahvalila se je kulturnemu društvu in članom številnih sekcij za njihov prispevek k oblikovanju kulturne podobe v občini. Ravnateljica osnovne šole Valerija Pukl pa je povedala, da je pevska in gledališka tradicija na Polzeli stara že več kot 110 let, kolikor letos slavi kulturno-umetniško društvo.
Po končanem uradnem delu občnega zbora so si v mali dvorani ogledali razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev in nadaljevali z družabnim srečanjem. T. T.
Ob pesmi Domače ognjišče se ji je pridružil tudi član orkestra Matjaž Mrak, s katerim sta ob zaključku koncerta skupaj zapela še Privškovo popevko Kako sva si različna.
Koncert je bil prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe, žal pa ne tako obiskan, kot bi pričakovali in kot si je želel organizator. Res škoda, saj se kaj takšnega ne zgodi vsak dan.
D. Naraglav
nenje in potrto srce zaradi neuslišane ljubezni do Julije.
S tem so se spomnili 160. obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenskega kulturnega praznika. Predstava je bila posvečena tudi 18-letnici obstoja slovenske države. Narodno ozaveščenost so budili s prepevanjem državne himne Stanka Premrla, predstavili so državne simbole, plesali z zastavami in še kaj.
Kulturni program so popestrili tudi s štajerskimi folklornimi plesi. S tem so sedmošolci pokazali, da je lahko kulturna predstava, ki je odigrana v duhu državljanske vzgoje, prijetna popestritev v mrzlih februarskih dneh. T. T.
Razstavna galerija v avli Doma Svobode Griže je do zdaj gostila že vrsto likovnih in drugih ustvarjalcev, ki so predstavili svoj umetniški opus. V petek,
6.	februarja, je svoja likovna dela na ogled postavil tudi domačin Aco Markovič in s tem zaokrožil 40-letnico svojega likovnega ustvarjanja in 60 let življenja.
Ob odprtju razstave je o slikarju Acu Markoviču spregovoril Franček Pungeršič, svoje pa je dodala podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, ki je dejala, da je zelo vesela, da je soudeležena pri tem prijetnem kulturnem dogodku, saj sta bila z Acem sošolca. Z darilom in zahvalnimi besedami je Acu izkazal pozornost tudi predsednik DPD Svoboda Griže Martin Goršek. S pesmijo in glasbo pa so odprtje razstave obogatili člani tria Ubrane strune. Nekaj besed je o sebi in svojem delu povedal tudi Aco Markovič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so mu kakorkoli pomagali na njegovi poti. Pri tem je posebej izpostavil mizarja Avgusta Pikla z Vranskega, ki ima v svoji zbirki kar okrog 200 njegovih del. Slednji je ta večer poskrbel tudi za njegovo promocijo z razdeljevanjem šalov z vezenim imenom likovnika, izročil pa mu je tudi šaljivo sliko, ki jo je narisal slikar in mojster velikih scen Jože
V prostorih Kulturnega doma Polzela je potekala prireditev »VSAK ČLOVEK JE ZASE SVET«. Polzelski osnovnošolci so pripravili bogat, romantičen večer s poezijo Toneta Pavčka, zaupali pa so nam tudi veliko lastnih stvaritev: pesmi, proze in igre.
Tri revije
Po februarju, ki je bil zaradi praznovanja kulturnega praznika prežet s kulturo in tudi pestrim dogajanjem zaradi pusta, bo tudi marec bogat s številnimi prireditvami, na katerih ne bo manjkalo kulturnega utripa.
K temu bodo pripomogle kar tri tradicionalne območne revije v organizaciji JS RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, in vodje Marka Repnika. Prva bo v soboto, 21. marca, v dvorani KZ Šempeter. Na njej se bodo predstavile folklorne skupine, tudi šempetrska FS Grifon, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo in uspehi tudi zunaj meja. V torek, 24. marca, bo v telovadnici Osnovne šole Prebold potekala območna revija otroških pevskih zborov osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Revijalno marčevsko dogajanje pa bo 28. marca sklenila Območna revija odraslih pevskih zborov v športni dvorani na Vranskem.	D. N.
Napotnik in prikazuje Aca med njegovim likovnim ustvarjanjem.
O delu Aca Markoviča zgovorno povedo besede publicista Draga Medveda: »Acova likovna dela izražajo tiste vrste realizma, ki se naslanja na dognane prvine klasične kompozicije, ki jih nadgrajuje s svojimi videnji prostora in časa. Enak odnos zaznamo tudi pri njegovih barvah, ki so največkrat pogojene s tehniko slikanja. Franc Markovič - Aco ne ostaja samo pri oljni tehniki, temveč se podaja v svet sodobnejših slikarskih materialov (akril, pastel). Za njegovo slikarstvo je značilno ustvarjalno iskanje, ne le eksperimentiranje za vsako ceno. Na njegovih slikah prevladujejo tihožitja, čeprav mu tudi drugi motivi niso tuji. Znotraj tega motiva je najbolj razvil subtilen odnos do horizontalne
Navdušili so z izvirnostjo, mladostno ustvarjalnostjo, igrivim nastopom in modrimi mislimi. Pod vodstvom mentoric Mojce Cestnik, Marije Kronovšek in Karmen Zupanc so se izkazali kot odlični dekla-matorji, igralci in pripovedovalci svojih zgodb, prepričala pa je tudi voditeljica Sara, ki
V Žalcu so ustanovili Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki ga vodi zborovodkinja Vesna Turnšek in se bo prvič predstavil 5. marca na zboru članov medobčinskega društva invalidov, za zunanje poslušalce pa 16. maja v Mozirju na reviji invalidski pevskih zborov Slovenije.
Kot nam je povedal predsednik MDO Žalec Janez Meglič,
kompozicije in skladnost barv, ki daje celost likovnega dela izdelano podobo.«
Aco Markovič je bil rojen v Slovenj Gradcu, živel je v Preboldu in Žalcu, kar nekaj let je krajan Griž, kjer ustvarja in je, tako kot žena Olga, vpet v kulturno življenje kraja in občine. Je oče sina Grega in hčere Nine, v veselje pa so mu zdaj tudi vnuki. Po poklicu je tekstilec in nekaj časa je delal tudi v nekdanji tekstilni tovarni v Preboldu, potem pa se je odločil za pot samostojnega likovnika in ima v Žalcu že vrsto let tudi svojo prodajno galerijo. Do zdaj je razstavljal že na mnogih samostojnih razstavah, tudi v tujini, dolgo pa je ustvarjal in razstavljal ob Jadranu in v obalnih galerijah, kjer je za svoja dela prejel tudi priznanja mednarodne žirije.
D. Naraglav
je samozavestno in suvereno povezovala posamezne točke v ubrano prireditev. Dvorana je bila premajhna. Navdušeni obiskovalci so se prepričali, da v razredih učenci razvijajo in pokažejo veliko ustvarjalnosti in prav je, da se kot iskrivi besedni umetniki pokažejo tudi širšemu občinstvu. T. Tavčar
je pri Medobčinskem društvu invalidov Žalec nekoč pevski zbor že deloval, zdaj pa so uresničili večletno željo po ponovni pevski skupini. Zbor šteje trenutno 26 pevk in pevcev, za naslednjo sezono pa pričakujejo, da se jim bodo pridružili novi člani. »Glasbeno udejstvovanje je nekaj najlepšega za druženje in obogatitev življenja,« je še povedal Janez Meglič.	L. K.
Koncert orkestra slovenske policije
Matjaž Mrak, Irena Vrčkovnik in dirigent Tomaž Kmetič
Povodni mož in Urška med sedmošolci
Zanimiv kulturni program žalskih sedmošolcev
Vsak človek je zase svet
Utrinek s prireditve
_ ^
Nov pevski zbor v Žalcu
»Kultura je naša življenjska izbira...«
Konec projekta Čas knjige
Z gledališke delavnice, kjer so predstavili delo in življenje Franceta Prešerna
Med podelitvijo priznanj
»Ohranimo kulturo našega naroda, ki nas je spremljala, bogatila in ohranjala v dolgih stoletjih naše zgodovine. Kultura je naša življenjska izbira,
Petega februarja so na Osnovni šoli Vransko - Tabor bogato obeležili slovenski kulturni praznik.
Dopoldan so podelili bralno značko 97 učencem od šestega do devetega razreda, prav vsi učenci
V torek, 10. februarja, se je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec zgodil zanimiv dogodek. Z Borutom Korunom, avtorjem najnovejše knjige Na začetku je bila Troja, se je pogovarjal pisatelj, popotnik in urednik nove književne revije OtočjeO Mare Cestnik, ki je tudi v pričakovanju nove knjige Postaja. Ta bo izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga.
Uvod v pogovor med dvema popotnikoma in piscema je pripravila Andreja Hutinski. Korunova nova knjiga je potopisni esej s potovanj po sredozemskih deželah, ki so bile nekdaj naseljene z Grki in so pripadale grški kulturi. Iz pogovora je bilo razbrati, da so potopisna premišljevanja avtorja žlahtno literarno opisovanje potovanja po danes manj znanih krajih antične Grčije, predvsem zaradi njegovega dobrega poznavanja antične grške kulture, mitologije in filozofije življenja starih Grkov.
Po pogovoru je bila knjiga, ki obsega 320 strani s številnimi barvnimi fotografijami, tudi naprodaj. Sicer pa si jo je že mogoče sposoditi v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec.
T. Tavčar
naša sopotnica in vodnica narodne zavesti!« S to mislijo so 6. februarja na I. OŠ Žalec začeli prireditev, na kateri so med nove člane Šolskega kulturnega društva sprejeli prvošolčke in podelili priznanja najzaslužnejšim učencem na področju kulture.
Pripravili so program, na katerem so se predstavili otroški pevski zbor Pedenjped z zborovodkinjo Anjo Krajnc Zakonjšek, drugošolci so recitirali in plesali, četrtošolci pa ustvarjali glasbo s pomočjo šolskih potrebščin. Ana Logar je prebrala nekaj svojih pesmi, Tia Završnik je zaplesala balet, Gianna Šraml - Setnikar je pokazala, kako izgleda twirling,
šole pa so si ogledali gledališko predstavo Intervju s Primožem Trubarjem v priredbi Marjana Marinška in Petre Kordiš.
Popoldne so v kulturnem domu na Vranskem priredili tradicionalni literarni večer, le-
Tone Škarja, legenda slovenskega alpinizma, je bil gost ponedeljkovega večera, 2. februarja, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Po pozdravu direktorice Jolande Železnik je ob diapozitivih predstavil svojo zadnjo knjigo Kangčendzen-ga - gora usode. S številnimi obiskovalci je delil spomine na uspehe in neuspehe odprav, ki so iskali poti v labirintu gore, ki sproti pospravlja vse sledi ljudi. Poskrbi za solze sreče in žalosti, nemalokrat pokaže
Katarina Nikolčič je zaigrala na flavto in Saša Golavšek na harmoniko. Devetošolke pa so pokazale, kako bi se danes odvijala ljubezen med Romeom in Julijo. Ob tej priložnosti so s priznanji in nagradami počastili najaktivnejše učence na kulturnem področju. Ravnateljica Tatjana Žgank Meža je podelila šest priznaj in dvanajst knjižnih nagrad. Naj-višja - Savinova priznanja za osnovnošolce je na prireditvi v kulturnem domu prejelo devet učencev, in sicer Katja Čehovin, Gašper Kundih, Rebeka Tratnik, Jerneja Božič, Manca Kolar, Tajda Kolar, Ana Pečovnik, Selestina Sluga in Karmen Gaber.	T. T.
tos na temo ljubezen in prijateljstvo, kar je bila tudi tema tedna otroka. Na šoli vsako leto razpišejo literarni in likovni natečaj, letos so učenci še prav posebno pridno ustvarjali, saj so sodelovali skoraj vsi učenci. Zaslužene pohvale in nagrade sta jim podelila ravnateljica Majda Piki in gost večera, otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Učenci so skozi zanimiv program pokazali, kako prijateljstva in ljubezni ne more izničiti nobena sila, Primož Suhodolčan pa je učencem odgovarjal na vprašanja o prijateljstvu, ljubezni in svojem ustvarjanju. Ob tej priložnosti je izšla tudi letošnja prva številka šolskega glasila Bela vrana.	T. T.
svojo moč in dokaže človeško majhnost ali kar ničnost.
Do zdaj se je šestdeset Slovencev naprezalo po pobočjih te gore, ki se trda in mrzla dviga sredi himalajske pokrajine. Nagrajuje in jemlje. In vedno znova vabi s svojimi petimi vrhovi, med katerimi samo Kangbačen ne preseže 8000 metrov. Zgodba se začenja leta 1965 z njegovimi dnevniškimi zapiski, nadaljuje pa s spomini. Avtor piše odkrito, napiše tudi tisto, kar je bilo zamolčano ali morda pozabljeno.
Preboldska osnovna šola je v sredo, 11. februarja, na široko odprla svoja vrata in ob tem predstavila zanimiv projekt Čas knjige. Poleg številnih ustvarjalnih delavnic, ki so jih pripravili ob tokratnem dnevu odprtih vrat, so pripravili tudi slovesno proslavo, posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku. Program sta obogatila savinjska literata Tomaž Mah-kovic in Mare Cestnik.
Projekt Čas knjige ima namen predvsem spodbuditi voljo do branja in zanetiti veselje do knjig, ki so v dobi računalništva zagotovo potisnjene bolj stran. V času projekta so se učenci na zanimiv način srečevali s knjigami, se družili in si podarjali svoj čas. Ob tem so bolj začutili vlogo in pomen knjige, njeno neizmerno bogastvo, razvijali bralno kulturo in spoznavali magičnost knjige, ki pripoveduje o časih in svetovih, ki nam sicer niso dostopni. Poskušali so razvijati zmožnost vživljanja v knjižne junake, vzgajati za strpnost in lep odnos do drugačnosti. Poskušali so sprejeti knjigo kot sestavni del svojega življenja in se učili darovanja in sprejemanja knjig. Spoznavali so, kako močno lahko knjige povezujejo, omogočajo spoznavanje drugih narodov, vzbujajo spoštovanje in prijateljstvo in učijo lepega odnosa do narave. Namen
Kulturno društvo Marija Reka sodi glede na nadmorsko višino in geografski prostor delovanja med tista društva, ki se jim velja prikloniti in od srca čestitati. V širšem slovenskem prostoru so poznani zlasti po svoji vsakoletni tridnevni prireditvi Pod Reško planino veselo živimo, pojemo in godemo. Vsako leto pa tudi dostojno proslavijo slovenski kulturni praznik.
Tudi letos so se zbrali v planinskem Domu pod Reško planino, ki je že od nekdaj njihov kulturni hram in prostor za mnoge druge dogodke. Tudi tokrat je najprej zazvenela Zdravljica, ki so jo zapeli Reški slavčki. Zbrane je nagovorila predsednica Kulturnega društva Marija Reka Monika
Tone Škarja se je do zdaj udeležil enaindvajsetih himalajskih odprav in izvidniških pohodov, večino kot vodja. Več kot dve tretjini svojega življenja je posvetil goram, alpinizmu in delu v Planinski zvezi Slovenije. Je gorski vodnik, gorski reševalec, fotograf in pisec. Opravil je več kot osemsto vzponov in preplezal čez trideset prvenstvenih smeri, vodil vrsto uspešnih odprav, napisal nekaj planinskih knjig, za svoje delo pa prejel tudi več priznanj.	T. T.
je bil tudi spoznati, da bralec vselej vstopa v nove svetove in da novi svetovi ostanejo v njegovi notranjosti ter obarvajo njegove poglede in poti v življenju ... »Knjige so naše prijateljice!« sta na prireditvi povedala tudi gosta, Tomaž Mahkovic in Mare Cestnik, in dodala: »Na prvi pogled so morda neme, a še kako zgovorne in žive. Čakajo nas. Čas za srečanje z njimi ni nikoli prezgodaj in skoraj nikoli prepozen. Knjige tkejo nevidne vezi med nami, niti modrosti med časi in svetovi. Potešijo željo po znanju, po lepem, vrednem. V knjigah je nakopičeno ogromno lepote vseh vrst, ki jo imamo vedno v dosegu roke. Kar preberemo v mladosti, nas oblikuje za vse življenje. Knjige nam pomagajo odraščati in živeti.«
V ustvarjalnih delavnicah so v prvih razredih izdelova-
Ob kulturnem prazniku v Mariji Reki
Lobnikar: »France Prešeren se je skoraj vse življenje trudil, da bi se uveljavil tako v pesništvu kot v svojem poklicu. Tudi mi kot društvo se še vedno trudimo, da bi se nas slišalo tudi drugam, kar pa ni vedno lahko.« Kulturni pro-
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 2. marca na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Emeri-ka Bernarda. Kot je zapisal likovni kritik Boris Gorupič, se je avtor rodil v Celju, leta 1968 pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici.
Od leta 1985 pa do upokojitve leta 2006 je bil zaposlen kot profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Prejel
li bralne cekarčke za prenos knjig, učenci drugega razreda so ustvarjali književne like, tre-tješolci so izdelovali klobuke na temo Moj dežnik je lahko balon, v drugih razredih so izdelovali bralna znamenja, se seznanjali z izdelovanjem knjig v Trubarjevih časih, se šli gledališče in pripravili predstavo o Prešernu in nj ego v ih _ p es n i tva h, Linhartovo Županovo Micko pa so zaigrali na proslavi. Ravnatelj Oton Ra-čečič je izrekel zahvalo vsem, ki so sodelovali v tem projektu, in spregovoril tudi o svojem odnosu do knjig in branja. Zelo izvirna ideja projekta Čas knjige je tudi stojnica Bukvama, kamor lahko učenci prinesejo svoje knjige, ki morda ležijo na kakšni polici in jih starši ne potrebujejo več, so pa tako zanimive, da bi bilo vredno, da jih prebere še kdo.	D. N.
gram sta obogatili Jožica Ocvirk in Olga Markovič, ki sta odigrali skrajšano verzijo Partljičeve komedije Čaj za dve. Marijarečani so predstavili tudi nov portret Prešerna, ki ga je likovno upodobil Žiga Hriberšek.	D. N.
je več priznanj in nagrad, med najžlahtnejše pa nedvomno sodi Prešernova nagrada za vrhunske dosežke v likovni umetnosti, ki jo je prejel leta 1997.
Na razstavi je na ogled izbor novejših Bernardovih slik večjega formata, ki so značilne zanj, ob njih pa so postavljene številne risbe. V kulturnem programu je nastopil Lado Jakše z avtorsko glasbo na temo slik. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel.	T. Tavčar
Za praznik o ljubezni in prijateljstvu
Pisatelj Primož Suhodolčan med vranskimi učenci
Na začetku je bila Troja
Utrinek s predstavitve nove knjige
Kangčendzenga - gora usode
Caj za dve tudi v Mariji Reki
Razstavlja Bernard
_ 'V
154 lokostrelcev v Žalcu
Aliansa še vedno v vrhu
Utrinek s tekmovanja
Lokostrelski klub Žalec je v soboto, 14. februarja, pripravil mednarodno lokostrelsko tekmovanje Fita indoor 18 m. Tekmovanje, ki je potekalo v športni dvorani I. osnovne šole Žalec, je odprl
predsednik LK Žalec Leon Uratnik, za pravilen potek tekmovanja pa je skrbel Grega Jerin.
Skupno je nastopilo 154 lokostrelcev v trinajstih kategorijah in štirih slogih iz Slo-
venije in s Hrvaške. V najmočnejši konkurenci pri članih je v slogu sestavljeni lok zmagal bivši svetovni prvak Dejan Sitar iz LK Varing iz Novega mesta, v slogu olimpijski lok je zmago slavil Krešimir Štrukelj s Hrvaške, v isti kategoriji z golim lokom pa Mihael Kosec iz LK Kamnik. Uspešni so bili tudi članice in člani LK Žalec. Zlatko Ulaga je v kategoriji veteranov tekmoval v dveh slogih in z olimpijskem lokom zasedel odlično tretje, z dolgim lokom pa drugo mesto. V kategoriji članic je z golim lokom zmagala Antonija Jakob, drugo mesto je zasedla, prav tako domačinka, Andreja Izgoršek, ki tekmuje za LK Šenčur.	T. Tavčar
Odbojkarice Alianse so po sobotni tekmi ponovno na
2.	mestu lestvice 1. državne odbojkarske lige. V tekmi 17. kroga so namreč v domači telovadnici premagale ekipo Luke Koper s 3 : 1. Še prej so v 15. krogu 1. DOL Radenska Naturelle doma s 3 : 0 premagale TPV Novo mesto, v tekmi 16. kroga pa v gosteh s 3 : 1 AC Prstec Ptuj.
Šempetrska športna publika je bila 7. februarja znova priča odlični igri domačih odbojkaric, ki Novomeščankam niti v enem nizu niso dovolile, da bi bile v igri za zmago. Šempe-tranke so igrale izjemno borbeno in zaslužene zmagale s 3 : 0.
Tekma 16. kroga 14. februarja je bila odigrana v gosteh,
na ptujski gimnaziji. Ptujčanke so odlično začele in prišle v vodstvo 7:1, vendar je bilo ob polovici prvega niza že 12 : 16. V zanimivi končnici so se domačinke nato približale na točko zaostanka (21 : 22), a zaključek igre je pripadel Aliansi. V drugem nizu je bila igra enakovredna, kar je bilo dovolj za izenačenje. Rezultat tretjega niza je vlival nekaj več upanja domačinkam, vendar niso nadaljevale z dobro igro. Odbojkarice Alianse so prišle brez večjih težav v vodstvo in na koncu z odličnim četrtim nizom zmagale s 3 : 1.
Tudi mlajša ekipa Aliansa II po 17. krogih še vedno vodi na lestvici 3. DOL in po sobotni tekmi v Šempetru s KLS Ljub-
Skok na ponovno drugo mesto
no vstopa v zaključno tekmovanje za uvrstitev v 2. DOL. Ostale selekcije:	kadetinje,
deklice in mala odbojka tekmujejo na turnirjih vzhodne Slovenije in se borijo za vrh v kategoriji A.	D. N.
Končina zmagovalec Okinave
Veliki finale v nedeljo
Tridesetletni Savinjčan Matjaž Končina je športni javnosti, predvsem pa karateistom, poznan kot izjemen karateist, saj se ponaša z vrsto uspehov na različnih tekmovanjih doma in po svetu. Na Okinavi na Japonskem je postal absolutni prvak tamkajšnjega odprtega prvenstva.
Okinavska karate do zveza (Okukukai) priredi vsako leto odprto prvenstvo v borbah in katah. Letošnjega se je udeležila osemčlanska ekipa KK Kranj, ki je bila na Okinavi na 14-dnev-nem izpopolnjevanju. Poleg domačinov in Matjaževe ekipe so na tekmovanju nastopili še tekmovalci iz Tokia, Argentine, Brazilije, Avstralije in ZDA. Matjaž Končina, ki je že nekaj let član Karate kluba Kranj, je bil prvo kolo prost, v prvi borbi je z 2 : 0 izločil Brazilca Edsona Oliveira De X ienzesa, v drugi borbi je s 3 : 1 premagal Japonca Atsushia Hamado in v polfinalni borbi s 5 : 1 še Japonca Kena Fukuchija. V finalni borbi je dvakrat rušil Japonca Morita Nagayoshija ter
napad končal z rezultatom 4:2 in tako osvojil L mesto in s tem naslov absolutnega vseokinavskega prvaka. Matjaževa ekipa se je udeležila tudi izpopolnjevanja pri tamkajšnjih mojstrih karateja najvišjega ranga, nastopili pa so tudi na proslavi ob obletnici oki-navske karate do zveze.
Matjaž Končina iz Šešč je začel karate trenirati leta 1991 v Karate klubu Žalec. Kmalu je prišel med najuspešnejše tekmovalec žalskega kluba. V svojih kategorijah je praviloma zmagoval ali bil vsaj med najboljšimi in to tako na medklubskih turnirjih
kot tudi na državnih prvenstvih. V letih 2006 in 2007 je bil trener mladinske in kadetske reprezentance Slovenije v borbah na evropskem prvenstvu v Izmirju in svetovnem prvenstvu v Is-tambulu. Je član državne članske reprezentance in Karate kluba Kranj. Je tudi trener v Društvu borilnih športov Žalec in pomaga pri treningih v KK Žalec. Večkrat je bil izbran za najboljšega športnika v občinah Žalec in Prebold. Ima naziv mojstra karateja 2. dan. Po poklicu je športni pedagog in je zaposlen na OŠ Prebold. D. Naraglav
Matjaž Končina - absolutni prvak Okinave (tretji od leve)
Braslovčanke v polfinalu
Na Osnovni šoli Braslovče so gostili odbojkarice. Na četrtfinalnem turnirju državnega prvenstva v odbojki so se v skupini C pomerile starejše deklice. Zmagala je ekipa odbojkaric OŠ Braslovče in se tako uvrstila v polfinale.
Vse ekipe je v pozdravnem nagovoru sprejela ravnateljica šole Andreja Zupan in jim zaželela veliko uspehov, športnih užitkov in športne sreče. Po govoru podžupana Občine Braslovče Rudija Sedovška so ekipe
po razporedu tekem začele s tekmovanjem. Sodelovale so ekipe z OŠ Braslovče, OŠ Blaža Arniča Luče, OŠ bratov Polančičev Maribor in OŠ Podbočje. Tekmovanje je potekalo na dveh igriščih. Z intenzivnim navijaškim spodbujanjem so ekipe zasedle naslednja mesta:	1.
mesto ekipa OŠ Braslovče,
2.	OŠ Blaža Arniča, Luče, 3. OŠ bratov Polančičev Maribor, 4. OŠ Podbočje.
Na polfinalnem turnirju bosta sodelovali prvi dve ekipi.	T. T.
Telefon: 03/712 12 80
Braslovške odbojkarice z mentorico Sašo Vitanc, mentorjem Branetom Strožerjem in ravnateljico Andrejo Zupan
V Savinjski košarkarski ligi Brglez.com so odigrali srečanja zadnjega kroga in prvega kroga v končnici. Rezultati 9. kroga: Pungi tip top Polzela : Študentski klub Polzela 47 : 79, Brglez.com Polzela : Vrani Vransko 57 : 75, Veterani Pivovarne Laško : Kamnoseštvo Vogrinec 79 : 130, Športno društvo Gomilsko : Celje Avtokontrol Žalec 91 : 78, Rešpard Parižlje : Pekarna Rednak Nazarje 79 : 80.
Končni vrstni red rednega dela: Kamnoseštvo Vogrinc 17 točk, Vrani Vransko 15, Športno društvo Gomilsko, Celje Avtokontrol Žalec, Pekarna Rednak Nazarje po 15 točk, Veterani Pivovarne Laško 14, Brglez.com Polzela, Študentski klub Žalec po 12, Pungi bar tip top Polzela 10 in Rešpard Parižlje 9 točk. Četrto leto zapored je najboljši strelec lige Primož Skok (ŠD Gomilsko), ki je dosegel 287 točk, Boris Kovačič (Kamnoseštvo Vogrinec) 246, Tomaž Blagotinšek (Veterani Pivovarne Laško) pa 215.
Rezultati prvega kroga: Veterani Pivovarne Laško : Brglez.com Polzela 61 : 54, Pekarna Rednaka Nazarje : Študentski klub Žalec 46 : 57, Vrani Vransko : Športno društvo Gomilsko 97 : 94, Kamnoseštvo Vogrinec : Celje Avtokontrol Žalec 20 : 0.
Tekme za končno razvrstitev bodo v nedeljo, 1. marca. Ob
9.	uri se bosta za sedmo mesto pomerili ekipi Brglez.com in Pekarna Rednak, za peto mesto ob 16.30 Športno društvo Žalec in Veterani Pivovarne Laško, tekme za 3. mesto med ekipama Celje Avtokontrol Žalec in Športno društvo Gomilsko ne bo; tekmovalna komisija je namreč ekipo Celje Avtokontrol Žalec izločila iz nadaljnjega tekmovanja. Veliki finale med ekipama Vrani Vransko in Kamnoseštvo Vogrinec bo ob 18. uri. V polčasu finalne tekme bodo podelili pokale, diplome in nagrade,
po finalni tekmi pa pokal drugo- in prvo uvrščeni ekipi ter zmagovalne prstane. Izbrali bodo najboljšega igralca finala, prireditev bodo popestrile
plesalke plesno-navijaške skupine Boom, predstavili pa se bodo tudi najmlajši košarkarji košarkarske šole Beno Udrih Polzela.	T. Tavčar
Uspešni že na uvodni tekmi
Uspešni žalski atleti
Mladi atleti Atletskega kluba Žalec so na državnem dvoranskem prvenstvu Ul 2, U14, ki je 24. januarja pote-
kalo v Slovenski Bistrici, dosegli odlične rezultate.
Že na uvodni prvenstveni tekmi je Aneja Simončič ob močni konkurenci enajstih tekmovalk v skoku v višino zasedla drugo mesto, preskočila je 1,32 m in bila celo nekaj minut lastnica državnega rekorda. V tej disciplini je odlično nastopila tudi Maruša Kujan, ki je zasedla četrto mesto (1,23 m). Dekleti sta tekmovali tudi v skoku v daljino, kjer sta ob številčnejši konkurenci 36 tekmovalk prav tako dosegli odlične rezultate. Aneja je preskočila 4,49 m in osvojila 2. mesto, Maruša Kujan pa je z doseženo daljavo
4,03	m osvojila 6. mesto. L. K.
Dragocene izkušnje na EP
V času od 30. januarja do 1. februarja je v Parizu potekalo 36. mladinsko evropsko prvenstvo v karateju za kadete, mladince in mlajše člane. Tekmovanja, ki sta se ga udeležila član Karate kluba Nestor iz Žalca Matic Potočnik in član Karate kluba Polzela Peter Hudournik.
Skupno število prijavljenih karateistov na prvenstvu je bilo kar 777 udeležencev iz 45 držav. Slovenijo je zastopalo 25 tekmovalcev, med njimi Matic Potočnik iz žalskega kluba in Peter Hudournik iz polzelskega kluba. Za oba tekmovalca je bilo to prvo veliko tekmovanje evropskega ranga in obenem velika čast, da sta lahko zastopala svojo državo na mednarodnem prizorišču. Po napornih pripravah v zadnjih mesecih je prvi na tatami stopil Peter v kategoriji kadetov do 52
Peter Hudournik in Matic Potočnik
kg in se boril proti predstavniku Škotske, Matic pa se je v kategoriji mladincev do 61 kilogramov boril proti predstavniku Anglije. Kot nam je povedal Damir Vrbanič, sta naša'tekmovalca po sicer dobrem boju žal morala priznati premoč nasprotnikoma, pridobila pa sta dragocene izkušnje.
L. K.
Lucija in Rok športnika Žalca
Športnica in športnik 2008, Lucija Polavder in Rok Drakšič
V polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je potekala tradicionalna prireditev Šport 2008 v Občini Žalec, ki so jo pripravili Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zveza športnih društev Občine Žalec in Občina Žalec, na njej pa so podelili priznanja naj-
uspešnejšim športnicam, športnikom, športnim ekipam, najuspešnejšim šolam v sistemu šolskih športnih tekmovanj in športnim delavcem. Uspešnih športnikov je iz leta v leto več, tokrat so podelili 130 priznanj, kar je gotovo zelo razveseljivo. Lani so v občini pripravili
kar 84 športnorekreacijskih prireditev, na katerih je sodelovalo kar 12.369 udeležencev.
Osrednji športni gost prireditve je bil Peter Vilfan, med ostalimi gost pa nekateri znani športni delavci, predstavniki sosednjih športnih zvez ter predstavniki športni partner-
jev Hervis, Giga šport, Linde, Fitnes Weines klub Olympus in Kana. V programu je nastopila sedemčlanska plesna skupina Cele Attack, ena najuspešnejših v Evropi.
Za naj športnico Občine Žalec so razglasili judoistko Lucijo Polavder, ki je lani na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bronasto medaljo, naslov judoistke 2008, prvo mesto na članskem državnem prvenstvu, enkrat prva in druga ter dvakrat tretja na svetovnem pokalu. Naj športnik Občine Žalec je judoist Rok Drakšič (oba sta doma iz Griž in člana Judo kluba Sankaku Celje), udeleženec lanskih olimpijskih iger v Pekingu, državni prvak ... Za najuspešnejšo športno ekipo so razglasili člansko ekipo RK Celeia Žalec, ki je osvojila četrto mesto na državnem prvenstvu. Med osnovnimi šolami je zmagala v sistemu šolskih športnih tekmovanj OŠ Šempeter pred OŠ Petrovče in OŠ Griže, posebna priznanja pa so prejeli športni delavci: Dušan Lesjak, Franček Pun-gerčič in Peter Huš. Priredi-
Peter Vilfan podeljuje pokal in priznanje za naj ekipo rokometašicam RK Celeia Žalec
Prejemniki priznanj
Drakšič zmagal
Slovenski judoisti še naprej žanjejo velike uspehe na tekmovanjih za svetovni pokal. Judoisti so tokrat nastopili v Budimpešti, judoistke pa na Dunaju.
Rok Drakšič je bil v kategoriji do 66 kg med 46 judoisti nepremagljiv. Pod njegovimi prijemi sta klonila tudi japonska tekmovalca. Urška Žolnir v kategoriji do 63 kg in Lucija Polavder nad 70 kg pa sta osvojili tretji mesti.	- T. T.
tev je odlično povezoval Peter Kavčič, ki je med prireditvijo v živo pripravil pogovor s košarkarjem Benom Udrihom iz ZDA. Po končani prireditvi
so si v avli doma obiskovalci ogledali razstavo sina in očeta Janka in Mladena Melanška - velikih žalski strelskih zanesenjakov.	T. Tavčar
Programski direktor za šport na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Uroš Vidmajer podeljuje priznanja OŠ Šempeter
Lojze Posedel podeljuje priznanja športnim delavcem
Uspeh mladih v tehniki
Najmlajši Aljesanovci so ponovno razveselili
Prednostna naloga ureditev lastnine
V soboto, 2. februarja, je v Ribnici na Dolenjskem potekalo državno tekmovanje v borilni tehniki ju jitsu do 14 let. Tekmovanja se je udeležilo 210 tekmovalcev iz devetih ju jitsu klubov v Sloveniji. Med njimi je bilo tudi 15 tekmovalcev iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so osvojili zlato, srebrno in dve bronasti medalji in se veselili več drugih dobrih uvrstitev.
Z zlato medaljo in naslovom državne prvakinje se je domov vrnila Iva Posedel, ki je tekmovala v starostni skupini od 7 do 8 let in bila najboljša med dvanajstimi nasprotnicami. Srebrna je v kategoriji od 11 do 12 let postala Lea Posedel, Nika Artelj pa je v isti starostni kategoriji osvojila bro-
nasto medaljo. Z bronasto medaljo se je med fanti okitil Jure Jam-brovič, in sicer v kategoriji od 7 do 8 let. V isti kategoriji je bil s četrtim mestom zelo uspešen tudi Erik Štraus. Najmočnejša konkurenca je bila med dečki od 9 do 10 let, kjer je tekmovalo kar 52 tekmovalcev. Aljesanovci v tej kategoriji niso posegli v sam vrh, so pa osvojili 8., 12., 13., dve 14. ter 23. in 24. mesto, pri deklicah pa 10. in 12. mesto.
Kot je povedal predsednik kluba in trener Aleksander Jelen, so dobri rezultati, doseženi v Ribnici, lepa spodbuda vsem, ki so se tekmovanja udeležili, pa tudi njihovim vrstnikom, ki bodo imeli priložnost pokazati svoje znanje na prihodnjih tekmovanjih.	D. N.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Moška odbojkarska ekipa SIP Šempetra je v pomembni tekmi za obstanek v prvi ligi doma s 3 : 0 v nizih premagala ekipo Knauf Insulation iz Škofje Loke. S to zmago so si Šempetr-čani povečali možnost za obstanek v ligi. Ženska ekipa Alianse pa je brez večjih težav premagala ekipo Luke Koper, prav tako s 3 : 1 v nizih, in je zdaj na lestvici na odličnem drugem mestu.
Tudi Hopsi s Polzele so v zadnjih dveh prvenstvenih košarkarskih tekmah slavili zmago. Najprej so doma z 82 : 61 v lokalnem derbiju premagali Elektro, v gosteh pa ekipo Zagorja (73 : 80). Na lestvici so na petem mestu in imajo že zagotovljeno, da bodo končnico igrali v skupini za prvaka.
V soboto se je nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v slovenski ženski rokometni ligi. V lokalnem derbiju v Velenju je morala domača ekipa priznati premoč Žalčank, ki so zmagale z rezultatom 21: 33. Na lestvici so Žalčanke na četrtem mestu.
V tretji državni košarkarski ligi so v soboto odigrali tekme 17. kroga. Ekipa Prebolda je v gosteh pri ekipi Bistrice izgubila z rezultatom 102 :83, ekipa Vrani Vransko pa pri ekipi Šenčurja in srečanje izgubila z rezultatom 88:71.	Zbral: T.T.
Članice in člani Športnega društva Andraž so se v začetku februarja sestali na rednem letnem občnem zboru. Športno društvo je lani praznovalo 30-letnico delovanja, v tem času se je število članov povečalo na 220.
Iz poročila predsednika društva Simona Ograj enška smo izvedeli, da je društvo skrbelo za šport in rekreacijo občank in občanov naselij Andraža in Dobriča, ponujalo interesno vadbo šoloobveznih otrok, mladine in študentov, rekreacijo za vse starostne skupine in pripravilo odprta tekmovanja. Skrbelo je za izobrazbo kadrov, veliko de-
V predprazničnih dneh lanskega leta je ŠD Petrovče v telovadnici OŠ Petrovče pripravilo božično-novole-tni turnir, 10. januarja pa 4. turnir rekreativcev in veteranov v namiznem tenisu.
Božično-novoletnega turnirja za vse kategorije se je 20. decembra v telovadnici OŠ Petrovče udeležilo 72 igralcev iz vse Slovenije. Zmagovalci posameznih kategorij:
narja in prostovoljnega dela pa vložilo v vzdrževanje in posodobitev igrišča. Lani so več časa posvetili redni dejavnosti, manj pa k investicijam in opravili nekatera vzdrževalna dela.
Ob tej priložnosti so podelili pokal najboljši ekipi v krajevni ligi malega nogometa Andraž 2008. Pokal je prejel tudi Jože Krk za osvojeno 1. mesto na treh tekmovanjih v streljanju z zračno puško, člani prvih treh ekip krajevne lige tenisa Andraž 2008 pa so prejeli medalje. Pet občanov je prejelo posebne značke za opravljenih več kot 50 pohodov na Goro Oljko. S knjigo Monografija Občine Polzela
med mlajšimi dečki do 15 let Denis Rajlič (Petrovče), med člani do 40 let Matevž Žgank (Velenje), v kategoriji od 40 do 60 let Bojan Maselj (Mengeš), nad 60 let Jože Pogačar (Kranj). Med ženskami do 50 let je slavila Dragica Lapajne (Kranj), nad 50 let pa Marija Vok (Petrovče).
Na 4. turnirju rekreativcev in veteranov Slovenije, ki je 10. januarja potekalo na isti loka-
so nagradili Marjano Jelenko za 366 pohodov na Goro Oljko v letu 2008. Zoran Štok iz Ločice ob Savinji je prejel zlato medaljo za 30 pohodov po Andraški poti.
Med prednostnimi nalogami v letošnjem letu je pravna ureditev lastnine, vris športih objektov in pridobitev društvenih prostorov. Največji problem, ki onemogoča normalno delo, je pomanjkanje ustrezno urejenih prostorov, zato bodo zaprosili Občino Polzela za pogodbeno ureditev uporabe sedanjih prostorov, ki jih je potrebno primerno urediti.
T. Tavčar
ciji, je tekmovalo rekordnih 106 igralk in igralcev namiznega tenisa. Zmagovalci posameznih kategorij: med člani do 40 let Simon Gradišar (Novo Mesto), 40-49 let Bojan Maselj (Mengeš), 50-59 let Boris Škoberne (Petrovče), 60-64 let Stane Pogačar (Kranj), 65-69 let Jože Hafner (Kranj), 70-74 let Stane Pogačnik (Ljubljana), nad 75 let Lado Petrovič (Ljubljana).	L. K.
Namiznoteniška turnirja v Petrovčah
Pisma bralcev
Komu verjeti?
Udeleženci občnega zbora Društva upokojencev Žalec smo se dne 14. 2. 2009 odločili, da se obrnemo na odgovorne, zlasti na občino, predvsem pa na župana občine gospoda Lojzeta Posedela, naj pospeši priprave za začetek gradnje doma za starejše občane v Žalcu, kar je obljubil v prejšnjem predvolilnem obdobju. Kakor je zdaj videti, tega še kmalu ne bo. Prav pri gradnji doma naj se poskrbi, da ne bo škodljivega sevanja, zato naj se daljnovod opravi v podzemni kabelski izvedbi.
Na občnem zboru smo sprejeli tudi pobudo, naj se v času do izgradnje doma starejših več pozornosti nameni pomoči in oskrbi starejših na domu. Tudi v Evropi je vse več takšnih oblik pomoči, saj so bolj humane in za državo cenejše.
Letošnji občni zbor društva je bil nekaj posebnega tudi zaradi dogodkov pred tem. Skupina članov društva (okrog 30) je namreč pod vodstvom samooklicane predsednice društva povzročila med člani pravo zmedo in dne 6. 2.2009 sklicala izredno skupščino, kar je v nasprotju z Zakonom o društvih in v nasprotju s pravili društva (društvo šteje 525 članov). Prisotni na tej „izredni skupščini“ smo javno povedali, da je ta sklic v nasprotju s pravili društva. Prisoten je bil tudi župan, ki je podprl takšno ravnanje samooklicane v. d. predsednice, do takrat podpredsednice društva, ki pa je veliko časa pred tem podala odstopno izjavo s te funkcije. To je storil, kljub temu da ni bilo dovolj prisotnih članov, da bi bila ta skupščina sklepčna.
Na občnem zboru Društva upokojencev Žalec, ki ima že več kot 50-letno tradicijo, smo obsodili ravnanje omenjene skupine, ki ima za očiten namen rušenje društva in ustanovitev novega pod okriljem in vplivom nekaterih politikov. Odločno smo povedali, da v društvu ne sme biti prostora za politične obračune in ambicije posameznikov in novoizvoljeni upravni odbor društva bo dosledno upošteval voljo članov društva.
Zaradi kršitve pravil društva ter povzročitve moralne škode članom društva je bil na zboru soglasno sprejet sklep, da se samooklicana v. d. predsednica izključi iz Društva upokojencev Žalec in da je njen sklic zbora za 6. 3. 2009 brezpredmeten in neveljaven.
S spoštovanjem
Jože Kek, Žalec
Ob izdaji monografije
Ob 10-letnici obstoja Občine Polzela v samostojni Sloveniji je bila izdana zanimiva ilustrirana knjiga MONOGRAFIJA POLZELE. Avtor - izdajatelj se je potrudil, da bralcu na preprost način prikaže bogato zgodovino kraja. Predvsem je pohvalno, da so teksti kratki in bogato slikovno prikazani. Ta knjiga prikazuje (pisno in slikovno) čas, ki ga je Občina Polzela doživljala skozi bogato zgodovino do danes, in to zgodovinsko in razvojno. Zato gre vse priznanje avtorjem in tistim, ki so soustvarili to ilustrirano podobo sosednje Občine Polzela.
Misliva, da so imeli Polzelani že pri izvolitvi prvega župana v samostojni občini srečno roko, saj je v tem obdobju dal izre-
den prispevek k razvoju ter znal tudi mnoge občane vključiti v delo občine. V zadnjih desetih letih je viden še poseben napredek v razvoju, in to na vseh področjih.
S to monografijo je Polzela na najlepši način obeležila 10-letnico obstoja samostojne občine. K temu zadovoljstvu in ponosu se pridružujeva tudi podpisana, ker imava svoje korenine na Polzeli in je uspeh Polzele tudi nujno zadovoljstvo.
Ivan Fale, Parižlje 30 a, Braslovče Branko Cimperman st., Parižlje 19, Braslovče
Oljka čez ovire
Kdor se le malo zanima za svet okoli sebe, lahko opazi, da se človeštvo stara. Prevladuje vsesplošna skrb zaradi premajhnega števila rojstev na eni in vse daljše življenjske dobe starajočega se prebivalstva na drugi strani, kar postavlja pred družbo zahteve po prilagajanju takšnemu stanju v svetu kakor pri nas.
Vsako življenjsko obdobje prinaša človeku nekaj lepega, tudi starost, vendar pa se ostareli ljudje srečujejo z obilico starostno pogojenih težav, ki jih večkrat sami težko premagujejo. Naša socialno naravnana družba poskuša tudi tej populaciji pomagati, kolikor je mogoče. V ta namen se ustanavljajo razne skupine za pomoč in samopomoč tistim, ki to želijo in potrebujejo.
Tudi naša skupina sodi v ta okvir. Po nekajletnih izkušnjah delovanja in menjavi vodij skupine je naša skupina kar dobro utečena. Ko se je lani naša voditeljica gospa Sergeja Mastnak odselila s Polzele, je njeno delo prevzela gospa Nevenka Turk in naše druženje teče nemoteno dalje.
V skupini počnemo marsikaj. Predvsem se veliko pogovarjamo, izmenjujemo razna znanja, ustvarjamo ročna dela, pojemo in skupaj tudi praznujemo ter sočlanice slavljenke skromno obdarujemo. V tem času, ko so mladi tako zaposleni, da jim kronično primanjkuje časa, je marsikdo hvaležen za pozornost, ki jo dobi v skupini, ki ji pripada. Prednost druženja je tudi v tem, da so v skupini ljudje, ki stiske in tegobe posameznika razumejo in mu jih po svojih močeh lajšajo.
Ob iztekajočem se letu, ko se delajo inventure in načrti za naprej, smo se tudi me, 11 članic in vodja skupine Oljka gospa Nevenka, zbrale na večerji, se pogovorile, zapele in se poveselile.
Uvodoma nas je nagovorila gospa Nevenka in med drugim povedala: »V življenju je potrebno vzeti vse, kar je postavljeno pred nas. Naj vas radostijo stvari, ki vas osrečujejo in vam privabijo nasmeh na obraz. Naj stvari, ki so neprijetne, sprejemamo z radostjo, naj nas neprijetne preizkušnje notranje obogatijo in nas naredijo močnejše. Naj najdemo notranjo moč in dobro voljo, s katero bomo prestopili ovire, ki nas čakajo v življenju.«
Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije
Za skupino za samopomoč Oljka Polzela Ida Rančigaj
Šolski parlament
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj z osnovnimi šolami po Sloveniji že od leta 1990 izvaja otroške parlamente. Namenjeni so vzgoji otrok za demokracijo in ustvarjanje pogojev za participacijo otrok, ki postaja v zadnjih letih vse aktualnejše vprašanje. Participacija mladih pomeni njihovo aktivno sodelo-
vanje, vključenost, udeležbo na vseh ravneh in povsod tam, kjer se sprejemajo odločitve, ki zadevajo tudi otroke in mlade. Tako je v družini, v šoli, v kraju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas, v mladinskih in drugih organizacija, pa tudi drugje.
Otroški parlamenti se kot oblika demokratičnega dialoga med osnovnošolci izvajajo v večini osnovnih šol po Sloveniji in potekajo na več ravneh: na razredni in šolski, na občinski in medobčinski, na regionalni in na državni ravni. Nastali so na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoje mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja.
Tema letošnjega otroškega parlamenta, že 19. zapovrstjo, je „Ljubezen in spolnost“. Temo so mladi parlamentarci izbrali tajno na 18. nacionalnem otroškem parlamentu junija 2008 v dvorani Državnega zbora RS v Ljubljani. Izmed enajstih predlaganih tem so osnovnošolci tematiki ljubezni in spolnosti namenili največ glasov.
V četrtek, 29. januarja 2009, so šempetrski osnovnošolci izpeljali šolski otroški parlament, to pomeni, da so imeli mladi parlamentarci možnost glasno in javno spregovoriti, zastopati svoja mnenja in stališča ter predstaviti lastna razmišljanja o ljubezni in spolnosti. Pri delu sta jih vodili mentorici, učiteljici Barbara Cotič
in Valentina Toman Čremožnik.
Na razpravo so povabili ravnateljico OŠ Šempeter, magistrico Petro Stepišnik, pomočnico ravnateljice, učiteljico Jano Maska-lan in šolsko pedagoginjo Urško Poljanšek, ki so s parlamentarci poklepetale in osvetlile pogled ter podale svoja razmišljanja na izbrano temo.
S temo o ljubezni in spolnosti so se mladi na otroških parlamentih že srečali, a vsakokrat le-ti prinesejo nove ugotovitve, rešitve, širino in svežino. Njihova ustvarjalnost in inovativnost vsako leto rasteta, zato je prav, da njihovim rešitvam, sklepom in mislim prisluhnejo tudi odrasli in jih skušajo vsaj poslušati, če ne tudi upoštevati. Tema parlamenta je razdeljena na štiri večje podteme, in sicer: ljubezen fant - dekle, medvrstni-ški odnosi, družinski odnosi, isto-spolnost, ljubezen in spolnost, nasilje v medsebojnih odnosih, vpliv medijev in družbe na ljubezen in spolnost, istospolnost.
Mladi šempetrski parlamentarci so na simpatičen način predstavili svoje poglede na omenjene teme, a ker je ta tema pogosto vključena v literarna dela, namenjena mladim bralcem, saj je ljubezen ena izmed prevladujočih »težav« mladih v času odraščanja, so ti v svojo predstavitev vključili tudi izbrane pesmi sodobnih slovenskih poetov, ki govorijo o ljubezni. «
V. Toman Čremožnik
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Vračanje k sebi
Ljudje nimajo instinktov, zato pa gradijo institucije.
Gilles Deleuze
Nikoli v zgodovini človeštva ni bilo lahko živeti samostojno, s pokončno hrbtenico, neodvisno, vztrajati v resnici.
Že kot otrok in nato vse življenje živimo bolj ali manj po ukazovanju drugih (mamice, očija, stare mame, sosedov, avtoritet). V glavnem uresničujemo pričakovanja drugih, se trudimo s prilagajanjem družbenim pravilom. Nismo se prilagajali resnici, ker smo se bali. Bilo nas je groza. In zato v vsakdanjem življenju ni veliko življenja, ker v njem prevladujejo ne-prožnost, togost, rutine, stereotipi, klišeji, propaganda, ponavljanje, manipulacija, sprenevedanje, gospostvo, težnja k enotnosti, pripadnosti in poenotenosti - vse to je le hlinjenje življenja.
Normalno ali rutinsko življenje je dokaj revno: primanjkuje mu zlasti poguma,
domišljije in kreativnosti.
Malo je ljudi, ki pogumno uveljavljajo svojo zmožnost za kreativnost in razmišljanje in se pri tem ne sprašujejo, kaj si bo kdo mislil; torej nimajo (več) občutka krivde. Absolutno svobodni ljudje so tisti, ki se ne bojijo ničesar.
D. Rutar piše, da se svet od Sokrata do Waltena očitno ni spremenil. Kdor razmišlja, je bil vselej nevaren. Kdor je bil svoboden, je bil nevaren. Kdor je bil neustrašen, je bil nevaren. Kdor je vztrajal v odnosu do resnice, je bil nevaren. Kdor ji je bil zvest, je bil nevaren. Kdor je zastopal voljo do življenja, je bil nevaren.
Nauk zgodbe
Neki moški je obiskal krojača in si pomeril obleko. Ko je stal pred ogledalom, je opazil, da spodnji rob telovnika malce vleče na eno stran.
»Oh,« je rekel krojač, »ne skrbite zaradi tega. Z levico povlecite krajši konec navzdol in nihče nebo niti opazil.«
Moški ga je ubogal, a videl,
da se zavihek na suknjiču uvija, namesto da bi bil raven.
»A tole?« je pripomnil krojač. »To ni nič. Malo zasukajte glavo in ga z brado potisnite navzdol.«
Moški je ubogal in ko je to storil, je opazil, da so hlače malce pretesne v koraku in ga tiščijo.
»Nikar se ne vznemirjajte zaradi tega,« je rekel krojač, »z desno roko povlecite korak navzdol in vse bo v redu.« Moški se je strinjal in kupil obleko.
Naslednjega dne je oblekel novo obleko s spremljajočimi ročnimi in bradnimi »popravki«. Ko je odšepal skozi park z brado, pritisnjeno na zavihek, z levico vlekel telovnik navzdol in se z desnico oprijemal koraka, sta starca, ki sta igrala šah, obstala in ga gledala:
»O, ljubi bog« je rekel prvi. »Poglej si tega ubogega pohabljenca.« Drugi je za trenutek pomislil, nato zamrmral: »Ja, res, res je hudo pohabljen, ampak veš, zanima me ..... kje je dobil tako lepo obleko?«
Izguba duše
V svetu, ki visoko ceni zagnane, neumorne, je mogoče zlahka izgubiti dušo. Posledica so slabe odločitve. Eni se prezgodaj poročijo, drugi imajo premladi otroke, tretji odidejo z neustreznim partnerjem, četrti se odpovejo svoji umetnosti, da bi imeli »stvari«, pete zapeljejo neštete iluzije, šeste obljube, sedme »preveč spodobnosti« s premalo duše. Težijo k tistemu, kar mislijo, da bi morali delati, in ne, kar si v resnici želijo. Sledijo komur koli ali čemur koli, kar napravi vtis nanje, pa naj je dobro ali ne. Veliko skačejo in malo gledajo. Razposajeni so, namesto da bi bili prodorni, izogibajo se s smehom. Odmaknejo se, ne da bi naredili naslednji korak. Ne prepustijo vesla drugim (moji otroci potrebujejo to, moji otroci potrebujejo ono in tako naprej), ne uvidijo, da z žrtvovanjem učijo otroke, naj enako žrtvujejo svoje potrebe, ko bodo odrasli.
Ko se pretvarjamo, se pohabljamo, omejujemo življenje in plačujemo zelo visoko ceno.
Kako prikličemo dušo?
Veliko načinov je: z meditacijo ali v ritmu teka, bobnanja, petja, pisanja, slikanja, skladanja glasbe, s pogledi na izjemno lepoto, z molitvijo, z obredom, mirovanjem, očarljivimi razpoloženji in zamislimi. Za nekatere je odmik v gozd, za druge na morje. Vsak ve, kako pogosto in kako dolgo je prav zanje. Gre za to, da oceni sijaj v očeh, živahnost razpoloženja, moč čutov. Vsi ti psihični pozivi prikličejo dušo iz njenega doma. Vračanje duše ne zahteva denarja. Zahteva čas. Zahteva močno dejanje volje, da rečeš: »Grem!« In to tudi misliš. Ni se vam treba odpraviti na dolgo in naporno potovanje. Večinoma ne moremo oditi za tako dolgo, kot bi radi, zato gremo za tako dolgo, kot moremo. Vrnitev je duševno zdravje, predolgo bivanje zdoma pa je norost. Osupljivo je, kako zlahka si vzamemo čas, ko kdo zboli, če pomoč potrebujejo otroci, če se pokvari avto, če ga boli zob. Vračanje k sebi bi moralo biti enaka vrednota. Če ne greš, ko je čas, se tanka razpoka v duši razširi v globel, ta pa
se spremeni v grmeče brezno.
Samota ni odsotnost energije ali delovanja, marveč darilo divjih zalog, ki nam jih predaja duša. V davnih časih, kot so zapisali zdravniki-zdravilci, verski misleci in mistiki, je namerna osama veljala za blažilno in preventivno. Zdravila je utrujenost in preprečevala izčrpanost. K njej so se zatekali kot k preroku, ko so prisluhnili notranjemu glasu in ga prosili za nasvet in vodstvo, sicer neslišna v rožljanju vsakdanjika.
In jaz? Sem kot dvoživka. Lahko živim na »kopnem«, a ne za vedno, ne brez potopov v svojo dušo. Ko negujem naravna obdobja, zavarujem svoje življenje, da ga nihče ne more posrkati v svoj ritem, svoj ples, svojo lakoto. S tehnikami tai.chi, ki se jih sedaj učim pri dr. Matjažu Lesjak, Žalec, se učim priklicati globino dušo.
Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Vir: C. P. Estes, Ženske, ki tečejo z volkovi D. Rugat, Psihoanaliza
Pomembno je vzpostavljati osebni stik
Kulturni dan malo drugače...
je tudi umetniška slika, dobra glasba, dober film, gledališka predstava, čut za vse lepo v naravi, lep odnos do sočloveka in pa spoštovanje zgodovine našega naroda. Ob kulturnem prazniku smo v avli šole uredili tudi pano o Francetu Prešernu ter prikazali nekaj zanimivih portretov in zanimivosti iz njegovega življenja. Ta dan so bili učenci prvega razreda POŠ Trje sprejeti v šolsko kulturno društvo. V teh dneh, ko slavimo Prešernov dan, pa poskrbimo tudi za našo kulturno notranjost, da bo grela nas same, predvsem pa ljudi okoli nas.
Mateja Breznik, POŠ Trje
Nasilje boli
Če si majhen in te kdo udari, ga takoj zatoži svoji mami.
Ko malo zrasteš, se priključi rokoborbi, če potreboval boš moč v kakšni borbi.
Z otroškega parlamenta na polzelski osnovni šoli
Obveznost odraslih je, da prisluhnejo mladim. Ta misel je postala vodilo otroških parlamentov, kjer osnovnošolci kot mladi parlamentarci razpravljajo, odrasli pa pozorno in odgovorno prisluhnejo njihovemu razmišljanju. Letos so mladi razpravljali na temo ljubezen in spolnost.
Na Osnovni šoli Polzela so se pogovora udeležili učenci od 4. do 9. razreda in živahno sode-
Midva
Rada bi ti povedala, a ne najdem besed.
Rada bi ti povedala, da si mi na glavo obrnil svet. Ko pojaviš se ti, s svetlimi lasmi, z modrimi očmi... Ostanem brez besed, brez tal pod nogami. Želim se te dotikati s svojimi rokami.
Rada bi ti skozi lase s prsti šla, rada bi se s tabo poljubljala. Rada bi te nekam odpeljala, kjer bi sama ostala, jaz in ti -midva.
Barbara Bedek, 9. c OŠ POLZELA
lovali v razpravi, prisluhnili pa so jim ravnateljica Valerija Pukl, Mateja Konec, predstavnica Mladinskega centra Celje Romana Rojšek, predstavnica Občine Polzela in nekateri strokovni delavci s šole.
Mladi so najprej v delavnicah razpravljali na različne teme: družinski odnosi, ljubezen med vrstniki, ljubezen in spolnost ter vpliv medijev in družbe na ljubezen in spolnost. V živahni razpravi so poudarili, da se otroci vrednot naučijo v družini in da starši zagotovo pustijo pečat na otrocih. Nekateri otroci bodo
posnemali vedenjske vzorce staršev, drugi pa se jim bodo hoteli na vsak način izogniti, najpogosteje zaradi negativnih izkušenj v družini. Menili so, da zunanji videz izjemno vpliva na izbor partnerja, poleg tega pa še mnenje vrstnikov in mediji. Ugotovili so, da so pomembne vrednote tudi zaupanje, iskrenost in občutek varnosti ob ljubljeni osebi. Vedno večji vpliv na ljubezen in spolnost pa imajo mediji, saj nam oblikujejo podobo, kaj je lepo, poleg tega pa tudi spolnost predstavljajo kot popolno in premalo govorijo o posledicah in čustvih v odnosu. Zato mladi menijo, naj bodo starši glavni vir informacij o spolnosti, poleg tega pa tudi zanesljivi prijatelji. Starejši pa so posvarili mlajše, naj bodo pozorni pri iskanju prijateljev po netlogu in drugih spletnih omrežjih, saj je pomembneje vzpostaviti osebni stik z osebo.
Ob koncu so izbrali osem poslancev, ki jih bodo zastopali na medobčinskem parlamentu.	T. Tavčar
Praznik na POŠ Trje
Drugačno predstavo si je v Petrovčah zamislila Breda Šip
Slovenski kulturni praznik je za nami. V vsakem kraju, na vsaki šoli ga preživijo drugače. Organizator mora vložiti veliko svežih idej in energije, da se iz leta v leto ne ponavlja - sploh otroci znajo biti zahtevno občinstvo, nekateri so namreč že naveličani vedno vnovičnih interpretacij Prešernovih pesmi. Ravno zato je bila dobrodošla zanimiva in drugačna predstava, ki si jo je za učence in učitelje OŠ Petrovče zamislila Breda Šip. Prisrčna predstava, v kateri so imeli glavno vlogo učen-
ci petrovške šole, je počastila slovenski kulturni praznik na svojstven način. Spomnili so se nekaterih umetnikov, ki so v to šolsko leto zaznamovali s takšnim ali drugačnim jubilejem, Svetlano Makarovič, ki je januarja praznovala 70 let, Otona Župančiča, ki je umrl pred 60 leti, in Toneta Pavčka, ki je septembra praznoval 80 let. Tako smo v dvorani Hmeljarskega doma, ki je pokala po šivih, lahko uživali ob dramatizaciji Svetlanine Sapramiške, Župančičevih Mehurčkov in recitaciji Pavčkovih Majnic,
latinščine in pomeni celoto materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe, od znanosti do tehnologije, ideologije in religije. Najpogosteje v vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo.
Učenci POŠ Trje so v gledališki igri z naslovom France Prešeren med nami, ki' so jo učenci uprizorili v petek dopoldan za učence POŠ Trje in otroke iz Vrtca Trje ter na predvečer kulturnega praznika, pred nočnim pohodom na Šentjungert, ugotavljali, kaj je to kultura. Učenci so ugotovili, da kultura ni samo lepa knjiga, ampak mnogo več. Kultura
Na podružnični šoli slovesno ob kulturnem prazniku
8. februarja praznujemo SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK. Na ta dan je umrl naš veliki pesnik
France Prešeren. V mesecu februarju veliko govorimo o kulturi.
Beseda kultura izvira iz
Če je le mogoče, nasilneža ukani in mu s pogovori njegovo bolezen ozdravi.
S pestjo se nikoli nič ne reši, prijazen pogovor pa marsikoga lahko osreči.
Kadar vidiš, da kdo koga nadleguje, pomisli, kaj lahko storiš, da mu ne bo še huje.
Če zaradi nasilja trpijo otroci ali mame, takrat nikoli ne pusti jih same.
Zaupaj staršem in učiteljici, če je le mogoče, tudi ravnateljici.
Včasih je nevarno in vroč prepir se razplamti, takrat je nujno, da pokličeš 113.
Naj življenje bo lepo za vse, naj brez veselja ne živi nihče.
\
Naja Bedek, 8. b, OŠ Polzela
/
ZAVOD ZA KULTURO, SPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
GOEAVSEK
Četrtek, 26. marec, ob \7. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec Za Cicibanov abonma in izven v Vstopnice po 4,50 EUR v TIC-u Žalec
Aparat ni vsak za odpad
Učenci Osnovne šole Vransko - Tabor sodelujejo v akciji Aparat ni vsak za odpad, ki jo organizira družba Zeos. V okviru te akcije učenci zbirajo odpadno elektronsko opremo.
Vsak dan lahko v šolo prinesejo uničene in poškodovane mobitele, manjše gospodinjske aparate in uničene igrače, ki delujejo na ba-
terije oziroma na elektriko. Od 11. do 13. februarja je potekala zbiralna akcija večjih aparatov. Podobna akcija bo potekala tudi marca, in sicer od 16. do 20. marca. Zadnji dan akcije bodo lahko starši in ostali krajani pripeljali pred šolo, kjer bo tudi zabojnik, večje aparate, kot so hladilniki, štedilniki, pralni stroji...	T. T.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC oanunn Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
PEPELKA
Balet
Torek, 24. marec 2009 , ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
im	Mr
Predstava za mladinski abonma in izven. VSTOPNICE ZA IZVEN PO 6,50 EUR V TIC-u ŽALEC
svoje so dodali folklorna skupina z belokranjskimi in dolenjskimi plesi, otroški in mladinski pevski zbor. Še posebej slovesno je bilo za najmlajše, ki so bili sprejeti v ŠKD, najustvarjalnejši mladi kulturniki pa so dobili tudi šolska Brihti-na priznanja. Ob tej priložnosti je izšla tudi prva letošnja številka šolskega glasila Brihta.
S.	F., OŠ Petrovče
/
Ko sem sama in otožna
\
Ko sem sama in otožna, nič všeč mi ni, na srcu težak kamen mi leži.
Misli se mi počrnijo in sonce
v temo spremenijo.
Takrat želim si, da bi bil kdo ob meni, mi podal roko in izrekel besede, ki pregnale bi temo.
Tisti hip pa vrata se odpro, zagledam mamico, brez besed objame me močno.
Zopet mije lepo, sonce spet sije in prežene temo.
Zavrtim si glasbo, se nasmejim, grde misli in otožnost pa v zrak spustim.
Aleksandra Jurak, 7. a OŠ Polzela
Kje so moje misli?
Kje so moje misli?
Tam visoko nad oblaki, tam bi bil tudi jaz.
Na krilih ptic bi visoko poletel, v tok vetra se ujel, da odnesel bi me daleč proč.
Tam visoko nad oblaki mislil bi najlepšo misel.
Misel za ta svet.
S to mislijo polepšal ljudem bi dan. Tako bi življenje lažje bilo, lepše in bolj mirno.
Vse težave bi izginile, vse nevarnosti bi se razblinile.
Za to potrebna je le misel, le drobna misel.
Ampak te misli na svetu ni, ujela se je v pasti ljudi.
Kot ptica, ki so ujeli jo. Ampak nekega dne se bo osvobodila,
svoja krila toku vetra prepustila in njena svoboda in radost bosta svet spremenila.
Kaja Bari, 8. a OŠ Polzela
Glažek nesmrtnosti
Glažek nesmrtnosti je eden in edini. Ampak Matjažek ta glažek je v roko dobil in z njim vse grehe bi rad umil.
Matjažek mlad je še in glažek pravi mu:
»Hitro v omaro spravi me, saj žal ti
nikoli več ne bo.«
Ko Matjažek ostari, mu glažek glasno govori: »V življenju bil si len, tebi pomagati ne smem.«
Takrat se Matjažek razjezi, glažek v roki kar zdrobi.
V tem trenutku usede se in zastane mu srce.
\
David Ugovšek, 8. razred OŠ POLZELA
/
Biserna ogrlica zakoncev Krk
Presenečenje za skupnih 130 let
Biserna zakonca Krk
Pravijo, da nam je dolgost življenja položena že v zibelko in da usodi ni mogoče ubežati. Praznovanje visokih življenjskih jubilejev na eni in visokih jubilejev zakonskih skupnosti na drugi strani je prav zato še toliko lepši, prijetnejši in pozornosti vreden dogodek.
V soboto, 17. januarja, sta 60-letnico skupnega zakonskega življenja praznovala Jožefa in Ferdo Krk iz Andraža nad Polzelo.
Njuna jubilejna poroka je svoj biserni sijaj najprej dobila v župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu, kjer je domači župnik Janez Furman daroval sv. mašo in opravil obred biserne poroke. Civilni obred sta v dvorani Zadružnega doma Andraž opravila župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in matičarka Darja Ažman. Slavljenca sta na vabila na praznovanje zapisala,
da se odpovedujeta darilom, kdor pa želi, lahko denar nameni v humanitarne namene.
Jožefa, rojena Bovha, in Ferdo Krk sta oba Andražana. Bila sta soseda in tako je iskrica ljubezni lahko hitro preskočila in ju pripeljala na skupno zakonsko pot. Ferdo je bil rojen 16. maja 1927 kot drugi otrok, Jožefa pa 2. marca 1929 kot deveti od dvanajstih otrok.
Po končani osnovni šoli je Ferdo ostal doma pri sestri na kmetiji, kjer je pasel živino, pozneje pa pomagal pri spravilu lesa iz gozdov. V času vojne vihre je bil vpoklican v nemško vojsko, a je raje odšel v partizane na Dolenjsko. Malo pred koncem vojne, 10. marca 1945, je bil hudo ranjen v glavo in se je zdravil v bolnici Bari v Italiji. Po vrnitvi domov je do leta 1949 kmetoval na sestrini kmetiji, nato pa se je poročil in se zaposlil v Rudniku Velenje, kjer
je bil kot rudar strojnik vse do svoje upokojitve. Ferdo je sicer ustanovni član Gasilskega društva Andraž, Društva upokojencev Andraž in Smučarskega kluba Andraž.
Jožefina pot ni kaj bistveno drugačna. Kljub temu da je bil oče zaposlen, je bilo za tako veliko ust premalo kruha, zato so starejši otroci služili kruh kot pastirji pri okoliških kmetih. Ko je Jožefa odrasla, je na željo staršev ostala doma na kmetiji in pomagala pri kmečkih opravilih. Svojega bodočega moža je našla v tem okolju. Zakonsko zvezo sta sklenila 15. januarja 1949 v Žalcu. Poročni obred je takrat opravil Ivan Virant ob pomoči matičarke Mimice Covnik.
Kmalu po poroki se jima je rodil sin Ferdinand, leta 1951 sin Jožef in leta 1958 hči Marijana. Ob vzgoji otrok, gospodinjstvu in delu na kmetiji je priložnostno poprijela za vsako delo. Nekaj časa je s kolesom vozila kruh iz pekarne na Polzeli v OŠ Andraž. S trdim delom in odrekanjem sta si zgradila novo hišo, otroci pa so si vsak zase ustvarili svoj dom. Na kmetiji je ostala hči Marijana z družino. Zakonca Krk uživata jesen življenja v miru in sreči med prijaznimi sokrajani. Čas jima krajšajo njuni otroci, šest vnukov in šest pravnukov in vsi si želijo, da bi bilo še dolgo tako. '	D. Naraglav
Sreča je sestavljena iz drobnarij
Cecilija in Stanko, hči Silva in sin Srečk
V Šempetru v Savinjski dolina sta 50-letnico zakonske zveze praznovala Cecilija in Stanko Cerovšek. Civilni obred sta opravila podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik in matičarka Zdenka Leber, cerkvenega pa v do-
mači cerkvi župnik Mirko Škoflek.
Cecilija se je pred 70 leti rodila v Ključarovcih pri Veliki Nedelji. Pri hiši so bili trije otroci, Cecilija je bila najstarejša. Po končani osnovni šoli je delala doma na kmetiji. Leta 1958 se
je podala na sezonsko delo na takratno državno posestvo v Šempeter v Savinjsko dolino in delala v hmeljarstvu vse do upokojitve leta 1990. Mož Stanko se je rodil leta 1931 na Pečici pri Sladki Gori, v družini petih otrok, Stanko pa je bil najmlajši. Prvo zaposlitve je našel na Slomu pri Ponikvi, leta 1955 pa se je zaposlil na državnem posestvu v Šempetru v Savinjski dolini kot traktorist in to delo opravljal vse do upokojitve leta 1989.
Stanko in Cecilija sta se spoznala leta 1958 in se leto kasneje poročila. Sprva sta živela v stanovanju na državnem posestvu, kjer sta bila zaposlena. Nekaj mesecev po poroki se jima je rodila hči Silva, sedem let pozneje pa še sin Srečko. Leta 1968 sta začela z gradnjo hiše, v katero se je družina vselila leta 1971.
Imata dva vnuka in eno vnukinjo, na katere sta zelo ponosna. Vnuka sta košarkarja Samo in Beno Udrih, vnukinja Anja pa študira v Ljubljani. Na jesen življenja se veselita srečanj z brati in sestrami ter ostalimi sorodniki. Zavedata se, da je sreča sestavljena iz majhnih prijetnosti, ki se dogajajo vsak dan. Njune vrline so delavnost, strpnost, ponižnost, skromnost, poštenost in pravo prijateljstvo. Kljub letom sta še vedno dobrega zdravja.	T. Tavčar
UrLJt ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
KONCERT ANSAMBLOV TAPRAVIH 6 in TRIO ROBERTA GOTERJA
Gostja večera Marija Ahačič Pollak
Četrtek, 5. marca 2009, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 11 EUR V TIC-u ŽALEC
V Šeščah pri Preboldu, na območju, kjer je nekoč stal gradič Schönbichl, je bilo pred kratkim zelo veselo in zabavno. Vzrok za to sta bili osemdesetletnica Marije Goropevšek in petdesetletnica Edija Cestnika.
Vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo za soseda, ki nista vedela, da bodo njuni sorodniki, prijatelji, sosedje ... prav ta dan prišli k njima in ju presenetili. Seveda gre tudi za naključje, da sta se na enem mestu zgodila oba dogodka hkrati. Marija Goropevšek je članica skupine ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še in pred njenim rojstnim dnevom so se ostali člani skupine in še nekateri njeni prijatelji, skupaj s sorodniki, dogovorili, da jo na predvečer jubileja presenetijo z glasbo, petjem in darili. S seboj so pripeljali smreko z okrašenim vrhom, na katero so pritrdili lesene harmonike z napisom 80 let. Smreko so postavili ob hiši in po izrečenih čestitkah in izročenih darilih se je začela prava zabava.
Edi in Marija skupaj 130 let.
Marijo je prišel pozdravit in z njo nazdravit tudi sosed Edi Cestnik, ki je imel rojstni dan teden dni pozneje in tako niti v sanjah ni pričakoval, da bi tudi njega kdo presenetil. Ko je že veselo nazdravljal in tudi zaplesal z Marijo, je ponj prišla partnerka in mu rekla, da ga doma nekdo čaka. In čakali sta ga Godba Zabukovica in množica ljudi, ki je s seboj prav tako pripeljala smreko, na kateri je bil prometni znak s številko 50. Poleg zložljivih miz in klopi so s seboj pripeljali velik kotel s kuhanim golažem, pijačo, kruh in slad-
ke dobrote. Malo pred tem je bila partnerka Branka kar malo obupana in je izdavila: »Vas je toliko, jaz pa še kilograma kruha nimam trenutno doma, da bi vam lahko postregla.« Že takoj za tem si je oddahnila, saj je videla, da so organizatorji poskrbeli za vse. Tudi Edi si je počasi opomogel in še sam poskrbel za zabavo. Prostor pod kozolcem se je tako spremenil v pravi veselični prostor, zabava pa je trajala pozno v noč. Soseda sta tako nepričakovano ob istem času obeležila vsak svoj jubilej.	D. Naraglav
Marija je na posnetku s harmoniko.
V dobrem in slabem že 50 let
Zlato zvezo je še enkrat potrdil preboldski župan Vinko Debelak.
Zakonca Rukav iz Prebolda sta konec lanskega leta praznovala zlati jubilej. Civilni obred sta v preboldskem hotelu opravila preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Darja Felicijan, cerkvenega pa v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu domači župnik Damjan Ratajc.
Franc se je rodil 13. avgusta 1931 v kraju Dobrovce na Dravskem polju, v družini s šestimi otroki. Mladost je preživel na manjši kmetiji s sestro in dvema bratoma. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Po končanem šolanju v Mariboru in na Ptuju se je zaposlil na Občini v domačem kraju kot statistični manipulant, kasneje pa v tovarni Teksta Maribor. V Mariboru je spoznal svojo bodočo ženo Marijo, s katero sta se 29. novembra 1958 tudi poročila. Franc se je hudo poškodoval v prometni nesreči in se je po daljši re-
habilitaciji invalidsko upokojil. Družina je živela v Račah pri Mariboru, od koder se je leta 1973 preselila v Tabor v Savinjsko dolino, kasneje pa v Prebold.
Žena Marija se je rodila 7. novembra 1936 v kraju Dra-kovci - Mala Nedelja, v družini petih otrok. Po poroki se je zaposlila v tovarni Pinus, nato pa v Tekstilni tovarni Prebold.
Skrbela sta za varno in prijetno družinsko gnezdo
za svoje štiri otroke, Marico, Braneta, Janeza in Marijo. Njuno jesen življenja razveseljuje tudi sedem vnukov, Simona, Sebastjan, Maruša, Saša, Rok, Matic in Anja. Zakonca se vsakič veselita srečanja z otroki in vnuki in takrat Marija kaj dobrega speče. Franc pa rad bere, rešuje križanke, piše kroniko, verze in pesmi in si tako zapolnjuje jesen življenja.
D. Naraglav
Vojaški poklic položen že v zibelko
Boštjan na robu minskega polja oktobra 2002 na Golanski planoti
Za nadporočnika Boštjana Lesjaka - častnika Slovenske vojske in Savinjčana, ki z družino živi v Žalcu, je vojaški poklic več kot le to, saj ga opravlja z veliko ljubeznijo. Najbrž je tudi zato njegova pot zelo uspešna in polna novih izzivov. Svoje znanje in izkušnje je v vseh teh letih pridobival tudi na mednarodnih vojaških misijah na Bližnjem vzhodu, na Kosovu in v Makedoniji ter ob drugih nalogah v Nemčiji, na Madžarskem in v Kanadi. Veliko pa seveda tudi na domačem terenu.
Boštjan Lesjak je rojen 19. marca 1970 v Slovenj Gradcu, osnovno šolo je obiskoval v Žalcu, gimnazijo pa v Celju. Vojaški rok je služil v Bileči v šoli za rezervne častnike pehote takratne JLA. Po vrnitvi domov, septembra 1990, je bil razporejen v rezervno enoto Teritorialne obrambe. Junija 1991 je aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni za Slovenijo kot namestnik poveljnika 128. JOD pri 81. Območnem štabu TO Žalec. Po vojni je ostal v TO in se v njej tudi redno zaposlil.
In kaj je bilo tisto, kar je Boštjana pripeljalo na poklicno vojaško pot? »Težko bi rekel, kje je razlog, da sem zašel v vojaške vode, verjetno pa je to posledica vzgoje mojih staršev, ki so me vzgajali v domoljubnem duhu, ljubezni do domovine in naše kratke, vendar pestre zgodovine. Kot otrok smo skoraj vsak mesec vsaj eno soboto odpotovali v kakšen kraj po Sloveniji, tam obiskali muzej, če ga
je kraj premogel, oziroma obiskali mesta, ki so obeležila našo zgodovino. Moram priznati, da sem svojim staršem zelo hvaležen, saj sem tako spoznal našo prelepo domovino, od prekmurskih ravnic do Piranskega zaliva, prehodil večino slovenskih gora ter presmučal skoraj vsa smučišča. Nekaj vpliva na moje življenje in odločitev za vojaški poklic je iskati tudi iz zgodb mojih starih staršev, ki sem jih poslušal ob preživljanju počitnic pri njih. Ker je bil pokojni oče Milan lovec, sem odraščal, tako lahko rečem, ob stiku z orožjem, ki ga ni nikoli skrival pred mano, čeprav je bilo varno zaklenjeno v lovski omari. Večkrat sem ga spremljal pri lovu in na strelišču preizkusil tudi svoje strelske sposobnosti. Določen vpliv so pustili tudi obiski pripadnikov takratne JLA in TO v osnovni šoli, ko so novačili za vpise na vojaške gimnazije in za vstop v enote mladincev prostovoljcev v TO, ki sem se ji pridružil leta 1985 v Žalcu. Z zanimanjem sem spremljal tudi televizijske oddaje o dogodkih v JLA ob nedeljah dopoldne, kar je še dodatno vplivalo na mojo odločitev.«
In kaj se mu je iz tistega časa najbolj vtisnilo v spomin?
»Osamosvojitveno vojno sem doživljal kot pripadnik (častnik) 128. Jurišnega odreda Občinskega štaba Žalec, v zbirnem rajonu na Mirosanu pri Kasazah in kasneje na Zaloški Gorici. Najbolj sta se mi vtisnila v spomin dva dogodka. Prvi je bila naloga spremljanja vojnih ujetnikov v zbirni center.
Opazoval sem mlade fante iz različnih delov takratne Jugoslavije, kako so nas prestrašeno opazovali in nas spraševali, kaj se bo zgodilo z njimi. Največji strah je bil prisoten med tistimi, ki so sodelovali v bojnih akcijah. Videl sem, kako so si čistili in drgnili prste na rokah, da bi odstranili sledi smodniških plinov, ki jih pusti orožje, če ga uporabljaš brez zaščitnih rokavic. Seveda se ni nikomur nič zgodilo, varno smo jih prepeljali v zbirni center, kjer smo jih namestili v skladu z vsemi konvencijami o ravnanju z vojnimi ujetniki in jim razdelili cigarete, ki smo jih imeli pri sebi. Drugi takšen dogodek, ki ga nikoh ne bom pozabil, je vezan na odpiranje skladišč streliva na Zaloški Gorici, kjer sem še z dvema pripadnikoma iz takratnega RŠTO odpiral in pregledoval vsa skladišča streliva in materialno-tehničnih sredstev. Pravi šok sem doživel, ko smo vlomili v prvi hangar s strelivom, pred nami pa so se prikazale topovske granate 155 mm, naložene na paletah. Začutili smo hladen zrak, ki je zapihal iz objekta, in spremljala nas je smrtna tišina. Slišali nismo niti petja ptic. Srhljivo. Po končanem delu, ki je trajal kar nekaj ur, sem ugotovil, da imam popolnoma premočeno uniformo in da sem moker, kot da bi hodil po dežju, bila pa je lepa sončna nedelja,« pove Boštjan, ki je po koncu vojne nekaj časa ostal v štabu TO v Žalcu, kjer je bil odgovoren za varovanje skladišča Zaloška Gorica, predvsem za pripravo straže in
Albin Herodež 90-letnik
Albin Herodež s Polzele je te dni praznoval visoki življenjski jubilej - 90 let. Rodil se je kot eden izmed štirih otrok v Trnavi, kjer je preživel otroška leta.
Po osnovni šoli se je izučil za pletilca v polzelski tovarni nogavic, kjer je delal 42 let, vse do svoje upokojitve leta 1978. V tovarni je spoznal tudi svojo ženo Lidijo Vrtnik, se kmalu poročil in letos novembra bosta praznovala 70-letnico svoje zakonske zveze.
90 let je dolga doba in Albin, ki ga odlikuje odličen spomin, je imel o dogodkih veliko povedati. Seveda je tudi njegovo življenje zaznamovala vojna, med drugim je bil tudi med borci za Trst. Drugače pa je kot
pomembne mejnike v svojem življenju omenil ob poroki še rojstvo petih otrok, zgraditev lastne hiše, upokojitev, rojstvo vnukov, zdaj pa zadovoljno uživa v tretjem življenjskem obdobju, saj sta z ženo kljub
visokim letom še dobrega zdravja.
Ob tem visokem jubileju so slavljenca obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednica RK Polzela Olga Hočevar in kvintet Lastovka. T. T.
Gostje pri Albinu Herodežu
Boštjan v Kranju marca 2006 na predstavitvi transportne čete vojaškemu odboru NATO. Stojijo od leve proti desni: Takratnji poveljnik sil SV Kapitan Renato Petrič, predsedujoči vojaškemu odbora NATO kanadski general Henault, Major Miroslav Galun, nekdanji načelnik
redne nadzore. »Začeli smo tudi z ustanavljanjem odreda četne sestave, v katerem sem opravljal dolžnost načelnika štaba. Izdelovali smo mobilizacijske dokumente, kadrovsko in materialno formacijo in se pripravljali na morebiten poseg JLA. Po razgovoru s takratnim poveljnikom TO Žalec, majorjem Adijem Vidmajerjem, sem se v začetku leta 1992 zaposlil v TO v enoti Vojaške policije pri takratnem 8. Pokrajinskem štabu TO v Celju. Ker sem bil med mlajšimi častniki, me je poklicna pot vodila v bojno enoto 1. bataljon 82. brigade v Vojašnici Celje, kjer sem opravljal različne dolžnosti, delal pa sem izključno z naborniki.«
Po reorganizaciji SV leta 2000 je nadaljeval poklicno pot v 670. logistični bazi, ki se je leta 2004 preimenovala v 670. poveljniško logistični bataljon in se podredila 1. brigadi SV. Trenutno opravlja dolžnost poveljnika transportne čete v Slovenski Bistrici.
Boštjan je sodeloval tudi v mirovnih misijah in vojaških aktiv-
razlog za takšno dejanje. Izraelska vojska je ta dan v jutranjem povračilnem napadu ubila nekaj pripadnikov tega skrajnega gibanja.«
Boštjan Lesjak je bil na Bližnjem vzhodu kar leto dni. Leta 1999 je na Madžarskem uspešno opravil tečaj za vojaške opazovalce Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tako potihoma pričakoval napotitev v tujino. Želja se mu je izpolnila konec leta 2001,
»V začetku leta 2008 sem bil izbran, da se udeležim štabnega šolanja v Kanadi na Army Operation Course (AOC) v Kingstonu, ki je na nek način sedež kanadskega vojaškega šolstva. Na šolanje sem odšel v začetku julija in ga uspešno zaključil sredi decembra. Štabno šolanje je namenjeno izbranim častnikom kanadske vojske, ki s tem pridobijo znanja za opravljanje različnih dolžnosti v činu majorja (uspešno zaključeno
Boštjan na uničenem tanku decembra 2001 v kraju Bent Jbayl v Južnem Libanonu

noštih v tujini. »Na svojo prvo misijo v tujino sem odšel julija 2000, in sicer v Skopje v Makedonijo, kjer sem v poveljstvu KFOR Skopje do januarja 2001 opravljal dolžnost častnik za povezavo med enotami KFOR in uradnimi makedonskimi oblastmi. Delo je bilo zelo dinamično, tudi zahtevno, saj sem včasih v vlogi prevajalca sodeloval tudi na sestankih med najvišjimi predstavniki KFOR in makedonske vojske ter policije, kjer so se usklajevale določene skupne akcije. Lahko povem, da nisem imel delovnega časa, dolžnost sem opravljal 24 ur na dan,« pove Boštjan. »Dogodkov je bilo veliko, lahko bi napisal knjigo. Nekateri se ti bolj vtisnejo v spomin, predvsem takrat, ko je neposredno ogroženo tvoje življenje in tudi življenje tvojih kolegov v ekipi. Eden takšnih je dogodek iz Libanona, ko sem služboval kot vojaški opazovalec v United Nation Truce Supervision Organization (UNTSO), kjer so nas med patruljiranjem zaustavili pripadniki Hezbolaha in mi grozili z orožjem. Prvič v življenju sem čutil cev kalašnika na moji glavi in od blizu doživel nervozno vpitje v arabskem jeziku. Zahvalim se lahko samo prisebnosti našega prevajalca, ki je hitel pojasnjevati, kdo smo, kaj smo in kaj je naša naloga in da nismo oboroženi. Ker je šlo za hud incident, preprečili so nam svobodo gibanja, podobno se je ta dan zgodilo tudi drugim patruljam, smo o dogodku poročali nadrejenim v Jeruzalem. O zadevi je takrat razpravljal tudi Varnostni svet OZN. Kasneje smo izvedeli
ko je bil napoten na Bližnji vzhod v misijo Združenih narodov UNTSO kot vojaški opazovalec. »Prvih šest mesecev sem prebil v južnem Libanonu, drugih sedem pa na Golanski planoti na sirijski strani. Čeprav gre za eno misijo, so naloge zelo različne. V Libanonu v glavnem patruljiraš v svojem sektorju, v mešanih patruljah s sosednjimi timi in s pomočjo helikopterja. Opazuješ dogajanje in morebitne kršitve ob modri črti (začasna razmejitev med Libanonom in Izraelom po umiku izraelskih sil leta 2000) ter o njih takoj poročaš. Na Golanski planoti z nadzorne točke opazuješ cono razmejitve v svojem sektorju med izraelsko in sirijsko vojsko (v skladu s podpisanim sporazumom o prekinitvi ognja pred več kot tridesetimi leti), poročaš o morebitnih kršitvah in vsakih štirinajst dni izvedeš nadzor sirijskih enot in položajev v določenem sektorju. Opazovalci so razmeščeni na obeh straneh razmejitve in opravljajo enake naloge.« In kakšna je morda primerjava, razlika med Bližnjim vzhodom in Kosovom? »Gre za dve popolnoma različni zadevi, tako iz zgodovinskega ozadja, religioznega prepričanja in političnega pogleda. Morda so tu nekatere podobnosti v zvezi z nastajanjem palestinske države. Moje osebno mnenje je, da je zadeva v zvezi s Kosovom vsaj delno končana, Bližnji vzhod pa je Pandorina skrinjica, kjer se vsi udeleženi akterji in sprte strani vrtijo v začaranem krogu,« poudari Boštjan, ki se je lani udeležil šolanja v Kanadi.
štabno šolanje je pogoj za napredovanje v čin major v kanadski vojski). Občasno štabno šolanje ponudijo tudi državam članicam NATA in neuvrščenim, vendar ne več kot do deset častnikov na generacijo. Šolanje je zelo zanimivo in zahtevno. V prvem delu spoznavaš kanadsko doktrino, enote, oborožitvene sisteme in načela uporabe, v drugem in tretjem delu pa je poudarek na štabnem procesu dela in odločanju na nivoju bataljonske in brigadne bojne skupine, vse podprto z računalniškimi simulacijami. Učne vsebine in gradiva so v glavnem v skladu z NATO-standardi, kar je zelo dobrodošlo predvsem pri delu doma in v mednarodnem okolju.«
Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za vojaški poklic in kakšni so načrti za prihodnost?
»Nikoli mi ni bilo žal in če bi se moral odločiti še enkrat, bi se odločil enako. Poklic, ki ga opravljam, mi daje osebno zadovoljstvo, opravljam ga z veseljem. Brez sramu lahko rečem, da je to tudi moj "hobi". Mislim, da mi je poklic častnika pisan na kožo in s tem so tudi izpolnjene želje iz otroštva. O prihodnosti pa bi dejal, da želim predvsem nadaljevati z vestnim in odgovornim delom v enoti, izpolnjevati pričakovanja nadrejenih in ponosno predstavljati Slovensko vojsko doma in v tujini. Želim se vojaško strokovno razvijati in usposabljati. /.../ Želim oditi še na kakšno operacijo kriznega odzivanja in pomagati pri pridobivanju mladih za vojaški poklic.«	D. N.
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec 'S 713 30 82; slaščičarna Žalec 'S 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70).
Spoštovani in zvesti kupci!
Za nami je že skoraj drugi mesec v letu 2009.
Mimo je Valentinovo in tudi že pust, ki smo ga znova primerno obeležili tudi na Vranskem z velikim pustnim karnevalom.
V teh norčavih dneh,
smo v našem kolektivu napekli na tisoče krofov.
S tem smo še poudarili čas, ko se lahko brez kakšnih omejitev, spotikamo ob državo, politike,
ponazarjamo in osvežujemo aktualne dogodke doma in po svetu. Z včerajšnjim pokopom norčavega pusta smo za leto dni sneli maske in si znova nadeli svojo podobo.
V tej bomo pričakali mesec marec, ko bomo bolj kot sicer našo pozornost namenjali ženskam in materam ter njihovima praznikoma, Dnevu žena in materinskemu dnevu. Potrudimo se, da bo takšnih dni čim več v letu, da bodo ti in tudi drugi dnevi čim lepši, pa bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu, kjer imamo v svojih trgovinah in slaščičarnah vedno kaj lepega in dobrega za vas in vaše najdražje.
Posebej prisrčno vabljeni na
" ..'c ;.V ' 7 . • '• 'fr *2	. ' ' V
Tl Ul /1 KI SOV l|T,
ki bo v petek, 13. marca, ob 20. uri,
Športni dvorani Vrana Vransko
Hvala za vaše zaupanje in zvestobo! Naj bo tako tudi v prihodnje!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252
Urnik dela za teto 2009/2010:
•	AKUPUNKTURA: obravnava kroničnih bolezni, utrujenosti, izgube energije, alergjj, mrzlih nog, ipd.
•	RAČUNALNIŠKA DIAGNOSTIKA OBERON 4021: določitev motnje delovanja organizma, postavitev strategije zdravljenja. CE 0482!
•	ANALITIČNA PSIHOTERAPIJA: odkrivanje nezavednih vzorcev duševnih težav
•	CHI GONG IN TAÌ CHI: vaje za energijo in skladnost, vsako drugo in četrto sredo ob 19. uri
»Premagana ovira postane naš zaveznik.«
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net.
FASADERSTVO I SUKOPLESKARSTVO
040 42 73 11
davor zagožen
tel./fax:03 705 33 44
www.slikopleskarstvo.eu
info@s!ikopleskarstvo.eu
«
geodetske storitve
urejanje mej	parcelacije'
vriši objektov GPS meritve A geodetski načrti
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
». ^
Razstava Grad Žovnek
Franc Kralj, predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče
V Občinski knjižnici Vran- kot zaključek večdnevnih do-sko so na predvečer sloven- godkov odprli razstavo Grad skega kulturnega praznika Žovnek.
Razstava Grad Žovnek -zgodbe o transformaciji prostora je sicer po Spodnji Savinjski dolini že potovala. Tej zgodbi so v Kulturnozgodovinskem društvu Žovnek Braslovče v letu 2008 dodali še arheološki del. Razstavljenih je kar sedemdeset razstavnih predmetov.
Po razstavi je obiskovalce popeljal predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče Franc Kralj. Razstava bo v Občinski knjižnici Vransko na ogled mesec dni, v tem času bo imel Franc Kralj tudi predavanje Žovneški in njihov vpliv na versko življenje. T. T.
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35	pon.-pet.: 8.-18. ure
3311 ŠEMPETER	sobota: 8.-12. ure
Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel: 700 06 30!
Četrtek, 12. 3.2009 Četrtek, 26. 3.2009
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL!
ZA VAS PRENOVLJENA OPTIKA SIMONA.
obiščite nas in videli boste bolje
Agrokoprena
zimska velikost 21 m
Art: 84682
VAL-ENTIN
otgromf
A*'
Semenske vrečice soiat
Semenarna Ljubljana ,	in Valentin
KALIA
Univerzalna zemlja
za sajenje in presajanje Terra Brili
201
Art: 42996
Cene veljajo do 2. do 28. februarja 2009, oziroma do razprodaje zalog.
Cene označene z zeleno piko so redne cene. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno.
Semenarna Ljubljana, d.d. Dolenjska cesta 242,1000 Ljubljana.
www.semenarna.si,www.kalia.si
Hrana za
zunanje ptice
Lojne pogače 2 kosa v zavitku
Art 69462
Zemlja za setev in pikiranje Valentin 20 I
Art: 43541
:ni center Kalia Iričeva 1
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: BRGLEZOVE-TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-ZA-PUSTA-BRGLEZOVI-KROFI-TRGOVINA-Z-OBLAČILI-ANA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Herman, Hmeljarska c. 19, Prebold, 2. Alojzija Lozinšek, Topovlje 23, Braslovče, 3. Marko Ropret, Latkova vas 157, Prebold. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Za pravilne rešitve križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, bodo trije izžrebani nagrajenci prejeli sadike ali zdravilna zelišča INŠTITUTA ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE ŽALEC.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 9. marca 2009 (dopisnic, prispelih po tem datumu, ne bomo upoštevali).
V Portorožu o novostih v hmeljarstvu
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu je tudi letos organiziral dvodnevni seminar o hmeljarstvu, ki je bil že 46. po vrsti. Tudi letos je seminar potekal v Portorožu, poleg domačih strokovnjakov pa so na njem sodelovali tudi ugledni tuji strokovnjaki iz ostalih hmeljarskih držav: Češke, Francije, Nemčije in Hrvaške.
Kot je povedala dr. Magda Rak Cizej, je bilo v dveh dneh predstavljenih 24 referatov in 4 posterji, seminarja pa se je udeležilo več
kot 160 hmeljarjev in drugih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s hmeljarstvom. Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predstavili novosti na področju ukrepov kmetijske politike v letu 2009 in novosti na področju posodobitve namakalnih sistemov. Predstavnica ministrstva za okolje in prostor je predstavila zelo aktualno temo pridobivanja vodnih dovoljenj in vodnih pravic. Hmeljarji so bili s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja opo-
zorjeni na najpogostejše napake pri kandidiranju na javnih razpisih. Na seminarju so se udeleženci seznanili z novostmi pri obdavčitvi na hmeljarskih kmetijah in z davkom na dodano vrednost.
Na seminarju je bilo podanih kar nekaj novosti pri tehnologiji pridelave hmelja. Hmeljarji so bili obveščeni o poteku izvajanja programa žlahtnjenja hmelja, rezultatih novih sort hmelja in bodočimi postavljenimi cilji. Novost letošnjega seminarja je bila uradna degustacija piva, zvarjenega iz slovenskih križancev hmelja v mikropivovarni na inštitutu v Žalcu. Na področju varstva hmelja so bili hmeljarji opozorjeni na hmeljevo peronosporo in koruzno veščo, ki povzroča vse večje težave v slovenskih hmeljiščih. Strokovnjaki so prvič predstavili nov računalniški program, ki pomaga pri izračunu parametrov škropljenja, Zavarovalnica Triglav pa je predstavila novosti na področju zavarovanja hmelja.	K. R.
Izobraževanje za kmetijsko dejavnost
Kmetijska dejavnost je glede na naravne danosti ter glede na povpraševanje trga po pridelkih in izdelkih s kmetij zelo raznolika dejavnost in zahteva široko paleto znanj. Mladi prva znanja pridobivajo na kmetijskih srednjih šolah in fakultetah, kasneje je potrebno sproti pridobivati nova znanja, ki sledijo nenehnemu razvoju in novim spoznanjem v kmetijstvu, pomembno pa je tudi obnavljanje ter poglabljanje že pridobljenih znanj.
Kmetijska svetovalna služba Žalec, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, že vrsto let pripravlja za nosilce kmetijske dejavnosti na kmetijah
predavanja, tečaje in praktične prikaze. Vsebina oz. teme so prilagojene ciljnim skupinam kmetov, izobraževanje izvajamo s strokovnjaki, zaposlenimi na našem kmetijsko gozdarskem zavodu, po potrebi sodelujemo tudi s strokovnjaki iz drugih institucij.
Izobraževanja so razporejena preko leta, večina sicer v zimskem obdobju, vse je prilagojeno letni dinamiki posamezne kmetijske stroke. Obisk je zelo dober, saj nekatera izobraževanja obišče tudi preko sto ljudi. Po podatkih o prisotnosti lahko ugotovimo, da na letnem nivoju naša izobraževanja obišče skupaj od osemsto do tisoč slušateljev.
Izobraževanje je stalna obveza ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kot vse druge gospodarske dejavnosti se tudi kmetijska stalno širi in dopolnjuje, zato bomo izobraževanja pripravljali tudi v prihodnje. Zaželeno je, da bi pri izbiri vsebin sodelovali tudi udeleženci izobraževanj, zato bomo veseli vsakega predloga, ki bo prišel s strani naših slušateljev.
Želimo vsem, da bi pridobljeno znanje čim bolje izkoristili pri delu na svojih kmetijah, in računamo na dobro sodelovanje tudi v prihodnje.
Marko TEVŽ, KGZS, Izpostava Žalec
O obrezovanju tudi praktično
Sadjarji in vinogradniki sekcije Društva upokojencev Petrovče so se zbrali v nasadu jablan in vinske trte Ivana in Marije Glušič iz Arje vasi. Namen srečanja je bil, da se pravočasno in strokovno seznanijo z opravili v sadovnjaku in vinogradu.
Na predavanju in praktičnem prikazu so govorili o obrezovanju jablan, breskev, češenj in vinske trte s posebnim poudarkom na pravilni rezi. Posebej je bilo prikazano upogibanje eno- in večletnih poganjkov, ki se opravi aprila in maja, ko je za to najprimernejši čas.
Sadjarjem so bili dani tudi strokovni napotki za gnojenje sadnega drevja v tem času in spomladanskem škropljenju, ki naj se opravi v času brstenja, ko se pojavi zasnova lista, to je nekje v sredini marca, odvisno od vremenskih razmer. Govorili so tudi o varstvu breskev, zlasti proti breskovi kodravosti. Zastavljenih
Med prikazom obrezovanja sadnega drevja pa je bilo tudi nekaj vprašanj, na katera je mag. Ivan Glušič, univ. dipl. inž. kmetijstva, od-
govarjal več kot 25 ljubiteljskim sadjarjem in vinogradnikom.	T. T.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
v mesecu marcu pričenja TEČAJ ŠOLANJA PSOV.
Izvajal se bo tečaj male šole, za mlajše pse in tečaj osnovne šole za starejše pse.
Uvodno srečanje bo v četrtek, 26. februarja 2009 ob 18. uri, na vadbišču društva Ložnica pri Žalcu.
Vljudno vabljeni!
Dodatne informacije: solanje@kd-pluton.si ali tel: 031-656-360 Petra
KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini

Prvi blagoslov traktorjev
Blagoslov traktorjev
V nedeljo, 15. februarja, so v Andražu nad Polzelo na pobudo krajanov in ob pomoči tamkajšnjega župnika Janeza Furmana pripravili blagoslov traktorjev.
Gre za prvo tovrstno prireditev v Sloveniji, ki je v Andraž privabila več kot 200 traktorjev, večino iz Savinjske doline, nekaj pa tudi iz drugih krajev. Na prireditvi so vsi govorniki, evropska poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, direktor Direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik, polzelski
Med govorom evropske poslanke Ljudmile Novak
podžupan Jože Kužnik in poslanec Franc Pukšič, poudarili pomen slovenskega kmeta, posledično pa tudi priprav, ki jih uporablja za lažje delo.
Traktorje oziroma delo rok slovenskega kmeta je blagoslovil prošt Jožef Lap ob pomoči diakona Toneta Založnika, ki je številne zbrane opozoril, da je treba s stroji ravnati spoštljivo, in zaželel, da se moč narave in strojev ne bi nikoli zlorabila. Številni obiskovalci v Andražu so se ustavili tudi na kmečki tržnici, kjer so poskušali izdelke nekaterih industrijskih proizvajalcev in seveda tudi domače dobrote, ki so jih pripravile andraške gospodinje. V kulturnem programu je nastopil An-draški oktet, lastniki traktorjev pa so prejeli podobo svetega Izidorja, ki naj bi voznike ščitil pred nesrečami. T. Tavčar
Ali so srne še divjad?
Ko sem bil še mulec, se spomnim, da smo se otroci klicali med sabo, če smo kje ob robu gozda opazili srno. Takšni dogodki so bili zelo redki. Zdaj pa je seveda čisto drugače. Srn je kot listja in trave. Že od pozne jeseni se sme veselo prehranjujejo v našem koritastem silosu kakšnih 40 m od hleva, tako da se že kar dobro poznamo. Malo še moram počakati, pa jih bom moral že prositi, da se umaknejo, ko bom želel z rezalcem rezati koruzno silažo, ki jo imajo namreč rajši kot travno silažo, ki je v drugem silosu. Običajno je na zajtrku ali večerji pet ali šest srn. Toda v teh mrzlih dneh sem bil neko jutro presenečen, ko sem v silosu naštel kar 12 srn. Ne vem, koliko kilogramov koruzne silaže na dan poje ena srna, toda če malo preračunam, bi rekel, da najbrž 12 srn poje toliko kot ena krava. Lepo upam, da mi država ne bo na kmetijo pripisala še en GVŽ.
Vse skupaj me popelje k razmišljanju, čigave so sploh srne oz. komu jih krmimo. Če so srne od lovcev, potem jih krmim njim, če so last države, pa je prav, da tudi država ve, kdo smo dobrotniki, ki skrbimo za njeno čredo. Bilo bi tudi prav, da bi te »naše« srne kdaj prišli pogledat inšpektorji. Če so naše krave imele čast, da so jim inšpektorji v dveh mesecih 4-krat pregledali ušesne številke, pa so zaenkrat menda še naše, bi bilo prav, da država poskrbi tudi za svojo čredo. Seveda pa »skrbi« najboljše izkažeš s čim večkratnimi nadzori. Pa še nekaj ne razumem. Kako je država lahko tako neodgovorna do svoje črede? Kolikor vem, je srnin hrbet velika in zelo draga specialiteta, ki si jo lahko privoščijo samo bogatejši. Kar zmrazi me ob misli, v kakšni življenjski nevarnosti je cvet slovenstva, ki je srnino meso, ki ni od rojstva do točnega strela
pod strogim in budnim očesom inšpektorjev. Šele zdaj se zavedam varnosti, ki jo imamo navadni slovenski državljani, ki jemo samo kokoši, krave in prašiče. Nikakor pa ne znam v vse to uvrstiti vprašanja, zakaj niso naši predniki izumrli, ko ni nihče skrbel zanje?!
Seveda imamo kmetje možnost, da svoje silose ali pa kar cele kmetije ogradimo. Toda kako bo potem videti naša lepa Slovenija? Same ograje okrog polnih njiv in travnikov, okrog teh ograj pa sestradane srne, zajci, divji prašiči, medvedi in še vse uboge državne živali? Malo težje bo z ljubkimi pticami, kot so npr. vrane. Tudi z najbolj optimističnim razmišljanjem si ne morem predstavljati, kako bi čez vse slovenske kmetijske parcele napeli mreže, ki bi tem ljubkim črnim milozvočnim pticam preprečile, da ne bi kljuvale valjastih bal s travno silažo in da ne bi veselo pulile komaj vzniklo koruzo. Ker z mrežami najbrž ne bo nič, bomo kmetje še vedno preklinjali te čudovite ptice, ko bomo metali stran cele plasti plesnive silaže. Zelo se bodo tudi veselile velike multinacionalke, ker bomo še vedno prisiljeni kupovati strupe, s katerimi zastrupljamo seme in po malem z njimi zastrupljamo zemljo, zato da imamo kolikor toliko normalen skop koruze. Seveda pa vse to delo in stroške poplača čudovit pogled na sto- ali večglavo jato vran. Vsem, ki so uspeli doseči zaščito teh čudovitih ptic, bo večina kmetov pela večno zahvalo. Moram priznati, da smo na naši kmetiji zaenkrat še prikrajšani za brezplačno »kultivatranje« divjih prašičev, tako na njivah kot na travnikih. Seveda bi pa bil za preganjanje časa dobrodošel kakšen trop volkov, če ne pa vsaj kakšna medvedka z mladičem. Če bi se kmet odločil, da bi kaj takega, kar neprostovoljno zredi na svojih njivah in travnikih, malo prepre-
čil, bi se mu pa zelo slabo pisalo. Za eno srno bi ne bili dovolj dve kravi, če skupaj seštejemo škodo, ki jo zahtevajo lovci, in kazen, ki jo zahteva država. Na podeželju bi bili kmetje še kako veseli kakšnega »ravbšica« (divjega lovca). Pa kaj, ko tudi teh niti ne opazimo.
Pripis:
Mogoče bi bilo najprej dobro, da bi za začetek začeli prijavljati vsako najmanjšo škodo, vsako na-kljuvano balo, vsako poškodovano koruzo, vsak malo razrit travnik, vsako malo obgrizeno ovco, pa še objedeno zelje in fižol. Tudi pogrizene vrtnice 3 m od hišnega praga, pa mladice v vinogradih, vršičke hmeljev, podrgnjene smreke v gozdovih in še kaj. Ne zato, da bi dobili ne vem kakšne odškodnine, ampak zato, da bi v tej državi odgovorni ljudje dobili občutek, kakšno škodo so povzročili s tem, ko so dovolili oz. ukazali, da se mora divjad prekomerno namnožiti. V času komunizma se čez lovce in lov ni smelo veliko kritizirati, ker je bil ljubljeni vodja tudi zaprisežen lovec. Koliko je lovcev med sedanjimi politiki, ne vem, vem pa, da smo se s to problematiko o divjadi ukvarjali že v prejšnjem sestavu KGZS, pa se bivše vodstvo ni preveč trudilo, da bi se stvari normalizirale. Zato pa je tokratna pobuda na novo vodstvo KGZS vsaj v prvi fazi dobila pozitivni pristop. Vse so obljubili, da bodo poskušali doseči, da bi škodo po divjadi lahko prijavili kar pri svojem kmetijskem svetovalcu in da bi na ta način prišli do realne škode zaradi divjadi. Vodstvo KGZS bomo vsekakor držali za besedo.
Kljub razmišljanju in vsakodnevnemu opazovanju srn pri krmljenju v našem silosu mi še vedno ni jasno, ali so srne še res divjad! Ali je vam?
Andrej Podpečan, kmet
Policista rešila občana
Ob vodnjaku, od koder je trojica rešila varovanca doma upokojencev
Policista Policijske postaje Žalec Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta konec januarja iz 11-metrskega vodnjaka v bližini graščine Novi Klošter rešila 67-letnega varovanca Doma upokojencev Polzela. Sam se iz vodnjaka ni mogel rešiti, ko sta ga odkrila policista, pa je imel
nad gladino vode v vodnjaku le še del glave.
Policiste Policijske uprave Celje so 25. januarja zvečer iz Doma upokojencev Polzela obvestili, da že od jutranjih ur pogrešajo varovanca. Povedali so tudi, da 67-letni varovanec doma upokojencev, ki hodi le s pomočjo bergel, večkrat odide
Policista je pohvalil tudi komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič
v graščino Novi Klošter, kjer je nekdaj živel, a se vedno pravočasno vrne v dom.
Pogrešanega varovanca sta nemudoma začela iskati policista Policijske postaje Žalec Matej Kralj in Tomi Puckmeister in ga našla v bližini graščine, v 11-metrskem vodnjaku, kamor je, kot sta kasneje ugotovila, padel med popoldanskim zajemanjem vode. Ker bi lahko bilo čakanje na gasilce in reševalce za podhlajenega in izčrpanega občana usodno, sta se policista odločila, da ga izvlečeta iz vodnjaka. Policistoma je na pomoč priskočil bližnji sosed Ivan Pfajfer, ki je prinesel vrv in kasneje odeje. Policist Matej Kralj je pri vrhu držal vrv, policist Puckmeister pa se je po njej spustil v vodnjak. S skupnimi močmi sta občana povlekla iz vodnjaka in začela z masiranjem srca in ogrevanjem telesa. Med tem časom so prispeli reševalci, ki so ponesrečenca odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Policistoma in sosedu, ki je priskočil na pomoč, gre vse priznanje za to nesebično dejanje, najprej pa je policistoma priznanje izrazil komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič, 30. januarja pa jih je sprejel tudi direktor Policijske uprave Celje Janko Goršek, spec., in se jim zahvalil za požrtvovalno dejanje.	L. K.
Zaključili preiskavo
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so s kazensko ovadbo zaradi suma storitve osmih kaznivih dejanj Zlorabe položaja in pravic zaključili obsežno kriminalistično preiskavo v enem od javnih zavodov na območju Policijske uprave Celje. Čeprav o imenu zavoda niso govorili, pa je večina medijev objavila neuraden podatek, da gre za Žalske lekarne in njihovo direktorico.
Kriminalisti direktorici javnega zavoda očitajo, da naj bi od leta 2002 do 2006 večkrat zlorabila položaj in prestopila meje svojih pravic tako, da je organizirala in iz sredstev javnega zavoda neupravičeno odrejala plačila stroškov za različna potovanja, ekskurzije in izlete in to ne le za zaposlene v javnem zavodu. Strokovnih ekskurzij naj bi se poleg največ
desetih uslužbencev na stroške javnega zavoda udeleževalo tudi okoli dvajset zunanjih udeležencev. Poleg tega naj bi odgovorna oseba javnega zavoda zase ter za svoje znance in prijatelje, organizirala in s sredstvi javnega zavoda, plačala več različnih ogledov in zasebnih potovanj. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Jože Senica je povedal, da naj bi šlo za približno
118.000	evrov oškodovanja javnega zavoda.
Direktorica žalskih lekarn Lidija Pavlovič izjav za medije ni dajala, saj z vloženo kazensko ovadbo ni bila seznanjena. Zoper njo je bila leta 2007 že vložena kazenska ovadba zaradi suma plačevanja fiktivnih storitev v višini več kot 41 tisoč evrov podjetju Grafiti, in sicer za dve študiji o homeopatskih zdravilih, ki pa nista bili narejeni.	K. R.
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ■
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
■■■	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	■1 1
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	1 1
	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	H 1
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Center tehnike in gradnje Žalec
Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Mikrovalovna pečica Whirlpool AT 329 ALU Depilator Braun Silk-epil 3270
Tehnologija 6. čut, kapaciteta 22 litrov, digitalno upravljanje,	edinstvena razporeditev pincet za izjemno ne
3D sistem mikrovalov, funkcije: Crisp, Steam, Grili,	štiristranski gibljiv blažilnik bolečin, dodatna t
Jet Start, Jet Defrost, moč mikrovalov 900 W, moč grila	za popolno britje pazduh in linije bikini predeli
700 W, priložen DVD z kuharskimi nasveti, alu barva	2 nastavitvi hitrosti epilacije, delovanje s prikl
Redna cena: 289,90 EUR	.	vrvico, 12 V adapter, ščetka za čiščenje
Gladek a natančen dotik
Tiskalnik HP CLJ CP1215
barvni, laserski, format A4, ločljivost: 600x600, i
2400 ImageRET, hitrost tiskanja: 12 str/min čb, ^
8 str/min barvno, spomin: 16 MB,
mesečni obrat: do 25.000 strani, predal: 150 listni,
povezava: Hi-Speed USB 2.0 port
Redna cena: 249,90 EUR
Likalni sistem GC9040
likalna ploskev SteamGlide, do 5 barov pritiska, sunkovit izpust pare do 150 g/min, neprekinjen izpust pare do 120 g/min, likanje v neprekinjenem vertikalnem položaju, parna konica Steam Tip, nastavek za likanje okoli gumbov, samodejni izklop, indikator praznega rezervoarja za vodo, funkcija za samodejno odstranjevanje vodnega kamna, primeren za vodo iz pipe, sistem za samodejno navijanje kabla, mehek ročaj, varnostni mehanizem za prenašanje likalnika, podloga za postavitev likalnika, ki je odporna na toploto
Redna cena: 349,90 EUR
279,90 EUR
lil»
nil
Ponudba velja do 11. 3. 2009 oz. do prodaje zalog.
Mercator
najboljši sosed
Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
prihranka
Morala si umreti, da si zaradi bolezni nehala trpeti, vendar ti nisi umrla, kakor vsi, ti boš umrla, ko bomo umrli vsi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
TEREZIJE ŽAGAČ
iz Kasaz 87
(3.10. 1931-23.1. 2009)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Morana, Godbi Liboje, pevcem Savinjskega okteta, govorniku, gospodu Banku, in gospodu župniku Planincu.
Žalujoči: mož Anton in hči Biserka z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage in ljubljene žene, mame, babice, prababice in sestre
SILVESTRE ROVŠNIK
iz Trnave
(25.12. 1927-25.1. 2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, družinama Rožič in Rakun, pevskemu zboru, gasilcem, gospodu župniku '	Cirarju za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza.
Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni...
ZAHVALA
DRAGO LANIŠNIK
(27.11.1952-24.1.2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za tople besede. Hvala profesorju Omejcu in osebju v Kliničnem centru Ljubljana, dr. Rezarjevi in patronažni sestri Urški za pomoč.
Njegovi najdražji
V SPOMIN
BORUT
HIRSCHBERGER
iz Kasaz
(2. 5.1986-21.2. 2008)
Že leto je, odkar te več med nami ni, bolečina nam še vedno v srcu tli, slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Vse odhaja kakor reka, le spomini spremljajo človeka ...
V SPOMIN
12. februarja 2009 mineva 32 let, kar se je za vedno poslovil naš dragi ata
IVAN TAMŠE
iz Zabukovice
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ter v spomin nanj prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi, ki mislimo nanj
Eno leto te že zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, odšel si tja, kjer ni več bolečine, a nate vedno bo ostal spomin.
V SPOMIN
dragemu možu, atiju, dediju in bratu
JOŽETU JOŠOVCU
(22. 2.1945-20. 2. 2008)
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki te močno pogrešamo
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil ati, tast, dedek in pradedek
FRANC HREN
iz Šmatevža 21, Gomilsko
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala patronažni službi Vransko in Splošni bolnišnici Celje za nego v zadnjih dneh.
Zahvala gospodu župniku, hvala govornici, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi zvezi borcev.
Za pomoč se zahvaljujemo Darinki Čuk, Faniki Cizej in Ireni Brinovec.
Žalujoči: vsi njegovi
JBFOJVMfdMf mr*t£TTff
Kamnoaottvo Marjan Amon I* Smartna v Ro ini dolini vam nudi 20% ilmakl popuat *a apomanlka, naročana do konoa marca.
Naročila na 08M: 041 «11-087
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi.
Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
V SPOMIN
11. februarja je minilo eno leto, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga mama, žena, hči, sestra in teta
MAJDA VIRANT, roj. JOŠT
iz Žalca
Hvala vsem, ki jo nosite v svojem srcu in spominu, postojite ob njenem grobu, prižigate sveče ali položite cvetje v njen spomin.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu je umrl
VLADO KRANJC
zdravnik spec. med. dela v pokoju iz Prebolda
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in stanovskim kolegom, stanovalcem Zelenice 4 in sosedom za izraze pisnega in ustnega sožalja, za podarjene vence, cvetje, sveče, za sv. maše in za darove za Anin dom. Hvala ZD Polzela in ZD Žalec, OŠ Prebold, občinskim svetnikom in DPD Svoboda Prebold. Hvala govornikoma, gospe Mari Hren in gospodu Valterju Zupancu, za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za obred in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala Savinjskim rogistom, lovcem iz LD Prebold ter številnim drugim lovcem iz drugih lovskih družin za njihov poseben delež pri svečanosti slovesa.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Vse življenje si garala, vse za dom in družino si dajala. .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
PAVLE TURNŠEK, roj. CIZEJ
s Polzele
(28. 12.1911-22. 1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev Polzela, pogrebni službi Ropotar, Moškemu pevskemu zboru Polzela in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti... in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(Ljudska)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
MARJANE CEVZAR
iz Andraža
(26. 12. 1946-21.1.2009)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala osebnemu zdravniku gospodu Pavlu Grošlju, dr. med., patronažni službi Velenje, Hospicu Velenje, govornikoma, gospodu Konradu Brunšku in gospodu Marjanu Verdevu, ter duhovniku, gospodu Janezu Furmanu, za opravljen obred.
Žalujoči: mož Rudi, sin Niko z ženo Darjo, vnuka Matej in Andrej ter sestra Anka z možem Silvom
»Zima mrzla te je vzela, draga mama, tiho si odšla od nas.
Pomladi, ki tako rada si jo imela, ne bo več videl tvoj obraz ...«
ZAHVALA
Ob slovesu od naše drage mame, stare mame in prababice
OTILIJE MIKLAVŽIN
iz Šempetra, Šolska ul. 55 (7. 12. 1919-9. 2. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala osebju kardiološkega odd. Splošne bolnišnice Celje, osebju DSO Polzela in dr. Selmi Opačak.
Hvaležni smo tudi gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, trobentaču, predstavnikom Društva upokojencev Šempeter in društva invalidov ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do groba. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in gospe Ivanki Ropotar za poslovilni govor.
Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: otroci z družinami
»Tiho čez polje tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce.«
(O. Zupančič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in tete
CECILIJE BUKOVC
iz Tabora 55 (21. 10. 1924-5. 1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in jo pospremili na poti do groba. Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: vsi njeni
Ljudje, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili, le v ljubezen so se spremenili in z njo naša srca napolnili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija in brata
EDIJA SORČANA
iz Prebolda
(14. 3.1938-8. 12. 2008)
se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in za darovane maše.
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Oddelku abdominalne kirurgije Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru, Pihalnemu orkestru Prebold in Citi Galič. Hvala govorniku in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: žena Lizika, sin Peter, hčeri Andrejka in Monika z družinama ter ostalo sorodstvo
Le kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, kar smo ostali sami brez tebe dragi mož, ati, brat, svak in zet
IVAN AMON
iz Orle vasi
(17. 7. 1967-19. 2. 2007)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi tvoji
POGREBNE STORITVE
Ivan Ropotar, s.p.
tet.: 700 11, 85 GSM: 01,1 613 269 GSM: 061 768 906
StaroUaška ut. 12, Šempeter betodni čas: od 00. do 26. ure
»Vsak dan zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata, brata in strica
FRANCA JELENA
iz Andraža 96 (26.12.1939-5. 2. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem krajanom Andraža - še posebej družini Tavčer za iskreno pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, ustna in pisna sožalja ter sodelavkam kolektiva Tovarne nogavic Polzela. Zahvala patronažni sestri Tajani, dr. Rezarjevi, službi za urgentno pomoč ZD Celje in Splošni bolnišnici Celje - Nevrološkemu oddelku za skrbno nego in zdravljenje v času njegove bolezni. Iskrena hvala tudi kolektivu in sodelavcem podjetja Garant, d. d., Polzela. Hvaležni snio župniku gospodu Furmanu za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, govorniku gospodu Bojanu Pustineku, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasnilo je srce, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata in strica
STANISLAVA IGRIŠNIKA
iz Matk pri Preboldu (20. 11. 1946-8. 12. 2008)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo sosedi Marici Zagožen za izkazano pomoč.
Hvala gospodu župniku Ratajcu, pogrebni službi Ropotar, govorniku Bojanu Pustineku, gospodu Miranu Cestniku ter pevskemu zboru iz Prebolda.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sestra Fanika z družino
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
V SPOMIN
13. februarja je minilo leto dni, odkar si nas tiho, hitro in nepričakovano zapustila, draga žena, mamica in babica
ANA BALOH
iz Zabukovce
Pošteno bilo tvoje je delo in dobro srce, a prehitro bolezen nam vzela te je. Spomini prelepi zdaj spremljajo nas, nam grejejo srca in lepšajo čas. V vrtu življenja tri rožce cveto, dve od teh treh oveno in le ena zdaj tam še živi, to si, draga žena, mamice in babica, prav ti.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke, polagate cvetje in ohranjate lep spomin nanjo.
Mož Rudi in sinova Rudi in Srečko z družino
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 15. marca 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Zlato si srce imela, vedno le za nas živela, veliko lepega nam dala, zato ob slovesu HVALA TI, MAMA, HVALA!
ZAHVALA
V 98. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
IVANA TAVČER, po domače Tavčerjeva Hani
s Polzele (1911-2008)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku, govornici, pevcem in pogrebni službi Morana. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela za oskrbo in bolniško nego.
Žalujoči: vsi njeni
»Oči zapremo in v spominu jo uzremo.
Nikjer je ni in to boli...
Toliko lepega nam vsem je dala, v naših srcih večno bo ostala ...«
V SPOMIN
17. januarja letos so minila štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama in stara mama
TEREZIJA VENGUST
iz Hramš
Še vedno jo močno pogrešamo. Pogrešamo njeno zlato srce, ki nas je grelo vse življenje. Vsem, ki kdaj obiščete njen zadnji dom, ji prižgete svečko ali se je skupaj z nami radi spominjate, iskrena hvala.
Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel.
Misel nate pa bo ostala, spomin večno bo živel...
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
MARIJA ŠPROHAR
iz Šempetra, Vrtna ul. 11
Globoko smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, izraze sožalja ter izkazano pomoč in pozornost v najtežjih trenutkih.
Prav tako se zahvaljujemo dr. Brigiti Artiček Mesareč ter hematološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za nego in skrb v času bolezni. Hvala gospodu župniku Škofleku, domačim pevcem, pevki Sergeji, Društvu upokojencev Šempeter, zvezi borcev in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in organizacijo pogreba. Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na poti do groba, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
»Vem, da pride dan,
ko se izgubi izpred oči ta zemlja
in se življenje tiho poslovi
in mi zagrne zadnjo zaveso čez oči... «
(Tagore)
ZAHVALA
Za vedno je odšla od nas draga mami, mama, sestra in tašča
IVANKA MANDELC
iz Studenc 4, Žalec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalja.
Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč v dnevnih žalosti, Hmezadu KZ Petrovče, Gorenju Point Velenje, Esotechu Velenje, Hmezadu KZ Gotovlje, govorniku, gospodu Jelenu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru s Ponikve za zapete žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala osebju Oddelka za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje.
Žalujoči: vsi njeni
Pust prišel, zabaval in odšel
Kočo na Šentjungertu uničil požar
Le kdo je strašni in nasmejani »joker«, ki smo ga srečali na Vranskem ? Tam je sicer med 35-imi pustnimi skupinami prvo mesto osvojila "Tajkunska SOS samopostrežna restavracija in prodajalna za reveže in bogate"
Te dni so si ponovno lahko dali duška tisti, ki radi spreminjajo podobo in se preoblačijo v najrazličnejše pravljične in aktualne maske. Tudi priložnosti, da so se v drugi vlogi predstavili drugim in svoje ma-
ske postavili na ogled, je bilo precej. Pustovanja so se vrstila pravzaprav ves mesec, začela pa so se z obiskom kurentov iz Desternika v začetku mesca.
Že na pustno soboto so pripravili tradicionalni karneval
na Vranskem in pustovanje v dvorani DTV v Braslovčah (fotografija na naslovnici). V nedeljo so pustovali na parkirišču pred Podružnično šolo Trje in igrali hokej v maskah v Migojni-cah. Pustni sprevod je v nedeljo obiskal tudi bolne in betežne krajane v Gotovljah. V športni dvorani OŠ Polzela so v nedeljo pripravili veliko otroško maškarado z gostjo Alenko Kolman, za otroško pustno rajanje pa so poskrbeli tudi v Domu krajanov Tabor. Včeraj, na pustni torek, so rajali in izbirali najboljše maske tudi na pustnem karnevalu v Preboldu in že tradicionalno v Žalcu z osrednjo prireditvijo na Šlandrovem trgu. Bilo je veselo, nabrito in mastno, kot se za pust spodobi, a kaj več o tem bomo zapisali in pokazali v marčevski številki našega časopisa. L. K.
Belgijski reli oldtajmerjev
Utrinek z avtopoligona ZŠAM Savinjska dolina
Mnogi Savinjčani so se pred dnevi z začudenjem ozirali za starinskimi vozili z nizozemskimi registrskimi tablicami, ki so se ustavljali na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob Savinji.
Šlo je za mednarodni reli nizozemskih voznikov oldtajmerjev, ki poteka preko petih držav, v Sloveniji pa so se ustavili v Ločici ob Savinji, nato pa pot nadaljevali po avtocesti do Madžarske.
Na avtopoligonu je znanje v spretnostni vožnji izkazalo več kot 90 voznikov, med “stari-
nami” pa je bilo opaziti največ poršejev, volvov in alf. Vsa organizacija tekem in spretnostnih voženj je v rokah nizozemskih organizatorjev, vožnjo po avtopoligonu pa so gostom omogočili člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina.	T. Tavčar
Uničena dvesto let stara lesena planinska koča na Šentjungertu
Planinska koča na Šentjungertu, ki je last Celjske škofije in so jo imeli v najemu člani PD Galicija, je v petek okoli 4. ure zjutraj zagorela. V njej so to noč prenočevali skavti iz Črenšovcev. Ko so dva izmed njih zbudili nenavadni zvoki, sta stekla iz koče in hitro ugotovila, kaj se dogaja.
Na srečo so prenočevali v pritličju, požar pa je izbruh-
nil na podstrešju. Nemudoma sta zbudila ostale skavte, ki so se rešili z opremo in poklicali gasilce. Kljub trudu gasilcev iz Zavrha, Galicije, Šmartnega v Rožni dolini in celjskih poklicnih gasilcev je koča popolnoma uničena. Vzrok požara raziskujejo celjski kriminalisti.
V PD Galicija menijo, da bodo za obnovo koče potrebovali več kot 60.000 evrov, natančneje pa bodo škodo
ocenili v teh dneh. Sicer pa so sporočili, da bo za obiskovalce na Šentjungertu ob nedeljah normalno odprta zidana koča. »Za obisk se še posebej priporočamo, saj bomo potrebovali vsak evro za obnovo lesene hiše. Prav tako prosimo za prostovoljne prispevke za obnovo, ki jih lahko nakažete na TRR 02234-0254780054, LB "za obnovo",« so še sporočili iz PD Galicija.	T. T.
Pester izbor počitniških dejavnosti
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju z osnovnimi šolami in športnimi društvi v tednu počitnic pripravil bogat brezplačni program aktivnosti.
Osnovnošolci in srednješolci so se lahko od ponedeljka do petka v Športnem centru Žalec udeležili zimske atletske šole Sprintko, v balonu so lahko igrali tenis, v telovadnici Osnovne šole Petrovče, kjer so lahko tudi športno plezali, so igrali namizni tenis, v mali telovadnici Osnovne šole Šempeter je potekal tečaj samoobrambe, na kmetiji Ušen v Grušovljah so lahko jezdili, v Wellnes centru Olimpus Žalec pa so se lahko udeležili počitniške vadbe.	T. Tavčar
Z jezdenja na kmetiji Ušen v Grušovljah
Veselo popoldne z godbo iz Hramš
Rešili onemogle labode
Dvorana zadružnega doma v Galiciji je bila zadnjo nedeljo v januarju zopet polna do zadnjega kotička. Vaška godba Hramše, ki deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, je
pripravila sedmo veselo popoldne.
Poleg godbe so nastopili še ansambli Navihanke, Hlapci, Grintovci, Vitezi celjski, Ruševec, Slovenski zvoki in Jani ter Nejc Pušnik. Za smeh sta
poskrbela Požrešnjekov Mi-hač in Hlapci, program pa je povezoval Drago Kolar. Vaška godba Hramše deluje že sedmo leto, vanjo je vključenih vedno več mladih, zato se za obstoj godbe ni bati. T. T.
Sprehajalka ob Vrbenskem jezeru Ana Marija Pupis nam je poslala pismo o nemočnih labodih na Vrbenskem jezeru, ki so v teh mrzlih dneh prepuščeni sami sebi in na žalost tudi brezvestnemu ravnanju ljudi.
Zapisala je, da so sprehajalci ob Vrbenskem jezeru januarja več dni opazovali nemočno labodko, staro, morda bolno, ranjeno ali samo onemoglo. »Za nasvet smo vprašali dr. Goloba iz zavetišča za prosto živeče živali na Muti. Obljubil nam je strokovno pomoč. Po srečnem naključju je nesrečno labodko na suho prinesel sprehajalec. Doma smo jo ogreli in še isto popoldne pripeljali do Kamnika, kjer jo je prevzela gospodična Aleksandra iz zavetišča Mlaka pri Kranju. Po štirih tednih zdravljenja in skrbne nege v zavetišču si je labodka opomogla in se vrnila „domov“,«
je zapisala Ana Marija Pupis.
V soboto, štirinajstega februarja, pa so ponovno reševali še enega nemočnega laboda. Pri pregledu je dr. Golob v kljunu našel trnek, ki je bil razlog, da labod že več dni ni mogel jesti. Morda bi živel še dan ali dva, nato pa bi poginil od lakote, a našli so ga še pravočasno. »Kaj
res ni nikomur mar, kaj se s temi lepimi pticami dogaja na jezeru? Kje se je izgubilo naše spoštovanje do narave in do živali ali pa nas je vedno manj takih, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, živalmi in naravo?« je še zapisala Ana Marija Pupis. In želimo si, da bi tudi s to objavo pripomogli k ozaveščanju ljudi.	L. K.
Vaška godba Hramše
Sprehajalki sta rešili onemoglega laboda