Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933 34 Pravica do pha v. " \ ■■ ' ' ' ; 'r : .. . _ ' ■ ■ Premijera 18. oktobra 1933 UHAJA ŽA VSAKO PREMIERO UREDNIK: FR. UPAM Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 DftAMA ŠTEVILKA 7 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 18. oktobra 1933 S. M.: Werner: »Pravica do greha" Novejša češka dramatika se predvsem odlikuje po svojih komedijah in veseloigrah. Tudi pri nas so se češka dela po vojni zelo udomačila. Spomnimo se samo Langerjeve veseloigre -Kamela skozi uho šivanke«, ki je šla pred leti precejkrat čez naš oder. Lani smo se smejali Ferdiši Pištori, letos nas je prvič obiskal drugi češki komedijograf Werner. On ne jemlje svojih motivov iz življenja periferije, kakor dela to po večini Langer, temveč se kaj rad kreta po meščanskih salonih. Tako nam v veseloigri »Pravica do greha« predstavi familijo mladega in starega dr. Macha. Stara dva še živita bolj v malomeščanskem okolju in razmerah, medtem ko sta se mlada dva že poburžujila. V to idilo materialnega blagostanja postavi pisatelj konflikt zakonske nezvestobe. S problemom meščanskega zakona na eni strani, na drugi pa s problemom seksusa in erosa, sta se v svetovni literaturi najbolj pečala in tudi osebno zelo veliko trpela radi njega, Tolstoj in Strindberg. Tolstojeva »Kreutzerjeva sonata« je prvo večje delo svetovne literature, ki je naravnost začelo izpodjedati temelje lažne idile Meščanskega zakona. Podobno je bilo pri Strindbergu in pri Wedekindu. Pri zadnjem je bila kritika že pomešana s sarkazmom. Istočasno s tako literaturo pa so se začeli pečati s tem problemom znanstveniki in politiki. Od znanstev sta predvsem medicina in sociologija, ki še danes nista opustili tega problema, ker je od dneva do dneva aktualnejši. Kriza meščanskega zakona in družinskega življenja postaja vedno bolj eden izmed osnovnih problemov današnje vladajoče družbe. Werner se je globljemu problemu današnjega zakona izognil. S tem nikakor nočemo reči, da se ne bi mogel poglobiti vanj. Nasprotno, v nastopu nesrečne Erike Liane, barske plesalke, nam nakaže, da bi tudi on lahko peljal konflikte do dram in tragedij, preokret iz tega pa nam pošepne tiho avtorjevo misel: »Saj so napisali že dovolj tragedij o tem, zakaj ne bi napisali raje veseloigre!« Če človek posluša njegovo veseloigro, Ste mu ves čas zdi, kako se avtor norčuje iz tega problema. Nje- govo mnenje je, da lahko ljudje s pametjo vse urede. Samo malo več potrpežljivosti in razumevanja naj imajo za sebe kakor za druge. Zvita tašča, ki se tri dejanja muči, da dopove mladina zakoncema, da radi zakonske nezvestobe še ni treba posegati po samokresih, izgovori v borbi z mladima kakor tudi s starim vse najrazličnejše nazore o ljubezni, zakonu in zakonski zvestobi ali nezvestobi. Lahko bi jo imenovali živ leksikon za rešitev zakonskih konfliktov. Njej sami se mnogokrat pozna, da ne jemlje vseh stvari tako resno, kakor jih pove. Vedno se giblje na robu drame, ki hoče preiti v tragedijo, toda s svojim humorjem in pametjo jo na koncu vendarle izvozi. Zvitost te ženske ni samo v njenem značaju, ampak je posledica položaja odnosno zagate, v katero je radi zakonske nezvestobe mož že večkrat prišla. Res je, da včasih rada moralizira, toda to je treba razumeti na račun njene starosti, ki pa jo mestoma sama ironizira. Po svoji kvarnosti je vloga slična Scapinu v Molier-jevih »Scapinovih zvijačah«, če tudi je seveda izhodišče zaplet-Ijaja tukaj povsem drugačno. Iz Wernerjeve »Pravice do greha" (IV. dejanje.) Mati : To je delež vseh starih: biti mladim v posmeh.' S tem sem se že sprijaznila. Svet se je pač izpremenil. Izpremenil se je tudi zakon srca. Vi mladi imate v prsih robate kubistične kocke namesto src. In tudi v srcih imate vse a la kubizem. Čisto malo pohištveca, samo najpotrebnejše, malo predalov, in čim opravi ta ali ona stvar svojo dolžnost, se vrže stran. Skratka: udobnost. Mo. Bog, ki smo imeli po sobah vso mogočo ropotijo, in koliko prtičev! To je bilo pospravljanja! Vera: Spada to sem? Mati: Gotovo. To je bil vzrok, da smo drugače gledali na ljubezen. Rada bi te razveselila. Potrebna si, da se od srca zasmeješ. Vera: Dobro, dobro. Mati: Za nas je bila v ljubezni velika razlika med žensko in možem. Mož je bil razum in človeško telo, ženska — hm pa je bila ogromno plamteče srce, ki je hodilo po tem prozaičnem svetu. Ženska je mislila s srcem, ljubila s srcem, se vdajala s srcem in s srcem rodila otroke. Srce hčerke, srce ljubice, soproga, srce matere, srce babice — vedno le srce. To je bila vražja mišica, vladala nas je, a posvečevala je našo bitnost. Tudi takrat se je zdelo, da je lahko imeti mnogo ljubčkov in živeti lahkomiselno. Toda hudo se motiš, draga moja. Vsak ljubček, ki.se mu je ženska vdala, je odnesel kos tega njenega srca. In ko je bil z njim za gorami — ah, jo je bolelo, in kako bolelo. 2 Slednjič je imela ženska srce vse razkosano in po svetu razneseno. V prsih je ostala prazna votlina, v kateri ji je donelo kakor tisti Eriki, ki se maščuje, ker ji je v prsih ostal samo še želodec. Družba, namesto da bi jo pomilovala, ji pravi vlačuga. No, smej se vendar! To mora biti vendar za novo generacijo strašno zabavno. Vera (nejevoljna): Ne šali se. Mati: Saj se ne. Mislila sem, da se boš zvijala od smeha. Kaj je v primeri s tem moževo srce? Samo dinamo, fizično življenje, ki ga obvladuje s svojim razumom. Me ženske svojega srca ne obvladamo z razumom — srce obvladuje nas. Posvečeno je, kajti me ženske imamo v sebi kos božanstva. Saj ne rodimo otroke, me smo stvarnice novega življenja, in zato nam je Bog dal moč, da moremo obvladati svoje nagone in se vdajati samo iz ljubezni. Mož frfota med svojim razumom, srcem in nagonom kakor peresce v vetru. Mož je v ljubezni manj vredna bitnost. Očetovstvo mu je stvar možganov in rok, ne stvar srca. Nam je materinstvo čudež božji. Nagon je možu včasih sreča in cesto prokletstvo. Na možu ni nič posvečenega in zato se na njem ne more nič oskruniti. Greh moža ne oskruni, ker mož svoji trenotni ljubici nič ne daje, nič pri njej ne izgublja in jo opušča z notranjim razvratom in studom. In že se mora pretvarjati, da ji tega ne pokaže. Nespametno je poudarjati njegov greh in ga zapuščati proti volji srca. No, če mu jih hočeš uganjati, dobro. Je pa seveda vprašanje, kaj poreče Rudolf k temu. Kaj, če te zapodi od sebe? Draga moja, mož zapodi ženo tudi takrat, če se odseli od nje. Si vse dobro premislila? * Mati: Po dolgem preudarjanju so prišle do spoznanja, da je nevarno hoditi okrog moža z dolgim nosom, medtem ko ga njegova ljubica vabi z žarečimi očmi in odprtim naročjem. Jaz sem bila vselej najljubeznivejša tedaj, kadar sem opazila, da mi očka kje skače čez ojnico. Nikoli nisem čakala, da me bo prosil odpuščanja podnevi v jedilnici, zato je večer in spalnica, ali ne? Spalnica je oltar zakona, kjer se rešujejo najvažnejši rodbinski problemi, začenši z novim klobukom. Možje bodo morda nekoč letali na sprehod v vsemirje, toda v svojem moškem bistvu se ne izpremene nikoli in v spalnici se te vzvišene krone človeštva spreminjajo v neškodljive backe, mirne in ponižne. In tvoj ni nič drugačen. Tule ti je kupil srajčko z bruseljskimi čipkami. (Ji da napol odvit zavoj s srajco.) V žepu ima zate briljant, tolikšen kakor dvajsetkronski novec. Toda ne misli, da te prigovarjam. Stori, kakor hočeš. Oni se bo ta briljant tudi podal. . * 3 Mati l Hm,; 1:6 zna'vsa^a gos. Ampak žena, ki ima fukajle vse v redu (pokaže na celo)'.^e,bori za svojega moža drugače. Ostane mu ljubica — Vera : Vse življenje? Ali je to mogoče? Mati: Je. Jaz sem to dokazala. Vera: Ohe, ali si se učila od plesalk iz bara? Mati: Ah ne. To je vendar tako preprosto. Dekle, ko se omoži, izgubi tiste rožaste zaljubljene naočnike in razočarano strmi nad svojim prozaičnim možem. Gorje, če mu pokaže svoje razočaranje in ga gosti z resnico. Zapomni si, da zakon nima sovražnika, nego je resnica. Žena hoče biti osvojevana, mož občudovan. Če ima žena za svojega moža samo resnico, mu siromaku res ne ostaja nič drugega, kot da si najde ljubico, ki ima zanj dovolj sladkih laži in priliznjenih besed. In če mu hočeš ostati ljubica, laži, draga moja, laži kar se da. On mora biti najlepši, najmočnejši, zlasti pa najčastitejši, naj naj. Mož bo pri tem občudovanju trepetal kakor vrabček na pomladnem solnčku in z dvajsetimi »naj« boš sijajno izhajala vse življenje. Daj si dopovedati, drugače bo hodil po te »naj« k oni drugi. Prihodnje novitete v drami Režiser M. Skrbinšek pripravlja znano ljudsko igro »Mlinar in njegova hči« z go. Boltarjevo in g. Gregorinom v naslovnih vlogah. Igra je namenjena za izven predstave za Vse svete. Premiera bo 29. t. m. Prof. O. šest študira efektno burko »Turške kumare«, ki sta jo spisala Ferner - Neal, avtorja »Treh vaških svetnikov«. Glavno vlogo bo igral g. Cesar. Režiser C. Debevec bo vprizoril Klabundovo igro »Praznik cvetočih črešenj«. Prof. 0. Šest bo vprizoril v drugi polovici novembra farso v treh dejanjih »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki jo je spisal g. Golia. Istočasno bo vprizorjeno Forsterjevo mladinsko delo »Robinzon ne sme umreti«. Nato se ponovi Molierov »Tartuffe« v režiji dr. Gavelle. Potem se bo začelo s študijem dveh markantnih del svetovne literature: Dostojevtskega »Bratje Karamazovi« in Ortnerjeva tragedija »Čevljar Hitt«. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAHI CAiEEn/KO ¥/~ w 1 katera osvaja, očara J 3*-' tCfHUlCl, smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do mogočnih kron, pres'olov? Lepota je najkrasnejfia cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica ? Ne mogoča z raznimi pudri, suhimi, n ast-nimi šminkami : nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin katere delujejo, hra iijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlačno, vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo laržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegbiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Pravica lo greha / 4 Veseloigra v štirih dejanjih. Sp'einer. Poslovenil dr. Fr. Bradač. Dr. Rudolf Mach, mlad zdra';' • . . . Jan Vera, njegova žena V. Juvanova Jela, Verina prijateljica M. Danilova Verina mati....................• ‘ • • . . Nablocka Rudolfov oče...............Cesar Erika .......................... • • . . Medvedova Oton Kralj, mornariški častni' ‘ . Sancin Hišna ......................Kukčeva Dejanje se vrsan^u dr. Maeha. Kraj: Pr«S: Sedanji. Blagajna se odpre ob pol 20. Par tar: Sedeži 1. vrste . . U. - III. vrste IV.-VI. „ VII.-IX. () X. - XI. .. XII. -XIII. „ DiD 28’— 26--24--22-— 20 — 18- Dodatni lož#1 Režiser: Bratko Kreft. Konec ob pol 23. 100 — Balkon: Sedeži 1. vrste . . Din 20- 100-- „ 11. . . 16 - 70- Galerija i „ 1. „ . . . „ 14— 1 III H „ Ul. - • . 12— . „ 10— Galerijsko stojišče . . ,. 2 50 D Dijaško stojišče . . . 5 — VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledalllkl "f •r*»em gladalilCu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ura .> ia _______________________ Pt/UO M/ko /toV' Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 1/2 ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in tmzla jedila Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu In življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 In 2276 Knjigarna Uiiteliske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, an-gleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. povesti, korist- Vsak mesec komaj pričaka --------------- Odreci! 1 111 — Uprava revije „Žena in domM Ljubljana, Dalmatinova ulica 10-3 Pošljite mi eno številko Vaše revije brezplačno na ogled. Bivališče: ..— Zadnja pošta: da prejme svoj list „Žena in dom". Saj ima tako rada lepe zabavne črtice, in toliko nega se nauči iz „ Žene in doma". Perilo in obleke po krojih in doma" si sama napravi, sobo si je olepšala z vzorci ročnih del, ki jih je dobila v „Ženi in domu". In potem vsi ti številni poučni članki o vzgoji, o ženskem po-kretu, o službah, o zakonu, o možeh, o otrocih, o potovanjih, o gospodinjstvu, o kuhi, o rožah, o šivanju, o modi, ji dajo toliko lepega razvedrila. Potem še uganke. Pa vse to za 18 dinarjev na četrt leta. Ali je mogoče, da Vi še niste naročeni na „Ženo in dom" ? Odrežite spodnji del tega lista I