ZBI. Itnllh. I UMlui, i PMtftf. n. talku HH. XUX. bfo. .Sknreartf Nvod" T#lji F© W*Ui m Avttfo-Ogrtlnx u Nemfljot telo leto sknptj Mpr^ . K Kr- ćelo !eto niprej . . K 30*. rol Ifttfl 19« i*« mi : : ;; ; e-io « ^1* *- ~ *»«•<•*«*• * na mescc » • • • » 2«0 «*o l«fc> a*pr^ , . . K ».— Vpraianjera gfed« hueratov m oii priloii u odgovor dopisni« ali aaavka. CpravnUtv* (tpodtj. dvorile tevo*. Kasilova alloa At i, t*l«f«a ALSS. lsfcafft vuk šmm zv*4*r IiiimII »M^H« •■ pramk* Inscrati veljijo: peterostopna petit vrsta ca enkrat po 20 vtn., za dviknt po 18 vin., za trikrat ili večkrat po 16 vin Partc in zahva»a vrsta 25 via. Poslano vrsta 30 vin PH večjih tnsercijah po dogovoru. Uptavniitvu naj a* pofiljajo narodni ne, raJdamadja. tnaeratf L t r«a istodobne rpoalatve aaročnina at a* oziim _Wt»jm tiskano" teteton At. 11. .Slovenski Narod" velja v Llnblltnt na dom dostavljen: « v upravniStvu prejeman: ćelo !eto oaprej . . . . K 24"— ćelo leto Mprc] • , # » K 22>—■ pol leta . • • • • • 12-— pol leta * • • • * • II'— četrt leta 9 . . • • . 6>— četrt leta - • • • • • &>50 oj mtsac ^ • • . , 2*— nj mesa« „ • • • ', m liW Donlsi na] te franklrajo. Rokopisi ce n» vrt&jo. fođatttvat Knaflovi ulica *L 5 (v prftllčju levoj teltfo* ftL St te uradoĐ pofoOlo. Dunaj, 9. decembra. (Kor. urad.) Lraclno se razumu VZHODNO BOJISCE. Armadna skupina general-feldmaršala von Macken- sena. Sovražnik se pred donavsko ar-mada in desnim krilom generala in-fanterijc v. Falkenhayna na vsi crti umika. Romanske sile, ki so hotele fe poskusitl najtl z gorovja i em zve-zo z umikajočo se romunsko armado, smo popolnoma uničHi. Plen armadne skupine od 1. decembra sem znsša naJ 70.000 mož, 1S4 topov, 120 strojnih pušk ia ne-pregleden vojni materijal. Armadna fronta general-obersta nadvoj. J ožet a. V dolini Troiusul, poiem med Kirlibabo in dolino Bistrice je so* vražnik včeraj zopet z močnimi sila-mi napadel naše pozicije. Izvzemši nekatere krajevne uspehe so ostali napadi brezuspešni, Armadna fronta general-ieldmar^ala princa Le- opolda BavarskeKa. Južno od Pripjata nobenih do-godkov. ITALUANSKO IN JUGOVZHODND BO.HŠCE. Položaj je neizpremenieiL i m Dunaj, 10. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BO.TIŠČE. Med SIHstrijo in Črnovodo so dospeli Bolgari na levi breg Donave. Vzbodno od Bukarešte in Ploesiija pridobivamo pri zasledova-iju prostora. Čete generala v. Arza so za-vrnile v obmejmem prostoru zapadno in severezapadno od Očne silne niske napade. Samo jugozapadno od Suite se je posrećilo sovražniku iz-trgaii nam neko visino. V območju &eneralobersta v. Kovesa te nameril sovražnik več ljutih napadov proti pozicijam zapadno od Fundula Mol-dovega, za kateri se vrše že tedne vroči boff. Preizkušenl branitelji so napade vsakikrat zavrnlli. Boli proti scveru ničesar pomembnesra, ITALUANSKO FN .1UGOVZHODNO BO.IIŠČE. Neizpreraenjeno. Namestnik načelnika f.eneralnega štaba pl. Hofer, fini. Hemško nrađno poroi. Berolio, 9. decembra. (Kor. ur.) Woltfov urad poroča: • Veliki glavni stan: ZAPADNO BO.TTŠCE. Armadna skupina presto- lonaslednika Ruprehta Ba- varskega. V pokrajini ob S6mmi Je bil po-samezne ure topovski boj silen. Po noći proti našim pozicijam pri Le Transloyu prodirajoče moćne patru. !je smo z ognjem in v bližinskem bo;u prepodiii. Vec Avstralcev ie ostalo pri tem v naših rokah. VZHODNO BOJISCE. Fronta generalfel d m ar-§ala princa Leopolda Ba-varskega. Severnc od Naroškega iezera, ▼ soteski Skorf, je po ognieni pripravi brezuspešno napadlo več ruskih stot-nij naše pozicije. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa, Med Kirlibabo hi dolino Biseri«* so pričell Rusi včeraj moćno aapada> ti. Napadi so se večinoma z izgubami ponesreciii v našem ognju. Severno od Dome Vatre izgubljena tla so na-padalci drago kupili. Trdi pri napa-dih Iu2.no oć doline Trotusula, U\ so se v poglavLnem ponesrečili* so dosegli Rusi fn-i precejšnji porabi si! le malo krajevnih uspehov. Armadna skupina gfm. v M a c k c n s c n a. Levo kri!o devete armnde ie uni-čilo romuns!;e divizije, ki so se po-skusiic prebiti s orelazov severovz-hodno od Sinaje proti iugovzhodu. Vec ti?oč tnož smo vjeli. mno2o topov vplenili. Pred desnim krilom ar-made in pred hitro prodirajočo donavsko armado *>e sovražnik na ce!i crti umika. Od I. decembra >em so izgubili Romuni, kolikor ?e dalo za enkrat površno pospravijanje hojišč okrog BJkarešte na ose arnndi nad 70.000 mož, 184 topov in 120 strojnih pušk. Visina števiik dovoPuje jn>en skleo o uspehih zaveznišlah čet in kaže siepnjo razbiija romunslre vojske, katere izdube na mrtvih in ranjenih stoje v razmeni! s ste vilom vjetih. Plen voin;h orodij in vojnesa materijala ]e nerregleden. MAKF DONSKO BOJiSĆE. Na viš'nskih pezicijah severno od Biiolia in severovzhodno od Pa-ralova Ie ležal mocen artiljerijski ogeni, kateremu so sledfli !ahko za-vrnJeni narad? v loku Crne. Vzhodno Ro^nje^a jezera Tahlnos so zavrn.ile boćarske predne straže eno angle-ško stotnijo. Berolin, 10. decembra. (Kor. ur.) Wolnov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta gfm. prestolona-slednika Ruprehta Bavar. V pokrajini ob Sommi se je zve-čer artiljerijski ogenj oiačil. Moćne angieške patrulie, ki so prodrle ponoći zapadno od Gueuđecmirta, smo pognali nazaj. Fronta nemske^a presti lonaslednika. V Champagni, južno od Riponta. so vrgle naše skupine s šunkom Francoze iz neke sa ne, ki smo io bili opustili, ter so jo bili nato zapet za-sedli. V Vosrezih zapadno od Markir-eha, so nasavski domobranci brez lastne izgube pripeliali iz franeoske-ga jarka več lovcev in eno metalo min. . VZHODNO BOJISCE. Fronta Rfm. princa Leopolda Bavarskega. Nobenih posebnih dogodkov. Fronta ^eneralobersta nadvojvode .1 o ž e f a, Zopet so Rusi napadli med Kirlibabo in Dorno Vatro, nišo pa imeli uspeha. Južno od Trotusula se jim je posrećilo vzeti neko visino, kljub uporabi moćnih sli pa se Hm ni posrećilo pridobiti na strani točke, kjer so bili vdrli, tal. Armadna skupina g'm. v. Mackensena. Armade prodiraio na vzhodnetn Vlaškem. Med Crno vodo in SiHstrijo so prekoračile boigarske site Dona-vo. V Dobrudži malo bojnega delo-vanja. MAKEDONSKO BOJISCE. Severno od Bitoita in v loka Crne so izvršile enteatne ćete včera? zopet ntočen razbremeallni sunek. Ponesrečil se )e. Nemške in boćarske čete so krvavo zaivrnSe vse nav pade Francozov In Srbov. Prvi generalni kvartirnl molster v. LudcndorfL h mirni hm. NEM^KO VECtRNO POROCILO. Beroliii, 10. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča 10. decembra "v" Veliki Vlaški kljub deževju hitro napredo* v a n j e. JOL(i-\RSKO URADNO POROCILO 9. decembra. Rom unska fronta. V Dol ruclži ^laho topovsko d^lovanje. Ob Donavi so se so-vrazne ćete, ki so imele zaseden levi dunavski bre^ n ed Ttitrakanom in Craovodo, pričele umikati proti se-verovzhodu. Naše ćete. ki so bile pri Tutrakanu prekoračile Donavo, so zavzele ii.esto Oltenico. ki jo je sovražnik oplenil. Nadaijne čete so prekoračile Donavo pri Silistriji. Rusi so zažvali mesto Kalaraš in sosednje vaši. Na \ laškern še zasledovanje nadaljuje. 10. decembra. Romunska fronta. V Dobrudži slaboten arti-ljeri?cki ogenj. Naše čete so prekoračile Donavo pri Silistriji in vzele mesto Kalaraš. Druge naše čete so vzele mostišče na Icvem bregu Donave nasproti Crni vodi. Na Vlaškem tra-ja zasledovanje. Uradna poročila poudarjajo, da ženejo zavezniške armade sovražni-ka nevzdrzno proti vzhoJa. Macken-senova armada je prekoračila na svojem pohodu proti vzholu dolenji tok Argesula in Dambovice ter se bliža železniški progi Bukarešta-Crnavoda. Istočasno ie podaljšala in ojačila svoje desno krilo s tem, da so znatne bolgarske sile prekoračile pri Tutrakanu ter med Silistrijo in Ćrnovodo reko Donavo ter se pridružile prodiranju ostale donavske armade. Falkenhavnova armada je izvršila novi okret ter obraća svojo fronto iz jugovzhodne smeri v vzhodno smer. Njeno desno krilo prodira ob železnici Bukarešta-Urziceni (ob re-ki Jalomnici). centrum stoji se vzhodno mesta Ploesti, levo krilo pa je dospelo do železnice. ki drži iz Ploesti proti severu v Valeni ter je tako odrezalo one romunske kolone, ki so bile zaostale pri Sinaii. Te ko-lonej^o od severa prijali naši, od juga pa Nemci. bile so popolnoma unl-čene. Sobotno nemško nrađno poro-čHo nam nazorno slika veličino v Romuniji doseženega uspeha. Od 1. decembra so vjc!e zavezniške čete nad 7OOOO Romunov in ako pnšte.Ie-mo ve'ike krvave izenbe rnmuTiskih arm^d. smemo reci, da fe romnnska vo.'^ka več kot decimirana in skle-nati 9memo nad^lj?. da se nahaja v /nlostnenf moral?čnem stanju. Zadeli so jo prehudi udarci. Vojaški strokovriak! s.">diio. da se Ponruni za reko Jalnmnfco sploh ne nodo upirali, temveč da bodo brez prestanka nadalievali svoje iTmikanje za reki Rn^eu in Calafniul. T^tepra mnenja so tuđi ententni krogi, kakjpr i^haja iz sledecega no^ročila: Lufirano. 9. decembra. (Kor. ur.) Kakr»r poroča »Corriere della Sera« iz Par>a. računajo franeoski vojaški kroei s tem, da bo romunska armada kmalu pretrgala stik s sovraž-nikoin ter da se bo na crti Buzen le začasno upirala. nato pa nadaJjevala umikanje do crte ob Sere-t u. Res je. da je crta ob Seretu ttkv čno utiiena le proti sevem In bi se motrla braniti silne le proti invaziji od tam. Ako bf se sovražnik ix>JastH crte ob Seretu. bi ga Romnni t>ač silno težko od tam xopet pregnalt. NaJ-važnefše je *a enkrat. da se romunska smrada reSt in se midrufi ruskim fimofieanu * Rusko uradno peročilo. 7. decembra. Romunska fronta. Južno od reke Trotusula trajajo boji. Na Vlaškem so se umak-nili Romuni pod pritiskom sovražni-ka proti vzhodu ter zadržavali so-vražnika z boji zadnjih čet. Romunske čete so Bukarešto 6. decembra proti poldnevu zapustili. Vsled umi-kanja romunskih čet so se umaknile tuđi naše čete ter krile levo krilo ro-munske armade južno od Bukarešte. Donavski most pri Crni vodi zopet v ' olgarskth rokah. Sofiia, 9. decembra. Agence Te-legr:ip!iique Bulgare »Denni Izvest-ia« poročajo s fronte v Dobrudži: Bolirarske čete so to noč v temi iz Crne vode prekoračile Donavo, vrgle močn« okopanecra sovražnika nazaj ter se p o I a s t i 1 e ž e 1 e z n i -škega mostu. Vsled tega drzne-ga podjetia so bile ruske in romunske nasproti Crni vodi utaborjene čet&, katerim je grozilo obkoijenje, prisiljene opustiti svoje mogočno izgrajene pozicije ter se i#adrno umakniti proti seyerovzhrrdu. Obupni poskusi ro-mun?>e arH'eriie razbiti most z lii»-tim obstrelievanjem so bili bre2-uspešni.. Preb.od čet Čez Donavo se danes nadaljuje Gubernator Bukarešte. BeroHn, °. decembra. Za nem-škega gubernntorja v Bukarešti je bil imenovan general von Heinricn, bivši gubernator v Li!!?. Vo?ni svet v Jassyu. Bern, 9. decembra. V Jassvu se je vršH pod predsedstvom kralja Ferdinanda vo;ni svet. katerega so se ude!e7ili tuđi deTegat! ruskega ge-neralnega štaba. Razpravljalo se je o novi grunndji in organizaciji romunske armade. Beg romunskeija dvora. Cur?h. 9. decembra. Poroča se. da sta zbežala krrlj in kraljica z rodbino v avtomobiTih dne 2. decembrp iz Bnkarešte. naibrž v Odeso. KraU ie pono'noma potrt, kraljica pa se ^aie trdno nadeia konečne zmage. (Po drugih ver;etne;š*b noroči^h so nahaia romunski kr lijevi dvor že več ted^ov v Jassyu. — Op. ur.) Bol za po! 02 Prilep. nem?;ko veCerno poroCilo. Berolin, 10. decembra. (K. ur.) \Vo!ffov urad poreča 10. decembra zvečer. Nov napad ententnih čet vloku Crne smokrvavo z a v r n i 1 i. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 9. decembra. Makedon-skafronta. V okolišu Bitolja in v kolenu Crne srdit sovražni topovski ognej v posameznih odsekih. Vzhodno Crne in v okolišu Moglenice nič bistvenega. Na obeh straneh Vardar-ja slabo artiljerijsko delovanje. Na fronti Belasice planine boji poizvedo-valnih oddelkov. Ob Strumi srdito toda brezuspešno obstreljevanje od strani sovražnika. Na -severnem obroUku Tahinskega jezera se je po-izkus Angležev, da bi prodirali proti Ciflik - Tevfiku izjalovil v našem ognju pred našimi postojankami. Na-sprotnik je ostavil številne puške in mnogo vojnega materijala. 10. decembra. Makedonska fronta. Po silnem artiljeri)-skem ognju, ki se ie včasih stopnje-val do bobnajočega ognja proti naši crti Tarnova - Ražtan je poskusil so-vražnik severozapadno okrog visine 1248 napasti Tarnovo. Napad smo že takoi rzpočetka zavrnili. Enako je napadel sovražnik v loku Crne na širo- ki fronti crto Dobromir - Makovo. Povsod smo ga, mestoma v boju z ročnimi granatami, zavrnili, tako da sovražnik na ćeli širini napadalnc fronte ni mogel doseči niti najmanj-šega uspeha.Ob Moglenici ničesarbi-stvenega. Na obeh straneh Vardarja slaboten ogenj sovražne artiljerije. Ob Belasici planini slaboten ogenj sovražne artiljerije. Dvakrat so po-skusili Angleži napasti Ciflik Tevfik (južno cd Seresa), vse napade pa smo s svojim artiljerijskim ognjem zlomtti. Pred našimi pozicijami leži 150 mrtvih sovražnikov. Francosko uradno poročHo. 7. decembra. Orijent* ska armada. Sovražnik je ob-i streljeval naše pozicije v blizini Bitolja. Pri novem protinapadu na po-bočji?> severno od Sokola se ie po^ srečilo sovražniku, da je zopet za-vzel le dele nedavno zavzete visine. Južno od Seresa so angieške čete nrcpod?le Turke iz nekega jarka ter jih več vjele. 8. decembra. V noči na 7, t. m. so izvršni Nemci in Bolgari sU ien protinapad na noziciie Srbov vj r*dsekn Staravine, vzhodno od Crne, Srbi so zavrnili tri zapoređne napa* de. Splošno je preprečilo slabo vre-me operacije tekom včera jšnjegaf dneva. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 7. d e c e m b r a. Slabo vreme na operacijskom ozemlju traja, y gorov-ju močno sneži. Na Krasu se je vršila včeraj artiljerijsko delovanje. Zvečei je poskusil sovražnik po ljuti artilje* rijski pripravi dva zaporedna napada na naše crte seviernovzhodno visino 200 = južna stran. Vsakikrat je bil takoj ustavljen in .vržen nazaj. So« vražna pomorska letala so metala bombe pri Ogleju. Jedna žena je bila ubita in en otrok ranjen. Materijalne škode ni. V plačilo so obmetali naši letalci sovražno letališče na Prošeku in na pomolu v Trstu napravljeno postajo pomorskih letal z bombami a določenim jako silnim uspehom. Nato so s vrnila nepoškodovana. Eksplozija v nalvečj! Italijanskl tovarni za izstrelk^. Rim, 9. decembra. (Kor. urad.) Agenzia Stefani poroča: Predvčeraj-* šnjem je eksplodirala tovarna za iz-« strelke v okraju Alessandria vsled tega, ker so se eksplozivne snovi sa^ me vžgale. Okoli 50 oseb je žrtey eksplozije. Lugano. 9. decembra. V provincl Alessandra vsledj eksplozije uničena tovarna za izstrelke je bila največjej tovrstno podjetje v Itatiji. Italijanski parlament Curih, 8. decembra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji italijanskega parlamenta je grajal socijalist Dugonf nedostatke ministrstva v političnent in gospodarskem ozira. Dugcmi le moral svoj govor prekiniti, ker se je onesvestil. Reformist D e f e 1 i c e jo želei za parlament vecje svobode kontrole in kritike vojaških opera-cij, katere vrhovno armadno vodi stvo ćelo napram vladi obdaja s pre-* veliko tajnostjo. Armadno vodstvoi odklanja kontrolo taico oštro, da ne dopusti niti Bissolatiju, kl je name« Sčen za vojnega komisarja, izvajati njegovih funkcij. Defeliceja je prekl-nll med njegovim izvajanji vojni mi-nister Moronc, ki je vzel v za-ščito armadno vodstvo proti nevred-nim preiskavmt Ko ie Defelice teja-vtti da ima Cadorna o ieW tnMDde. -a.^Ž.*.ž-fe. »:S ^L*_ Jis4ws»i» diran 2. •SLOVCNSKl Nakuu'.odc U. decembra 1*16. 284 Stev. da prekaša vse druge, sta ta izvaja-nja zavrniia predsednik zbornice in ministrski predsednik Boselli, ki sta opozorila na malo simpatičen odmev, ki bi ga mogla dobiti v deželi kritika o Cadorni, in sta izrekla zahvalo Cadomi. Tuđi minister Bissolat-t i je govoril in izjavi!, da se je oseb-no z vso silo nasproti mnenju drugih ljudi potegoval za zavojevanje Gorice in je isto hotel. Med ministr-stvi in narodnim vodstvom ni ni-kakega konflikta. Biss^latti je bil prekinjen večkrat z vzkliki strme-nja in s pozivi, naj demisijonira. Kle-rikalec Soderunu se je potegoval za pospeševanje kmetijstva potom vladnih odredb in državnih sredstev. Reformist Labriola je zalneval od vlade veČ ozira na pravice parlamenta. Ćelo tako važni sklepi, ka- / kor vojna napoved NemČiji. so bili izvedeni brez najmanjsega stika S parlamentom. Koncem seje je bil podan predio? 33 poslancev, med njimi Luzzatti. v katerem je govora o zaupanju na znago, o skorajšnjem v z p o s t a v 1 ] e -nju Belgije in Srbiie in o združitvi vse Poliske v svobodno neodvisno državo. Ministrski predsednik Boselli je pripomnil, da razprava o predlogu v tem trenotku bi ne b;la umestna in je bolje, da izostane. Ve5 predlaga-teljev je pritrdilo Boselliju. Curih, 9. decembra (Kor. urad.) V včerajšnji seji italijanske zbornice }e govoril radikalec O a s p e r o 11 o za nadaljevanje naporov za mir, ki bi zabranjeval nove vojne. P o t e g o ■ valseieza moćno, čeprav diktatorično vlado in za novo velikopotezno po-v e 1 j s t v o zaveznikov, ki na] bi zlasti na i t a 1 i j a n s k i fronti izvršilo globoko se^ajo^o vojaško odločitev in bi ne vtrujala in izčrpa-vala armade z malimi ncplodovitimi poskusi, kakor se je to zgodilo na primer v bojih zaOslavje, kjer so bili bataljoni pokopani. Potrebno je posnemati neinško me-ščansko in vojaško organizacijo in potlačiti srarnotne never-jetno razsežne oprostitve frontne službe. Na drugi strani se mora dvig-niti veselje vojakov do službe z obljubo, da bosta država in družba v . mirnih časih popclnoma skrbeli za nje kakor tuđi z zagotavljanjem, da zmagamo. Govornik je konč-no zagotavljal slovanski svet na onem jadranskem • bregu,da bodoče itaiijan-sko gospodstvo bovpošte-valo njihovo narodnost. T r e v e s (socijalist) je izvajal, da umetni sistem evropskega ravnotež-ja, katerega so vedno gojili diplomat-je, je vzrok sedanje vojne. Prinozna-nje principa pravičnosti in SVobodnG-ga razvijanja vseh nacijonalnih sil prinese rešitev Poljski, R 0 m U n i j i, balkanskim Slovanom in Elza^ko-Lotrinški. Vojevanje do zmage bi dalo kali novegra sovraštva in spora. Italija ne srne izkrvaveti za AngležeinRuse. Nava priznava, da ofenziva zaveznikov in romunski pričetek vojne nišo mogle izsiliti zmagovitega vojnega zaključka. Dežele četverozveze pa bi bile lmičene, ako bi se sedaj vtrudile. Vo-dilni stanovi moralo vojno moralo dvigati visoko. To dela duhovšči-nainpasplohkatoliki.ki so sekljub svojim načelom po-vsem od k r itosrčno postavili na stran italijanske vojne. Edino mogoč zaželjeni mir je oni, ki prinese priznanje narodnosti In njihovo neodvisnost. Govornikove simpatije veljajo tuđi pod-iarmljenim narodom Beleije, Srbije. Romunije in Poliske. P i e r o 1 i n i zahteva natančnejših pojasnil o o d -nosa i ih Italije do i u £ o s 1 o-vanskega elementa na jadranski vzhodnl obali in iz-javlja, da mir je sedaj nemogoč, k e t vsenemške sanje š e nišo uničeneinkerNemčije oči-viđno ne bo mog oče premazati z utruditvijo ali lako-t o. Anjriija. ki je napravila v voini toliko dobička, bi morala podpirati prehranlevanje Italije. Parlament bi moral vodstvo vojne učinkovito kon* troliratf. Orosso - Camnana (Oiolittijanec) je želei pravičneišo razdelitev vojnih bremen med industrijo in krnetijstvom, konsumenti in producenti in je UKOtovil. da vlada goji zaželjeno razpoloženje v rnest-nem delavstvu s plačilom prevelikih mezd v tvomicah municije. Vladne Iziave odobrene. Curiti, 9. decembra. (Kor. urad.) Italijanska zbornica je sprejela dnevni red, kl odobrava vladne izjave, s 376 glasovi proti 45. Italilanski senat •Curfh, 8. decembra. (Kor. urad.) Senat je razpravljal o položaju itaii-janske trgovske plovbe. Senator F r a n c h e 11 i je razlagal. da je !ta-Ula ddala već dtsetlAt, tađala 80Q milijonov in dandanašnji takorekoč nima nikake trgovske mornarice. Prometni minister A r 1 o 11 a Je pri-poznah da so razmere italijanske trgovske plovbe v primeri z vsako drugo deželo jako klaverne in Je spo-ročil. da je bilo z veliko težavo In silo 40.000 ton jekla pripeljanega iz Anglije, ki se porabi za gradbo itali-janskih trgovskih ladij, katera se olajša tuđi s krediti in drugimi odred-bami. Ogromen vtisk je napravilo iz-recno priznanje železniškega ministra na socijalistično vprašanje, da od 1. oktobra dalje ni šel več v kali-jo iz Anglije nikak transport prerr.o-ga. Senator princ Camporeale, svak kneza Biilow a. je interpeliral Boselli-ja radi držanja Italije napram Nemći-ji. Iz ministrovega odgovora je sledilo, da število pod prisilno kontrolo postavljenih avstro - nemšk'ih tvrdk v Italiji znaša dotlej 300. Bitka ob Sommi. NE.MSKO VECERNO POROClLO. . Beroiin, 10. decembra. (K. ur.) \Vo!ffov urad poroča 10. decembra zvejer. Severno od Somme od časa dočasa močen artiljerijski o g e n j. FRANCOSKO URADNO -POfcOČfLO. 7. decembra, popoldne. Franeozom se ie po^rećil nenaden napad na nem«ke jarke vzh^dno od Metzerala: pripeFali so viete nazaj. Z ostale fronte ni poročati ničesar ^ftžnega. 7. decembra z večer. Ra-7en precej živahneta artiljerijskoga bo'a na levem br.ecru M.ose v blizini visine 304 ni porooati ničesar. 8. decembra popoldne. Na levem b'-egu V.ose so vrgli Fran-cc7t Ncmce iz de*a larkov. k* so j:h b:li ti 6. t. m. na V7hodncm nnhočm visine 304 zasedli. Sicer^e bila nov^ nn'rria. Beteii^ko uradno Doro^ilo. 7. decembra. Z belgijske fronte ni poročati ničesar. Angleško »iradno porobilo. 7. decembra popoldffe. Ponoći se ni nič pripetiio. 7. decembra zvečer. Dn-nes močan topovski ogenj v sosed-st\m višinskecra hrbta pri Thiepvalu. Sicer ražen navadrega bajneea de-lovaria topov v jarkih ničesar po-ročat;. OdlKOvanie v. Hindenburga. Nerr.ški cesar je odl:koval £ene-ralfeldmar?ala v. Renekendorffa in Hindenhurga z vel'Vim križem Ze\ei-ne^a križa in lastnoročnim pismom, bavarski krali na mu je Dochril pla-keto s svojo Dodobo. Odlikovanje bavarskesa kralja. Nemški cesar je odl:koval ba-varskega kralja z redom Pour le me-rite. FRANCOSKA MfNISTRSKA KRIZA. Bern, 10. decembra. (Kor. urad.) ».Toumal" poroča.da ie irnel franeoski ministrski svet drugič se]o. da preso-di korake, ki so potrebni vsled izraza zaupanja zbornice. Tuđi o drugem ministrskem svetu ni bilo izdano po-ročilo. »Petit Parisien^ riše: Najholj razširjeno ie mnenje da bodo ministri dali svoie portfelje Rriandu na razpolajro, da more popolnoma svobodno udejstviti reforme v vladi, ki jih je v velikih potezah v tajni seji označil. Generalislm Joffre. Nemški listi poročajo, da je bilo v zadnji tajni seti franeoske poslan-ske z^o^nice sklenjeno. ustanoviti za aliirane armade poseben nadzorovpl-ni svet. V ta svet fe tuđi pok!ican ere-neralisim franeoske armade Joffre. Očita se mu bate, da ie vodil vojno premalo energično in trdi se, da postane namesto niesra jreneral Castel-nau generalisim Za to mesto pri^eta v poštev tuđi generala Foch in Pe-tain. Lvonski listi poroČ3fo. da bo naitrze imenovan za fr^neoskesrn vrhovneea pov^^'nika Castelnau, ki ga želi većina. Drugi listi pa pravijo. da priđe v rK>štev general Poques. Radikalno Darisko -Časopisje }c mnenja. da je Lvautev določen za naslednika Sarraila v Solunu, c^rte-ral Oourand pa za poveljnika v Ma-rrku. turska vojna. TURSKO URADNO POROClLOl 9. decembra. Na kavkaski fronti smo s protinapadom popoino-ma zavrnili sovražne napade na dva naša infanterijska polka. Z drugih front ni poročati o nobenem po-membnem dogodku. 10. decembra. Na vseh fron-tali nobfinife pofocmboili dog % mni unu mm London, 10. decembra. (Kor. ur.) »Weekly Dispatch poroča: Program Lloyda Oeorga obsesa tele točke: Oboroženje trgovskih lađi), priprava za pomladansko ofenzivo, mobilizacija civilnih oseb med 16. in 60. letom, koraki, da se stori blokada efektivno, izdaja nakazil na živila, pomnožitev domaće produkcije živil, prepoved del. ki nišo za vojno bistvena, prisilne odredbe proti razsipno-sli in koneno uvedba brezmesnih dni. NOVI ANGLESK1 MINISTRI. Uradno je razglašeno, da je se-danji an^lcški vojni minister Lloyd-Geor^e imenovan za angleškega m^-nistrskega predsednika. »Times« javlja, da bo novo ministrstvo šteio najbrž le pet ali šest članov in da bo obenem tvorilo najvišji vojni svet, torej bo vlada in vrhovno vodstvo vojne v istih rokah. Llovd - Oeorge bo predsednik. Bonar Law minister drž. zak'ada. Menderson delavski minister, lord Curzon pravosodni minister, lord Milner ali Carson pa minister brez portfelja. Poleg njih bodo drž. tajniki za vojno lord Derhv, za zunanje zadeve lord Ralfour. Admiral Jclicoe in šef generalnega štaba Roh.ertst^n sta dodeljena vojnemu svetu, delavska stranka je sklenila, da se udele/i nove vlade in bodo po-Ieg ministra Hcndersona tuđi drugi zaupniki te stranke dobili važna me-sta. Novo ministr ni strankarsko. nego je ministrstvo koncentracije za uspešno vodstvo vojne. Llovd - Oeorge ie gotovo naj-izrazitejša osebnost v sedanjem jav-nem življenju na Angleškem, mož čudovite nadarjenosti in nič manj čudovite eneržije. Izšel je iz nekdaj ma-lopomembne socijalno - radikalne stranke, ki dolgo časa poleg konser-vativcev in radikalcev ni prišla do nobene veljave, doklcr ji ni stopil na čelo Lloyd fleorge. Zdaj je ta mož zaupnik vseh strank. Casih je grmel proti bogastvu in avtoritetam, proti militarizmu in vojnam — vojna pa ga je prinesla na čelo vsem strankam in ž njih privoljenjem je proglasil, da bo mobiliziral bogastvo za vojno. Llovd - Oeorge je sin siromašnih starišev. Vzgojil ga je preprost čev-ljar, ki se mu pač ni nikoli sanjalo, da postane njegov bosonogi gojenec kaaj vodja angleškega imperija in prvi mnž za kraljem V starosti Z\ let je postal Llovd - Oeorge advokat, a še toliko denarja ni imel, da bi bil plaćaj Crni talar, ki ga oblečejo an- gleški advoKatie pn sodnih obrav-navah. Toda njegov izredni um in njegov izredni govorniški dar sta mu pomagala, da je premagal vse teža-ve. Leta 1890. je prišel v parlament. Izvoljen je bil kot radikalec, to ie kot nositelj tistih idei, ki jih je ljudstvo nosilo v srcu. Boril se je za razširje-nje volilne pravice, za avtonomijo posameznih pokraiin. proti zbornici lordov in privilegijem plemstva, za izdatno obdavčenje bosratašev. za dr/avn(i podpiranje trgovine in obrt-nosti in za socijalna vprašanja. Leta 19O6. je pnstal trgovinski minister. leta 101.^. finanČTii minister. leta 10LS. rrunicijski minister. po Kitchencrjevi smrti vojni minister in sedaj mintstr-sk predsednik. Blvš; ministrski predsednik Asotnth, ki je odklonil vsako c^liko-vanie. je izjavil, da je pač odložil na-čelstvo vlade, ne pa tuđi načelstva liberalne stranke. Proti njemu in proti Llovd - Oeorvesu \e bila nekaka za-rota. če^, da je vlada pren-a'o ener-CTična. To očitanie s^cer "i V1o osnovano, a rotovo ^e. da bi vlada krep-keje delnla, če bi Stela manj članov. Novi minister zunanjih del lord Artur Balfour ie netiaV c:a mi^'Stra zuna^iih del lorda Sniisbu-rvin. B?1 je doleo let tainik svoieArtifre. od 1015 mfm>tcr kolorff voH1a konservativ-cev. *e riane^ rautrini kanci^r. P 1 H « Oriffitn. sedanH nn-tranii m^lster, rofen 1860. fe liberp?-netra mfSijenla In fe h{\ 1912—1915 parlamentski podtajnik.* Christopher Addlson, llberalec. đanes 46 let star je bil profesor anatomije, leta 1914. je bil ime* novan za parlamentskega tajnika v naučnem ministrstvu, leta 1915. pa za tajnika municijskega ministra, da-nes je sam municijski minister. Lord p e r b y, novi vojni minister, znani vodja rekrutacije začetkom vojne je bil privatni tajnik lorda Robertsa. V letih 1895—1905 je bil lord zakladnega urada, 1900 do 1903 tuđi finančni tajnik v vojnem ministrstvu in 1903—1905 generalni poštar. Arthur Stanley. naslednik Runcimana kot trgovinski minister, rojen 1869. je bij privatni tajnik fial-fourja, pozneje v zunaniem uradu, ie konservativec. Sir Robert Finlay, novi lord kaneler ima za seboj juristično karijero, rc'en je bii 1842. . Arthur Henderson, bivši naučni minister, Je danes delavski minister. Sir E d i a r d Carson bivši generalni pravdnik, je danes minister brez portfelja. Walter Long prej predstojnik lokalne uprave, prevzame kolonije. Tuđi v novem ministrstvu osta-nejo na svojih mestih Lord Curzon . R, S m i t h in Austen C h a m-b e r 1 a i n. NORVEŠKA SODBA O ANGLIJ1. BeroHn, 8. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz Christianije: Dolgo razmotrivanje nem^kih vojnih ciljev v nemškem časopisju in pri tem večkrat naglašena pripravlje-nost NemČije skleniti časten mir, ki hi dal realne garancije za varnost Nemčije in zaveznikov, je našlo v norveškem časopisju med drugim tale značilni odmev v članku »Dag-blada«: »Prišel je trenotek, ki po-zivlja norveško vlado, da naj sodelu-je pri mirovnem posredovanju, ker je jasno za vsakega, ki hoče videti, da Nemčija ni podjarmljena in ni raz-hita, na drugi strani pa ni mogoče Anglije popolnoma premagati. An-gleska svetovno gospodstvo pa je zlomljeno. Kakršenkoli bo zunanji iz-id vojne, eno je gotovo, da je Nem-Čija najmocnejŠi narod na svetu. An-glija je pahnjena s svojega prestola ne samo kar se tiče nienega ugleda, marveč tuđi kot vladarica sveta. Zaradi tega vprašanja se je bila vojna. Rešitev vprasanja je dana, odločitev je že padla: to se ne da več fz-nremeniti.« — Če ie to tuđi le osamljen g!as in še ne tvori norveškega javnega mnenja, je to vendar znamenje vzbujajočega se spoznanja. Boji na moriu. »DEUTSCHLAND« SE VRN1LA. Bremen, 10. decembra. (Kor. U.) Boesmannov brzojavni urad poroča: Nemška oceanska parapbvna družba spor^ča: Naša trgDvska podmorska ladja »Deutschland« (kapitan Konig) je d o s p e 1 a danes opoldne po hitrem potovanju ob iz-liv Wesere. NEMŠKE LADJE PRFD ANGLE-SKO OBALO. Beroiin, 9. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: V noči od 8. na 9. december so izvršile naše flan-drske pomorske bojne sile sunek proti Hoofdenom, ustavile nizozemski parnik »Caledonia« in brazilski par-nik ,Real Parda«. oba s konterbando na poti v Anglijo. ter jih pripeljale v pristanišče. Parnik proti podmorskemu čolnu. Beroiin, 9. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Dne 4. decembra je poskusil v SredozemSkem morju angleški pasažirski parnik »Ca'edonia« (9223 ton) povoziti neki naš podmorski Čoln, ne da bi bil ta parnik napadel Malo prej, predno je ladja zadela podmorski čoln, se je temu posrećilo izstreliti torpe^. ki je parnik zadel In potopil. PodmoVski čoln je bil le lahko poškodovan. Podmorski čoln je vjel dva na pamiku se mudeča angleška častnika. general-majorja Ravensha, bivšega poveljni-ka 27 divizije angleške solunske ar-madc. in generalštabnega stotnika Vickermanna. ter kapitana parnika Jamesa Blaickija. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROClLO. 7. decembra. Zapadna f r o n t a. V gozdnati pokrajini severno od vaši Selvov je izvršil sovraž-nik po močni artiljerijski pripravi napad na naše jarke. Polastil se je majhnega odseka naše pozicije, vrgli pa smo ga v protinapadu ven. V okolici Harbuzova in flulakoncev je ob-sula sovražna artiljerija naše jarke in naše neposredno zadaj ležeče po- zicije s točo krogel. Nato je Izvršila sovražna infanterija napad. Kaki dve sovražnl stotniji sta vdrli v del se-streljenih jarkov v blizini Hulakrv-cev, z napadom izvršenim iz sosed-negra odseka, pa smo sovražnika prS-podili in položaj zopet popravili. V Gozdnatih Karpatih smo ustavili svoja podvzetja vsled goste megle, ki je moćno ovirala artiljerijski ogenj. Grožnja kralja Konstan-tina ententi. London, 10. decembra. (Kor, u.) Poročila iz Pireja z dne 8. t m. pra-vijo: Kralj Konstantin je •s P o r o č i 1 nekemu poslani š t v u v Atena h, da se bo pridružil Nemčiji v slučaju, da prekine ententa di-plomatične stike. MEDSEBOJNO NEZAUPANJE V ATENAH. — KOMPLOT PROTI DINASTIJI KRALJA KONSTAN- TINA. Milan, 10. decembra. (Kor urad.) »Corriere della Sera« javlja 8. t. m, iz Aten: Tuđi italijanska kolonija je priCela zapušiati Atene ter se vkr-cava na ladje. Osobje italijanskega poslaništva je poslalo takisto kakor osobje ostalih poslaništev svojo prt-Ijago v Pirej ter je pripravljeno na odhod. Vendar pa italijansko posla-ništvo v zmislu navodil, ki jih je pre-jelo iz Rima, Aten za enkrat ne bo zapustilo. Ministrski oredsednik Lamhros ie posetil italijanskega poslanika. Pri tem se je pojasnilo, da četverozveza nikakor ni sklenila na-povedati Grški vojne in da se veni-zelistlčne čete ne nahajalo na potu v Atene ter da se na drugi strani ne vrši nikaka nadaljna koncentracija kralju# zvestih čet med Atenami in Lariso. Atenska vlada ie ćelo pripravljena prepustiti mostove pri Ko.-rintu in Halkisu kontroli Četverozveze. Zunanji minister je nadalje po-setil angleškega poslanika, kateremu je izjavil, da pošilja vlada rezerviste, ki neprestano prihajajo v vojaŠnice, zopet neoborožene domov. Veliko medsebojno ne-zaupanje med poslaniki četverozveze in grškimi ministri pa t r a j a naprej. Blokada napravlja na gr-ško prebivalstvo malo vtisa. Listf pozi vi ja jo na odpor. Kralju zveste čete so imele pri spopadih 1. in 2. decembra le nekaj ranjencev, med grškimi mesčani pa je nilo 25 ubitih in 60 ranjenih. Pri gradbi barikad v okolici kraljeve palače so pomagali tuđi mnogi meščani višjega stanu ter številne žene. Kralj Konstantin je italijanske-mu in angleškemu kralju ter mske-mu carju brzoiavno sporoCll, da |e dokazan obstoj komplota (Katerega udeležnike je kralj v telegramu imenoma navedel), k i b f imel 1. decembra strmoglaviti njegovo dinastijo. DRŽAVLJANI ENTENTE ZAPU-SCAJO ATENE. London, 9. decembra. Reuter poroča 8. t. m.: Ruski podanik! so se podali včeraj na parnik, Italijani so se vkrcali danes. Diplomatićna po-gajanja trajajo. Prebivalstvo se boji bombardiranja mesta, mnogi bežijo. V ostalem se položaj ni spremenil. Nekateri listi presojajo položaj optimistično, kar pa. ni utemeljeno. Ženeva, 9. decembra. Poslaniki enhente se nahajajo še v Atenah; grska policija jih nadzoruje. Entent-ne čete so se že vse zopet vkrcale. BLOKADA GRŠKE. London, 9. decembra. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Aten: Položaj je skrajno resen. Efektivna blokada se priČne jutri zjutraj ob 8. Ženeva, 9 decembra. Pomorski promet med* Staro Orško In Solunom je popolnoma ustavljen. * Grški protest Rim, 10. decembra. (Kor. urad.) Agenzia Stefani poroča iz Aten, da je grška vlada protestirala proti blokadi. Atene, 9. decembra. (Kor. urad.) Angleški poslanik Elliot in ruski poslanik Demidov sta bila danes pn kralju v daljši avdijenci. Predmet razgovora ni znan. Pozneje Je pozval kralj ameriškega poslanika Dropper-sa v palačo. Kazne politične vesti. = Cesar v Budimpešti. Uradno se poroča, da priđe cesar Karei v torek 12. t. rru zjutraj v Budimpešta Vrne se na Duna] še isti dan. V Budimpešti bo cesar odobril tuđi program za kronanje, h kateremu priđe s cesarico in cesarjevičem ter vsem svojim dvorom dne 27. t. m. = Cesar le včsntf 10. t. m. za-prisegel novega skupnega finančnega ministra princa Hohcnlobc 284. ttcv. .aLUVfiNSKI NAKUU-, OM II. (fccenrtrt 1910. deran a« = Mtnlstrsftti *ret. V soboto se t Je vršil pod predsedstvom drja. K&r-berja dolgo trajajoči ministrski svet = General grof Paar teiko obo- leL Generaladjutant pokojnega ce-sarja Franca Jožefa 1. generaloberst grof Paar je n žalosti nad smrtjo svojega vladarja težko obolcl ter mora v sanatorij. = Nemšk! nacionale! in kršćanski socijalcL V soboto 9. decembra se je vršilo prvo posvetovanje nedavno izbranega skupnega odbora kršćansko - socijalne stranke in nemškega Nationaiverbanda. Za predsednike so bili izvoljeni dunajski župan dr. Weiskirchner, poslanec dr. Gross in princ Lichtenstein. V odbor so bili kooptirani nadalje zastop-niki visoke aristokracije s knezom Fiirstenbergom, višje duhovščine z opatom Helmerjeiru veleagrarcev in veleindustrije z bivšim ministrom drjem. Barenreitherjem in ćlanom gosposke zbornice Brassom. V po-svetovanju o akciji za interese nem-štva se je poudarjala važnost skup-nega nastopanja vseh nernških strank in struj. Za nemški državni jezik se bode boje val dostojanstva nik katoliške cerkve infulirani or/ai Helmer skupno z voditeljem losvon-romovcev Wolfom, vsenemec Pa-cher ramo ob rami z »veleavstrij-cem« princem Lichten*teinom. Dne 16. januarja se ud?!ežiio avstrijske nemške stranke posvetovanja nem-ških, nemško-avstriiskih in madžarskih pariamentarcev v Beroimu. = Umor grofa Stiirgkha. Kazen-ska obravnava proti dr. Frideriku Adlerju, ki je ustreli! ministrskega predsednika grofa S^iirgkha, bo v prvi polovici meseca januarja pred Izlemnim sociiščem na Dunaju. Sodni zdravnik je dr. Adlerja spoznal za duševno zdravega in na podlaci tega je dr. Adler obtožen zaradi hudođel-stva umora. Obravnava ho javna in bo v enem dnevu končana. = Veletadajnlškl proces v Sarajevu. V sredo je bil v Sarajevu kon-čan proces, ki je bil pravzaprav za-ključek veleizdajniŠkecra procesa, ki se je vrŠil meseca aprila v Banjaluki In pri katerem je bilo obsoj<»mn 28 oseb. med njitni 16 na smrt na ve-šdah. Zdaj je bilo y Sarajevu zopet 28 oseb pred sođiščem. Obravnava se je začela 23. oktobra. Obtoženci so bili obdolženi, da so v letih 1911. do 1914. pristopili k revolucijonar-nemu društvu »Narodna Obrana« v Belgradu kot zaupniki in člani. ve-doč da dela to društvo na odtrganje Bosne in Hercegovine od Avstro-Ogrske; da so s hujskanjem in zape-Ijevanjem in poročanjem, s pripravljanjem vstaje in z vohunstvom po-spesevali ctHe »Narodne Obrane««. Izmed obtožencev jih je Mio 19 ob-sojenih in sicer trije zaradi veleizdaje na smrt, dva in sicer duhovnika Damjan Gjurica in Milan Božič vsak na 16 let, dva zaradi vohunstva, vsak na 5 let, ostali na fečo od 1 do 4 let. 19 obtožencev pa je bilo opro-ščenih. = Briand o miru. Amsterdam, 9. decembra. V franeoski zbornici je bila tajna sela, v kateri se je razprav-ljala o eventualnosti miru. Ministrski predsednik Briand je Izjavi!, da pre-vzame popolno odgovornost, da bo-do vsi zavezniki do konca vztrajali na strani Francije. Skupno zmagati ali propasti, to je geslo zaveznikov. Prihodnji teden bo v Londonu posvetovanje o skupni izvršit vi v fran-coskem parlamentu #torjenih skle-pov. = Pogodba med Anglijo in Nizozemsko. Iz Washingtona poročajo, da sta. Anglija in Nizozemska sklenili tajno pogodbo, glasom katere se Nizozemska zaveže, da bo prepre-čila prevoz in izvoz živil v Nemiljo. Anglija pa bo od Nizozemske kupila vsa preostajajoca živila za višjo ce-no, kakor bi plaćala Nemčija. = Smrt iaponskega fetdmar§ala. Iz Haagra poročajo, da je umri feld-maršal knez Oyama, poveljnik japon-ske armade v rusko japonski vojni. = Zarota proti japonskemu kabinetu. »Russkoje Slovo« poroča, da so odkrili z^roto proti japonskemu kabinetu. Sto oseb je bilo aretiranih. = Volitve na Poliskem. V L u b-llnu je bilo v V. kuriji izvoljenih 8 socijalistov. 2 kandidata zidovskega in 2 kandidata poljskega volifnega komiteja. V K1 e I c i h so bili izvoljeni 4 kandidati židovskega, 3 na-rodno-demokratičnega in 3 central-nega volflnega komiteja. V P j o t r -kovu so bili izvoljeni 3 kandidati nestrankarskega, 3 kandidati židovskega, 2 poljsko-socijalističnega in narodnega delavskega združenla. V Radomn je bilo izvoljenjji 7 kandidatov združenega volilnega komiteja in 3 poljski socijalisti. PođpiSBjle f. ili« mm Peto voino posoio. Za podpisovanie petega vojnega posojila so se oglasili tuđi neka-teri najslavnejših avstro - T>gr-^kih vojskovodjL Izjavo feldrnaruiUi barona Conraia - Ilotz nUorU snio priobdli že m.ioli teueu N4.1 dodamo še nekaj Uru^ih ixj*tv. General ;ii polkDvnik nadvojvoda Josip je rekel: Svetovna borba le pac "že do^e^ia svoj vrhunec. Naamajani smo in zmagoviti. Naše zaupanje je postalo še trdneje. Zmagali boniu, ker moramo zmagati. V to pa ne zadostuje-jo, da store vojaki svojo dolžnost in Žitvujejo vse, kar imamo sile volje, znanja in zmožnosti, nego mr>rajo po-mahati tuđi vsi sloji, da zamore ar-rnada storiti, kar se od nje zihteva Za obstanck boreća se nionaraiia se zanaša na patrijotizem vsaicega nje-nega podanika in želi dobiti novo vojno posojilo. Najsvetejša dolžnost vsakega posameznika je, da se udcie-ži vojnega posojila. Zmagati moramo ne samo z orožjem. nego tuđi mora-lično. Dokazati moramo sovražniku, da nas ne bo nikdar izčrpal, da nas nikdar ne spravi na kolena. Cirn krerkej^c bonio skupa] držali in bo vsak dal kar ima, za našo sveto stvar, tem Mižje bo zmagoviti konec krvave vojne in potem bo naši dragi domovini zagotovljen slavcn mir. Generalni polkovnik Svetozar p 1. Boroevi ć^je re-kei: Vojno moremo izgubiti samo će bi nam zmanjkalo denarja. Podpisani miiijoni so izvojevane bitke, ki nas popeljejo do miru Mi na fronti potl-pisujemo zadnji vinar, ki ga moremo po^re.šati. Kdo v ozadju bi hotel za nam! zaostati? Kdo? Generalni polkovnik pl. Kovesz fc rekcl: Ncvzdržno na-predulejo hrabre zavezni^ke čete na svojem zmaKovitcm pojezdu na Ro-munskem. Končna zmaga in ž njo slaven mir so nam zssretovljeni, če da preblvalstvo monarhije armadi sredstva za boj. kakor iih je doslej dajalo. Vsaka krona, nodpisana za vojno posojilo, daje vidne&a izraza volji za zmago In nas nriMiza častne-mu miru. Generalni polkovnik p 1. Bohm-ErmoIIi. Poziv na podpi-sovarne na peto vojno posolilo se je zsrodi! v času znarreniUh uspehov. Naj bi neomafno zatipanje pre^ival-stva v zmagovit konec voine dobilo sijaine?a izraza tud? pri po'dpisovanju novegra vojnega posojila. loli inn'isnHi Iji. Padel Je na ruskem bojišču Ivan Dekleva iz Materije .v Istri, abi-turijent tržaške gimnazije. 2upanstvo z Vogrskega, sedaj v Zdenski vaši - Dobrepolje. nujno po-trebuje naslove sedaniih bivali.šč Orosarja Valentina z Voprskega št. 46 tor Valentinčič Katarine iz Plavi, zadnji čas bivajoča na Vogrskem št. 107 radi dostavljanja uradnih spisov, kateri na nje čakajo. — Tuđi drugi občinarji. kateri nišo še poslali ome-njenemu uradu svojih naslovov. so naprošeni. da to takoj store. Občin-ski urad. Javna pomoč v Trstu je v času od 26. novembra do 2. decembra izdala 42.397 K 08 v, na dan popvrečno 6056 K 72 v. Znatno števllo puranov je nabavila tržaška aprovizacijska komisija na Stajerskem in jih prodajama ćele po 7 K 20 v kg, posamezne dele s priklano 8 K kg. Dnevne vesti. — Novo cesarsko priznanje slovenskim vojakom« Izvajanja, ki smo jih priobčili v soboto o Najvišjem odlikovanju 20. lovskega bataljona, nam je spopolniti v toliko da služijo pri tem bataljonu t u d i slovenski fantje iz Kranjske. Bataljon se namreč dopolnjuje iz približno istega ozem-Ija kakor 97. pešpolk, v katerega okrožje spadajo tuđi notranjskl okraji. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 17. pp. Emil K n i f i c. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil crno-vojniški zdravnik dr. Edvard B r e 11 v Ljubljani. — Cesarjevo pohvalno priznanje je doba poročnlk 27. dom, pp. Viktor Korđan. Srebrni zaslužni križec s kromo na traku hrabrostne svetinje je dobfl oficirski namest-nik 22. top. p. Rudolf Seljak. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda sta dobila korporal 27. dom. pp. Valentin S« m e n č i č in četovodja Blaž K a p 1 e n i k. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili pri 27. dombr. pp.: enol. prost. Četovodja Viktor Kristan, desetnik Pavel Vrankar, Blaž Oučnik. Franc EotofiDit Jortpi SiDic« in Alojzij KošmerL Mnogo slovenskih vojakov Je doMo ialesal sasluz-oi kriiec. — Odttovaaie. Z zlatlm- zaslužnim križem s krono na trafcu hrabrostne kolajne je bil odlikovan črno-vojniški nadzdravnik dr. Edvard B r e 11 v Ljubljani. — Odlikovanje. Stotnik general-nega štaba Anton Lokar, sin gospoda nadučitelja v p. Ivana Lokarja iz Ljubljane, je dobil od turškega sultana za uspešno sodelovanje pri turski vojski Medžidije red IV. razreda. Imenovani je dobil tekom vojne po-leg več avstrijskih že tuđi bolgarsko oulikovanje. — Z veliko častno diplomo je bila odlikovana guspa Franja Draku-lič - Zabavnik, poštarica pri D. M. v Polju, za izvanredne zasluge koje si je stekla v prid vojnemu botrinstvu. — Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 9. decembra 1916. Dežeini odbor podpiše v imenu Kranjske cie/ele en milijon kron 5. vojnega posojila in sicer v zakladni-cah potom dezelne banke. — Za bo-žićna darila vojnim vdovam in siro-tam se dovoli dežeini prispevek 5000 kron. Remuneraeija ljudsko šolskemu učiteljstvu za kmetijski pouk v šol-skem letu 1915/16 se doioči enotno za celo deželo po 1 krono ?0 vin. od ure. — Zdražitev savskega mostu pri Sv. Jakobu se odobri. — Za vojno zbirko dezelne centrale za domovinsko varstvo se dovoli nadaljni kredit. — Osebno vest. Tukajšnji od-vetnik dr. Ivan Lovrenčič, sedaj c. kr. uadr^ročnik avditor, je preme-šcen iz Mitravice na Kosovem v Jagodino v Srbiji k tamošnjemu voja-škemu sodišču. — Spornin na pokojne^a tajnesa svetnika ThaJloczyJa. Spoznala sva se bila v Belgradu, kjer sem občudo-val njegov spomin in njegovo infor-miranost 0 kranjskih razinerah. Na tako visokem mestu, kakor ga je za-vzemal Thalloczv, ga gotovo ni mo ža. ki bi jih poznal tako točno knt on. Izvzeti so seveda oni, ki so zrasli na naših tleh. Kakih 14 dni pred njegovo smrtjo sva se še skupaj vozila ob priliki njegovega nadzorovanja Sandžaka.Locila sva se pristaroslav-etnotrraisko delo. za katero sem mu moral oMjubiti nekaj člankov iz SandžKa. Ločlla sva se pri staroslav-nem srb^kem samostanu Miloševu In takrat mi je deial; »Kolikor sem pri-šcl v svojem življenju v dotiko s pro-fesorji, sem našel največjo nadarje-nost za jezike in sposobnost za organizacijo med profesorii slovenske narodnosti. Solstvo v Bosni in Hercegovini Je delo slovenskih pedagogov. Onžalujem, da ne zavzemajo več tam vodilnih most.« Lepše sodne ne pntrebujejo zase niti nasDrotniki slovenskih pedagogov! — Dr. J. N. — Kdor ima inozemske vred-nostne papirje v svoji posesti, naj jih skuša sedaj prodati. S tem si pridobi račune v tujih vrednostih na dobro in menda ne bo videl nikdar višjih kurzov v teh vrednostih, kakor sedaj. Računi na dobro v inozemstvu so pa dandanes za državo, ki dobavlja toliko iz inozemstva, velike vred-nosti. Koristimo samemu sebi in državi, če prodajamcTsedaj v inozemstvo. — Koncert »Glasbene Matice«. V soboto, 9. decembra t. 1. je priredila »GJasbena Matica« ob 8. uri zve-čer v veliki dvorani hotela »Union« komorni koncert. Izvajal ga je slove-či češki kvartet, ki ga sestavljajo svetovno priznani umetniki - goslači, gospodje prvi violinist Karei Hoff-mann, drugi violinist Josip Suk, Juri lierold, ki igra violo, in čelist Lavo-slav Zelenka. Ta kvartet je že prire- dil koncerte v raznih centrih in bil povsod obđarovan z odličnimi uspe-hi in priznanji. Že za silo muzlk.ilicen poslušalec ugane takoj po prvih tak-tih, da posluša prvovrstne umetnikc Vsak si lasti plemenitost igranja v polni meri. Vsak obvladnje svoj instrument v vseh potankostih in koČ-ljivostih, vsak prea^se z igro vanj svoje u?netnisko čustvovanje. ki je tzredno prozno in se zna prilagoditi drugemu tako. da.se zlije glasba šti-rih v nah>opolnej!o enoto. In ta enota se preliva in kipi v dolgi skali ču-stev, vrsteči se od nafeloblie žalosti do razkošnega veselja in od sanjave elegije do nebrzdane strasti. — Na sporedu sr> bili trijc kvarteti in sicer Josipa Suka kvartet v b*duru. Ant DvoFaka v as - tfuni in Bcdfiha Smetane »fe mojega življenja« v c - mota. Vsi trije sestojajo po običajnih kom-pozicijskfh pravilih iz itirih kontrast-no razvrščenih stavkov, zaokroženih v* nčinknjočo celoto. Najnovejši ic Sukov kvartet, muzikalno najgloblji Dvofakov in poslušalcu sploSno naj-bližji Smetanov. Vsi trije pa so umo-tvorl prve vrste, pona^Joči se z bogato In pisano vsebfno. — Sobotni koncert »Olasbene Matice« se vred-no nvrlča med njene popularne ve- dere. ^dvorani gotovu Hl bilo potlft- šalca, na katerega bi ne bila plemeni-U izvajanja delovala in ki bi ne bil naiel vsai nekaterih mest, zadovolju* Jočih njegvovega okusa v poini meri. Zato Je bil tuđi aplavz iskren in velik. — Dvorana je bila poina občin-stva, a prostor za garderobo so za tretjinQ okrajšali brez pomisleka na-to, da bi bilo treba potemtakem tuđi tretjino dvorane zastreti s španskimi stenami. Obiskovalci so tlačili obleko in pokrivala po kotih in jih prepušča-li brez oskrbe usodi. To je nerodnost, ki se sicer ponavlja pri slehernem koncertu, ki se pa še ni pojavila v toliki meri kakor to pot. Naj se napravi enkrat v tem oziru red. — P. — Netiostojnost. Pri sobotnem koncertu Ceškega kvarteta v dvorani hotela »Union« smo morali prena-sati zopet naravnost neznosno brez-obzirnost gostilniške uprave napram občinstvu. Med koncertom so pomi-vali v nekem postranskem prostoru kuhinjsko posodo in skozi slabo za-varovana postranska vrata je udai-jalo ravno v najnežnejše in 'lajkr-is-nejše pasaže slavnih umetnikov brutalno rožianje krožnikov in ropotatile snažeiiih vilic ter žlic. Obćinsrv.i se je poiaščala očividna nervoznost, ne-katen gospodi so skusali v odrntnih sit,cr intervenirati, toua zaleglo ni nič. Kako priđe občinstvo do tega, da si mora dati pokvariti najpieme-nitejši umetniški užitek, ker gostilni-ška uprava ne razume ali noče razu-incti, da se v dvorani ne vrši »koncert pri pogrnjenlh mizah«? V ostale, ii to* ni biio prvič. Rožljanje s krož-niki spa'Ja že k »neobhođnim« akci-dentom Matičnih koncertov v Union-ski dvorani. Vćeraj smo občudovali češke umetnike, da nišo, ko je bilo »spremljevanje« v gostilniški kuhinjski umivalnici posebnovncto,kratko-rnalo odložili svojih instrumentovJ Tako ne gre naprej in pod takimi okolnostmi so umetniški koncerti v Lnionovi dvorani v bodoče pač iz-ključeni. — Za vzdrževanje vojaških gro-bov je tukajsnja tvrdka brata Mosko-vic pri c. kr. dežeini vladi darovala znesek 50 K. —* Blisk in grom. Bliža se božič, vremenski bog pa posluje še po pred-pisih, veljavnih za poletni in jesenski ćas. Že nekaj dni sem poplavlja de-želo z neprestanim deževjem in sino-ći ter cianes dopoldne je posesel tuđi po streli in gromu. Proti poldnevu se je začelo jasniti in zasijalo je ćelo solnee. Št. Jurij ob Južni železnici. Na tukajšnji deski soli je prazno mesto dobrovoljke. Pouk 18 ur na teden. Nastop takoj ali z novim letom. Ugodnosti po dogovoru. Oglase spre-jema vodstvo. Kino Ideal predvaja danes zađ-njič jako krasno ameriško senzacij-sko dramo v 5 delih »Srca v pro-gnanstvu«, z lepo igralko Klaro Kim-bal! Yoang v glavni vlogi. Film je iz-vanreden tako glede snovi, zlasti pa •glede pokrajinskih scenerij in sijajne igre. Vsak naj bi si ga ogleda]! Da-nes zadnjikrat! Jutri v torek in v sredo 4 dejanska ogrska ljudska iffra »Marie praznična obfeka« z OJgo Desmond. Ideal - Kino. Izgubil se !e v četrtek. dne 7. decembra okoli 10. zvečer na potu od pošte do glnvnega kolodvora ze.-len nahrhtnik fRucksack). ki je vse-boval eno pištolo - repetirko 9 mm, nekaj knjig. temnoriav telovnik (Ka-meelhaan\Te^te). platneno vrećico z umivalnimi potrebščfnami. eno malo steklenico (Feldflasche) in nekaj druge malenkosti. Najditeli se orosi, da odda ta nahrbtnik pri c. in kr. cenzuri v Ljubljani. Lingarjeva ulica št. l/II. nroti nagradi. Dotična oseba, ki je zamen;ala včeraj zvečer v »Narodni kavarni« dežnik, se prosi, da prinese istega na-zaj, nakar dobi svojega. Aprovizacija. + Iz seje mestnega aprovizač-nega odseka, v soboto 9. decembra. Kontrolna služba glede dovoza in izvoza blaga v Ljubljani se je pričela mnogo strožje izvajati. Posebno pažnjo se polaga na izvoz kontingentiranega in sploh pod zaporo stojećega blaga. Razni prekupci in špekulanti so izvažali živila iz tukajšniega trga posebno v Trst. Večje množine fižola. svežega in prekalenega mesa ter špeha in n-iasti se je konfisciralo na tukajšnjih glavnih kolodvorih. Pod zaporo sto-ječe blago Je prevzel žitno prometni zavod, ki je blago plačal. denaf pa izročil sodišču. Z ozirom na to, ker je pri vseh teh konfiskatih zaseženo blago odvzeto direktno Ijubljanskemu trgu, se prosi žitnoprometni zavod za dovoljenje, da prevzema odsl^j mest-na aprovizacija vse po državni policiji konfiscirano blago. — Mokeza k u h o se je toliko dobilo, da bo mo-goče koncem dru gega tedna izvršiti razdelitev po Vi kg na močno karto. Občinstvo se že sedaj opozarja, da pod »moko m IebIkh si rnumeti oaj- lepšo belo moko. Moka je izključno namenjena le za kuho in kot taka .tuđi prirejena. — Zelo občutno čađ prebivalstvo pred časom zmanj-šano racijo kruha. V raznih večjih mestih se danes honorira v polni žzmeri krušna karta in tuđi naše mesto je kakor druga, upravičeno dobiti postavno predpisano količino kruha. Sklep odseka je, dasetežo hiebcev zviša na 70 dkg. Ce-na za hlebce se doioči 36 vin. Od pri-hodnje srede dalje se prične oddajati zvišana racija. V to svrho se bode porabilo v Ljubljani 3 vagone moke več na mesec. — Kot je že bilo objavljeno, se pdčne od torka dne 12. decembra dalje proda jati f 1 ž al v vojni prodajalni v Gosposki ulici in sicer pol kilograma na osebo. — Dovoz krompiria se ie nekoliko zboljšal. Pretekli teden se je zadovoljilo III. in VI. okraj tako, da so bili sedaj že vsi okraji po dvakrat na vrsti. Veliko povpraševanje je pri nadrobni prodaji krompirja. Zato so se določile še tri prođajalne za na-drobno prodajo in sicer na Marijo Terezije cesti, na Starem trgu in Po-ljanski cesti. Ko bo enkrat za na^ drobno prodajo zagotovljena in pripravljena primerna množina krompiria, se prične zopet razd lijevanje po okrajih. Oostilne bođo morale še čakati na krompir in pridajo pozneje na vrsto. — Mestna aprovizacija je najstrožje odredila, da se bode moral ves po mesarjlh pridobije n i š p e h prodati na trgu. Takoj, ko mesar zakolje prašiča na klavni-ci, se uradno stehta špeh in teža vpi-še v kontrolno knjigo, ki jo mora imeti vsak mesar. Dolžnost mesarja pa je, da potem vsak dan vpiše, koliko špeha ie prodal na trgu, oziroma. koliko ga ima doma v zaTogi. V knjigo mora tuđi zaznamovati nretoplje-ni špeh. da bodo vedno mestnl apro-vizaciji znane zaloge maščobe V Ljubljani. Za prodani špeh mora mesar vsak teden predložiti mestni aprovizaciji maščobne karte. Na lcar-to se ne sme prodati več, kot pol kilograma špeha. , Vse navedene odredbe bode nadzoroval poseben kontrolni organ in bo vsak prestopek /nestni magistrat najstrožje kazno v^\. — Pogosto so se dogodili sluča-ji, da so mesarji zatitevali viSjo a e n e z a š p e X\% kot so uradno do-ločene. Občinstvo se v lastnem inte^ resu opozarja, da naznani mestnemu magistratu vsak prestopek maksi-malnrh cen. Krivci se bodo občutno kaznovali, da se enkrat za vselej nat-pravi konec neupravičenemu navijanju cen. Maksimalna cena za hrbtni ?peh je 9 K 28 v in za svinjsko mast 9 K 40 v. Drugih cen nihče zahtevatl ne sme, ker je protipostavno in s tem strogo prepovedano. — Mestna aprovizacija mora opustiti mise I, da bi v lastni režiji zaklala večje množine pra-* š i č e v. Aprovizacija je brez delav-nih moči, primernih lokaJov ter hla-dilnice. Za tako riskantno in veliko podjetje je treba vseh tehničnih pri* pomočkov v polni meri, da je zago-tovljen ugoden potek ćele akcije. Aprovizacija ne more založiti miljon kron v akcijo, ko so tako dvotnljivi izvidi na posječen financijelnl za-ključek. Končno tuđi n! v interesu splošne aprovizacije, da se prekaja prašičje meso. Za meso so določene korentne cene in aprovizacija za ta-ke cene nikakor ne bi mogla prodati suhega mesa. Boljše situirani krogi bi še nekaj kupili, dočim ostane vse drugo prebivalstvo brez vse-ga, ker takih cen zmagovati ne rtnv *re. Revež bo navzlic temu ostal na slabem. — Mestni župan predvsem poudarja, da je mestna občina storila vse za prehrano r e v n e j š i h s 1 o i e v, kar Je sploh bilo v njenih močeh. Tisoč rodbin se že podpira, ki dobivajo ceneja živila pri ubožni akciji ter bo treba sprejetf še najmanj tisoč rodbin. Vse tp pa je pretežko breme za občino, ki se sama ne nahaja v posebno ugodnih ft-nančnih razmerah. Tu bo morala po-seči državna oblast in priskočiti ob-Čini na pomoč. Če se -hoče danes vsaj nekoliko odpomoči najrevnej-š'm slojem, je treba pol milijona kron. Glede prašičev bo Že mestna aprovizacija napravila malo akcijo za nafrevnejše sloje po novem letu, dočim na obširna in riskantna pod-.tetla nikakor ne kaže misliti. — Vsem onim, ki količkaj zmorejo. mestna anrovizacija nasvetuje, đa kupijo po */4,1/a in ćele zaklane praSiče s §pe-hom. Kakor le sedaj zairotovljeno, bo mestna aprovizacija smela oddajati strankam zaklane špeharje. Večje število strank se ie že priglasilc* in se novi priglasi 5e vedno preiemajo. — Neko ponudbo za nakup pol e-novke se odkloni. ker \e tega blaga še dovoli v zalogi. — Pocrosto pri-hajajo na mestni magistrat anonimne ovadbe o aprovfzačnih zađe v a h. Skiene se, da se odslej anonimne ovadbe ne vpoštevajo in ne prerskujeio. — 2elH delavskfn orsra-nizaci), đa se priteimejo njih zattoth niki k seiam EDrovizafiBM» Ddaduu Stran 4. .SLOVENSKI NAKOLf, one U. decembra utlft. 254.. tter. te ne ugodi. Odsek je izvoljeti iz srede občinskega sveta in so itak v od-seku vse stranke zastopane ter s tem tuđi delavski sloji. + Pozor pri nakupu špeha. Ob-Činstvo se opozarja, da znaša maksimalna cena pri Špehu le za špeh na hrbtu 9 K 28 v, dočim je maksimalna cena za salo in neprirejen špeh 8 K 40 v. Vsakega mesarja, ki bi dražje prodajal označene vrste špeh, je ne-irudoma naznaniti v mestni pritože-valnici, da se prepreci nadaljne izko-risćanje občin^tva. + Oddaja zaklanih prašičev pri mestni aprovlzaciji. Ta te3en se bo-do začeli razdeijevati oziroma naka-»ovati pri mestni aprovizaciji na Po-ljanski cesti 13, I. nadstropje, levo, zaklani prašiči. Dobi se lahko cei ali polovica, odnosno četrt prašiča in sicer s špehom vred. Blacco se bode oddajalo iz mestne klavnice. -j- Prodaja kruha. Vsled sklepa aprovizačnega odseka se bode pri-Čenši v sredo 13. decembra 1916 pro-dajalo v vseh pekarnah in vojnih pro-dajalnah večje hlebce. Vsak hleb kruha mora tehtati nečen 70 dkg in Stane 36 vinarjev. Razielitev kruha Ostane ista. Na vsako os^bo odpade dnevno 1 •/4 h'ebca. -f- Nada4}cvan»e oddaje krompir-|a za 6. okrai. Jutri, v torek, dne 12. t. m., se bo oddajal krompir pri mestni aprovizaciji iz Muhl^isnovega sldadišča na Dunai>ki cesti za na-dafjne številke 6. okraja. Na VTSto pridHo: od š.— 9. dopold. št. 721— 8S0, , 9.—10. » » 881—1040, » 10.—11. » * 1041—1200, » 2.— $. popold. * 1201—12S0. * 3.— 4. 1281—1360. Poudarjamo vnovič, da se jutri deli krompir samo strankam iz 6. okraja, vsled česar naj si Ijudje iz drugih okrajev ne delajo nepotrebnih po tov. -1- Rekvizicija špeha in sala na StaJerskem. Štajerska cesarska na-mestnija je odredila, da mora vsa-kdo, ki kolje pravica (obrtnik in za-sebnik) oddati gotovo množino dob-ljenega špeha in sala posebno ustanovljenim deželnim prevzemalnicam. Od prasiČev, ki tehtajo do 60 kg, je oddati I1/2 kg špeha oziroma sala, od 60 do 100 kg težkih prašičev 2 kg, od 100 do 150 kg 4 kg in od praŠičev. ki tehtajo nad 150 kg — 7 kg. Vsa-kdo, ki kolje prašiča, mora to nazna-nitl obČinskemu uradu ter oddati predpisano množino špeha tekom 8 dni po prejemu naroČila. Deželne prevzemalnice bodo plačevale špeh in salo po vrednosti, n a j v e č pa po 7 K 80 v za 1 kg. Prfcstopki proti tej naredbi se bodo kaznovali z globami do 5000 K a!! zapornm do 6 mesecev. Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Bolečine. srbe^ica In nesnažno- stl kože se dado odpraviti z čiste^im, razkuževalnim, antiseptičnim, bole-čine hladečim Fellerjevim rastiin skini, esenčnim fluidom, z znamko ^Elsafluid,«. Je staropreizkušeno sredstvo za vdrgavanje, umivanje in obkladke. Pred vojne cene. 12 stekle-nic posije franko 7a6 K lekarnar E. V. Feller, 5tubica, Elsatrg 23S, ttr-vaško. Nesnažnosti kože so česio i^o-sledica slabega presnavljanja. Kdo trpi na zagatenju in težkočah preba-ye naj vzame Fellerjeve milo odva-jalne rabarbarske krogljice z znam-ko Elsakrogljice. 6 škatljic stane le 4 K 40 v franko in so prava dobrota/ (f) .Mtafi. Pro«la sa 6 mOjkHH : kostanjevih dreves : za vsaditl In 2 mladi snrakL Cena po dogovoru. — Naslov pove upravn. »SIot. Naroda«.__________________________ 4073 Prodajalka katera razume tuđi knjigovodstvo, je izučena »pecefije in dclfkates, ima Vtčlrta« sprUt" valatse sprejme takoj pri t= Z. JCIMIIM, KRANJ, = Poštena deklica b«Uiih sUrtcv s primerao Soteko iiobrazbo, ki bi imela veselje uCiti se nnurstva, aa takol apralna. 4069 Pismene ponudbe pod tttMtflaft41 Qa , jpa^^V.NafO^. Pro!. ailaaz Faalam, c. kr. Solski svetnik, Vlktartfa KaaMifaU roj Paallm, c kr. profesona vJova in Ba#vlka Martlaak roj Paalia, c. kr solnega svetnika vdova, naznanjajo v svojem m v imenu ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem, prežaiostno vest, da je njih iskrenoljubljena, nepozabna sestra, ozir. hči, teta, nečakinja, sestiična in svaKinja, gospodična Amolijo Poulin dne 7. decembra 1916. po daljSi mu!ni bolezni, prejemži sv. zakramente za umiiajo'e, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb se je vr5il v soboto, dne 9. decembra 1^16. Za vse Ijubezniive dokaze srčneaa sočatja ob smrti preblage pokojnice, za darovana cvetje tn CaSčeče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najtoplejSe zahvaljujejo 4074 tala]očl ostmlL ~ V LJUBLJANI, dne 10. dc-cembra 1<):6. • aal^k^^^kj - *- - *_____-* ^ ■ a^^t*- - ■ aaaavJaaaft BjBaTCVaV BBVajs W Aua«9BvBaBBa trgovski pomoćnik boljia «oč, Tojaičla* prost, ali pa ieasko moč. Plača po dogovora. Hrana ia staaovaale v blSL IVAN PERDAN, trgo¥dc9 Llubljana. Za zmsko sezono priporofa tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo iij6lBji;eiili iblek za gospode in dečke ter mične novosti 3°9 f koiii za Um i« iie. CehikJ zastonjin franko Prftijos trpEžii Uiil Oddajam vsak dan ca. 1000 kg trpež-nrga blaga. a>lfcr>iiaHal> ftaluri B Uta hi, itorteteU« salami K tlTS ** ICO kg iz Pragc, proti vposUtvi zneska ali Tplačilu proti duplikatu, banćni aUreditiv. ISVM praikili f»Jat!9 M. KOHN. Prafja, tiikov, HlaTUćk. «1. 16 L JHeblovano stanovanje eno ali dve sobi s kuhinjo, a# 0M1 takof mirni stranki, ki ima svojo posteljnino. Židovska stoza 4, U. nadstr« Mina itarejil goipoi lite večje boljše stanovanje za prosince ali svečan. — Ponudbe na pofttnl pređal 4L 4071 Damske klobuke = v največji izberi priporoča 1= MINKH H0RVHT. modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najeanaj*. 2954 Popravila najceneja. ptljadno znanstvene predstave po vzorcn dnnajs^e „Uranije" v „KIHO CENTRAL" Y ielni gledali Jutri v torek, v sredo in w letrtek ob 4. uri popoldne. OMak |e pripar«6ati zltsti včečl se mladini, pa tuđi za odrasle zanimlvo. Na]ao¥e]il ¥olni Ulm. Brantba Karpatov. Vajaka bi ■aMalili saeiaih pellanah. 600 metrov dolg !ilm. Samo t KINO CENTRAL v doioloem gledalliča. Poleg t«ga les Najnovej'še Šaša in Mestjtovo poročilo. — Spomlad na Adriji. — Zimski dan na Švedskem. — Slike iz Lubiina. — V knjigovežnici.,— Švedska otroška bolnica. — Komična slika. Pri teh prodstavali vstopnlna po 1 K, 50 Yin. la 30 ¥iaarl0¥s Specialni oddelek platna v trgovini Ljubljana, Selenburgova ulica 5 i nudi ie priloinosl sa dobri In ceni nakup: ==—= rjuh . odejnih riuh brisalk ^ blazin prtov ^^ pernat blazin prtiiev ****** pernic brisalk * iepnih rut Za vojake zimsko perilo. Za fiožič in Aovo lećo klobakoo ta čepić vseh trrst %a dame tn dekhce prtporoea po globoko smioni ceni Modni Salon Židovska ulica 3, Siuchfg fflaschke tor'"trg ' i,;mW;7„,«. IOTVORITEV! Nova trgovina F. ČUDEN Ste UubUana asaaaa^aaaa tPaaavlBia adaaaafaia. bV. aNaamlaMa ■V^F^P^^b^BBHB^ ■• HVCaSNi a^M^BSa^B^a^ai^^ ^J •»» ^F»a^ a^^^a»^r» ^ Fina boiiina darila: ^ i | HHIjantfl | «»p—nk>T1 | p^tawl*n | ofce»fci "1 | ■>■■! | j Uiiio—f"| MeseSno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom, Isče civilen gospod. — Ponudbe na upravu. ,Slov. Naroda' pod „posebni vaod 4092". 4052 Proda se v lepem trgu na Spod. Štajenkem enonadstropna hisa s velikim vrionf, 3995 Naslov pove upravn. »SIov. Naroda«. Kupi ae dober s planino, s Ponudbe: Doleniska cesta 10. pritličje. Gospodična, začetnica, strojepiska teli kot pomoina moć vstoplH v kako trgovsko podjetje Ponudbe pod „Anshllfe" 4062 na uprav. Slov. Naroda. - BV* Kupim ^mm 3991 mizarske stroie in les. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Uradnica z večletno prakso v hranilniškem in posojil- niSkem knjigovodstvu, vešča obeh deželnih jezikov U*e priateme sluiba. Ponudbe , na uprav. »Siov. Nar.« pod „Vaataa/403211 Prazne vreće vseh vrst in v vsalci množini kapalo I Tedoo ter plačuje naj dražje ===== trgovska tvrdka —*» i 1. KuiHMif Kranj. Gorenjsko.