44 Didakta 201 ZA UVOD Otrokom je treba svet umetnosti predstaviti na njim prilagojen in ra- zumljiv način. Tako naša Narodna galerija otroke vabi s pomočjo škrata Gala, ki otroke pospremi na pote- panje po njeni bogati stalni zbirki. Toda, pravila vedenja v kulturnih ustanovah nam velevajo, da se mo- ramo v galeriji primerno obnašati in se predvsem ne dotikati razsta- vljenih predmetov. To pa je včasih za predšolske otroke precej nerodna zadeva. Tako sem se domislila, da bi za uvod v svet galerijske likovne umetnosti otrokom pripravila galerijo v vrtcu, takšno, kjer sicer ne bodo razsta- vljena vrhunska umetniška dela v originalih, pač ˝le˝ njihove repro- dukcije (posnetki, fotografije), torej takšno prirejeno galerijo, kjer bodo otroci lahko vrhunska umetniška dela prosto in sproščeno opazova- li, lahko tudi s pripomočki, se jih dotikali in brez bojazni ogledovali po dolgem in počez. V zgodnjem otrokovem obdobju namreč ne gre toliko za pomene, plasti in kontekst umetnine, temveč predvsem za obli- kovanje estetskega čuta, odnosa do umetnosti (Vrlič 2000). V tem konte- kstu se mi le opazovanje umetniških del (z nekakšne za umetnino varne distance) za predšolsko razvojno sto- pnjo ne zdi dovolj, prav tako tudi ne le ˝statično˝ opazovanje njihovih reprodukcij, saj sem prepričana, da se estetska vzgoja in iskren, pristen otrokov odnos do umetnosti vzposta- vlja le ob živem, polnem, sproščenem stiku otroka z umetnino: tako kot naravo in svet oko- li sebe naj otrok na svoj individualni način odkriva tudi svet umetnosti, po otroško radovedno raziskuje njegovo govorico in vsrkava njegovo lepoto. Kot ugotavljajo raziskovalci, ima v predšolskem obdobju stik z ume- tninami zelo pomembno vlogo. Najpomembnejši prostor, kjer otrok lahko doživi dovršeno rabo likov- nega jezika, je seveda galerija ali muzej. Pomembno je, da lahko otrok vidi pravo velikost umetnine, njene barve, jo pogleda ob blizu, opazu- je vse podrobnosti na njej od blizu. »Vživljanje v odrasla umetniška dela otroku omogoča srečanje z dovrše- no rabo likovnega jezika, s čimer ga uvaja v zahtevnejše rabe in izrazne možnosti likovnega jezika, s tem ga usmerja tudi k potrebi po občutlji- vem in discipliniranem zaznavanju likovnih sporočil in estetske vrednosti umetnin« (Bračun Sova in Strnad 2012, 12). Seveda sem pri svoji zasnovi vrtče- vske galerije in pri izboru umetniških del, ki jih bom v galeriji predstavila otrokom, upoštevala kriterije, ki se nanašajo tako kakovost (zato so vklju- čena res priznana, uveljavljena, vrhun- ska likovna dela) kot seveda tudi na pedagoške zahte- ve in priporočila in razvojnopsiho- loške značilnosti predšolskih otrok. Po Kurikulumu za vrtce (1999) estetsko doživljanje, ki je intenzivno čutno, otrok izrazi v umetnosti in ga opredeljuje z estet- skimi pojmi lepo, smešno, grdo. Pri tem se odražata otrokov prirojeni čut za umetniški red in privzgojeni čut za lepo, ki ga oblikujeta socialno in kulturno okolje. Pri izboru sem upoštevala tudi elemente, ki po ana- lizah (Vrlič 2000) najbolj pritegnejo otroke, in to so: upodobljeni ljudje in živali, razpoloženja oseb, ali so osebe, upodobljene v mirovanju ali gibanju (prav tam). GALERIJA V VRTCU V vrtcu imamo veliko telovadnico, v kateri je nekaj te- dnov gostovala tudi naša galerija, kjer sem pripravila raz- stavo reprodukcij vrhunskih mojstrov likovne umetnosti na malce drugačen način, primeren za predšolske otroke. SPOZNAVANJE IN OPAZOVANJE REPRODUKCIJ VRHUNSKIH UMETNIŠKIH DEL V GALERIJI V VRTCU Brigita Blaževič, vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Ciciban, Ljubljana, enota Pastirčki »Umetnost reproducira vse, kar v življenju zanima človeka.« V zadnjem času se je večkrat odprla razprava, ali je smiselno majhne otroke voditi v galerije, saj naj ti ne bi razumeli visoke umetnosti. Menim, da je vizualna umetnost enako pomembna za vzgojo otrok, kot sta pisanje in branje. Izkušnje umetnostnih pedagogov potrjujejo prepričanje, da je treba z umetnostno vzgojo začeti v najzgodnejših otroških letih. Čut za estetiko ni prirojen, zaradi česar je vzgoja na tem področju izjemno po- membna. Doživljanja in razumevanja umetnine se lahko naučimo, zato je stik z umetninami že v predšolski dobi nujen. Tako kot naravo in svet okoli sebe naj otrok na svoj individualni način odkriva tudi svet umetnosti, po otroško radovedno raziskuje njegovo govorico in vsrkava njegovo lepoto. V naši galeriji sem pripravila razstavo slikarskih del vrhunskih mojstrov likovne umetnosti na malce drugačen način, primeren za predšolske otroke. Didakta 201 45 Galerija je bila postavljena po posta- jah, kjer so si otroci lahko ogledovali reprodukcije vrhunskih del, jih ko- mentirali in se jih dotikali. Zaporedje postaj otrok seveda ni omejevalo, lahko so se prosto sprehajali ali tudi navdušeno letali od ene do druge, likovne umetnine tudi posamezno ogledovali od blizu in daleč, z raz- ličnih perspektiv. Posebna, otroški igrivosti in radovednosti prirejena zanimivost naše vrtčevske galerije je bila tudi v tem, da je vsaka postaja predstavljala za sliko specifičen raz- stavni ambient. Razstava je bila odprta teden dni, tudi v popoldanskem času, ko so otroci lahko vodili starše po njej in jim razlagali svoje videnje le-te. Ga- lerijo v vrtcu smo okrasili s svečkami, ki so pričarale vzdušje in z nežno klasično glasbo v ozadju. • Na prvi postaji so otroci lahko ob- čudovali sledeči reprodukciji: Slika 1: Spoznavamo: Moški na konju (slikar: Jacques-Louis David) Slika 2: Spoznavamo: Mona Lisa (slikar: Leonardo da Vinci) Otroci so ob opazovanju dajali različ- ne komentarje: Brina (5 let): »Mona Lisa je lepa de- klica. Ni žalostna preveč.« Uroš (5 let): »Konji so velike živali in tale na sliki zgleda prijazen.« Erazem (5 let): »Čisto bel konj je in stoji na mestu, se ne premika, ni v galopu.« • Na naslednji postaji je bila škatla, ki so jo morali otroci odpreti, in v njej se je skrivala reprodukcija. Škatlo so lahko poljubno odpirali in zapirali ter se reprodukcije dotikali in jo opazovali. Slika 3: Spoznavamo: Zibelka (slikarka: Berthe Morisot) Komentarji otrok: Neža (5 let): »Mamica je zaskrbljena, ker je dojenček bolan, in čaka, da se zbudi.« Tian (5 let): »Takšno staro zibelko, belo, sem imel jaz, ko sem se rodil.« • Na naslednji postaji je bila po- stavljena reprodukcija svetovno znanega vrhunskega umetnika Pabla Picassa. Slika 4: Spoznavamo: Jokajoča ženska (slikar: Pablo Picasso) Komentarji otrok: Tim (5 let): »Zakaj je tako žalostna?« Lara (5 let): »Grize si ustnice, ni mi všeč, ima velike trepalnice.« • Naslednja postaja je bila za- nimiva za otroke, ker so pri opazovanju lahko uporabljali svetilko. Reprodukcija je bila skrita v leseni plezalni hiški, ki je bila pokrita in zatemnjena. Otroci so splezali v hiško in s pomočjo svetilk svetili na repro- dukcijo, ki je bila skrita v hiški. Slika 5 in 6: Spoznavamo: Kazanje oslov (avtorja: Gilbert & George) Komentarji otrok: Evgen (5 let): »Hecna sta, ko hodita eden za drugim. Imata lepe obleke, najbrž gresta na ples.« • Sledeča postaja je velevala otro- kom, da se poležejo na blazine in od spodaj navzgor opazujejo reprodukcijo. Slika 7: Spoznavamo: Modra vaza (slikar: Paul Cézanne) 46 Didakta 201 Slika 8: Spoznavamo: Modra vaza (slikar: Paul Cézanne) Komentarji otrok: Žiga (4 leta): »Vaza mi je zelo všeč, pisane rožice so v njej.« Patricija (5 let): »Rožice so lepe in ta- kšne bom tudi jaz narisala.« • Predzadnja postaja je bilo opazovanje in vrtenje viseče reprodukcije na škatli, kjer se s pomočjo vrtenja vzorcev na škatli ustvarjajo vtisi zanimivih iluzij. Slika 9: Spoznavamo: Rekonstrukcija vesolja (avtor: Giacomo Balla) Komentarji otrok: Tija (5 let): »Kako se vrti vesolje, zavr- timo, da slike plešejo.« • In na koncu še zadnja postaja: opazovanje od zgoraj navzdol. Slika 10: Spoznavamo: Zaspana slika (slikar: Salvadore Dali) Komentarji otrok: Tajda (5 let): »Kako je smešen, kar spi in vse ima zvezano z vrvico.« Ivano (5 let): »Usta ima privezana, da ne more govoriti, podoben je ribi.« In še obisk Narodne galerije Projekt smo zaključili z obiskom Naro- dne galerije. Obiskali smo škrata Gala, njegovo sobo in si nato ogledali prave, dragocene slikarske umetnine v origi- nalu, tj. prav tiste, ki so jih naslikali slikarji. Narodno galerijo smo obiskali nekaj tednov kasneje po naši galeriji, kjer smo si že pridobili nekaj opazo- valnih veščin in smo zato lahko še bolj natančno opazovali barve in različne kompozicije. Obisk Narodne galerije je bil voden in nekaj otrok je opazilo številne detajle na slikah, kar je bila tudi logična posledica navajanja na opazovanje že v naši vrtčevski galeriji. Otroci so občudovali slovesne, veliča- stne galerijske prostore. Ugotavljali so tudi, da so v galeriji razstavljene lah- ko zelo velike slike, spraševali so me, kako jih prinesejo v galerijo in kaj se zgodi, če se kakšna slika poškoduje. Slika 11: Spoznavamo: na obisku v Narodni galeriji ZA SKLEP Z galerijo reprodukcij vrhunskih umetniških del, ki sem jo pripravi- la v vrtcu, sem želela otroke uvesti v svet galerijske likovne umetnosti tako, da bi bil njihov stik z umetni- nami lahko čimbolj neposreden, pristen, odprt za njihovo radoživost, raziskovalno, opazovalno vedoželj- nost, čudenje, občutja; želela sem, da način dostopa ne omogoča le pa- sivnega opazovanja, pač pa da poleg možnosti sproščenega opazovanja spodbudi tudi radovednost, da lah- ko omogoča tudi neposredni dotik, spraševanje, večkratno vračanje k posameznim slikam in s tem ˝nala- ganje vtisov˝, skratka, da vrtčevska galerija reprodukcij s svojo odpr- to zasnovo predšolskim otrokom omogoči čimbolj pristno estetsko iz- kušnjo doživetja umetnine. Glavni namen projekta je bil pred- staviti otrokom reprodukcije znanih umetniških del, obenem pa je bil namen tudi opazovati otroke pri nji- hovem opazovanju. V tem smislu me je zanimalo tudi, katerim delom bodo otroci posvečali največ pozornosti, ˝kaj bodo videli˝ na slikah in kako bodo doživljali različne kompozicije. Zapišem lahko, da je naša vrtčevska galerija izpolnila svoje poslanstvo, ki sem ga ji namenila v projektu. Otro- ci so se ob reprodukcijah slikarskih umetnin vživeli v »kot da« svetove, ki so jih ustvarili vrhunski umetniki, v galeriji so uživali, po njej so popoldne samostojno vodili tudi starše. Poseb- na, predšolskim otrokom prirejena ureditev naše vrtčevske galerije re- produkcij vrhunskih slikarskih del je otrokom omogočila, da so umetnine lahko prosto in sproščeno opazovali, jih ogledovali z različnih perspektiv, se prosto vračali k njim glede na svoje lastne vzgibe, jih prosto ko- mentirali glede na svoje občutje in doživetje likovne umetnine (ne da bi le odgovarjali na zastavljena usmer- jena vprašanja). Opazila sem, da so se otroci pri pro- stem sprehajanju med reprodukcija- mi najdlje zadrževali pri opazovanju Otroci so občudovali slovesne, veličastne galerijske prostore. Didakta 201 47 Picassove Jokajoče ženske. Zanimalo jih je, kaj se je zgodilo z njenim obrazom, največ vprašanj so postavljali rav- no glede njenega obraza. Eden izmed otrok je celo izjavil, da se ji je moralo zgoditi nekaj strašnega. Dva izmed otrok sta celo po preteku dveh mese- cev sliko prepoznala na potovanju s starši. Oba sta potem z navdušenjem pripovedovala o tem. Preference otrok so pokazale, da so jim bila umetniška dela, s katerimi so se srečali v naši galeriji, všeč, pred- vsem reprodukcijo znane slike Mona Lisa slikarja Leonarda da Vincija so največkrat omenjali kot najbolj všeč- no in zanimivo. Večina otrok jo je kasneje v delavnici tudi upodobila. Otroci so se ob projektu galerije v vrtcu tudi naučili in spoznali, kaj po- meni opazovati likovno umetnino, in so kasneje to veščino lahko prene- sli tudi opazovanje čisto pravih, origi- nalnih umetnin v pravi galeriji. Obisk Narodne galerije ob zaključku pro- jekta je bil tako za otroke še posebno doživetje, ki se je z doživetjem v naši uvodni vrtčevski galeriji reprodukcij, v kateri so prvič vstopili v prostore vrhunske likovne umetnosti, medse- bojno lepo dopolnjevalo. LITERATURA Bračun Sova, R., Strnad, J. (2012) Umetnina, ljubezen na prvi pogled. Pedagoški pomen interpretacije v ume- tnostnem muzeju. Ljubljana. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Za- vod RS za šolstvo. Vrlič, T. (2000) Likovna umetnost v vrtcu. V: Otrok v vrtcu, priročnik h Kurikulu. Ur.: L. Marjanovič Umek. Maribor: Obzorja. Vrhunci likovne umetnosti (1994). Lju- bljana: Cankarjeva založba. Vir 1: http://www.pregovor.com/ka- tegorije/umetnost.html, dostopno 11. 12. 2018. Vir 2: https://www.google.com/searc h?biw=1366&bih=657&tbm=isch&sa= 1&ei=5r4wXOiVI4ewsQGu2ZuIDA&q =mona+lisa&oq=mona+lisa&gs_l=im g.3..0l10.463964.467419..468565...0 .0..4.147.3212.5j23......2....1..gws-wiz- -img.....0..35i39j0i67.H1tpgv5OuhQ#i mgrc=xXYUuwTS5ygzNM, dostopno 15. 12. 2018. Vir 3: https://slv.worldtourismgroup. com/an-introduction-impressionist- -art-12-works-72927, dostopno 15. 12. 2018. Vir 4: https://citymagazine.si/clanek/ neverjetne-slikarske-klasi- ke-v-digitalni-preobleki/ modern-photo-remakes-famous-pa- intings-14/, dostopno 15. 12. 2018. Vir 5: http://www.masterart.si/Slike/ slika/2462/,,a,a,3, dostopno 15. 12. 2018. Vir 6: https://www.svetslik.si/Avtor/ Salvador-Dali, dostopno 15. 12. 2018. Pri prostem sprehajanju med reprodukcijami so se najdlje zadrževali pri opazovanju Picassove Jokajoče ženske.