★
»ra
PRIMORSKI DNEVNIK
 glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Leto X. - Stev. 309 (2928)	TRST,	četrtek	30.	decembra	1954-----------
PRORAČUNSKA razprava v jpgoslovanski zvezni ljudski skupščini
Za objavo novoletnih oglasov in voščil za našo novoletno številko, ki bo izšla pojutrišnjem v povečanem obsegu, kličite tel. št. 37-338
UPRAVA
Cena 20 lir
Poročila Stefanoviča, Beblerja in Bošnjaka
o notranji in znnanji politiki in narodni obrambi
Stefanovič poudarja, da so se začeli okrog Djiiasa zbirati reakcionarni elementi - Bebler o treh najvažnejših rezultatih zunanje politike FLRJ: podpis balkanske zveze, ureditev odnosov z Italijo in normalizacija z Vzhodom
na^eSa dopisnika) f rist. Djilas je s tem postal za-
BEOGRAD, 29. — Zvezna! stavonoša reakcionarnih ele-saupsčina je danes na skupni mentov. Značilno Je, da vsi ti
SP11 nKiaK /1 a w	v,«.	J	.	i	i	i
seji obeh domov nadaljevala z razpravo o proračunu za leto 1955. Med sejo so Svetislav tefefanovic. dr. Aleš Bebler m generalni polkovnik Ivan Goš-njak poročali o proračunih državnega tajništva za notranje zadeve, državnega tajništva za zunanje zadeve m državnega tajništva za narodno obrambo.
Svetislav Stefanovič, sedanji državni tajnik za notranje zadeve, je poudaril med drugim, da se hitri tempo razvoja demokracije. povečanje socialistične zavesti državljanov in velik ugled, ki ga Jugoslavija uživa v svetu, odražajo tudi v stabilnosti politične in družbene ureditve. To je vplivalo tudi na slabitev pozicij. sovražnih elementov. čeprav kominformisti in drugi sovražni elementi skušajo od časa do časa na razne načine razviti svoje delovanje.
To dokazuje tudi primer Djiiasa, okrog katerega so se pričeli zbirati reakcionarni elementi, ki zaman upajo, da bo njegova akcija izzvala razcep v komunističnih vrstah, in da bodo od tega imeli tudi oni ko-
eleinenti govore, da v Jugoslaviji ni demokracije in političnih svoboščin, tožijo, da so preganjani in obenem izkoriščajo demokracijo in demokratičnost zakonov za svojo sovražno propagando. Toda dejavnost teh elementov v inozemstvu in onih v Jugoslaviji, ki so se spremenili v navadno inozemsko agenturo, je obsojena na propast zaradi visoke domovinske zavesti in moralno politične enotnosti Jugoslovanov.
Stefanovič je nadalje prikazal statistične podatke, ki kažejo upadanje kriminalitete in dejanj proti državi in ljudski varnosti. V letošnjem letu so organi Uprave državne varnosti odkrili 173 vohunov in . a-gentov. med njimi 93 iz vzhodnoevropskih držav.
Dr. Aleš Bebler je v poročila o proračunu tajništva za zunanje zadeve med drugim poudaril, da so v letošnjem letu napori jugoslovanskih narodov in .vlade za ohranitev neodvisnosti in ureditev odnosov s sosedi prinesli pomembne rezultate. Sklenjena je bila balkanska zveza, ure-
jeni so bili odnosi z Italijo, j čilo škode, ki jo je povzročila ??5®:a se *e n°rmalizacija_ od-1 gospodarska blokada, in vpra-
Gregorič pri Martinu
RIM, 29. — Italijanski zunanji minister Martino je sprejel danes v palači Chigi jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Pavla Gregoriča in se z njim razgovarjal o tekočih zadevah, ki zanimajo obe deželi.
Zunanji minister Martino je
sprejel tudi iialijanssega veleposlanika v Ankari Pietro-marchija, ki se bo v kratkem vrnil v Ankaro. Med drugim sta govorila o obisku turškega ministrskega predsednika Menderesa v Rimu. Menderes bo prispel v Rim 20. januarja.
razumi
nosov z , vzhodnoevropskimi državami.
Z rešitvijo tržaškega vprašanja je nastopila nova doba v odnosih med dvema državama, kar koristi ne samo njima, temveč tudi miru v svetu sploh. Čeprav določila sporazuma o Trstu nimajo DE JURE značaja dokončnosti, je vendarle sporazum solidna baza za stabilno in trajno ureditev odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Jugoslavija je, dosledna politiki miru in miroljubnega sodelovanja po načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve, sprejela predlog vzhodnoevropskih držav za normalizacijo odnosov. Kot posledica te normalizacije so prenehali incidenti na mejah Jugoslavije in sovražna propaganda proti Jugoslaviji. Prav tako je prenehala gospodarska blokada, pričela so se pogajanja za sklenitev trgovinskih^ pogodb, normalizira se gospodarsko sodelovanje — razen z Albanijo. Ostala so še nerešena vprašanja, med njimi vprašanje vrnitve jugoslovanskih državljanov, povra-
sanje jugoslovanske manjšine v teh državah.
Dr. Bebler je nadalje poudaril prijateljske in zavezniške odnose z Grčijo in Turčijo in ugoden prijateljski razvoj odnosov z ZDA. Veliko Britanijo in Francijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami in izrazil upanje, da se bodo ti odnosi še nadalie poglabljali.
Pobil je kot neutemeljeno trditev dela zahodnega tiska o domnevni neiskrenosti Jugoslavije v odnosih do zahodno-evropsKih držav. Narodi Jugoslavije in njihova vlada niso pozabili, da so zahodne države bile njihovi zavezniki v vojni, da so jim pomagale v najhujših dneh po letu 3943. ((Normalizacije odnosov z ZSSR in vzhodnoevropskimi državami nima in ne more imeti nobenih negativnih posledic za odnose Jugoslavije z zahodnoevropskimi državami«, je noudaril Bebler.
Jugoslovansko stališče v zvezi z nemškim vprašanjem je po Beblerjevi izjavi načelno. Jugoslavija sodi, da je ne-upravičeno in nemogoče in
celo _škodljivo, trajno držati Nemčijo v neenakopravnem in podrejenem položaju. Glede negativnega stališča Zahodne Nemčije v pogajanjih.
za rešitev jugoslovanskih* * v	*	~ i
predvojnih m vojnih zahtev *iranclJ° trem. pndru-je Bebler izrazil
! PARIZ, 29. — Danes so bi-le ; podpisane stiristranske gospo-I darske in finančne pogodbe
^	j	ženitni državami Indokine,
upanje, da Vietnamom, Kambodžo pogajanjih samo ; Laosora. s
Vanoni predložil ministrom desetletni gospodarski .načrt
Eden izmed ciljev načrta je, da se v desetih letih najdejo štirje milijoni novih delovnih mest - Clara Luce o resnosti italijanske* ga gospodarskega položaja - Di Vittorio kritizira ^izsiljevanje z ameriškimi naročili* pri notranjih volitvah v tovarnah
(Od našega dopisnika) | vali tudi izvedenci izven vlade RIM — Na današnii seii ' in Predstavniki javne in za-vlade ’ “je minisfer V^o^i ae^ne gospodarske delavnosti, predložil svoj desetletni gospo-| .	.? -bU vlade je I anom iz-
darski načrt, ki se uradno ime- ! J™1 novinarjem, da gre bolj nuje «načrt za razvoj zaposli- kot z-a «acr‘ za «studlJ° ° raz-
temi pogodbami se med drugim ukinja štiristran-ski gospodarski in carinski režim, ki je bil uveden v Indo-kini s konvencijami iz decembra 1950.
Glavna vsebina sporazumov se tiče izvajanja konvencije o carinski uniji, o medsebojni izmenjav; in o prenosu denarnih zavodov. Glede tega so tri indokitajske države sklenile, da bodo začasno obdržaie svoj državni denar z enako vrednostjo in enakim menjalnim tečajem do francoskega franka. V vsaki treh pridruženih držav bodo od 1. januarja delovali samostojni emisijski zavodi.
Podpisana je bila tudi konvencija o plovbi po reki Mekong. ki predvideva med drugim recipro-čno svobodo pro-
tve in narodnega dohodka«. O tem načrtu je imel pred vladno sejo Scelba še zadnji razgovor z Vanonijem. Na vladni seji je zunanji- minister Martino poročal o zadnjem razvoju ^ I dogodkov v francoski narodni ■skupščini, ki razpravlja o pariških pogodbah, med drugim pa so sklenili ustanoviti ministrstvo za turizem, za gledališče in druge predstave in šport: ministrstvo bo prevzelo posle, ki jih je doslej opravljalo posebno podtajmštvo pri predsedstvu vlade. Nadalje je vlada odobrila načrt posebnega zakona o Kalabriji.
Ministrski predsednik Scelba je na koncu seje govoril o dosedanjem desetmesečnem delu svoje vlade in hvalil njene rezultate v zunanji politiki ter v socialni, davčni in upravni politiki. kakor tudi v političnih vprašanjih in v «obrambi demokratičnih ustanovi).
Minister Vanoni pa je predložil in obrazložil načrt za razvoj zaposlitve in narodnega
meta po reki. Dvostranske ! dohodka v letih 1955-1984. Mi
Francoska skupščina zopet odložila končno glasovanje o nemški oborožitvi
Zaupnica vladi v y,vezi x drugim in tretjini členom sporazumov - O prvem eleuu je bilo glasovanje odloženo zaradi ovir v zvezi s postopkom - Posredovanje italijanske demokristjanske stranke pri MRP? - Stopnjevanje živčne vojne med dvema nasprotnima taboroma
PARIZ, 29. — Francoska skupščina je z 287 glasovi proti 256 izrekla zaupnico vladi v zvezi z glasovanjem o drugem in tretjem členu pariških sporazumov, ki določata »prejem Zahodne Nemčije v NATO, medtem ko je bito glasovanje o prvem členu, ki postavlja načelo nemške oborožitve in določa ustanovitev zahodnoet ropske zveze, ponovno odloženo zaradi nepričakovanih ovir v zvezi s postopkom.	—
Živčna vojna, ki se je vne-, Francija smela nikoli povezala okoli današnjega glasova- ] ti v koalicijo, naperjeno pro-
nja o nemškj oborožitvi v francoski poslanski zbornici in ki se je te dni vedno bolj stopnjevala, je v zadnjih trenutkih pred začetkom seje dosegla višek. Ves svet je z napetostjo pričakoval izid današnje seje, svetovni tisk je poln komentarjev, ugibanj in opreznih napovedovanj, radijske postaje so oddajale izjave, dobrikanja in pretnje bolj ali manj vplivnih osebnosti.
Ameriški predsednik Eisen-hotver je v stalnem telefonskem stiku z državnim tajnikom Dullesom, načelnik tiskovnega urada Bele hiše pa je na pogostih tiskovnih konferencah ponavljal, da državni departma čaka na izid glasovanja in da ne mara dajati nobenih izjav. Vendar pa so s tem v zvezi napovedovali, da bo Eisenhorver takoj po izidu glasovanja podal izjavo, v kateri «bo pohvalil ali pa grajal« francosko stališče.
Londonski «Daily Mail« pa je objavil vest. v kateri pravi, da skuša Vatikan izvajati po svojem nunciju v Parizu pritisk na poslance MRP, da bi glasovali za pariške sporazume. Bidault in Maurich Schu-man sta to trditev odločno zanikala.
Z druge strani pa zatrjujejo v obveščenih krogih, da je tudi italijanska demokristjan-ska stranka posredovala pri francoski demokristjanskl stranki (MRP), naj bi prenehala z opozicijo proti pariškim sporazumom. V teh krogih trdijo, da je imel nedavni obisk tajnika italijanske demokristjanske stranke Eanfa-hija v Parizu namen sporočiti voditeljem MRP stališče italijanskih demokristjanov.
V takem ozračju se je danes popoldne začela seja v francoski skupščini. Pred poslopjem so številni policijski oddelki vzdrževali red, ker se je v vsej bližini Burbonske palače zbrala ogromna množica kljub ostremu mrazu. Dvorana .ie bila natrpana, ko se je seja začela. Številni poslanci, ki so se prijavili k besedi, SO takoi začeli podajati izjave o glasovanju General Aume-ran je ponovil svojo tezo proti nemški oborožitvi in dejal, da bo ta oborožitev «v bodočnosti koristila samo Sovjetski rvrzj in bo zastrupljala fran-cosko-nemške odnose«. Lou-sianau-Lacau je ponovno zahteval pogajanja s Sovjetsko Zvezo in je obžaloval, da načelo teh pogajanj ni bilo vključeno v besedilo, ki je bito predloženo skupščini.
Med splošno pozornostjo se je tedaj oglasil častni predsednik skupščine, 82-letni E-douard Herriot, ki je med drugim izjavil; «Preden pade | zavesa na to razpravo, je po-| trebno poudariti zadnje načeto; Tieba je spoštovati vse Pogodbe, pred desetimi leti je spoštovanja vreden človek, general De Gaulle podpisal fran-cosko-sovietsko pogodbo. V smislu te pogodbe ne bi se
ti Rusiji. Boril sem se svoje življenje in boril
priča, da Zahod želi živeti v miru in svobodi.«
Izrazil je nato upanje, da bo Francija skušala ((izboljšati« pariške sporazume ter da bo na gospodarskem in socialnem področju dala pobudo, ki je potrebna za ponovno sprožitev zamisli evropske integracije. Glede mednarod-vse	ne konference, ki naj bi bila
se	j	v maju,	je Mollet izjavil, da
bom še, zato da	se	obveznosti	j	upa, da	ta konferenca ne bo
Francije, naj bodo	kakršne	j	zadobila	značaja ((konference
koli. spoštujejo.#	skrajnega	upanja«.
Dva druga poslanca sta za- ! Sledili so drugi govorniki, tem govorila proti sporazu- ' med katerimi je neodvisni mom, nakar je v imenu so- j Pierre Andre kritiziral angle-cialistične skupine Guy Mol- j ško in ameriško politiko gle-let izjavi); «Ce so naši pri- | de Nemčije med obema voj-jatelji zagovorniki mirnega j nama ter je dodal, da je sožitja, je treba predvsem za- , Francija zmeraj prva plačala gotoviti obstoj Francije. Niti I napake teh dveh držav. Od-en socialistični pristaš ne j padniški golist Bergasse je sprejema brez bolesti oboro- j sporočil (la bo večina njego-žitve Nemčije, Toda ta oboro- j ve skupine 32 članov glasova-žitev je bila potrebna zaradi j la za ratifikacijo, in po kratek:, nanzidristične politike, ki i kih izjavah dveh drugih pojo je Sovjetska zveza vodila ! slancev je bila seja odložena po letu 1945».	na 21.30.
Mollet je poudarjal obramb- V začetku nbčn“ seje je neod-ni značaj zahodnoevropske i visni poslanec Quilini zopet zveze in je dodal, da nihče , načel vprašanje postopka, ki ne verjame, da bi Francija , je že v začetku popoldanske ali kaka druga država člani- l seje nastalo, ko je golist Leon ca zahodnoevropske zveze ime- | Noel umaknil svoj spreminje-la napadalne namene do So- ! valni predlog, ki ga je vlada v.ietske zveze. «2e navzočnost i bila sprejela, in na podlagi angleških divizij v Evropi, je i katerega naj se ustanovi po-dodal Mollet, je jamstvo, da ( sebna parlamentarna komisi-se nemške divizije ne bodo | ja z nalogo, da nadzoruje iz-uporabile v napadalne name- vajanje pariških sporazumov. Upam '	'	”	.....
ne. Upam, da bo Francija vedno iskala priložnost za pogajanja z Rusijo, da jo pre-
b>uiiici je namreč poudaril, da ni _ mogoče glasovati o vprašanju zaupnice v zvezi z
n-o-vim vladnim načrtom, ki vsebuje prvi člen pariških sporazumov, ker je Noel umaknil svoj spreminjevalni predlog. Ta njegov ugovor so podprli tudi kominformisti. Ze popoldne je predsednik ugovore zavrnil, zvečer pa je po dolgi diskusiji stavil na glasovanje veljavnost zapisnika o popoldanski seji. Skupščina je z 293 glasovi proti 106 odločila, da je besedilo, v zvezi s katerim je bilo postavljeno vprašanje zaupnice, ■veljavno.
Sledile so druge izjave o glasovanju, nakar je Mendes-France zopet odločno zagovarjal pariške sporazume in poudaril, da je prepričan, da uela v interesu države. Poudaril je tudi, da F’rancija ne bo zavlačevala položitve ratifikacijskih listin, hkrati pa bo podvojila napore za pogajanja z Vzhodom. Ce bo skupščina odobrila pariške sporazume, bo Francija lahko imela _ odločilno vlogo na predvideni konferenci štirih.
Ob 23.25 je biia seja prekinjena, zato da je predsedstvo skupščine proučilo položaj, ki je nastal z umaknitvijo predloga poslanca Noela. Predsedstvo je sklenilo, da sel mora glasovanje odložiti
je zastoj začasen.
Državni podtajnik za zunanje zadeve je nadalje izjavil, da Jugoslavija s simpatijami sledi upravičeni borbi avstrijskega ljudstva za suverenost in_ neodvisnost in da Jugoslavija daje tej borbi vso moralno podporo.
((Popuščanje mednarodne napetosti ustvarja, je dejal Bebler, ugodne perspektive za rešitev nerešenih vprašanj in za medsebojno sodelovanje med državami. Jugoslavija podpira ideje in konkretne načrte o evropskem sodelovanju ter istočasno opozarja na njihove pomanjkljivosti, ki bi mogle otežkočiti njihovo uresničenje in zmanjšati njihovo učinkovitost. Glede obstoječih možnosti evropskega gospo-darsekga sodelovanja pa je dr. Bebler izjavil, da se že delajo koraki za določenih oblik Jugoslavije z nekaterimi takimi organizacijami.
Potem ko je ugotovi! ugoden razvoj odnosov z azijskimi državami, zlasti z Indijo in Burmo, je dr- Bebler poudaril, da je Jugoslavija sprejela uradno sporočilo predsednika kitajske vlade Cuenlaja, da bi viada LR Kitajske pozdravila vzpostavitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Bebler ie izrazil mnenje, da bi vzpostavitev teh odnosov prispevala k miroljubnemu sodelovanju v svetu.
Ob koncu je dr. Bebler poudaril, da Jugoslavija vodi svojo politiko v skladu z listino ZN in da je jugoslovanska delegači.ia na zadnjem zasedanju glavne skupščine dala vrsto konstruktivnih predlogov in se zavzela za miroljubno rešitev spornih vprašanj ter za utrditev miru v svetu.
Generalni polkovnik Ivan Gošnjak je v obrazložitvi proračuna državnega tajništva za narodno obrambno poudaril, da obstajajo pogoji za postopno zmanjšanje izdatkov
za narodno obrambo zaradi Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je prejel danes
zl0aPst.SCzaanraadinpopuščanIa "llud- ' P0,?0^..0^ ne vojne med Zahodom in Vzhodom in normalizacije odnosov med Jugoslavijo in
konvencije pa bodo omogočile Kambodži in Laosu olajšave vzpostavitev pri uporabi luke v Saigonu. sodelovanja 1 Pogajanja so se začela 26.
avgusta. Sporazumi, ki so bili danes podpisani, praktično pomenijo. da Francija daje trem pridruženim indokitajskim državam gospodarsko neodvisnost. Za razliko od konvencij v Pauju iz decembra 1950 imajo pridružene države zdaj pravico izdajati lasten denar, vzpostavljati lastne trgovske stike s katero koli državo in samostojno ukrepati v vseh vprašanjih bančnega in carinskega značaja.
nistri bodo izrazili svo.ie mnenje o načrtu na prihodnjih vladnih sejah. Osnovni cilj načrta je. da se v prihodnjih desetih letih najdejo štirje milijoni novih delovnih mest. V okviru tega desetletnega načrta že izdelujejo podrobnejši načrt za prva štiri leta. Za sestavljanje tega štiriletnega načrta so ustanovili poseben medministrski odbor, ki mu bo predsedoval minister Vanoni. Obenem so sklenili ustanoviti tudi medministrski odbor za vprašanja kmetijstva pod Scel-bovim predsedstvom. V Vano-nijevem odboru bodo sodelo-
vojnih črtah italijanskega gospodarstva v prihodnjih desetih letih s hipotezo, da se v tem času doseže stabilno gospodarsko ravnotežje s skoraj popolno zaposlenostjo«. Vanoni je obljubil, da bo načrt podrobneje prikazal na tiskovni konferenci, ki bo 7. jan. 1955.
Kot se izve, obsega Vanoni-jev načrt pet delov. Prvi del je posvečen utemeljitvi in ci-Hem desetletnega programa, j drugi govori o treh predvidenih načrtih za investicije (kmetijstvo, javno koristna podjetja in javna dela ter zaposlenost v (ipropulzivnih« panogah). Tretji del obsega shematičen obris razvojnega procesa, četrti pa prikazuje rezultate tega procesa. Peti del govori o treh razvojnih politikah. ki se tičejo odpravljanja neravnotežja med Severom in Jugom, investicij in strokovne izobrazbe delovne sile.
Kot je znano, računa vlada pri izvajanju svojega načrta tudi s tujo pomočjo. Vanoni se je o tem že razgovarjal med svojim obiskom v Bonnu, januarja pa bo Italija to vprašanje predložila na zasedanju sveta OEEC. Obenem je veleposlanica Clara Luce včeraj odpotovala v ZDA s prošnjo rimske vlade za ameriško pomoč; ta prošnja je baje vsebovana v posebni spomenici o italijanskem gospodarskem položaju.
Clare Luce je izjavila danes ob prihodu v New York. da bo razpravljala z Eisenhower-jem in državnim tajnikom Dullesom o «resnem italijanskem gospodarskem problemu«, o katerem je gospa dejala, da ima globoke korenine.
O gospodarskih vprašanjih, M 'jih mora Italija rešiti, je Luce izjavila, da so «morda resnejši kot v kateri koli drugi evropski deželi«. Veleposlanica je nadalje izjavila, da bo v Washingtonu govorila tudi o možnosti Scelbovega obiska v ZDA. Ni pa hotela direktno odgovoriti na vprašanje, ali dosega Scelbov program za borbo proti KPI uspehe.
O nedavnih notranjih volitvah v italijanskih podjetjih in tovarnah, o katerih se je Clare Luce tudi danes zelo pohvalno izjavila, je spregovoril danes tudi glavni tajnik sindikalne organizacije CGIL D:	Vittorio. ki je kritiziral
((sramotno izsiljevanje z ameriškimi naročili« 'in «vrsto groženi 'n poskusov strahovanja proti članom CGIL«. Dejal je. da so v mnogih podjetjih volitve izgubile značaj tekmovanja med sindikalnimi organizacijami in se sprevrgle v «borbo delodajalcev in ostalih sindikalnih organizacij proti CGIL«. Kljub temu pa, je dejal Di Vittorio, je CGIL ohranila svojo veliko večino '-ompleksu italijanskih podjetij.
Medtem poročajo o škandalu INGIC. da se je število Obtožencev povečalo na 55. Danes so zaradi korupcije prijavili sodišču še deset oseb. večinoma občinskih ta.iniikov.
A. P.
ZAKLJUČEK		KONFERENCE COLOMBSKIH DRŽAV V BOGORU		
Kila na i	jsica inJ ilriškn-i		apnnsl izijslsi	ka povabljeni knnierenen
Povabili so tudi Turčijo, Vietnam, Vietminh, Laos in Kambodžo, ne pa tudi čang-kajška in države Izrael - Priprave za konferenco držav pogodbe SEATO
laja brzojavko, v kateri ta potrjuje prejem Hammarskjoel-dovega sporočila o programu njegovega potovanja v Peking. Cuenlaj je potrdil, da bo glavnega tajnika OZN čakalo ki-vzhodnoevropskimi državami.: tajsko letalo v Kantonu, kamor bo Hammarskjoeld prispel iz
Na mejah Jugoslavije z vzhodnoevropskimi državami vlada ponovno mir. Po podpisu londonskega sporazuma vlada popolnoma normalno stanje tudi na jugoslovansko-italijan-ski meji. Na balkansko zvezo, ki je miroljubna zveza, ne morejo vplivati nobene spremembe v mednarodnih odnosih, ker je ta zveza sklenjena za ohranitev miru na Balkanu, za zaščito svobode in neodvisnosti treh balkanskih |
 za i držav. «Moč JLA. je zaključil |
ur. ker je mnenjaTd*a je I Gošnjak, je prispevala h kon-
Novega Delhija.
For-
DIAKARTA, 29. — Ministr-, kajškovega režima na ski predsedniki petih držav j mozi.
«colombske skupine«, ki so se j Na seznamu povabljenih dr-zbrali na konferenci v Bogo-1 ž.av so. Afganistan. Kambodža, ru blizu Djakarte, so danes Srednjeafriška zveza, LR Ki-v zaključnem poročilu konfe- j tajska Egipt, Abesinija, Zla-rence uradno naznanili, da bo j ta obala, Iran. Irak. Japonska, 25 afriških in azijskih držav, j Jordanija. Laos, Libanon. Li-med njimi tudi LR Kitajska j berija Libija. Nepal, Filipini, in Japonska povabljenih na j Saudova Arabija, Sudan, Siri-—i-i—	-----i—i-	Turčija, severni Vietnam.
Eisenhower pripravlja poslanico kongresu o stanju v državi
AUGUSTA. 29. — Predsednik Eisenhoiver je danes zjutraj nadaljeval s sestavljanjem svoje poslanice o stanju v državi,' ki io bodo brali v j kongresu 6. januarja.
V New Yorku so prepriča-! ni, da bo 48. kongres; ki se ! bo 5. januarja zbral na prvo | redno zasedanje. pretežno I kongres ameriške zunanje po-j litike. To prepričanje se opi-[ ra na dejstvo, da je predsed-■ nik Eisenhower v okviru ' prejšnjega kongresa izvedel | nad 80 odstotkov svojega za-| konskega programa, ki se sko-j raj v celoti nanaša na no.tra-i nja vprašanja. Po drugi strani je Eisenhovver objavil, da bo prvi problem, ki čaka novi kongres, zahteva po sprostitvi zunanje trgovine. To si razlagajo kot njegovo željo, da bi dal poudarek zunanjepolitičnim vprašanjem.
Od prejšnjega kongresa je predsednik Eisenhorver Zahteval sprejetje zakona o spro-
žav, ki bo konec februarja v Bangkoku. V londonskih krogih zatrjujejo k temu, da bi konferenca morala biti 28.
februarja, da pa datum še_ni|stitvi zunanje trgovine, ;ki bi dokončno določen. Angleška i med drugim poenostavil ca-vlada, ki očitno ni preveč | rinske in druge predpise, ter vneta za to konferenco, je iz- ; znižal davke na zaslužke zaseb-razua že jo, da bi poprej ve- ; nega kapitala v tujini. Pri J.ej cina držav podpisnic (Franci- | svoji zahtevi ni uspel. Pred-ja ZDA, Velika Britanija, Pa-| stavniški dom je sicer 'zakon kistan. Siam, Filipini, Avstra- i sprejel, senat pa ga je ža-
solidaciji mednarodnega položaja in k uveljavljanju Jugoslavije kot neodvisne socialistične države, ki ima danes takšen ugled v svetu, kakršnega ni imela nikoli poprej.«
B. B.
MendC5-Krance se ves izmučen vrača domov po 14 ui dolgi seji v narod ni skupščini.
z umikom omenjenega predloga besedilo, o katerem mora skupščina glasovati, spremenjeno, ^ in je zaradi tega bilo vprašanje zaupnice s tem v zvezi ponovno postavljeno danes popoldne.
Ko je predsednik skupščine sporočil ta sklep, je Mendes-Erance vztrajal, naj se takoj glasuje o drugem vprašanju zaupnice, (sprejem Nemčije v NATO), kar se je tudi zgodilo. Glasovanje je dalo že omenjeni rezultat. Glasovanje o ustanovitvi zahodnoevropske zveze pa bo jutri ob 17. uri.
Medtem pa je več poslancev vseh skupin razen kom-informistične položilo predsedstvu skupščine resolucijo, o kateri bodo zahtevali glasovanje po zaključku sedanje razprave.
V tej resoluciji poudarjajo podpisniki (najsi so glasovali za ratifikacijo ali pa ne) nekatera načela, katerim nameravajo ostati zvesti. Resolucija pravi, da skupščina ponavlja svojo zvestobo temeljnim in neločljivim načelom francoske politike; «1. ohranitev solidarnosti atlantske skupnosti, ki je temelj njihove varnosti; 2. okrepitev kohezije Zahodne Evrope, katere postopna združitev je činitelj napredka in miru; 3. neutrudljivo iskanje mednarodne pomiritve z diplomatskimi pogajanji, in takoj ko bo priprava zadostna, s konferenco štirih. Skupščina po udarja svojo odločnost, da zastavi vse sile, zato da se med vsemi narodi doseže dokončni mir, ki naj bo zajamčen z istočasnim in nadzorovanim znižanjem oborožitve.«
Britanski poslanik v Wa-shingtonu se je popoldne razgovarjal z Dullesom. Po razgovoru je britanski poslanik . _____________> _  ________
izjavil, da sta z Dullesom go-j Djiiasa in Vladimira D^diiera vorila o nekaterih osnutkih , inozemskemu tisku, ki )e v tej iziav, ki naj bi jih podali v zvezi v svojih komentarjih o-I Londonu in Washingtonu. ko | menil tudi Peka Dapčeviča, | bo znan izid glasovanja v j načelnika generalnega štaba francoski poslanski zbornici, 1JLA, je Peko Dapcevič v pi-
splošno afriško-azijsko konferenco, ki bo v aprilu v Ban-doengu na Javi v Indoneziji.
Poročilo pravi, da je ministrske predsednike pri sestavljanju seznama povabljenih držav vodilo načelo, da bi se morale konference udeležiti vse države azijske in afriške celine, ki imajo neodvisne vlade. Ne bodo pa povabljeni predstavniki Izraela in Cang-
«Politika» o Djilasu
Izjave gen. Dapčeviča in Mitrovičeve
BEOGRAD. 29. — Ožji odbor Mednarodnega združenja za mednarodno pravo je danes razrešil Vladimira De-dijera vseh funkcij in sklenil predložiti plenumu njegovo izključitev iz združenja. Enak ukrep je sprejelo Združenje novinarjev Jugoslavije.
Volivci okraja Pančevo so sklicali včeraj in danes več zborovanj, na katerih so obsodili sovražno delovanje Vladimira Dedijera in zahtevali odvzenr poslanskega mandata.
Današnja ((Politika« objavlja obširne izvlečke iz Djiiasove izjave «New York Timesu« in ugotavlja, da je Djilas s svojo izjavo pokazal, da je zelo slab politik. Prav tako so se pokazali zelo slabi preroki tisti na Zahodu, ki računajo z uspehom akcije Milovana Djiiasa. «Ce ti krogi na Zahodu, ki danes podpirajo Djiiasa, zaključuje ((Politika«, želijo ohraniti in razviti prijateljstvo z Jugoslavijo, tedaj podpiranje sovražnikov socializma ni način povečanje simpatij jug jsIo vanskih narodov. Primer oktobrskega sklepa o Trstu jih lahko spomni, kako je tedaj v Jugoslaviji padel ugled zahodnih držav«.
V zvezi z izjavami Mi ovana
smu «Borbi» poudaril, da je nemoralno iz dejstva, da je on bil pred letom dni dober prijatelj z Djilasom. povezovati njegovo ime s protirevolucionarnim delovanjem Djiiasa. «Za mene ni Djilas danes, poudarja Dapčevič, nič drugega kot navadna inozemska agentura«.
Podobno izjavo je dala tudi ljudska poslanka Mitra Mitrovič.
Južni Vietnam in Jemen.
O tem, da bosta povabljeni Japonska in LR Kitajska, so govorili že v zadnjih dneh. čeprav so glede Kitajske navajali neke dvohie', zato to sporočilo ni presenetilo. Nekoliko začudenja pa so vzbudila vabila Turčiji, štirim indokitajskim državam in Sred-njeafriški zvezi.
O sklepu o vabilu pekinški Kitajski sodijo, da predstavlja osebni Nehrujev uspeh. Indijski ministrski predsednik je vedno zastopal mnenje, da bi morale vse azijske države, ne glede na ideološko pobar-vanost. prispevati k ureditvi azijskih vprašanj. Kitajsko udeležbo je vneto zagovarjala tudi Burma. Na drugi strani sodijo, da je pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali dosegel, da Izrael ni bil povabljen.
((Konferenca bo delala za mir v svetu, za gospodarski in socialni razvoj Azije in Afrike in se bo lotila specifičnih azijskih in afriških vprašanj kot kolonializem, rasizem in vprašanja suverenosti,« pravi poročilo, ki dodaja, da bo konferenca zadnji teden aprila v Indoneziji pod okriljem petih colombskih držav (Indija, Indonezija, Bur-| ma, Ceylon, Pakistan)
Ne zdi se verjetno, da bodo vse povabljene države sprejele vabilo. V deželah, ki so najmočneje pod ameriškim vplivom, kot v Siamu in na Filipinih, so z veliko hladnostjo reagirali na poluradna sondiranja indonezijske vlade.
Konference v Bogoru so se udeležili indonezijski ministrski predsednik Ali Sastni-ministrski
lija Nova Zelandija) ratificirala manilsko pogodbo.
Mrzli val v ZDA
NEW YORK, 29. — Države Texas, Oklahoma, Kansas in Missuri je zajel mrzel val. Dve največji mesti v Oklahomi, Tulsa in Oklahoma Ci-ty, sta odrezani od sveta zaradi obilnega snega. Tudi v Kansasu je marsikje promet prekinjen. Zaradi poledice je v severnem Teicasu blokiranih na cesti 2000 avtomobilov-Tudi v severni Kaliforniji je toplomer padel pod ničlo.
Ameriški znanstveniki
protestirajo proti „maniji sumničenja,,
BERKELEY (Kalifornija),
29. — Številni najbolj znani ameriški znanstveniki so danes ogorčeno protestirali proti pretirani omejitvi njihovega dela zaradi nadzorstva državnih organov s pretvezo dr-, žavne varnosti. Te omejitve, j amidjojo, indijski izjavljajo znanstveniki, so po-; predsednik Jawaharlal Nehru,
vrnil. Te dni pa je posvetovalni odbor senata začel pretresati ta zakon in priporočil njegov sprejem. To je, kakor domnevajo, vzrok, da bo Ei-senhower začel s tem vprašanjem. Poleg tega bi hotel takoj v začetku zasedanja, kongresa doseči važnejši u-speh ter tako pokazati delovno enotnost kongresa.
Od ostalih zunanjepolitičnih vprašanj bo novi kongres obravnaval politiko pomoči tujini v smislu pritegnitve zasebnega kapitala, spremembe v obrambnih načrtih ZDA, ki obsegajo zmanjšanje efekti-vov ameriške redne vojske, povečanje letalskih sil in si-
PARIZ, 29. - Doslej ne po- S™ vzSajan-ie rezervne licija ne tisk nista mogla do- j Posebno važna bo tudi r9Z. biti vesti o bivšem gvatemal- ; prava 0 mirnem sožitju alj, skem ministrskem predsedm- kakor ,u imenujejoJ (<mo. ku Jacobu Arbenzu, ki je med du<. vjvpndin božičnimi prazniki nenadoma izginil. Arbenz živi že nekaj časa v izgnanstvu v Parizu.
Ob svojem prihodu v Francijo je izjavil, da «se še ni popolnoma odpovedal politiki«. 24. decembra zvečer je Arbenz z ženo in obema otrokoma zapustil hotel ((Regina« v Parizu.
STROMBOLI, 29. — Danes ob 5.15 je začel vulkan Strom-boli ponovno bruhati.- Iz vseh' treh žrel se je začela razlivati obilna lava. Naselja zaenkrat niso v nevarnosti, znake prebujanja je pokazala tudi Etna.
Diskusija z ^Delom"
slediea prave bolezni, ((manije sumničenja«, ki se širi po vsej deželi. Ta manija resno ogroža razvoj znanstvenega raziskovanja, je poudaril znani kemik prof. Joel Hil-debrand.
Protest je bil sprejet na zborovanju 300q znanstvenikov iz ZDA. ki mu prisostvujejo tudi predstavniki iz 22 tuj ih držav.
pakistanski ministrski pred sednik Mohamed Ali, burmanski ministrski predsednik U Nu in ceylonski ministrski predsednik sir John Kotela-wala.
Medtem pa so se v državnem tajništvu v Washingtonu sestali predstavniki osmih držav podpisnic manilskega pakta o SEATO, da bi pripravili načrte za konferenco teh dr-
Na III. strani objavljamo pni blanek v zvezi z diskusijo, ki nam jo je predlagalo <tDekr», na lemo «Kaj je socializem in kako se gradi*, ki so jo sami predlagali med. raznimi drugimi. Izbrali pa smo prav to temo, z drobcem polemične hudobije, priznamo.
Povsem naravno je, da se pri prvem članku nismo spustili v podrobnosti, ampak da smo se omejili le na dve osnovni značilnosti sociplizma, ki predstavljata bistvene teze marksističnega nauka o prehodnem razdobju od kapitalizma h komunizmu, odnosno prve faze komunizma.
Pri <tDelu» so nam dali
prednost prvega članka v upanju, da bodo imeli tako priložnost pobijati naše trditve. Ugodili smo jim in jih sedaj pričakujemo.
Ko so naknadno sprejeli od njih samih predlagano diskusijo, so pristavili: «a dostojno*, kakor da ne oi bilo vsem dobro znano, da je. vsaj do včeraj, neder stojnost v polemiki z mami bila njihov izključni monopol. Mi smo bili vedno za resno diskusijo, tudi takrat, ko je bilo prostaštvo z njihove strani edini, odgovor na naše stvarne argumente- Poziv na dostojnost je torej poslan na povsem napačen naslov.
30. decembra 1954
Kar	stori*	zase, to že * tabo
		ieglme.
Kar	storiš	za narod, ostane
		vselej.
		Simon Gregorčič
jT~ Idilik		-	n)
	■ iiilll« IM	*	i ljliJp
Danes, ČETRTEK 30. decembra
David, Branimir Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 10.20 in zatone ob 22.13. Jutri, PETEK 31. decembra Silvester, Blažena
S SEJE TRŽAŠKEGA. OBČINSKEGA SVETA
Za izredna javna dela bo ob6ina najela 3 milijarde lir posojila
Proti temu sklepu so glasovali svetovalci MSI in F N, medtem ko so se ostali svetovalci skupin opozicije glasovanja vzdržali
Na včerajšnji izredni seji | jela in v katerem je bilo spre-
tržaškega občinskega sveta je bil z večino glasov demokršča-nov, liberalcev, socialdemokratov in republikancev sprejet sklep občinskega odbora za najetje dolgoročnega posojila 3 milijard lir za izredna javna dela. Proti sklepu so glasovali svetovalci MSI in Fronte za neodvisnost. Dr. Jože Dekleva, dr. Agneletto, dr. Teiner in svetovalci KP so se vzdržali glasovanja.
Gornji sklep je predložil občinskemu svetu odbornik za računovodstvo dr. Bonetti (PSVG), ki ga je tudi podrobno obrazložil. Povedal je, da je najetje posojila 3 milijard lir nujno za izvedbo izrednih javnih del, ki jih ni mogoče izvesti v okviru rednih letnih proračunov zaradi drugih bolj nujnih del. Hkrati pa se mora občinska uprava držati določenega značaja del, če hoče dobiti pri raznih finančnih ustanovah zahtevamo posojilo. Zato so določili, da bodo posojilo porabili za naslednja dela;
1. dve milijardi lir za rušenje starega mesta in zidanje novih stanovanjskih hiš za družine, ki bodo z rušenjem starih hiš zgubile stanovanje;
2. za obnovo kanalizacije v raznih mestnih predelih (600 milijonov);
3. za razširitev mestnega pokopališča pri Sv. Ani (400 milijonov).
Odbornik Bonetti je hkrati dejal, da bodo s tremi milijardami lir posojila in z nameravanimi deli zaposlili okrog 2000 delavcev za 300 delovnih dni. Posojilo bo občinska uprava najela pri Blagajni za vloge in posojila (Cassa depositi e prestiti) in pri INPS. Ta dva zavoda sta ponudila najnizjo obrestno mero, in sicer 6.80 odstotka oz. 7,50 odstotka. Poudaril je. da bo občinska uprava skušala dobili čimvečje posojilo pri prvi ustanovi, ki nudi najnižje obresti. Posojilo bo dolgoročno, in sicer z regresivnim odplačilom za 30 let.
Te so značilnosti posojila in dela, ki jih bo občina izvršila z najetim posojilom.
O predlogu se je razvila obširna razprava. Svetovalec Po-gassi (KP) je poudaril, da so oni že zahtevali, naj bi iz naje. tega posojila določili 1 milijardo 400 milijonov lir za gradnjo ljudskih stanovanj. 7.a vsa druga dela pa se občini ne izplača najeti posojilo, ker s >em obremenjuje celotno prebivalstvo s tako visokim posojilom, ki se bo v 30 letih z napovedanimi obrestmi podvojilo. Svetovalec Battigelli (MSI) se je odločno postavil proti posojilu in dejal, da bi oni sprejeli tako visoko posojilo samo pod pogojem, da bi bilo najeto za gradnjo novega vodovoda. Svetovalec Giampiccoli (FN> se je tudi izjavil proti posojilu in dejal, da je mesto danes v takšni gospodarski krizi, da ne more delati dolgov. Svetovalec Agneletto pa bi se strinjal s posojilom, ce bi z njim zidali ljudska stanovanja. Za demokristjane je govoril svetovalec Franzil, ki se je skliceval na letošnji pro
jeto tudi posojilo 3 milijard lir. Zahteval je nekaj nepomembnih popravkov sklepa ki jih je občinski odbor sprejel.
Seja se je začela s predložitvijo sklepa o priznanju pokojnine občinskih uslužbencev vsem učiteljem občinskih osnovnih in nižjih srednji šol. ki ga je predložil odbornik Sciolis (KP). Sklep, ki je bil soglasno sprejet, določa, da bodo vsi ti učitelji, ki so bili v stalni službi pred 1.7.1923 in upokojeni po 1.1.1947, dobili večjo pokojnino, za Katero bo občinska uprava plačala letos 16 milijonov lir.
Podžupan Visintin je predložil tri sklepe za razna javna dela. Prvi sklep se nanaša na stroške za nove grobove mestnega pokopališča, ki je bil soglasno sprejet, drugi sklep določa 17 milijonov iir za izredna popravila občinskega poslopja na Lonjerski cesti, ki je bil tudi soglasno sprejet, medtem ko je tretji sklep, ki določa 12 milijonov lir za občinske tržnice, povzročil dolgo razpravo, ki je trajala skoraj eno uro, ker je bilo rečeno, da bodo te milijone porabili za gradnjo 10 novih stojnic na pokritem trgu v Ulici Carducci za prodajo rib. Gre, kot je pojasnil podžupan, za premestitev 10 stojnic za prodajo rib iz osrednje ribarnice ob morju v pokriti trg, z namenom, da se omogoči večja prodaja rib prodajalcem osrednje ribarnice. Večina svetovalcev, med katerimi tudi svetovalci večine, se je postavila proti postavitvi stojnic za prodajo rib na pokritem trgu, češ da bi bilo to nehigiensko. Značilno je, da so se za ta sklep najbolj potegovali svetovalci KP in se popolnoma strinjali s sklepom občinskega odbora. Na predlog svetovalca Grego-rettija (KD) so sklep soglasno sprejeli s popravkom, da se določi 12 milijonov lir za
stanovanjskih gradenj po načrtu «Aldisio», ki so v teku, se sporoča, da je posebna komisija sklada za pospeševanje gradbene dejavnosti porabila že ves razpoložljivi znesek, s tem da je v zadnjih dneh letošnjega leta s preostanki izrednega finansiranja v znesku 300 milijonov lir dala posojila za gradnjo 116 stanovanj, ki jih bodo zgradili posamično oziroma v hišah s skupno lastnino (kondominij).
Od 1. julija 1954 do danes je bilo vsega danih 331 posojil za gradnjo ravno toliko stanovanj.
Kupite slovenski namizni betežni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov.
Obvestilo upravnega odbora sklada za zimsko pomoč
Upravni odbor sklada zimske pomoči sporoča vsem javnim in zasebnim ustanovam in uradom, ki so morebiti že zbirali med svojimi uslužbenci prostovoljne prispevke za zimsko pomoč, da je treba zbrani znesek poslati neposredno zavodu Banca Commerciale Ita-liana, ki opravlja blagajniško službo za sklad zimske pomoči.
Kakor prejšnja leta se začne uradna kampanja za zbiranje prispevkov delodajalcev ter delavcev in nameščencev 15. januarja 1955.
Dedek Mraz v Barkovljah
Včeraj popoldne je 93 otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo ali vrtec, napolnilo v spremstvu svojih staršev dvorano prosvetnega društva v Barkovljah. kjer jih je obiskal dedek Mraz. Otroci so prisostvovali lutkovni predstavi in se od srca nasmejali igrici «Kužek in mucan ter enodejanki «Leni Maček«, ki jo je za tržaški lutkovni oder napisala Zagrebčanka Djurdja Djevič. Sledilo je obdarovanje otrok, ki so prejeli pakete, v katerih so bili poleg igrač in sladkarij tudi knjige in kosi oblačil.
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOV. GOSP. KULT. ZVEZE
SGKZ POZDRAVILA POBUDO za ustanovitev proste cone
Izvršni odbor obravnaval vprašanje zaposlitve Slovencev v javnih ustanovah, vprašanje pomoči organizacijam in vprašanje uveljavljanja slovenskega jezika v javnem življenju
Snoči je izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze razpravljal na svoji redni seji predvsem o poročilu gospodarske in kulturne komisije, ki delujeta v okviru zveze.
Po proučitvi poročila predsednika gospodarske komisije je izvršni odbor pozdravil pobudo glede rešitve vprašanja proste cone, ker je taka rešitev tega perečega gospodarskega vprašanja v skladu z interesi celotnega in tudi slovenskega dela tržaškega prebivalstva. Odbor je tudi sklenil, da postavi to vprašanje formalno na dnevni red zasedanja upravnega sveta zveze.
V diskusiji o delovanju gospodarske komisije je bilo mnogo govora o potrebi konkretnega proučevanja in po-
budah za rešitev cele vrste
perečih vprašanj malih slovenskih poslovnih ljudi, kot
so gostilničarji, trgovci obrtniki in drugi. Odbor je priporočil komisiji in zadevnim že obstoječim organizacijam, da ta vprašanja še globlje proučijo, kot so nameravali, da se utrdi slovenska gospodarska dejavnost v interesu slovenskega življa.
Pomembna je tudi vloga, ki jo imajo slovenske gospodarske organizacije kot posredniki za izmenjavo izkušenj in dobrin tako gospodarskega
njeni hiši. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, ker je imela zlomljeno zapestje leve roke. Pri sprejemu v bolnico je ženska izjavila, da jo je malo prej napadla s stolico njena snaha Cesarina Senici. Da bi se izognila hudemu udarcu, je dvignila roko in si tako zlomila zapestje.
Toda službujoči policaj ni še dokončal zapisnika, ko se je javila razburjena snaha, ki je zanikala vsako krivdo. Zatrjevala ie. da ni napadla tašče s stolico, ampak, da jo je samo krepko prijela za za-
SPREJET PRORAČUN REPENTARimSKE 0HČINE ZA LETO 1955
Izredni stroški močno vplivajo na proračun repentaborske občine
tcidi ku!t“rnesa zn.ačaja . pestje	m ji	ga	zvila. Tudi
med Slovenci in Italijani, za- j snaho so sprejeli	v	bolnico	in
to je odbor priporočil, da se 1 •	-	'JUUULO	m
sestavi konkreten predlog oblastem v tej smeri.
Pri razpravi o delu kultur-no-prosvetne komisije je izvršni odbor sprejel važen
sicer na opazovalnj oddelek.
Zadeva bo morda pojasnjena na sodniji, ker bo uveden sodni postopek.
Predi/idei/aju 4.018.361 lir dohodkov, 7.4118.813 lir rednih izdatkov ter 25.444.220 izrednih stroškov, od katerih odpade za SELAD 15 milijonov
Včeraj smo le na kratko o-menili, da je repentaborski občinski svet odobril občinski proračun za leto 1955, ki ga je predložil upravni odbor. Iz proračuna povzemamo vse najvažnejše postavke rednih dohodkov, rednih in izrednih stroškov, in sicer z opombami, ki so jih k posameznim postavkam postavili občinski svetovalci.
Najmanj prostora v proračunu zavzema prvi del. in sicer
10.000 lir za prenos bolnikov i plačati v enem samem obroku, v bolnico. Nadalje je določe- ki zapade 10. februarja 1955! nih 50.000 lir za vzdrževanje | Proti vpisu v sezname je do-cerkvenih poslopij, 40.000 lir j voljen priziv na prefekta, in
letnega prispevka župnijskemu uradu za verske obrede ter 36.000 lir kot letni prispevek organistu. V rezervnem fondu to csialo 50.000 lir.
Redni stroški znašajo torej 7.408.813 lir, t. j. za 180000 lir manj, kot je bilo prvotno predvideno.
Ostanejo še postavke, ki so
Odbornik Dulci je predložil sklep za obnovo občinskega avtoparka za skupne stroške 65 milijonov lir. Tudi ta skiep je bil soglasno sprejet, ker je bilo dokazano, da je sedanji avtopark sestavljen iz starih avtomobilov in da ima občinska uprava ogromne režijske stroške, Samo na bencinu bo z novimi avtomobili občinska uprava prihranila letno okrog 23 milijonov iir. Odbornik je poudaril, da ! o občinka uprava amortizirala 65 milijonov lir, ki jih bo porabila za nabavo novih avtomobilov, najkasneje v 5 letih.
Danes ob 18. uri bo izredna seja občinskega sveta.
Pojasnilo komisariata glede kreditov ;jAldisio"
činske kamnolome, zn občinska |za prevoz ura(Inikov. 3,900.000 poslopja in za občinski lov, jjr zg vz(jrzevanje občinskih 314.570 lir pa za razne prispev- cest_ ih00.000 lir za nabavo
.	...	. ..	.cest. 1,800.000 lir	za nabavo
ko. od	katerih	je	največji	ust., pohištva in druge	opreme v
ki predvideva	Povrnuev	b°i'	| novem javnem	kopališču,
niških	Stroškov	v skupnem 150 000 Hr 2a nabavo cerkvenih
znesku 183.000 lir. Jasno je. da | i_i • nnn	_
predstavljajo razni davki naj- njku-' 25o!ooo lir bolniških stro-
večji dohodek občine, ki nima v svojem območju niti trgovine niti industrije, ki bi lahko vplivala na dvig občinskih dohodkov. Zato izhaja najvišji
škov ter 15,000.000 lir za SELAD. Med izredne stroške
so še vključili 3.235.000 lir za spremembo telefonske službe
predvideni dohod k, in sicer ' 'n priključitev na mestno tele-7 700 000 lir iz trošarine, ostale I fon ko omrežje ter 1.405.000 lir davčne pristojbine pa 7 za postavitev javne telefonske omenjenim zneskom skupaj 'govorilnice na Fernetičih. Zad-4 477 291 lir	| n.ii dve postavki sta bili že o-
Skupno predvideva občinski ! dobreni od občinskega sveta —V,	letu	I'onsko loto, a c-prav je bil
sklep odobren tudi od prefek-
V zvezi z nedavnim ukrepom vladnega generalnega komisarja o izrednem nakazilu 200 račun, ki ga je večina spre- milijonov lir za finansiranje
Kaj je z
ustanovno sindikalno skupščino?
proračun v prihodnjem letu 4.918.361 lir rednih dohodkov.
Postavke o rednih izdatkih v drugem delu proračuna so razdeljene na 10 kategorij. Tako predvideva 1. kategorija 180.000 lir izdatkov za razne pristojbine na občinsko premoženje. druga kategorija, ki zavzema splošne izdatke, pa 4,211.698 lir stroškov. V tej kategoriji je na j več ja postavka v višini 2,141.000 lir, in sicer za plače občinskim usluž-
ture, finančni oddelek za ta dela ni nakazal potrebnih fondov.
Izrednih stroškov je v proračunu predvidenih torej v skupnem znesku 25.444.220 lir.
Končne številke bi bile torej naslednje: 4.918.361 lir rednih dohodkov, 7.408 813 lir rednih izdatkov in 25 444.220 lir izrednih stroškov. To pomeni, da ima repentaborska občina
sicer v roku 6 mesecev.
V Trslu megla
na Opčinah sonce
Medtem ko je včeraj ves dan visela nad Trstom gosta megla, je bilo v zgornji tržaški okolici izredno lepo sončno vreme. Megla je bila najbolj gosta v višini ŠkoTklje. tako da so morala motorna vozila voziti s prižganimi lučmi, saj je bila vidl jivost le od 5 do 10 metrov. Z Obeliska pa se je slučajnim
sklep, da bo zveza v svojem delovanju za zaščito interesov kulturnih ustanov kakor tudi organizacij in društev delovala ne glede na politično usmerjenost ustanov. Ta sklep velja tudi pri obravnavi in zaščiti interesov gospodarskih organizacij.
V nadaljnjem razpravljanju je izvršni odbor obravnaval tri najbolj pereča kulturna vprašanja in sicer vprašanje zaposlitve Slovencev v javnih ustanovah in drugod, vprašanje pomoči raznim kulturnim ustanovam in organizacijam in končno vprašanje uveljavljanja slovenskega jezika v javnem življenju.
Vsa ta vprašanja so seveda v tesni zvezi z uveljavitvijo sporazuma, o čemer je odbor razpravljal dalj časa posebej in proučeval najboljša pota. da se pride čimprej do konkretnih rezultatov.
Ob zaključku seje je odbor i sklenil, da bo sedež Zveze v prostorih v Ul. Roma 15.
Katera ie kriva • snaha ali t?š?aP
Nekoliko po polnoči je včeraj nastal v hiši št. 124 v Ul. Scala Santa hud prepir med
izletnikom nudil izreden po- j snali0 in taščo. Vzroki prepi-gled na megleno morje, ki so 1 ra niso 5e 7nani v takih pri.
ga obsevali sončni žarki in ki merih pa zadostuje mala se je razprostiralo na vse stra- iskrica morda neumestna be-ni. Medtem ko je bilo v Trstu seda ali opazka, beseda da be-mrzlo in neprijetno, pa so n. j sedo in od besede do spopa-pr. na Opčinah uživali nad i da je kratka pot. krasnim dnevom, saj je bilo | Ob 1.30 so z rešilnim av-toplo, kot da bi ne bili sredi ; tom pripeljali v glavno bol-zime. temveč že v prvih po- nico 68-letno Marijo Maurič mladnih dnevih.	por. Zorzut, ki stanuje v ome-
IZPRED SODISCA
Od izrednega kongresa Delavske zveze je minilo že pet tednov, od predloga Italijanske splošne zveze dela (CGIL) za sklicanje enotne ustanovne skupščine tržaškega delavstva pa skoraj štiri tedne:	toda
tisk, ki tolmači težnje Delavske zveze, to je vsi kominfor-movski listi, skupno z sindikalnim glasilom itUnild Ope-raja» popolnoma molčijo o stvari. Vse kaze, da ko m m J o i-movsko vodstvo upa, da bodo delavci polagoma pozabili na predlog CGIL.
Da pa se ta pobuda popolnoma ne zapraši, je prav, da se ponovno spomnimo nanjo, saj že dolgo let nismo več bdi priča tako konstruktivnemu predlogu.
Tajništvo CGIL je namreč ugotovilo resni sindikalni razkol v Trstu in sklenilo, da bo sporazumno z Delavsko zvezo sklicalo enotno ustanovno ..kupšiia na katero naj bi bi-ibljeni Delavska zveza, sindikati, ki so že vključeni ti CGIL (kot na primer železničarji, poštni uradniki itd.), avtonomni sindikati, sjndikati drugih sindikalnih organizacij ter cšlo »kupine delavcev, ki bi se ob tej priliki ustanovile Namen skupščine pa naj bi bil položiti temelje enotne „.y Hiracije tržaških delavcev, ki b se priključili nato CGIL. 7. a n tanovno skupščino so obljubili tudi prihod predstavni-k00 tajništva CGIL z Di Vit-to rijem na čelu. Tajništvo CGIL je ob tej prilik i tudi povabilo vse delavce ne glede na to, kje so sindikalno organizirani ah pa sploh niso, naj razpravlja] na delu o vprašanju enotnosti delavskega razreda in o ustanovitvi velike enotne organizacije v okviru CGIL.
Vse kaže, da je ta poziv CGIL naletel na gluha ušesa
tukajšnjih voditeljev Delavske zveze, čeprav so ga oni sporočili tisku, ko so se vrnili iz Rima. Kot smo že dejali. ves njihov tisk strogo molči o tem, prav tako pa se je Delavska zveza izognila vsaki najmanjši pobudi, da bi začela v tovarnah in po raznih podjetjih diskusijo o tem vprašanju. Razredni sindikati so sicer takoj pozitivno oceni-
li to pobudo in tudi sklicali sestanek svojega aktiva ter sprejeli tudi resolucijo, ki je pozivala delavstvo, naj uresniči omenjeno pobudo, toda naletela je zopet na grobni molk pri ljudeh iz vodstva Delavske zveze.
Vest o sklicanju enotne u-stanovne skupščine je v začetku vzbudila med delavstvom zelo ugoden vtis, saj so delavci mislili, da je prišel čas. da se ozdravi kronična sindikalna razcepljenost. Toda vodstvo Delavske zveze je storilo vse, da bi šla stvar v pozabo. To pa je. zelo čudno, kajti vsakdo lahko iz tega sklepa, da se tukajšnje vodstvo Delavske zveze ne strinja z vodstvom CGIL v ocenjevanju tukajšnjega sindikalnega položaja ter da se upira pozitivnim nameram CGIL. Tako je Ra-dich zadnjič na slabo obiskanem zborovanju kovinarjev ladjedelnice Sv. Marka samo mimogrede omenil pobudo CGIL ter jo tolmačil tako, da je Delavska zveza že vključena v CGIL in da je treba sedaj samo pridobiti za Delavsko zvezo čimveč članov. Za to pa ni potrebna nobena diskusija na raznih delovnih mestih, še manj pa sklicanje enotne ustanovne skupščine. Tako tolmačenje je skrajno sektaško in ne more pritegniti delavcev, ki so ravno zaradi te politike postali tako ne-zaupni do sindikalnih organizacij sploh. Kakšne sadove rodi taka politika, je lahko ugotovil na omenjenem zborovanju Radich sam, ko je žalostno pripomnil, kako malo delavcev se ga je udeležilo, čeprav je bilo tik pred ladjedelnicami.
Kako si torej voditelji Delavske zveze tolmačijo pobudo CGIL, je že vsem delavcem jasno. Sedaj čakajo le še na to, kaj bo storilo vodstvo CGIL: ah bo ostalo dosledno svojim izjavam in vztrajalo na sklicanju ustanovne skupščine, ali pa se ji bo zaradi nasprotovanja voditeljev Delavke zveze odreklo. Odgovor na to vprašanje je zelo važen, saj je od tega odvisno, ali bo sindikalno gibanje delavstva napredovalo, ali pa vedno bolj propadalo, ,
Izhajanja časopisov ob Novem letu
bencem, medtem ko so ostali za prihodnje leto predvidenih večji izdatki naslednji: stro- j 27 934 672 lir primanjkljaja, ški za nakup tiskovin, papirja, | poštni in telefonski stroški skupno 270.000 lir. stroški za kurjavo in razsvetljavo 150.000 lir, stroški za izterjevanje trošarine 370.000 lir. stroški za prispevke županu in drugim j
občinskim svetovalcem 220.000 | b()““	“re‘dno	izšl.^Zam	se
hr, letni prispevek občinske- bQdo časopisni kioski ravnali mu zakladniku 60.000 lir stro- normalnem urniku, ski za vzdrževanje pohištva občinskih uradov 50.000 lir itd.
Med splošne izdatke je bil i n	____ __ . „ 1 j
vključen nov člen, in sicer t/dVCH! S6Z03ITV Ud VpO(JleU
Županstvo sporoča, da so od 30. decembra do 3. januarja vsak dan od 9. do 12. ure na občinskem odseku za davke in | takse v občinski palači Ul.
OPROSTITEV BEGUNCA OS UM LJENEGA TATVINE
Neki begunec qa je do.žil, da mu je ukradel hiače in uro - Oproščen pa je bil zaradi pomonikonja dokazov
Ne več toliko, ampak še t zasliševanju je Flander izja-vedno, imajo sodne oblasti vil, da je hlače našel, da je opravka z raznimi begunci, j spraševal, čigave so, ker pa Te dni je bil na vrsti Albin i se ni nihče oglasil, jih je Flander iz taborišča pri Sv. shranil. Trdil je tudi, da je Soboti. Obtožen je bil. da je ! o zadevi obvestil vodjo bara-21. t m. ukradel nekemu dru- j ke in Perica, toda vodja in gemu beguncu hlače in za- I Peric sta vse te trditve zapestno uro. Sodišče ga je o- j nikala in Flandra so zaprli v prostilo zaradi pomanjkanja Coroneo že isti dan ter ga dokazov.	prijavili sodišču. Cerlenica je
Okrog polnoči omenjenega .azf,^°x°^en' da !e dobd dne je begunec Glauko Cer- j „ blaže in uro-. ni. se za* lenica šel v stranišče, da bi ' ?™aLza /Jaz?.rav° in Je med-
Bersaljerji so odšli iz Trsla
Peti bataljon 8. polka bersa-ljerjev, ki je bil nastanjen v vojašnici v Banih, je odpotoval iz Trsta v svojo stalno garnizijo v Pordenonu.
( CLEDALlSČE VERDI)
Nadaljuje se prodaja vstopnic za parter in balkone medtem ko se danes zjutraj prične prodaja vstopnic za galerije za prvo predstavo VVagnerjeve opere »Le. teči Holandec«, ki bo za red A v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah danes ob 20.30. Opero bo dirigiral Fran-cesco Molinari Pradellii, v glav. nih vlogah pa bodo nastopili: Gigliola Frazzoni (Senta), Bruna Ronch-imi (Mary), Giuseppe Zampieri (Erik), Raimondo Bot-teghelli (pilot), Rolande Panecai (Holandec), Mario Petri (Do-land). Zborovodja Fanfani, režija Bruno Notri.
Obiski dedka Mraza
Danes 30. decembra ob 14 uri bo dedek Mraz obdarii otroke z Grete, Skale san-te, Ver-nelisa in Skorklje, ob 16. uri pa otroke iz Rojana, sektorja Bel-vedere in centra mesta, in sicer v Ul. R. Manna 29.
Otroke III. okraja bo dedek Mraz obiskal in jih obdaril v nedeljo 2. januarja 1955, im sicer ob 15. uri v dvorani v Ul. Meriti cehi š'ev. 6, IV
Ts'očas-10 jim bo Pavliha s svojim odrom pripravi! veselo uro.
Pripravljalni cdbor
Prispevki za novolefno jelko
N.N. 100, Scheimer 300, Zora Žnidarčič 2CO, Vda Jagodic 300, Ščuka 300, A. Feriuga 200, Ana
Sferza 50. M. Pertct 100, j Vodopivec 200, Pavla Majcen’ 100,
E. Žnideršič 200, M. Peišč 50.
F. Trest 200, M Škerl 150, M. Pertot 210, Nora Jankovič 200, Ana Pertct 200, M, Milič 50», Justi Ostrouška 200, P. Gregorič 350, Kalc Štefanija 200, M Šlibar 500, P. Gregorič 300, Dekleva 200, T. M. 50C0, Polojaz 2000, D. S. 15C0, N. N 3000, R. I >5.000. Mihelič 2000, Sar-dos 2000, N.N. 50(0, D. S. 1000, N.N. 10.000, J. Cossi 500, Gorkič 500, Bast-.iainčič 100, J. Cerm-e-l 100, M. Cesar 300. J. Cesar 200, K Batič 500, I. Turk 100, R Pol er 200, Curk 500, Olga 200, Barič 500, Ma'a'an 500, Primic 500, Fe r o' 'a 3000, N.N. 5000, Mašera 27R0, S-><	5000, N.N 2000, Cink 500, N.N 1000, N.N ' 500, N N 300, N.N 500. Kobal 200, N.N 200, N.N. 300, N.N. 500, N.N. 300, N.N 300, Marija Gorja-n 300, N.N. 59C0, N.N. 10.000. Sancin 2000, Nini 1000, Pavle!'č 5.000, N.N. 3590, Marfe'anc 1000, Grižon 1000. Tončič 2000, Amalija Zink 1000.
Vsem darovalcem najiskrenejša zahva'a!
--------------------------------J
Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini vabi člane 'n njihove družine ter prijatelje društva na silvestrovanje, ki bo v društveni dvorani. Na sporedu je ples s prosto zabavo. Igra orkester. Za pijačo in prigrizek je poskrbljeno.
Šentjakobsko PD «1. Cankar« vabi člane in njihove družine ter prijatelje društva na silvestrovanje, ki bo v prenovljenih društvenih prostorih v Ul Montecchi 6, IV.
Sodeloval bo odličen jazz, za okrepčilo bo skrbel bife.
Vstop z vabilom, ki ga dobite v društvenih prostorih danes in jutri od 19. do 21. ure.
Odbor
Naše silvestrovanje bo v petek, 31.12.1954 ob 21. uri v društvenih prostorih prosvetnega društva »Vojka Smue-Pino Tomažič« v Ul. Roma 15,11. Rezerviranje prostorov bo v petek od 9. do 12. im od 13. do 18. ure.
OTROCI, ŽENE, DEKLETA!
V prodaji so »CICIBANU in ((PIONIR« štev. 4 ter »NASA ZENA« št. 12.
Za objavo novoletnih oglasov kličite telefonsko štev. 37338.
Uprava
»PRIMORSKEGA
DNEVNIKA«
Astra Rojan. 16.30: ((Birmanski
tigri«, D. Morgan D. Clark. Capitol, 16.00: »Zadnji gangster«, J. Stewart, E. G Robinson. Crislailo. 16.00:	«Mogambo», C,
Gable.
Grattacielo. 16.00: «Kruh, ljube-zen in ljubosumnost«, G. Lollo-brigida, V. De Sica.
Alabarda. 16.00: «Steza slonov«,
E. Taylor.
Ariston. 16.00: «2e gre«, B. Ho.
pe, M. Raye.
Armonia, 15.00:	«Smer Mongo-
lija«, W. D. Taylor.
Anrora. 14.30: «Romeo in Julija«, S. Shentall.
Garibaldi. 15.30: «Vohun rdečih jopičev«, G. Montgomery. Ideale. 16.00: ((Junaška naloga«,
F. De Robertis.
Impero. 14.30: «Romeo irt Julija«, S. Shentaii.	*
Italia. 16.00: «Mala svetnica«, V, Lisi.
S. Marco. 16.00: «Teror Londona«, P. Lavvford Kino ob morju. 16.00: ((Ljubica za eno noč«, M. Morgan. Moderno. 16.00: ((Invazija ZDA«.
G. Moor
Savom. 15.30: »Krotilka usode«.
S. Hayward.
Viale. 16.00: ((Patrulja rdečih jo« pičev«, J. Craig Vittorio Veneto. 15.15: ((Dogaja se na komisariatu«, A. Sordli. Azzurro. 16.00: «Rabljev vozel«« D. Reed
Belvedere. 16.00: «April v Parizu«, D. Day.
Marconi. 16.00: «Onkraj Sahare«« Massimo. 16.00: «Bela furija«, Ej
Parker.
Novo cine. 16.00: «Santairelliria»j Odeon. 16.00:	((Najbolj	smešni
predstava sveta«, Tot6.
Radio. 16.00: «ZIočin stoletja«, G,
Murph.v.
Secoio. 16,30: ((Smrtonosno zapeljevanje«, R. Mttchum.
Venezia. 16.00:	((Bagdadski 9o.
kol«, L. Bali.
Skedenj. 18.00:	«Zakonska po-
stelja«.
Kino na Opčinah. 18.00: »Mrtvo mesto«, S. Haydenv G. Nelson,
80.000 lir za nakup pisalnih potrebščin SELAD, vendar so svetovalci to postavko znižali od 80 na 30.000 lir.
Tretja kategorija obsega ______________ ______________ ________ ____
postavke, ki se nanašajo na | Rettori 2/III na vpogled davč
stroške za krajevno higieno in policijsko službo. Največja postavka v tej kategoriji je prispevek kraškemu vodovodu in sicer v znesku 1,200.000 lir, medtem ko so ostale važnejše postavke naslednje; 250.000 lir za nabavo pitne vode. 230.000 lir za javno razsvetljavo, 39.000 lir za vzdrževanje pokopališča,
35.000 lir za razkuženje in higieno, 50.000 lir za vzdrževanje javnega stranišča na Fernetičih itd. Ko so svetovalci obravnavali postavke te kategorije. so znižali od 150 na
100.000 lir stroške za živino-zdravniško službo ter odobrili novo postnvko v višini 110.000 lir za vzdrževanje novega občinskega kopališča. Skupno znašajo stroški te kategorije 2,116.600 lir.
Naslednje tri kategorije se nanašajo na javni pouk, javna dela in poljedelstvo. Svetovalci so znižali od 150.000 na
100.000 lir stroške za občinski tehnični urad. odobrili pa so med drugim 78,000 lir za čiščenje šolskih prostorov, 90.000 lir za razsvetljavo in kurjavo šolskih prostorov, 50.000 lir za nabavo šolskih potrebščin itd. Stroški omenjenih tren kategorij znašajo skupaj 338.115 lir.
Zadnje tri kategorije rednih stroškov določajo izdatke za javno dobrodelnost, bogočastje in znesek rezervnega fonda. Kot že v dveh primerih, takb
ni seznami prispekov, ki jih dolgujejo industrijski izvedenci svojemu združenju. Po omenjenem roku bodo izročili sezname davkariji za izterjevanje. Prispevki se bodo morali
se umil. Hlače je obesil na klin, ko pa jih je hotel vzeti, jih ni bilo več. Spraševal je vse naokoli, toda nihče ni nič vedel. Naslednje jutro je zadevo prijavil policiji. Sumil je, da mu je hlače odnesel i Josip Peric, zaradi tega
tem že odpotoval v Avstralijo.
Promema nezgoda civilnega policista
Včeraj dopoldne se je 39-je letni agent Cp Francesco Bi-spremil agente javne varnosti , gaj iz Gorice, Ul Ascoli 17 do njegove postelje, tedaj pa , peljal kot po navadi z lam-je izjavil, da Se je pomotil ; breto v službo v Trst. Zaradi in jih je peljal do postelje 1 poledice na cesti je pri Rupi Albina Flandra. In res, tam | zadel z motorjem ob obcest-so visele njegove hlače in v | ni kamen in zletel v jarek
hlačah je bila tudi ura. Pri 1
posledice	megle
Mlad mehanik s Kontovela se je ponesrečil z vespo
Zaradi spolzke ceste je izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil tudi 28-letni Anton Malalan z Opčin
V takem vremenu, kot je te dni v Trstu, ko je nad mestom legla gosta megla in so ceste zelo spolzke, je vožnja z motornimi vozili zelo nevarna. Kljub temu pa ni bilo včeraj toliko nesreč, kot bi jih lahko bilo v takem vremenu. Okrog poldne se je 19-letni mehanik Emil Starc s Kontovela št. 64 peljal s svojo vespo z evidenčno tablico 12955 po obrežju proti postaji Sv. Andreja. Pred glavno ribarnico je hotel prečkati cesto in je zapeljal čez železniške tračnice. Zaradi spolzke ceste pa je zgubil oblast nad vozilom, ki je začelo
nevarno plesati po cesti in je so svetovalci tudi pri zdravni- 1 Starca vleklo se kakih deset
ški službi znižali prispevek občine od 150 na 100.000 iir, medtem ko so odobrili 26 000 lir letne plače občinski babici,
25.000 lii za nabavo zdravil,
100.000 lir kot prispevek za vzdrževanje jiezakonskih otrok,
200.000 lir bolniških stroškov, ki gredo v breme občini ter
metrov naprej, dokler ni padel z vozila in udaril z glavo na tla. Pri padcu se je Starc močno ranil in si verjetno prebil celo ter dobil pretres možganov. Okrog njega, ki je ležal nezavesten na tleh, se je zbra,la gruča ljudi, v kratkem pa je na mesto privozil rešilni
avto, s katerim so ga odpeljali v glavno bolnico. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in bo ozdravel v dobrem mesecu.
Uro pozneje pa se je ponesrečil tudi z vespo 28-letni Anton Malalan z Opčin, Ul. Alpini 81. Peljal se je z mesta proti domu in v bližini kamnoloma Faccanoni je zaradi spolzke ceste zgubil oblast nad
kjer je obležal z ranjeno roko. Čakati je moral celo uro, dokler ni privozil mimo avtobus iz Trsta, v katerem so ga odpeljali v goriško bolnico.
Nesreča na delu
V remizi lokomotiv na glavni postaji se je včeraj opoldne ponesrečil na delu 19-letni Mario Derin. Nerodno je padel z neke lestve z višine dveh metrov in si precej poškodoval peto desne noge. Odpeljali so ga v glavno bolnico na ortopedski oddelek in bo ozdravel v 20 dneh.
Hudo je če je ženska pijana
V torek zvečer si je 64-let-na Tommasina Catunar vd. Pucich iz Ul. Diaz 4 privoščila kakšen kozarček vina več kot ga ji je bilo treba. Napotila se je domov, pa so ji
vozilom, zletel na tla in se j noge odpovedale in je padla
precej pobil po čelu. Ozdravel pa bo v dveh tednih.
Aretacija zidarja
Včeraj so agenti tržaške kvesture aretirali na njegovem domu 35-letnega zidarja Giordana Brossija iz Ul. Giuliani st. 13. Ukaz za aretacijo je izdalo že leta 1952 vojaško tožilstvo v Bologni. Brossi bo moral sedeti 3 leta, 5 mesecev in 25 dni v zaporu, ker je bil na to kazen obsojen zaradi nekih nerednosti in dezerterstva iz italijanske vojske.
po stopnicah. Kljub bolečinam je zlezla na cesto in pri restavraciji ((Fortuna# jo je o-sebje Rdečega križa spravilo v rešilni avto ter odpeljalo v bolnico. Ker so na prvem pregledu ugotovili, da je bila precej vinjena, so jo sprejeli na opazovalni oddelek, včeraj dopoldne pa so jo zdravniki ponovno pregledali in ugotovili, da se je precej pobila po nogah in si verjetno polomila kosti, zaradi tega so jo nato premestili na ortopedski oddelek. Ozdravela bo v 20 dneh.
SOŽALJE
Ob bridki izgubi očeta Luciana izreka uredništvo Paolu Del Marcu, naredniku policijskega tiskovnega urada, iskreno sožalje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH
SREDNJEŠOLCEV dramski odsek uprizori danes 30. decembra 1954 ob 20. uri v kino dvorani v NABREŽINI NušičeVo komedijo
«Navaden človeka
POZOR!
Otroci iz Skednja s Ko-lonkovca in od Sv. Ane so vabljeni ob priliki novoletne jelke na lutkovno predstavo, ki bo danes ob 10. uri dopoldne v kino dvorani v Skednju.
Pri uprav
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TRST Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 *
lahko naročite
JUGOSLOVANSKE
in
SLOVENSKE
revije
zdravstvene literarne pravne pedagoške po lit ičn e I t d
fi ITI T H I, J I
IN
lil A K IIC lili KI!
Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« bo darovala onemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1955, starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1955, v znesku 3200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1955, eno izmed naslednjih knjig;
Magajna: »Žalostne zgodbe«; Stankovič: »Nečista kri«; Kolar: »Mi smo za pravico«; Kranjec: »Štiri novele«; Kreft: »Spomini ljudskega agitatorja«; Ingolič: »Stavka«; France: »Bogovi so žejhi«; An-drič:	»Novele«;	Trunk:
«Spomini»; Mann: »Smrt v Benetkah«; Latkovič: »Peter Petrovič«; Cas-son: »Pariški pokol«; Bi-halj: »Oktobra nasvidenje!«; Leviš: »Elmer centri«; Trollope: »Pod zvoniki Barch.n; Buberov: »Bela breza«; Fovster: ((Popotovanje v Indijo«; Thackers: »Roža in prstan«; Tvain: »Kraljevič in berač*.
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na TRŽAŠKEM in v ITALIJI.
Uprava
»PRIMORSKEGA
DNEVNIKA«
'L/ujt/sfta firOKVot:i
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU Danes 30. t. m. posluje društvena knjižnica od 18. do 20. ure. Člani, ki še niso obnovili društvene izkaznice, so napro-šeni, da se zglasijo v društvenih prostorih.
Od raj do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. decembra t. 1. se .ie v Trstu rodilo 8 otrok, imirlo je 8 oseb, porok pa- je bilo 11
POROČILI SO SE: kuhar Li-do Fornasari in šivilja Norma Brain.i, kovač Giovanni Rizzo in gospodinja Plerina Zanini, kotlar Etnrinio Salvi In gospodinja Pie-rin.a Ciacchi, električar Luciano Mareschi im delavka Renato Bor-satto, delavec Eugenio Zago in čistilka Rosa Naperoti-ch, uradnik Paolo Amadeo in gospodinja Elvira Žiberna, šofer Mar-cello Fletta in gospodinja Argia Lee ate Ho, električar Giuseppe Nego-di in gospodinja Paoiina Testa, mehanik Antonio Sa>vemini in baristka Elsa Sardo, delavec Alojz Gerželj in gospodinja Elizabeta Klec, uradnik Richard Heislng Dewey in uradnica Erna Debom.
UMRLI SO: 64-letna Josipina Škerjanc vd. Marini, 70-letn-a Maria Pirz por. Cosolin, 73-lel-na Marja Daneu vd. Burba, 57-letna Giacomin-a Miloch vd. Pe-truzzl, 83-letna Franeesca Devetak por. Bergagna, 64-letna Mar-gherlta Fecondo por. Gualdo, 82-letna Ivana Miketič vd. Gatante, 60-letni Vito Piergiovanni.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 6,1, najnižja 4,1 ob 17. uri 8,8, zračni tlak 1017,2 stanoviten, veter 3 km severozahodmik, vlaga 95 odet., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda. Istrska ulica 7; De Leite.iburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Uniti 4: Pren-tfinl. Ul. T Veoellio 24; Hara-baglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju,
ifititiP in
PljmoTbki dimmkl
Rossetti. 15.30:	«Mogambo», A.
Gardner, C. Gable.
Excetsior, 15.15: »Kavalirji okrogle mize«, R. Taylor, A. Gardner.
Femce. 15.30: «Ulixes», K. Douglas, S. Mangamo.
Nazlonale. 15.30:	«PolJubi me,
Katica«, K. Grayson, H. Keel.
Filodrammatico. 16.00:	«Saska-
tchevvanski rdeč:	jopiči«, A.
Ladd. S. VVinters.
Supcrclnema. 16.00:	»Kruh. lju-
bezen In ljubosumnost«, G. Lollobrigida V. De Sica.
Arcobaieno. 16.00:	((Gladiatorji«,
V. Mature, S. Hayward.
ČETRTEK, 30, decembra
1 It I ■ t.
11.30 Lahka glasba; 12.00 Pro. davanje: 500-letnica rojstva Arne. riga Vespuccija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Iz operetnega sveta; 13.30 Fantazija na slovenu ske narodne pesmi; 14.00 Poje tenorist Jussi Bjoerlirig; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Vaški kvintet; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Mendelssohn: Koncert za violtno in orkester; 18.26 Paganlni: Zvonček; 18.40 Operne duete pojeta Kodermac in Kos; 19.00 Ma-mičina pravljica; 19.15 Nesmrtno melodije; 20.00 Šport; 20.05 Lepe melodije, lepi glasovi; 20.25 Stavki iz znamenitih koncertov; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.30 Priljubljene lahke melodije- 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 De-bussy: Morje — simfonična pes-niiev; 22.51 Večerni pies,
T It i’ 1.
11.00 A Varaldo: «Igra štirih«, enodejanka; n.45 Operna glasba;
12.15 Orkester A. Fragne; 17.50 Iz filmov in revij; 21.05 Alfred De Musset: »Svečnik« igra v 3
dejanjih.
K 4t l> K K
254.6 m ali 1178 kc
Slovenska poročila: 6.30, 7.45,
13.30, 14.30, 19.30 in 23.30
Hrvaška poročila: vsak dan oO 20.00.
Italijanska poročila: 6.15 12.30,
17.00, 19.00 in 23.00.
Slovenski pregied tiska: vsak
dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50.
Italijanski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.15.
6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasba- 7.30 Nasveti za gospodinje; 11.30 Tedenski koncert za naše male; 12.00 Parada •orkestrov; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; Janko Gregorc:	«Vaška	suita«,
izvaja godba na pihala; 15.00 S knjižne police; 15.20 Popoldanski opernii koncert; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za vsakogar nekaj; 17.45 Popoldanski koncert:
18.15 Kulturni obzornik; 18.50 Spc-rt; 19.15 Melodije in ritimi;
20.15 Glasba po željah v hrvaščini; 20.45 15 minut igra zabavni orkester radia Zagreb; 21.05 Nočni koncert komorne glasbe -so-n-ata G. Favreja in C. Francka, izvaja violinistka Lola Bobesco, pri klavirju Jactjues Getity; 23.10 Glasba za lahko noč.
-•.«»» It » . .1 A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00,
11.00 Radijski koledar- 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Ža pionirje; 11.35 Cami-lle Samt-Sa-ens Koncert za klavir in orkester St.
4 v c-mo;u; 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije; 13.00 Ljudsko prosvetni obzornik; 13.10 Opoldanski koncert; 14.10 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.45 Lahka ;n operetna glasba; 16.10 Utrinki iz literature - Fran Levstik: Spomini 0 vražah in mislih prostega naroda - II.; 16.30 Zelel-i ste - poslušajte!; 17.10 Popoldanski- simfonični koncert; 18.00 Okno V svet; 18.10 Ciklus samospevov '•* domače in tuje glasbene ustva-r-ja-ln-ostii; 18.30 Modni kotliček; 18.40 Poje zbor KUD »Lojzie Kokolji) iz Rač; 20.00 Domače aktualnosti; 20.15 »Četrtkov večer domačih pesmi in poskočnih napevov; 21.00 Literarni večer: O poeziji in poetih; 21.30 Večerni spored orkestralnih skladb.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
ADEX IZLETI
Izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954 1. in 2. januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. in 9. januarja 1955.
Izleti za Tomaj, Dutovlje, Komen in Kostanjevico, ki so bili napovedani za 31. decembra 1954 in I. januar 1955, so preloženi na 6. januar 1955.
Vsi ostali izleti bodo ob novem letu.
Vsa pojasnila pri «AI)RIA-EXPRES» Ul. Cicerone št. 4, priti.
Telefon 29243
S —
30. decembra 1964
Kaj je soci in kako se gradi
Diskusija z «Delom»
Pričenjamo s prvini j in bo tudi morala odmre člankom na predlagano te-1 ti-» (Izbrana dela, III. zve-
mo ((Kaj je socializem in kako se gradiv.
Najprej moramo pripomniti, da je že predlagana tema nemarksistič-no postavljena, ker vprašanje ((kuj je socializem» ima svoj smisel, akako se gradi» pa — če ne gre za tavtologijo _ nima smisla, ker bi utegnili misliti, da gre za točno določene recepte, po katerih •e socializem gradi, odnosno da imamo izšolane strokovnjake in specialiste za gradnjo socializma. To je na tem mestu potrebno podčrtati, ker vas dobro poznamo in vemo, da pojmujete socializem prav na ta nemarksistič-ni način.
Socializem ni nekak dokončno zgrajen družbeni red, ampak prehodno razdobje med kapitalističnim redom in komunizmom. Socialistični	druž-
beni red sicer temelji na nekaterih osnovnih	nače-
lih, za njegovo gradnjo pa nimamo nikakih sploš-noveljavnih receptov, ki bi jih mogli ali celo morali uporabljati v	določenem konkretnem	druž-
benem okolju natanko ta-
zek, str. 192 )
Iz vsega tega je razvidno, da moramo pri gradnji socializma upoštevati ta osnovna načela, receptov za gradnjo socializma pa marksisti ne poznajo. Razvidno je nadalje, da je sprostitev proizvajalnih sil možna le z odmiranjem države, in sicer najprej na gospodarskem torišču, tj- s prehodom od državnega upravljanja k družbenemu upravljanju gospodarstva po neposrednih proizvajalcih, kar je spet nujen pogoj za uresničenje socialistične demokracije.
 I
GINA LOLLOBRIGIDA
ZAČETEK FILMSKE KOPRODUKCIJE ITALIJA-JUGOSLAVIJA
DeLaurentis ho če snemati «Ifojno in mir» v Vojvodini
Glavne vloge bi igrali njegova žena Silvana Mangano, Gina Lollobrigida, Con Ford in Mel Ferrer - Le če bi Američan Todd, ki še nima igralcev niti scenarija, ima pa že dovoljenje, prišel pravočasno, bo De Laurentis snemal na Finskem namesto v Jugoslaviji
Pred enim tednom je odpotoval iz Jugoslavije ameriški producent filmov Michael Todd, ki je dobil odobritev za snemanje v Jugoslaviji filma «Vojna in mir» po znanem romanu Leva Tolstoja. Dva dni nato pa je dopotoval v Beograd znani italijanski režiser in producent Luigi De Laurentis z namenom, da bi prav tako v Jugoslaviji snemal isti film. O tem smo v našem dnevniku že na kratko poročali.
izjavil, da bo v koprodukciji z «Avala-fiimom» on snemal ((Vojno in mir». Novinarji so po razgovoru z njim dobili vtis, da misli De Laurentis resno. Toda po razgovoru s predstavniki državnega tajništva za zunanje zadeve in s predstavniki «Avala-filma» je De Laurentis novinarjem izjavil, sicer ne več s takšno gotovostjo kot prej — da bodo bratje De Laurentis vsekakor snemali ta film in si-
je
cer v tehnikoloru, hitreje De Laurentis ni vedel, da | in bolje kot Amerikanci, v
De Laurentis poudaril tudi to, da ni prišel v Jugoslavijo samo zaradi pogajanj za snemanje filma «Vojna in mir«, temveč tudi zaradi dogovora z jugoslovanskimi filmskimi podjetji o bodočem sodelova-nju, t. j, o snemanju serije filmov z «Avala - filmom*. Med svojim dvodnevnim bivanjem v Beogradu si je ta znani režiser ogledal več ju goslovanskih filmov in se še prav posebej pohvalno izrazil o filmu «Daleč je sonce«.
po romanu srbskega pisate
Michael Todd že dobil, Jugoslaviji ali pa na Fin- Ija Čiriča, čeprav je znano
odobritev za snemanje in je j skem. Qb tej priložnosti je 1 da je ta film doživel zelo ne-
Letalonosilka,	ki	je
enoletni	proračun	mal
To je letalonosilka «Forestal», na katere vzletišču bi lahko zgradili petdeset eno-stanovanjskih vil skupaj z garažami in vrtovi - Zamisel plavajočih vzletišč je zrasla v glavi mladega ameriškega pomorščaka Elyja že pred štiriinštiridesetimi leti
V ladjedelnici v Newport Newsu na reki James, so 11. decembra splovili letalonosil ko, kot se je to delalo vlko «Forestal», ki bo čez le-
T
nekem drugačnem družbe- jto _dni i uvrščena^ v sestav ti-nem okolju. Ali z dru-|? gimi besedami:	konkret-
nih izkušenj iz socialistične prakse Sovjetske zveze ne moremo uporabljati nikjer drugje, ker so drugje družbene razmere drugačne.
Socialistično prehodno razdobje, ali kratko socializem, počiva na sledečih osnovnih družbenih načelih: osvoboditev proizvajalnih sil, ki so bile do tedaj vklenjene v ka pitalistične proizvodne od nose, in odmiranje države kot orodja razrednega nasilja- Kjer je delavski razred strmoglavil buržoazijo, in kjer se je s to zmago začelo takojšnje odmiranje države, tam smo stopili v to prehodno razdobje med kapitalističnim družbenim redom in komunizmom, ali kratko v socializem.
Pri tem je važno opozoriti še na okoliščino, da se elementi socializma pojavljajo že v kapitalističnem družbenem redu, zlasti tam, kjer se državni kapitalizem uveljavlja proti monopolističnemu kapitalu in njegovim interesom-
V zvezi z nemarksistič nim postavljanjem vprašanja «kako se gradi,, navajamo sledeče Leninove besede:	a V kakšnih
etapah, s kakšnimi prak ličnimi ukrepi, si bo človeštvo utiralo pot k te mu višjemu cilju (h komunizmu — op- ur.), ne vemo in ne moremo vedeti. Važno pa je, cla smo si na jasnem, kako ne »končno zlagana je običajna buržoazna predstava, češ da je socializem nekaj mrtvega, odrevenelega enkrat za vselej danega, medtem ko se v res nici na vseh področjih družbenega in osebnega življenja šele s socializmom začne nagli, pravi, res množični napredek ob sodelovanju večine prebi vulstva, nato pa vsega prebivalstva.)) (V. I. Lenin »Država	in	revolucija«.
Izbrana dela III. zvezek, str- 265).
Glede marksističnega nauka o odmiranju države pa naj služi sledeči ci tat iz Leninove razprave »Država	in	revolucija«:
n V si oportunisti, socialni šovinisti	in	kautskijanci
ponavljajo, da proletariat potrebuje državo, in zatrjujejo, da je tako učil Marx; «PO/ABLJAJO», pa dostaviti, da po Murxu proletariat potrebuje samo odmirajočo državo, t. j tako urejeno državo, da bo takoj	zučeta odmirati
homorske flote Združenih držav Amerike. Kot je naš
dnevnik poročal, že tedaj, je to naj večja vojna ladja na svetu, ki po velikosti trupa, veliki površini vzletišča, najmodernejših glavnih in pomožnih strojev ter ostalih napravah, daleč prekaša vse, kar je do sedaj zgradila pomorska tehnika.
V dolžino meri nič manj kot 312 metrov in je 76 metrov široka, kar pomeni, da bi pri tržaški Pomorski postaji njena krma štrlela še 100 metrov izven pomola. To pa tudi ni ladja, da bi pristajala ob pomolih. Sprejelft jo bodo lahko samo prostorna in dobro zavarovana sidrišča. Za njeno varnost na sidriščih je pa tudi dobro poskrbljeno. Obe sidrni verigi sta tako močni, da bi lahko dvignili kar štiri železniške lokomotive, težke po 500 ton. Samo en člen verige je tako velik, da sega odraslemu človeku do pasu in tehta nič manj kot 130 kg.
Koliko zrakoplovov bodo lahko sprejeli njeni trije prostorni hangarji, je zaenkrat seveda še vojaška tajnost, vsekakor pa ne bomo pretiravali, ako trdimo, da bi «Forestalova» zračna flota lahko sama uničila ves Trst. Vzletišče, ki pokriva vso površino ladje, in nad njim štrli samo poveljniški most, ima površino nad 20.000 kvadratnih metrov. Ker za povprečno veliko, enostanovanjsko vilo z lepim vrtom zadostuje 400 kvadratnih metrov velika parcela, bi na krovu tega velikana lahko postavili skupaj z garažami in vrtovi 50 takih vil.
Premeščanje in spuščanje
zrakoplovov z vzletišča v niže ležeče hangarje opravljajo štiri
Ideja o gradnji letalonosil-in obratno, | ke je zrasla v glavi mlade-velika dvi-jga ameriškega pomorskega
gala. Vsak hangar ima povr- t častnika, ki ga zgodovina po-
smo nogometnega igrišča.
V notranjosti je ladja razdeljena v pet ((nadstropij«, kjer so delavnice, skladišča z rezervnimi deli, skladišča bomb in zaloge materiala, ki je neobohdno potreben za vzdrževanje ladje in zrakoplovov. Prav posebno pozornost so graditelji polagali na naju-dobnejšo razdelitev stanovanjskih prostorov za 3.500 članov posadke, katerim so na razpolago številna zabavišča in bari s televizijskimi sprejemniki, velika knjižnica, posebna tiskarna, v kateri tiskajo svoj časopis, pet kinodvoran, bolnišnica z najmo-derneje opremljenim kirurškim oddelkom in še" celo prave trgovine, kjer si. mornarji lahko nabavijo vse najpotrebnejše. Vsi ti prostori so med seboj povezani s 1.900 telefonskimi aparati in so u-metno zračeni.
Ta nenavadni pomorski kolos, katerega je gradilo 16.000 delavcev, ima 60.000 ton nosilnosti in so za njegovo br-zino od 30 vozlov potrebne 200.000 konjskih sil močne turbine, ki bodo vrtele dva peterokraka vijaka s šest in pol metra premera.
Naj še omenimo stroške graditve. Točnih podatkov a-meriška mornarica o tem seveda ni izdala. Po zadnjih objavljenih podatkih, so stroški predvideni na 217 milijonov dolarjev in ako tem prištejemo še stroške vsakoletnega vzdrževanja, se bomo prav kmalu približali enoletnemu proračunu malih evropskih držav.
Poglejmo, kdaj in kako je sploh prišlo do uvrstitve tega tipa vojne ladje v mornarice večjih pomorskih držav.
zna le z imenom Ely. Leta 1910, ko je bilo zrakoplovstvo še v povojih, se je poročniku Elyju posrečilo prepričati starokopitne ameriške admirale, da so pristali na zgraditev nekakih vzletišč na boj nih brodovih «Pennsylvania» in ((Birmingham«. Sam Ely, ki je bil tudi dober letalec, je s teh lesenih ploščadi res nekajkrat srečno vzletel, a se mu ni nikakor posrečilo na njih zopet pristati. Morda je ravno ta polovični uspeh, ali pa nerodna lesena ploščad, ki je zavzela preveč dragocenega prostora na bojnih ladjah, vplivala na odločitev mornariških krogov, ki so .se odločno izrekli proti ideji drznega poročnika.
To pa še ni pomenilo, da je Elyjeva zamisel plavajočega letališča padla v večno pozabo. Tostran Atlantskega oceana so uspehi in neuspehi poskusov na tem področju, prišli na uho človeku, ki je tudi bil mornar in letalec, a je za razliko od mladega a-meriškega poročnika stal na čelu tedaj najmočnejše mornarice na svetu. To je bil tedanji prvi pomorski lord, Sir Winston Churchill. Trdovratnosti in bistrovidnosti tega moža pripisujejo vsi pomorski strategi vzrok ostva-ritve letalonosilke.
Ze sredi vihre prve svetovne vojne je dal nalog ladjedelnici v Glasgowu, da preuredi skoro dograjeno veliko potniško ladjo in že splovljeno težko križarko v letalonosilki. Tako so leta 1918. prvič po morju zaplavala tako imenovana plavajoča letališča. Ko so Američani izvedeli za to, so se prav gotovo iz zavisti, da so jih Angleži prehiteli s prav njihovo zamislijo, tudi oni odločili za gradnjo letalonosilk. Tudi Japonska, kot tretja svetovna pomorska sila ni hotela zaostajati za svojima tekmecema in je tudi ona skoro hkrati začela z gradnjo te vrste ladij.
Tako je nastala in bila u-j vrščena v sestav flote nova i zvrst vojne ladje, katere bor- I Zavod za statistiko in evi- j je primerjava s položajem pri j bena sposobnost pa še ni bi- I denco republike sl°ven’ie iz" I nas v Trstu, kjer je v indu- la preizkušena v pomorski ! daja mesečni statistični pre- strin zaposlenih le okrog 32 bitki. Kljub temu da so „ I gled, v katerem objavlja vr- tisoč oseb. medtem ko je v teh sposobnostih bila kat ra, sto zanimivih podatkov o javnih službah okrog 30.000	la kaJ raz’
prebivalstvu, zaposlitvi, pro- oseb.	j	....	. p	,n*c P°z'tivna
izvodnji itd Slovenije.	Vseh	brezposelnih	je	bilo	v	j	lmvsUenja, so jih omenjene
V decembrski številki orne- oktobru v Sloveniji 10.231 0-! “r2ave se kar naprej gradi-nicnega stat.nič.mga oregle- seb .ali .3 odst. vseh' zaposle- j le Oh izbruhu druge sve-da izvemo, da je letos v nih in brezposelnih. Število | tovne vojne, jih je Velika oktobru živelo v Sloveniji brezposelnih je zelo nizko in | Britanija imela 7 gotovih in 4 1.482.946 prebivalcev. Naravni spadajo sem skoro izključno j v gradnji- Amerika 7 noto
P^valcev je pre- 2««a.no ^«poseln. Jorej_oni, j vih ,n ka^ 11 v gradnji dt
je Japonska razpolagala
Ali poznaš Slovenijo?
V Slovemj1: 234.298 de’avcev in 43.969 us’užbencev V Irslu: 32 000 -zaposlenih v industriji in 30 000 uslužbencev v javnih ustanovah
ne operacije. Po golem naključju pa so se tega dne letalonosilke mudile na vajah daleč od kraja nesreče .Ravno to naključje je potisnilo letalonosilko v vse glavne ter odločilne pomorske bitke, ki so se od tega dne dalje bojevale za nadoblast na Tihem oceanu. Amerika se je čez noč znašla s tremi ladjami tega tipa in nekaj križarkami, nasproti močni in nedotaknjeni japonski floti. Uspehi teh treh letalonosilk so bili tako sijajni, da so popolnoma spremenili osnovna strateška in taktična pravila pomorskega bojevanja.
V maju 1942 se je v Koral-skem morju bila pomorska bitka med ameriškimi in japonskimi letalonosilkami z močnim spremstvom križark in rušilcev na obeh straneh. Bila je to prva bitka v pomorski zgodovini, v kateri nasprotnika nista iztrelila ni-
ti enega topovskega strela, ki je pa jasno pokazala, kako važno vlogo ima letalstvo kot napadalno in obrambno sredstvo v spopadih na morju.
Zanimiva je izjava šefa glavnega štaba ameriškega zrakoplovstva; ((Zrakoplov je ono sredstvo, ki danes prevladuje na morju; letalonosilka je le premično letališče, ki ga lahko premeščamo na levo in desno, a ga je tudi prav lahko poslati na dno«. In nemške podmornice so v zadnji vojni to zares prav prepričljivo dokazale.
Ker je življenje vedno polno čudnih naključij, nam tudi tu ne manjkajo. Amerikanci so letos splovili največjo letalonosilko na svetu, medtem ko so nekaj mesecev pred tem porinili v morje tudi edino sredstvo, ki bo poleg zrakoplova lahko kos temu kolosu, to je atomsko pod-
mornico.
K. F,
msm
-»■Bi - sr
^ A;
u A M
gativne kritike v Jugoslaviji.
«Zdaj vem, da je Michael Todd podpisal sporazum o snemanju pri nas«, je dejal novinarjem režiser De Laurentis.
((Vem tudi to, da ima Todd namen priti v Jugoslavijo konec januarja, če bo hotel snemati. Toda jaz mislim, da ne bo mogel izvršiti vseh priprav do tega roka, ker nima še igralcev niti scenarija. Mi pa vse to že imamo in po temtakem mislim, da bomo mi vseeno snemali ta film skupaj z «Avala-filmomi) morda že pred mesecem avgustom. Seveda le v primeru če Todd ne bo pripravljen,? je dejal dalje De Laurentis.
— Kje boste snemali če ne bi snemali v Jugoslaviji?
(dnteriere bomo snemali v Rimu že na spomlad. Ekste-riere pa v Jugoslaviji ali na Finskem.»
— Kolikor nam je znano bo Michael Todd začel z delom v oktobru?
«To bo prav tedaj, ko bomo mi film že končali. Bolje rečeno, jaz mislim, da moj konkurent Todd, ne bo snemal filma, ki bo že posnet.»
— Ali mislite, da je možna naša predpostavka, da to trdite iz konkurenčnih razlogov?
((Govorim povsem realno. Mi bomo ta film snemali prej. To je gotovo in to je tudi vse. Sicer pa vam lahko rečem, da bom pred odhodom iz Jugoslavije verjetno podpisal sporazum o snemanju tega filma z «Avalo» v primeru, če Michael Todd v januarju ne bo priprav-Ijen.n
To pomeni, da ste povsem pripravljeni in gotovi?
«Con Ford, Silvana Magna-no, Gina Lollobrigida in Mel Ferrer čakajo, da se začne snemanje. Vendar se kesam, da nisem prišel prej, kajti vse bi bilo laže. Ce ne bomo posneli tega filma tukaj, bomo čimprej sklenili sporazum z vami o skupnem snemanju vrste filrhbv. Mi želimo realno, dejansko in idealno sodelovanje z vašimi filmskimi delavci, brez osebnih interesov,»
Kdo je napisal scenarij za vas?
((Francoz Dani Boste in trije Italijani.))
— Končno, ali boste posneli «Vojno in mir» z «Avalo» I
SOVRAŽNIKI NEMČIJE
Piše Erich Ollenhauer
Objavljamo pričujoči članek izpod peresa voditelja
nemške	socialdemokratske	stranke	tako	zaradi važnosti
obravnavanega predmeta —-	govoril	je o	vprašanju nem-
ške združitve —-, kakor tudi zaradi tehtnosti obravnavanih mislih ter ugotovitev, ki jih je pisec okrog omenjenega vprašanja nanizal. Vprašanje nemške združitve v zvezi z onim	njene oborožitve, naj si bo	to na	tej ali oni strani tako	imenovane železne	zavese,	sodi med najusodnejše
sodobne mednarodne politične probleme. Od pravočasne in pravilne	rešitve tega	vprašanja je	v največji	meri odvisen tudi	ves nadaljnji	mednarodni	razvoj. Prisluhnimo,
kako meni	o tem Erich	Ollenhauer,	nedvomno	ena najmočnejših	političnih osebnosti zahednonemške	povojne
republike.
Nemška socialistična stranka — po svoji tradiciji in prepričanju naklonjena politiki evropskega sodelovanja in mednarodnih sporazumov — smatra združitev Nemčije v miru in svobodi za osnovni smoter nemške povojne politike in za eno najbolj perečih vprašanj v okviru mednarodnih pogajanj. Socialisti postavljajo zahtevo po vzpostavitvi nemške enotnosti, kar smatrajo, da ne more priti ne do pomiritve ne do trajnega miru v svetu in Evropi, preden ne bo Nemčija združena. To pa je naloga, ki jo v prvi vrsti imajo rešiti štiri zasedbene sile, ki so leta 1945 sprejele v svoje roke u-sodo našega naroda. Za nemško socialdemokratsko stranko, kakor tudi za velikansko večino nemškega ljudstva na obeh straneh železne zavese, obstaja samo eno sredstvo, ki bi se z njegovo pomočjo, mogla uresničiti nacionalna enotnost, a to bi bil mirni sporazum na osnovi, ki bi bila sprejemljiva, tako za vse štiri zasedbene sile, kot za Nemce. Zaradi tega zahteva nemška socialdemokratska stranka od zapadnih sil, da store vse, kar je v njihovi moči, da bi se našla pot, ki bi privedla do mirne združitve Nemcev na osnovi rednih pogajanj s Sovjetsko zvezo, četrto zasedbeno silo, pod kontrolo katere živi nad 18 milijonov Nemcev. Vsak drugi način bi izval resne posledice, katerih prva žrtev bi bilo prav naše ljudstvo. Takisto je jasno, da more biti osnova :n pogoj za takole ponovno združitev samo organiziranje svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom v posameznih področjih dežele kot v Berlinu. Vrh tega zahteva socialdemokratska stranka od vlade zapad-nonemške federalne republi-se, da ta ne prepusti tudi najmanjše priložnosti, s katero bi bilo moč opozoriti za-padne sile na njihovo moralno in materialno dolžnost, na osnovi katere bi bilo treba ta pogajanja s Sovjetsko zvezo resno začeti. Ko socialisti postavljajo to zahtevo, se pri tem sklicujejo na številne v Bundestagu soglasno izglasovane resolucije, kakor tudi na voljo nemškega ljudstva,
ge podobne izjave izhajajo iz naslednjih domnev: 1. Namesto da bi se razpravljalo — kot bi bilo treba — o vprašanju nemške združitve m varnosti Evrope kot o politično in logično neločljivih vprašanjih, se daje prednost vprašanjem, zadevajočim evropsko varnost, vtem ko se na mednarodnih pogajanjih vprašanje nemške združitve spreminja v postransko točko dnevnega reda; 2. zapadne :n vzhodne sile, ki skušajo druga na drugo zvrniti krivdo za takšno stanje, se v resnici trudijo, da bi vključile v zadevne vojaške bloke vsa tista nemška področja, kjer le te izvajajo svojo okupacijsko oblast.
, ki jo je izrazila v izredno o-kjerkoli ali samo v Jugosla- j gromni večini.
Te uvodne besede glede stališča in volje nemške socialdemokratske stranke so potrebne, da bi se tako poudarila vsa resnost skrbi in bojazni, ki nas je grozeči razvoj situacije nanju opozarjal s čedaljo večjo ostrostjo. Videli smo, kako se je nakazala nevarnost, da pride do sklenitve mednarodnih sporazumov na osnovi statusa quo, na osnovi razdelitve Nemčije, se pravi na osnovi neke vrste ratifikacije te razdelitve. Ta naša zaskrbljenost je upravičena, ker obstaja za to vrsta dokazov. Posebno bi tu omenil Mendčs-Franceov govor pred Združenimi narodi, dalje članke londonskega ((Timesa« in pariškega «Le Monde« (časopisa, ki v svojih deželah izražata stališče zelo vplivnih krogov). Te in dru-
viji?
((Z ((Avalo« bomo posneli notranje prizore v Rimu, zu nanje pa v Jugoslaviji ali na Finskem. Na vsak način bomo pogledali kraje v Vojvodini, ki bi prišli v poštev za snemanje filma pri vas.»
Ob koncu razgovora so novinarji zaprosili De Lauren-tisa, naj jim pove, kateri je po njegovem mnenju najboljši italijanski film, posebno pa še najboljši film njegovega podjetja.
«De Sicov film «Tatovi koles« je prinesel italijanski kinematografiji največ uspeha. Najboljši film našega podjetja je «Odisej» po Homerju. V njem igrata Kirk Douglas in Silvana Mangano, režiral pa je Mario Camerini. To je obenem zadnji film, ki so ga posneli bratje De Laurentis.
cej hiter, saj se je v omenje- kl prehajajo iz ene zaposlit-, nem mesecu rodilo 2 302 ve v drugo medtem, ko res-:	„
otrok, medtem ko je umrlo nične brezposelnosti skoro ni.!s..b zgotovljenimi m 3 v grad-!e 1.081 oseb. Omenjeni me- v Trstu je odstotek brez-,11!1-
Boj za delavsko samoupravo datira v Franciji že iz L 1895
loda zamisel se v praksi ni uresničila, zaradi zgrešene politike delavskih stran karskih in sindikalnih voditeljev, ki je omogočila povečani pritisk delodajalcev
PREJELI SMO
sec pa ni izjema	in se je	poselnosti	sedemkrat večji in
število prebivalcev	Slovenije	doseže	21	odstotkov,
pomnožilo na osnovi narav-] rega prirastka od leta 19391 za okrog 80.000 oseb, od ja-J nuarja 1953 pa za skoro 15! tisoč oseb. Gibanje	je torej
prav obratno kot	v Trs*u,
kjer se skoraj vsak mesec rodi znatno manj otrok kot. umre oseb.
Rodoljub Colakovič, ZAPISKI IZ OSVOBODILNE VOJNE. Četrta knjiga. Prevedel Marjan Javor-
Angleži so sicer prvi začeli z gradnjo letalonosilk in tudi prvi v vojni spoznali njihove pozitivne in negativne strani, ker so jih že v prvih letih vojne izgubili kar pet, toda vprav ameriška mornarica je po napadu na Pearl j Harbour dokazala njihovo ne-
nik Vinjete narisal Brnet Mu-! nadomestljivo prisotnost v se-
V Istem mesecu Je bilo v Sloveniji zaposlenih 293.752 oseb, kiei so vključeni vsi oni, ki so bili v rednem registriranem delovnem razmerju in kamor seveda ne vštevajo obrtnikov pripadnikov ostalih svobodnih poklicev in v Sloveniji zelo številnega kmečkega prebivalstva. Velika večina, 234.298 oseb, je delavcev, kemaj 43.969 oseb je uslužbencev in 15.485 je vajencev. Razveseljivo je nizko število uslužbencev	(uradni-
kov), kar govori, da je premagana povojna bolezem širjenja birokratskih ustanov in da je velika večina	prebival- j Ferdo Kozak.	OD VOJNE DO
stva vključena v	pozitiven	VOJNE. Novele. Državna založ-
proizvajalni proces.	Zanimiva 1	ba Slovenije.	Ljubljana 1954.
jerinovič. Ljubljana 1954. Cankarjeva založba.
Miško Kranjec, ZGUBLJENA VERA. Ljubljana 1954. Cankarjeva založba.
Ivan Cankar, IZBRANA DELA
VII. Uredil Boris Merhar. Izdala Cankarjeva založba. Ljubljana 1954.
Emil Zola. PARIZ. Roman. Prevedel dr. I. Crnagoj. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1954.
Malldor Laxoess, ISLANDSKI
ZVON. Prevedel Jože Udovič. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1954.
stavu visokomorskih flot. Tako rekoč kar čez noč se je letalonosilka pojavila na prvem mestu seznamov pomorskih sil in s tem izpodrinila bojno ladjo, ki je do tedaj bila ponos vsake mornarice in merilo udarne sile na morju.
Ob japonskem zračnem napadu na omenjeno pristanišče se je v njem nahajalo 86 enot vojne mornarice, od katerih kar osem največjih bojnih ladij. Pri tem je bilo devet ladij popolnoma potopljenih, ostale so utrpele toliko poškodb, da so za dalj časa bile nesposobne za voj-
1.
V Franciji se je misel o udeležbi delavcev pri upravljanju s proizvodnjo prvič pojavila že na ustanovnem kongresu Splošne konfederacije dela leta 1895, ko je bila postavljena zahteva, da se v proizvodnji uvede delavska kontrola. Ta zahteva, postavljena od strani sindikatov pa v praksi ni bila nikoli uresničena.
V času prve svetovne vojne so bili r,a iniciativo ministra industrije storjeni poskusi. da se s pomočjo ustanove delavskih delegatov dajo delavcem določene omejene pravice. Njihova osnovna naloga pa je v resnici bila v tem, da pomirjevalno vplivajo v primeru delovnih sporov in zagotove, upoštevajoč vojno stanje, tako imenovani ((industrijski mir«.
Kasneje, ko se je leta 1936 ustanovila ljudska fronta, je
znova načeto vprašanje povečanega vpliva delavcev pri
upravljanju z. gospodarstvom, I letalskih podjetjih na toda tudi tokrat je ostalo v j ročju Severne Afrike, glavnem samo pri besedah. j V času vojne je nacionalni
Praktično je bila delavcem dana samo možnost, da so mogli glede gospodarskega poslovanja v podjetjih in glede vprašanj s področja delovnih odnosov izraziti svoje mišljenje, odnosno dati svoj svet, niso pa o ničemer mogli odločati.
Dasiravno brez posebnega pomena, je vendar zanimivo omeniti, da so se v času vojne pod Petainovim kvislin-škim režimom ustanovili tovarniški odbori v vseh podjetjih z več kot sto delavci. Bili pa so zasnovani na kor-porativističnih načelih, t.j. na načelih, katerih glavna značilnost je v zanikanju razredne borbe. To je prišlo do izraza tudi v tako imenovani Povelji dela, ki je bila objavljena leta 1940.
Se pred osvoboditvijo Francije je francosko ministrstvo za letalstvo, v skladu s programom Gibanja odpora, izdalo ukaz o ustanovitvi mešanih proizvodnih odborov v pod-
svet odpora izdelal program, v katerem se je med drugim zahtevala «udeležba delavcev pri upravljanju gospodarstev«, kakor tudi iivrnitev naciji velikih monopoliziranih proizvodnih sredstev, ki so plod skupnega dela, in prav tako vrnitev energetskih virov, rudnega bogastva, zavarovalnih družb in velikih bank«. Ta program so podpisali predstavniki vseh strank, sodelujočih v gibanju odpora, s tem tudi predstavniki nekaterih konservalivnejših krogov. To zaradi tega, ker so bili nosilci francoskega gibanja odpora predvsem iz vrst delovnih ljudi, ki so zahtevali in pričakovali, da bo po končani vojni prišlo v deželi do korenitih družbenih reform. Mnogi politični voditelji, ki so na to pristali, pa sa kasneje spiemenili svoje stališče, trudeč se, da se dana zagotovila delavcem glede njihove udeležbe pri u-pravljanju s proizvodnjo, spremene v navadno lepo zvenečo frazo.
V toku osvobajanja dežele so delavci številnih francoskih podjetij sami od sebe, spontano začeli pristopati k ustanavljanju tako imenovanih ((odborov za proizvodnjo« ali «odborov upravljanja«. Ta spontanost je hkrati bila najlepši dokaz, kako občutene in močne so bile v delavstvu težnje po njihovi udeležbi v upravljanju proizvodnje. Temu pojavu so tako v vrstah političnih strank kot v sindikatu sledili . s precejšnjim strahom češ da bi delavci ne odšli «predaleč». Zaradi tega je vlada oktobra 1944 razglasila, da ne bo priznala ((protizakonitega prilaščanja posesti«. Splošna konfederacija dela pa je postavila zahtevo, da se izdajo splošne odredbe, na osnovi katerih bi se imelo urediti poslovanje teh odborov. Februarja 1945 je bila izdana odredba o tovarniških odborih, katere cilj je bil, da se pravice in pristojnosti odborov postavijo v določen okvir.
(Nadaljevanje sledi)
Odgovornost za razvoj, ki je privedel do sedanjega stanja, (in kateri, namesto da bi pripomogel k mednarodnemu pomirjenju, usodno vodi v zaostritev «hladne vojne«), predstavlja breme za mnoge ljudi, ki imajo oblast v svojih rokah. Velika odgovornost pada obenem tudi na zapadne sile, ki so se vselej izjavljale, da so prmravljene združiti Nemčijo, %iso pa nikoli prešle od svojih načelnih teoretičnih izjav na področje praktičnih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Samo na osnovi dejstva, da se je leta 1954 vršila v Berlinu mednarodna konferenca, ni moč izpodbijati naših argumentacij, zakaj v teku te konference, kot znano, niso bili ne na eni ne na drugi strani zabeleženi kakšni konkretni predlogi. Odgovornost Zapada, ki smo jo ugotovili in določili mi socialisti, je dobila svojo potrditev s konferencama v Londonu in Parizu, kjer pa ni bil nakazan noben program za konkretno akcijo, s katerim bi postala očitna pripravljenost Zapada na združitev Nemčije. Pariški vojaški sporazumi prav nasprotno predstavljajo zelo resno oviro, ki grozi uničiti vse realne možnosti, da se začno pogajanja za združitev. Po drugi strani nosijo vzhodne sile enako odgovornost zakaj navzlic iniciativam, ki so jih bile poivzele, (posebno kar zadeva svobodne volitve), so vendarle negibno ostale na svojih doktrinarskih pozicijah. Rezultat te taktike, ki sta jo uveljavljali obe nasprotujoči si stranki, pa je ta, da obstaja danes nevarnost, pri kateri bi lahko razdelitev Nemčije nekako «oka-menela«. To je potrdila tudi zadnja konferenca vzhodnega bloka, ki se je pred kratkim vršila v Moskvi n s katero se je Sovjetska zveza, v odgovoru na pariške sporazume, odločila vključiti vzhodno področje v svoj blok.
Nič manjše odgovornosti ne gre prisoditi niti nemški zvezni vladi, ki je, nasprotno vsem določilom Bundestaga, ki jo obvezujejo na izvajanje politike v smislu združitve, postavila vse in izključno na ameriško karto za svoj osnovni cilj vključitev Zapadne Nemčije v Zahodnoevropsko zvezo. Inertnost bonnske zvezne vlade je v odločilni meri pripomogla k takšnemu razvoju, čigar rezultat predstavlja danes ohranitev statusa quo. T. j. ohranitev razdeljene Nemčije. Nemška socialdemokratska stranka pa namesto tega zastopa politiko mirne koeksistence med državami z različnim sistemom vladavine. Toda takšna politika se lahko uresniči samo na podlagi osnovne in nedotakljive pravice slehernega naroda — vključno nemškega —, da razpolaga sam s seboj. Koeksistenca, ki bi jo hoteli ustvariti na osnovi razdelitve nemškega naroda, bi resno c-gražala sporazumevanje med narodi in mir v svetu ter bi v resnici mogla podstavljati samo prehodno rešitev. Hkrati bi takšna koeksistenca nosila v sebi klice v Po drugi strani bi rešitev nemškega vprašanja na osn vi nacionalne združitve, ki bi se dosegla s pomočjo, pogajanj v miru in svobodi, t.<ko kot si jo 'zamišljajo socialisti, pomenila uevti aliza< ijo dežele. Naša zahteva po .družitvi je namreč povezu'n„ še z neko drugo zahtevo, in sicer, da se v okviru OZN u-stanovi določen varnostni sistem. V ta sistem — ki bi naše ljudstva vanj pristopilo v svojstvu enakoprav? ega člana tako glede pravic kot dolžnosti — bi se Ner-. ja vključila na tak način, ob Katerem se ne bi ne Vzhod na Zahod imela od nje ničesar bati. Vprašanje vzhodnih področij se bo moralo rešiti skupno z ostalimi vprašanji, zadevajočimi vzhodne in zapadne meje, in sicer v toku teh mirovnih pogajanj, na katerih bi Nemčija sodelovala v svojstvu enakopravnega člana z ostalimi državami.
Tl&ST, četrtek 30. decembra 1934
R/JIliiTl Vremenska napoved za danes: Lepo vreme z delno oblač-nostjo, v nižinah megla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 6.1 stopinj; najnižja pa 4.1 stopinj.
PRIMORSKI DNEVNIK
2Q. MAJA 1955 V TORINU
KONČAN FINALE ZA DAVISOV POKAL
m	F	•	•	»	I	usviauv	rlikAIj
Jugoslavija	pristaZDA-Avstralija 3:2
na tekmo z Italijo
Včeraj sta Rosewall in Hart-wig zmagala nad Trabertom in Seixasom.
Tekma bo ob priložnosti mednarodne šoortne razstave
RIM, 29. — Jugoslovanska : carjem iz Nove Gorice za tek-nogometna zveza je sporočila mo. ki naj bi bila 6. januarja Italijanski nogometni zvezi, da J v Ronkah. pristaja na njen predlog za j	* * *
mednarodno tekmo med nogo- Pet jugoslovanskih nogoraet-metnima reprezentancama Ita- ! nih trenerjev deluje izven me-lije in Jugoslavije 29. maja 1 ja naše domovine: Glišovič v 1955 v Torinu ob priložnosti, Grčiji, Mihajlovič v Turčiji,
ko bo tam mednarodna športna razstava.
SLAB NOGOMET NA TRENINGU
^Pomlad" doseqla le en qol
BOLOGNA, 29. — Danes je bila tukaj trening-tekma moštva «pomlad». V prvem polčasu je moštvo nastopilo v sledeči postavi: Romano; Stucchi, Corsini; Scaramucci, Zannier, Posio; Olivien, Gratton, Bacci, Tortul, Bizzarri.
Nasproti njim so igrali mladinci Juventus. V 10’ vstopi Pivatelli namesto Grattona. V drugem polčasu pa so nastopili ti-le igralci: Stefani; Co-mascru, Stucchi; Montico. Zannier, Tortul; Giarrizzo, Pivatelli, Virgili. Bacci, Olivieri.
V drugem polčasu je «po-mlad» dosegla edini gol. Bacci pošlje žogo med branilcema naprej, nato jo še utegne doseči Giarrizzo, ki se je vrinil med branilca, in jo neubranljivo strelja v gol.
Kdor je pričakoval lepe igre, tehnike in dovršenosti na tre-ning-tekmi moštva «pomlad». ki se pripravlja za tekmo z Angleži, ki bo 19. januarja, se je močno razočaral. Niti prvo niti drugo moštvo ni zadovoljilo. Malo hitrejši je bil sicer napad v drugem polčasu, pa tudi ta zelo neodločen in nesi-guren. Nepovezanost je bila se slabša, kot se je moglo pričakovati. Pa tudi individualno igralci niso skoraj ničesar po.
Pogačnik v Indoneziji, Bročič v Egiptu in Babanovič v Siriji. ... *
Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva, ki je bilo letos v Švici, so izvršili razdelitev dobička 16 državam — udeleženkam tekmovanja. Največ je dobila Nemčija (svetovni prvak), 259.644 švicarskih frankov, dalje pa Madžarska 238.026, Avstrija 173.894, Urugvaj 167.004, Švica 135.018, Brazilija 96.613, Anglija 91.933, Italija 88.733, Jugoslavija 78.221, Turčija 70.021, Škotska 57.770, Češkoslovaška 51.222, Francija 49.999, Belgija 47.734. Mehika 46.089 in Južna Koreja 39.885 frankov.
Dolinar spet prvak
V Ljubljani se je končalo državno prvenstvo v namiznem tenisu. Novi državni prvaki so:
Posamezno: moški J. razred: Dolinar (Mladost - Zagreb), moški II. razred: Hlebš (Triglav - Kranj), ženske: Čovič (Spartak - Subotica).
Dvojice; moški; Dolinar -Harangozo. ženske:	Čovič	-
Vrzič, mešane dvojice; Urek-Vogrinc.
SYDNEY, 29. — Končni rezultat finalnega dvoboja za Dvisov pokal med ZDA in Avstralijo je 3:2 za ZDA. Zadnji dan je Avstraliji le uspelo doseči dve točki, potem ko so po prvih dveh dneh ZDA že vodile s 3:0 ter si tako že zagotovile zmago ter osvojile pokal.
Današnja rezultata:	Rose-
wall - Trabert 9:7, 7:5, 6:3; Harttvig - Seixas 4:6, 6:3, 6:2, 6:3.
Čeprav so imeli Američani že po igri v dvoje zmago v žepu in je torej gotovo, da danes Trabert in Seixas nista več čutila potrebe, da bi se čez mero trudila, je kljub temu gotovo, da točki za Avstralijo danes nista bili podarjeni. Američani se ne bi branili tudi rezultata 5:0, saj je nekaj takega napovedoval kapetan ameriškega moštva Talbert. Vendar sta bila A-meričana le precej izmučena, Avstralca sta pa kar dobro igrala. Gledalcev je bilo tudi danes čez 25000, kar je skoraj presentljivo ob dejstvu, da današnji igri nista mogli več odločilno vplivati na končni rezultat.
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Svetovalci soglasno odobrili občinski proračun za leto 19 5 5
Svetovalce Favliu se je dreškega vodovoda in
zahvalil za nakazilo za gradnjo štan-za napeljavo razsvetljave v Št. Maver
BAD TOELZ. 29. — Moštvo Benelli iz Pesara je danes premagalo tukajšnje košarkarsko moštvo Sportverein s 66:44 (22:22). Domačini so se v prvem polčasu izčrpali. Najboljši ki je sam
Italija-Norveška 2:0
MILAN, 29. — Začel se je semifinalni dvoboj v tenisu med Italijo in Norveško za pokal švedskega kralja. Danes je Sirola premagal Hessena s 6:3, 6:2, 6:4; Merlo pa Shewalla s 6:2, 11:9, 6:3. Po prvem dnevu vodi Italija z 2:0.
je bil Riminucci, kazali, le Bacci se je nekoliko | dal 30 košev, dvigal iznad povprečnosti.
Globe, kazni...
MILAN, 29. — Italijanska nogometna zveza je naložila sledeče denarne kazni: Napoli bo plačal 70.000 lir globe, Genova 55.000. Roma 45.000, Spal 40.000, Udinese 30.000. Od igralcev pa bodo plačali po 6000 Uboldi. Venturi in Pra-tesi (Pro Patria). Nay (Trie-stina) je dobil ukor. Nadalje je prepovedano dr. Brunu Nenniju, da bi bil društveni zdravnik pri Spal do 31. januarja 1955.
*	=š>
Nogometnega turnirja mladinskih moštev, ki ga organizira FIFA za april v Italiji, se bo udeležilo tudi madžarsko mladinsko moštvo.
:•* »•:
Zaostala tekma med Pavio in Brescio, ki bi se morala odigrati včeraj, je bila zaradi megle ponovno prenesena. Ista usoda je doletela Alessandrio in Messino, ki tudi včeraj nista mogli odigrati tekme, ki je bila že 19. dec. zaradi megle odložena.
Evropsko plavalno prvenstvo leta 1958 bo na Madžarskem. Tako je sklenila Mednarodna plavalna zveza s 25 glasovi.	v	.
Mednarodna tekma Italija -Belgija bo 16. januarja v Bariju. Sodnik in stranska sodnika bodo Madžari.
Plavalna zveza Jugoslavije je sprejela vabilo SZ, da bo jugoslovanska državna reprezentanca v waterpolu sodelovala na velikem mednarodnem turnirju v Moskvi junija 1955 obenem z reprezentancami Madžarske, Holandske, Italije in Egipta.
❖ 4= *
Beograjski svaterpolo klub Partizan je dobil iz Budimpešte ponudbo, naj bi konec de-eembra ali sredi januarja odigral dve tekmi v glavnem mestu Madžarske. Partizanov nasprotnik bi bilo waterpolo moštvo Hor.veda. Partizan bo naj. brž to gostovanje sprejel.
ŠAHOVSKE VESTI
Mednarodni šahovski turnir za moštva v Opatiji
Sodeluje 62 moštev, od teh štiri italijanska, dve nemški in eno turško
Goriški nogomet
PHO GOHIZIA - PORDENONE 10 (1-0)
Pro Gorizia je v riedeljo beležila zmago, katere bi si ne pričakoval nihče od njenih navijačev. Nasprotnik Pordenone je vzbujal strah pri Goričanih, saj spada med najboljša moštva skupine. Vendar pa so bili goriski igralci ta dan v odlični formi in začetni uspeh jih je ohrabril tako, da niso klonili pred nasprotnikom. Gol so Goiičani zabili že v deseti minuti po Rigonatu. In tudi pozneje so Goricam še nekajkrat ogrožali vrata nasprotnikov. Vendar pa se je obramba gostov v drugem polčasu utrdila, hkrati pa je opešala njihova napadalna vrsta, tako da ni bilo več nevarnosti za gongkega vratarja.
MAR1ANESE - ISONTINA 4 0 (2-0)
Dva gola v vsakem polčasu sta bila hudičevo darilo Ison-tini za praznike. Isontina ni nikakor pričakovala takega poraza v Marianu. Domačini pa so postavili na igrišče močno moštvo in ze v 13. minuti so prišli v vodstvo. V 35. minuti so ze povečali rezultat. Kljub takemu nesorazmerju pa so se Goričani obupno borih in niso nasprotniku kar tako podlegli, a ta je bil očitno v premoči. V drugem polčasu so domačini zabili gole v 15' in v 25’. Isontina bo prihodnjo nedeljo igrala doma proti Itali iz Gradiške.
Zdi se. da je sporazuma med moštvom
ze prišlo do nogometnim iz Ronk in Zelezm-
OPATIJA. 29. — Včeraj se je v Opatiji začel mednarodni šahovski moštveni turnir, ki ga prireja SD Slavija iz Beograda. Na turnirju sodeluje 62 moštev (po 4 igralci in 1 rezerva), skupno nad 300 igralcev. Na turnirju sodeluje tudi veliko število sindikalnih aktivov, ki imajo malokdaj priložnost igrati na velikih turnirjih.
Od tujih moštev sodelujejo štiri italijanska, dve nemški in eno turško moštvo. To je prvo gostovanje turških šahi-stov v Jugoslaviji. Omembe vredno je tudi sodelovanje dveh moštev slepih šahistov iz Beograda in ženske ekipe Slavije na čelu z državno prvakinjo Lazarevičevo.
Tekmovanje se igra po švicarskem sistemu, tako da bo turnir imel šest kol. Moštvo, ki v I. kolu dobi dvoboj, igra v II kolu z moštvom, ki je prav tako dobilo, poraženi pa igrajo med seboj — tako prav do konca. Prvak postane moštvo, ki doseže največ točk (dobljen dvoboj 2 točki, neodločen 1 točka, poraz brez točke).
Moštva so razdeljena po jakosti igralcev v štiri skupine. V A skupini so moštva, v katerih igrajo mojstri ali mojstrski kandidat. V B, C. D skupini pa so ostali kategorizirani ali nekategorizirani igralci. V A in B skupini je po 13, v C in D pa po 18 moštev. Igraje štirje jugoslovanski mojstri :n en italijanski (P>-recca) ter 15 mojstrskih kandidatov.
Od slovenskih društev sodelujejo le šahovski klub LUSK, Železničar (Maribor) in šahovska sekcija iz Anhovega.
V I. kolu so bili doseženi v A (mojstrska skupina) ti-le rezultati; Slavija (Beograd) : Mladost (Zagreb) 2,5:1,5, Reg-gio Emilia : Napoli (oba Italija) 1:3, SK Valjevo - Stuttgart (Zah. Nemčija) 3:1, Mi-
lano (Italija) : SK Sarajevo 0,5:3,5, Carigrad : LUSK 1,5;
I,5, Bologna (Italija) ; Crve-na zvezda (Bgd.) 0,5:3,5, Železničar (Mrb.) je bil prost.
B skupina: Torpedo (Reka); Železničar (Bgd.) 2,5:1,5, Sa' rajevski univ. šahovski klub : Slavija II. (Bgd.) 2:2, Zora I. (Opatija) : Slavija III. (Bgd.) 1 : 1,5, Zanatski (Zagreb.) : Srem I. 1,5:2,5, Zvezdara (Beograd) : ZET (Zgb.) 0,5:3,5, Grafičar (Bgd.) : «Vuk Ka-radžič« (Ložnica) 2:2.
Važnejši rezultati C skupine;
Slepi I. (Bgd.) : eKarlovacs (Karlovac) 3:1, Stuttgart II:; «Kalnik» (Križevci) 2:2, Železničar (Sarajevo) ; Grafičar
II. (Bgd.) 2:2, Stari Bar : Akademija (Pulj) 3:05.
D skupina: Slavija — ženske (Bgd.) ; Slepi II. (Bgd.) 2:2, Sindikalna podružnica 4 (Bgd.) : Anhovo 3:0,5, «Prvo-boracii iHercegnovi) : Cromos (Zagreb) 0:4, Radio Beograd II. : ZET II (Zagreb) 2:2.
# 4= *
Tekmovanje za zahodnoevropski pokal po ekipah bo od
26. do 31. decembra t. 1. v Salzburgu. Na tem šahovskem turnirju sodelujejo ekipni prvaki posameznih držav iz zahodne evropske cone FIDE. Na tem tekmovanju nastopi tudi prvak Jugoslavije Partizan. Njegovo ekipo sestavljajo mednarodna mojstra Matanovič in Milič ter mojstri Djuraševič. Trajkovič in Karaklajič. Tekmovalo se bo na štirih deskah po švicarskem sistemu. Na tekmovanje je bila povabljena tudi ekipa zagrebške Mladosti, ki pa je zaradi zadržanosti igralcev odpovedala sodelovanje.
S< Sl Sl
Šahovska prvakinja Sovjetske zveze je na splošno presenečenje postala letos prvakinja Leningrada Larisa Volpert, ki je vodila na prvenstvenem tekmovanju ves čas turnirja. Dosedanja prvakinja Bikova deli tretje do šesto mesto z drugimi udeleženkami.
V torek zvečer kmalu po 18. uri so se v občinski dvorani na Korzu sestali k redni občinski seji številni občinski vetovalci. Kar tri ure so razpravljali o občinskem proračunu za leto 1955. katerega so končno tudi soglasno odobrili. Pri razpravljanju o dohodkih ni bilo večje diskusije, zato pa so se občinski svetovalci zadržali predvsem na drugem deiu proračuna, in sicer na raznih izdatkih.
Predvsem se je diskusije nanašala na izdatke za javna dela goriške občine. Občinski svetovalec Batti (PCI) je naglasil, da je glede na eno samo osebo, ki je zaposlena pri lepljenju lepakov po mestu, vsota 1 milijon lir, ki je zabeležena v proračunu, previsoka, nakar mu je župan odgovoril, da to vsoto potrebu-ie občina tudi za vzdrževanje uradnika, ki je nameščen pri uradu za sprejemnaje lepakov in za eventualno pomoč. Svetovalec Pavlin (SFS) je pri pregledu stroškov za vzdrževanje mestnega kopališča o-menil. da bi bilo potrebno popraviti kopelno kad v oddelku za parno kopel. Diskusija ie nastala tudi o vprašanju povračila stroškov občinskemu živinozdravniku, ki bo kmalu odšel na novo dolžnost.
Svetovalec Lutman (DCi je v imenu neposrednih obdelovalcev zemlje izjavil, da bi bilo potrebno pred namestitvijo novega živinozdravnika vprašati za mnenje tudi njihovo kategorijo. Pri čitanju izdatkov za električno razsvetljavo se je svetovalec Pavlin (SFS) zahvalil za sklep goriške občine, da se dodeli e-lektrična razsvetljava tudi zadnjim hišam v St. Mavru, obenem pa je zaprosil za napeljavo elektrike tudi v Groj-no.kar je omenil že prej neki drugi svetovalec. Prav tako bi bilo po mnenju svetovalca Pavlina potrebno napeljati e-lektrično razsvetljavo tudi v Ul. Scogli ob Soči. Zupan je obljubil, da bo občina skrbela za razširitev električne razsvetljave tudi v te dele predmestje. Svetovalec Batti (PCI) je po prečitanju povečanega izdatka za cestna popravila naglasil, da so nekatere ceste še vedno zelo zapostavljene, med njimi Ul. Aprica, Brigata Casale, Ul, Alviano in ceste v Podgori. Svetovalec Bisjach (DC) se je zanimal za ureditev postajališča na južni postaji in olepšavo dveh največjih trgov v Goric:: Travnika in Telovadnega trga.
Svetovalec Pavlin (SFS) je navedel vrsto ulic, ki potrebujejo popravila in potrebo po kritju obcestnih kanalov v Ul. Giustiniani in Ul. Don Bo-sco. Po njegovem mnenju bi
morali posvetiti več skrbi tudi Standrežu in pa St. Mavru. Svetovalec Lutman (DC) se je zahvalil za ureditev cest v okolici Ul. Faiti, vendar pa je naglasil potrebo po čimprejšnji ureditvi tamkajšnjih greznic. Svetovalec Beltrame (DC) je izrazil mnenje, da bi se moral za ureditev zane- | mar jenih ulic zanimati tehnič-j ni urad, ne pa občinski svet.
župan dr. Bernardis izrazil zahvalo vsem svetovalcem, ki so sodeloval; na 27 sejah ob-•inskega sveta, na katerih je bilo sprejetih 211 sklepov in hkrati želel njim in goriškim občanom srečno novo I. 1955.
Obvestilo občine
Danes seja
pokrajinskega svela
Danes popoldne ob 15. uri se bo v Gorici ponovno sestal go-riški pokrajinski svet; popol-e pa bo tudi seja občinskega sveta v Sovodnjah.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves aan in ponoči lekarna Mantovan. Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79.
KINO
CORSO. 16.30: «Kruh. ljubezen in ljubosumnosti), V. De Sica in G. Lollobrigida.
VERDI. 16: «Pohod Kybrov«, T. Poiver, panoramsko platno.
CENTRALE. 17:	«Nikoli	ni
prepozno«, P. Stoppa in I. Barzizza.
[ Goriška občina sporoča, da Svetovalec Graziatto (DC) p« ho del Ul. Garzarolli in od Ul. j VITTORIA. 17: «Dve siroti«, je bil mnenja, da bi bilo nai- ■, Grabizio do Ul. Aprica zaprt I M. Bru in M. Vitale.
bolje zaradi dolgotrajne ureditve cest najeti večje posojilo. Vsem diskutantom. ki so postavili vprašanja popravil občinskih cest, je odogovoril župan, ki je povedal med drugim, da ima občina naiogo skrbeti za 250 km cest, kar je precej široka mreža. Omenil je, da bo skušala v prihodnjem letu občina urediti cestno omrežje za goriškim gradom (Ul. sv. Antona, Giustiniani, do Ul. Alviano), ki spada pod pokrajino), v. Straži-cah in v Podgori, kjer 1 je najbolj pereče vprašanje Ul. sv. Justa. Po njegovem mnenju je nesmiselno prevzemati nase nova posojila, ker je že tako proračun odvisen od kritja primanjkljaja od strani države. Glede Štandreža naj bi po mnenju župana izvedli popoln načrt popravil in ureditev ulic. vendar pa bodo morali nekateri kmetovalci odstopiti občini del zemljišč, vsaj kar se tiče Ul. Tabaj. Občina se bo pozanimala tudi za cestno omrežje v St. Mavru.
Pri razpravi o javnih delih na šolskem in kulturno-pro-svetnem področju je bilo največ govora o izdatkih za kulturno življenje v mestu.
Glede šolskih stavh je svetovalec Pavlin (SFS) omenil slabo stanje telovadnice v slovenski srednji šoli v Ul. Ran-daccio, ki je nastanjena v kleti in zelo neprimerna za dija-štvo. Pravijo sicer, da bodo zgradili novo telovadnico za potrebe vsega šolstva v mestu, vendar bi bilo potrebno, da se to čimprei uredi. Pred zaključkom razprave o izdatkih je bilo govora še o občinski bolnici v Ul. Brigata Pavia, kjer je po mnenju nekega občinskega svetovalca čistoča na zelo nizki ravni ter tudi ravnanje z bolniki zaradi zgodnjega bujenja nepravilno. Župan je na to odgovoril, da je upati, da v novi bolnici na Sempetrski cesti ne bo več teh vprašanj.
Svetovalec Pavlin se je zahvalil še za denarno nakazilo za kritje stroškov štandreške-ga vodovoda. Upamo, da bo ta napeljan v prihodnjem letu, saj se zadeva vleče že zelo dolgo časa.
Po odobritvi proračuna, je
za promet zaradi popravil od I MODERNO. 17: ((Izginila je ne-! danes naprej.	ka	deklica«,	M. Stevens.
21 novih odpustov v tovarni nogavic Mocchiut v Gradiški
Posvetovanje sindikalnih organizacij za odločen nastop proti odpustom
Ze več časa je ravnateljstvo tovarne nogavic «Moechiut» v Gradiški pretilo z odpusti svojim uslužbencem. Na Stefanovo pa je prejelo odslovilna pisma 8 delavcev, zaposlenih občinski j pri statvah, in 13 delavk, zaposlenih pri ročnem delu. Med odpuščenimi je tudi pokrajinski tajnik sindikata za oblačilno industrijo.
Kot že znano, so se 18. decembra sestali zastopniki Delavske zbornice z zastopniki ravnateljstva, vendar pa ni prišlo do sporazuma, čeprav ni imelo ravnateljstvo nikakršnih vzrokov, ki bi opravičevali nameravane odpuste u-službecev tovarne «Mocchiut». Tudi kasneje kljub intervenciji sindikalnega vodstva ravnateljstvo ni odstopilo od svoje zahteve in je poslalo odslovilna pisma, ki so povzročila velik hrup in vznemirjenje med zaposlenimi.
Snoči zvečer so se sestali moški članj sindikata, da odločijo o nadaljnjem raznanju proti nepravičnim ukrepom ravnateljstva. V prihodnjih dneh pa se bo sestala ženska kategorija in skupno bodo odločili, kako bodo nastopili v obrambo interesov svojih delovnih tovarišev
ne. vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Nedelja, 2. januarja; izvzem, ši pekarne in mlekarne, ki bodo odprte le v dopoldanskih urah, bodo vse ostale trgovine kakor tudi cvetličarne ves dan zaprte.
Javni lokali vseh vrst, iz-vzemši vinotoče in gostilne brez kuhinje, bodo lahko odprti vso noč 31. decembra in 1. januarja.
Mestno kopališče: danes, če-trek 30. decembra; — kadne kopeli	in	prha od	8. do	19.
ure, parne	kopeli za	ženske od
12. do	16.	ure. za	moške	pa
od 16.	do	19. ure;	petek;	31.
decembra — kadne kopeli in prha od 8. do 20. ure, parne kopeli za moške od 9. do 19. ure; sobota, 1- januarja — ves dan zaprto; nedelja, 2. januarja — od 8. do 12.
Brivnice in frizerski saloni: v soboto. 1. januarja, bodo ves dan zaprti; v nedeljo 2. januarja pa bodo odprti od 8. do 13. ure.
Urnik trgovin
na Silvestrovo in Novo leto
Za vse trgovinske obrate občin goriške pokrajine bo veljal na Silvestrovo in na dan Novega leta sledeči urnik: Petek, 31. decembra; večerni urnik vseh trgovin bo poljuben.
Sobota, 1. januarja: v dopoldanskih urah bodo odprte pekarne, mlekarne in cvetličar-
Nov vozni red vlakov v veljavi od 19. decembra
Odhodi proti Trstu:	0-10.
6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15 49, 17-16, 18.31, 19.50, 21.28.
Odhodi proti Vidmu; 5.24. 6.26, 8.00,	8.34,	10.44,	13.59,
15.58, 17.17;	19.15,	20.00,	21.09,
23.10.
Prihodi iz Trsta; 5.21; 6.24, 7-57, 8.12 4=, 8.32, 10.42, 13.55, 14.34*«=.	17,15,	19.10,	19.58,
21.06, 23.08.
Prihodi iz Vidma; 0.09, 6.06, 7.19,	8.16,	9.24,	13.56.	15.47,
17.14, 18.29,	19.57,	21.26.
Op. =i= Ne vozi ob nedeljah.
*«■ Vozi samo ob	nede-
ljah.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiim im miim mini minil iihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii [iiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiimiiiiiii
\hrvaških naselbinah v,lužni Italiji
<>.
Bral sem njegove prčvode v ruščino in se čudil točnosti in izobilju znanja izrazov. Seveda mu pogovor ne teče tako gladko, ker nima zanj prilike. Na univerzi predava prava Rusinja. Dobre učbenike in ogromne najnovejše slovarje v treh jezikih, hrvatskem, italijanskem in ruskem dobe iz Moskve.
Preidimo na domače pesništvo, ki je ponajveč lirske vsebine. Recitirajo radi, pa še rajši pojejo. Ne bi bil mislil, da so si ohranili še toliko pesmi, ki pač morajo biti izvirne, ker so od italijan skih popolnoma različne bodisi po vsebini in besedilu bodisi po napevu. Da bi dobivali kake prilive «od druge Strane mora«, kakor rečejo oni, ie izključeno. Kakor
so se drugi narodi, živeči osamljeni na tujem ozemlju, znali okleniti in čuvati svojo staro narodno pesem, tako tudi to hrvatsko ljudstvo skrbi in ohranja to dragoceno dediščino in jo tako rešuje pozabljenja. Oni zelo cenijo svojo narodno pesem, nemogoče pa je, da bi jo bolj razplajali, ker jim manjka novih prilivov.
Motivika pesmi je preprosta, a svojevrstna. Ambitus ne presega oktave in v napev vrivajo glasbene okraske, melisne, da ga nekako zaokrožijo. To vidimo ob naslednjem primeru, zapisanem v Sfiliču (S. Felice) v drugi vasi teh treh naselij. Poje se mirno in izrazito. Ritem bi bil pnevmatičen, to je tisti, ki je namenjen zgolj petju in je v tesni zvezi z besedilom:
Analizirajmo malo besedilo te pesmi, ki jo vidite na klišeju:
Lipa (ikavsko, lepa) hom-mo (hodimo, poudarjen o, podvojen soglasnik med dvema vokaloma). U ružice, to večkrat srečamo v njihovih pesmih in pomeni na livado polno cvetlic. Ona odgovori, da noče priti, ker se boji Karloviča. To osebnost imenujejo vedno v svojih pesmih, sami pa ne vedo prav natančno, kdo bi bil to, pač pa se razume da je moral biti to kak njihov vlastelin, starosta ali morda celo kak samozvanec — bali so se ga in užival je pri njih velik ugled. Seveda prehaja to v davna stoletja in morda so to pesem prinesli še iz svoje prvotne domovine. Sanjola in karnavale — imajo namreč navado o pustu, da pri-
?ečati reciiaiivno
Li -pa Ma-ra hommo u ru-ii ce, ja ne*ču do-či, ke se*
strasimdo Karlo • vi
če, e šonjolo in
dejo k njim v vas komedian-ti z gugalnicami in mladeniči vabijo dekleta, naj se gredo z njimi gugat; šonjola — gugalnica.
Ta pesem je pela ženska, stara kakih 54 let, in rekla, da jo pojejo vedno v «še-kondu«, t. j. v tercah drugi glas, zato je tudi tukaj zapisana. ker ni bilo takrat tam blizu nobene take ženske, ki bi jo znala. Ta pesem ima pa še eno kitico, ki je po napevu njena mala varianta in še bolj natrpana z melismatičnimi notami. Zaradi zanimivosti besedila jo navajam tu;
Glasi se:
Moj bacc jima perja na
klobuke, e šanjila in karnavale.
Moja šoša jima ričet na
rukave, e šanjila in karnovale.
bace (na koncu je polglasnik) baca = starejši sin, šošo =s pa starejša hči, ričet so kodrasti obložki na rokavih pri ženski toaleti. Seveda je besedilo preprosto, skoraj otročje. Zelo priljubljena in ljubka pa je naslednja pesem, ki se poje v Acquavivi, kjer sem jo tudi zapisal.
(Nadaljevanje sledi)
KAUIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 18.00: Mendelssohn: Koncert za violino in orkester. — Trst I.: 11.45: Operna glasba. — Koper: 15.20: Popoldanski operni kon-, cert. — Slovenija: 16.10: Utrinki iz literature - Fran Levstik: Spomini o vražah in mislih prostega naroda.
J'-..-*'..
i-—-,
mmna
predvaja DANES 30. t.m. z začetkom ob 18. uri film:
Rti m:
*NOREd.lOTH
T
Mrtvo mesto
SlERL NE liAKDEN GENE NELSON •	MIK
	
PREDEN SE ODLOČiTE ZA “ NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV
|	' Ul GINNASTICA 22 - TEL 959S8
Puslre/eni tosle tira po najuiodoejSili cenah 1
"MotoGuzzl
ZN1ZANE CENE
JUmZEM 250	  349.000	lir
SPORT 250	  364.000	«
98 ccm .................  149.000	»
ZIGOLO 98 ccm luksuzni ......... 163.000	»
CARDELLINO 65 ccm............  .	99.500	»
FALCONE 500 ccm.............. 399 000	»
FALCONE 500 SPORT...... 419X100	»
GALLETTO 192 štiri prestave . . . .	289.000	»
Franko Trst.
TOVORNI MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV
delavnica za brušenje cilindrov bencinskih
IN DIESEL MOTORJEV.	^	_
/ .ključni predstavnik:	^ REiHR A <3G O Ll
TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903
Televizija za vse
TELEVIZIJSKr APABATI
NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH TOVARN
po 17 in 21 palcev
GALATIC IRRADIO
po 17 palcev
s panoramskim platnom po 17 in 21 palcev
PRODAIA NA OBROKE
Višino prvega plačila in obrokov določite sami
antena in vsa tehnična pomoč brezplačno
iMM ■
Tvrdka RUGGERO ROSSONI
CORSO GARIBALDI 8	CORSO	GARIBALDI	8
udgovoiii' uieduJk STANISLAV HbNKO - UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCHI St «, III nad - telefon StevilKa »3-808 In «4-638	- Rojlul
predal 502	— UPRAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA *t, 20 — Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od B. do 12.30 In od 13-18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Z> vsak nun vlSIne v Sirtul I stolpca trgovski eu finančno upravni 100. oautrUt.ce »0 lir — Za FLRJ sa vsak uur. širine 1 stolpca za vse vrst« oglasov po 2A.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Goric« Ut H. Pelliro l-Tl Tel 33-82	—	Rokopisi	se	n-	vračalo
NAROČNINA: Cona A; mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. Ijud. repuD. Jugoslavije: Izvod :0, mesečno 210 dm. Poštni tekoči račun za STO ŽVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozern. tiska. Drž. založba Slovenije. Ljubljana Stritarjeva 3-!., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska l». ZOZ • Trst