začel petdnevni košarkarski turnir. Levo je moštvo organizatorja kranjski Triglav. tonarlem taki ,(i(/nici OS France Prešern v Kranju se je v sredo pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke Kranj, sobota, 20.10. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Jesen £ konference SZDL in Ti*.®' Kranj, Radovljica, Sk. Loka Krani Izdaia CP Gorenjski tisk - ovi™ lavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar samoupravnega sporazuma o zdru¬ževanju, so tako predstavniki Ko¬munalnega servisa kot podjetja Vo¬dovod ugotovili, da le-ta v glavnem ustreza. Zato so se dogovorili, da bodo pred referendumom v obeh kolektivih pripravili razprave z zaposlenimi, kjer jih bodo seznanili s predlogom sporazuma in z načrti za naprej. Člani gospodarske komi¬sije občinskega sindikalnega sveta pa so se obvezali, da bodo o tem pri¬pravili posebno informacijo in jo po¬sredovali članom obeh kolektivov. Priprave na združitev Vodovoda in Komunalnega servisa V sredo dopoldne je bila razširjena seja gospodarske komisije občinske¬ga sindikalnega sveta Kranj, na ka¬teri so razpravljali o samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev Komunalnega servisa in Vodovoda Kranj. Seje so se udeležili tudi predstavniki obeh delovnih organizacij. Na seji so ugotovili, da za združi¬tev omenjenih dveh podjetij v kranj¬ski občini že dlje časa obstaja širši družbeni interes, začetki pogovorov in idej o združitvi pa segajo v leto 1968. Ko so razpravljali o osnutku Vozili bomo počasneje V času od 30. oktobra 1973 do 30. aprila 1974 se z odredbo o omejitvi hitrosti vožnje na jav¬nih cestah (Uradni list SRS 35/1973) omejuje na javnih ce¬stah v SR Sloveniji hitrost vožnje za vsa motorna vozila. Na lokalnih cestah je hitrost omeje¬na na 80 km na uro, na magistralnih pa na 100 km na uro. Omejitev ne velja za avto cesto Vrhnika—Postojna. Še naprej pa ostanejo v veljavi omejitve hitrosti pri vožnji skozi naselja ter omejitve hitrosti, ki so s posebnimi predpisi določene za avtobuse in tovorna vozila s PnMVPniki gll brez njih. Naročnik Jutri skoki v Kranju 'nJe tele reportaže je bilo p0v- Prvi od njih je bilo 'a proizvede Gorenjska zelo Ktrične energije, da pa je .e'ektrične energije na pre- velika. Kako torej rešu- neskladje? In dalje nas k vodi dejstvo, da je : je praktično brez irov električne energije, 0 Prenesla zadnjo elektro- le ] Prav tako pa tale ^ 'ahko zanimiv za vsakega porabnika energije, nakazuje rešit¬ve, kako se v prihodnje na našem področju takih kriz izogniti. Del zapisa je namenjen tudi večjim in¬vesticijam na področju elektroener¬getskega sistema na Gorenjskem. Seveda sestavek ne bi nastal brez pomoči sodelavcev podjetja Elektro Kranj, predvsem direktorja inž. Milana Križnarja, predsednika de¬lavskega sveta podjetja in referent." za dokumentacijo Janeza Gašperši- ča ter inž. Alojza Bobnarja, sodelav¬ ca investicijske skupine pri podjetju Elektro Kranj. Upam, da je sicer strokovna problematika obdelana dovolj poljudno in da so zapisane besede ter številke razumljive vsa¬komur. GORENJCI PRODIRAMO V SVETOVNI VRH Domneva, da porabimo na Go¬renjskem zelo malo električne ener- (Nadaljevanje na5. str.) Najboljši jugoslovanski skakalci se bodo jutri, v nedeljo, ob 10. uri pomerili na 50- metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. To bo njihov zadnji nastop na naših skakalnicah, saj bodo že v sredo odpotovali na 14-dnevne priprave na največjo plastič¬no skakalnico na svetu v Frenstat v ČSSR. Hkrati s to prireditvijo pa bo tudi prvo po¬letno mladinsko prvenstvo Slovenije za mladince. Upamo, da bodo tokrat imeli organizatorji in tekmovalci srečo z vreme¬nom, in da prireditve ne bo treba spet pre¬ložiti. «L*L Si^na klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh — piccadilh — pic i 500 predlogov zavrnjenih Žirija za izbor besedila nove jugoslovanske himne je zavrnila vseh 500 predlaganih besedil in sklenila, da razpiše nov razpis. Kot je znano je glasbo za novo himno napisal Taki Hrisik. Dovolj olja, bencina, nafte, Tanjug poroča, da pravijo v Petrolunionu, da do konca leta ne bo zmanjkalo kurilne¬ga olja, mazuta, bencina in drugih naftnih derivatov. Za¬stoji, do katerih lahko pride zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ne bodo vplivali na redno preskrbo jugoslovanske¬ga trga. Naftovodi, speljani do sredozemskih pristanišč/' so zaprti, vendar nafto dovažajo odjemalcem veliki tankerji. Naša industrija predelave nafte ni vezana samo na dobavo z Bližnjega vzhoda. Razen tega naše naftno go¬spodarstvo razpolaga z za¬dostnimi zalogami nafte. Obletnica Bubnjeve smrti Vrhovni komandant oboro¬ženih sil SFRJ maršal Jugo¬slavije Josip Broz-Tito je izdal ob obletnici smrti gene- ralpolkovnika letalstva Vik¬torja Bubnja naslednji ukaz: »Enota Jugoslovanske ljudske armade, ki nadaljuje tradicije 1. primorsko-goranske briga¬de narodnoosvobodilne vojske se bo poslej imenovala '1. primorsko-goranska brigada narodni heroj Viktor Bubanj. Dva milijona potnikov Jugoslovanski aenjfrans-- port pričakuje, da bo. letos prepeljal na domačih in med¬narodnih progah prek 2 mili¬jona potnikov. Lani jih je prepeljal 1,605.084. JAT ima redne zveze s 16 mesti v {državi ter z 28 mesti v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Skupna dol¬žina njegovih 140 prog [znaša 120.000 kilometrov. Konec razprave Sekretariat koordinacijske komisije republiške konference SZDL za usmerjanje in sprem¬ljanje ustavne razprave je sklenil, da morajo občinske konference SZDL in vse re¬publiške inštitucije končati ustavno razpravo do ponedelj¬ka, 22. oktobra. Do konca oktobra pa morajo poslati komisiji poročila. 55 ladij Z dobavo 25.000-tonske la¬dje Donava, ki so jo zgradili v italijanski ladjedelnici, se je ladjevje Jugoslovanske linij¬ske plovbe iz Reke povečalo na 55 ladij, celotna nosilnost pa znaša 527.000 ton. Do konca prihodnjega leta bodo dobili še pet ladij. Potem bo skupna nosilnost znašala 624.000 ton. Dražje zavarovaiije v Srbiji?' Zaradi lanskih in predlan¬skih podražitev cen osebnih in tovornih vozil ter rezervnih delov zanje predlaga republi¬ška uprava za cene v Srbiji, da bi spremenili tarifne premi¬je za obvezno in kasko zava¬rovanje motornih vozil. Pred¬log je, da se tehnična in režijska premija povečata za 43,5 odstotka za potniška vozila in za 58,2 odstotka za tovorna vozila. > Večji izvoz Po podatkih zveznega zavo¬da za statistiko je bil izvoz septembra letos za 41 odstot¬kov večji kot lani ta mesec, v primerjavi z avgustom pa za 12 odstotkov večji. Podatki za prvih devet mesecev kažejo, da se je vrednost izvoza v pri¬merjavi z istimi meseci lani povečala za 24 odstotkov. Uvoz se je v letošnjih devetih mesecih povečal za 39 odstot¬kov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Lll^A« Sobota — 20. oktobra 1973 škofja Loka, dne 30. juni ja 1973 redsednik občine škofja Loka Konec minulega tedna se je iz Sitiederevske Palanke (Srbija) vrnila delegacija Ločanov, se¬stavljena iz članov odbora za sodelovanje s pobratenimi mesti, predstavnikov občinskih druž¬benopolitičnih organizacij in nekdanjih izseljencev. Delegaci¬jo je vodil predsednik skupščine Tone Polajnar, spremljali pa so jo Fantje s Praprotna. Osnovni namen obiska je bila druga faza podpisovanja listine o pobratenju med obema krajema. Prvi del svečanosti so namreč pripravili v Škofji Loki že 30. junija letos, v času osrednjih proslav,' posvečenih tisočletnici ozemlja. (Glej Glas št. 51, str. 2). Smederev¬ska Palanka je na dan podpisa doku¬menta, 10. oktobra, praznovala 29. obletnico osvoboditve izpod okupatorskega škornja. To dejstvo daje sklenjenemu sporazumu še poseben, globlji pomen, saj ne smemo pozabiti, da so Smederevčani med zadnjo vojno nesebično ponudi¬li zatočišče številnim interniranim Letne konference sindikata •. i * •' i■■ i , . V škofjeloških delovnih kolektivih ' to jesen tečejo tudi priprave na red¬ne letne konference osnovnih orga¬nizacij sindikata. V večini podjetij bodo konec tega in v začetku prihod¬njega leta, ponekod pa so jih že pri¬pravili. Na teh konferencah bodo poleg vprašanj, ki se pojavljajo v de¬lovnih organizacijah, razpravljali o sklepih 4. konference zveze sloven¬skih sindikatov. Pri tem gre pred¬vsem za novo organiziranost sindi¬katov in zveze sindikatov, ki naj sprejmejo delegatski sistem in se bolj povežejo oziroma vključijo v sa¬moupravljanje v podjetju. -lb Politična šola na Jezerskem Na Jezerskem se je včeraj za¬čela politična šola za člane zveze komunistov iz kranjske občine. Trajala bo osem dni, in sicer ob petkih in sobotah vsak teden. To je prva takšna politična šola v Sloveniji, ki jo organizira komi¬sija za idejno usposabljanje pri centralnem komiteju zveze ko¬munistov Slovenije. Kasneje bo komisija podobne šole organizi¬rala tudi v drugih krajih Slove¬nije. Šolo na Jezerskem obiskuje 70 komunistov — članov vodstev organizacij ZK. Namen šole je, da si člani pridobijo znanje iz marksizma in politične teorije. A. Ž. Predsednik občine Smederevska Palanka vjjević prebivalcem Loke in okolice, ki jih je nemška oblast pognala z doma. Kq,t smo zvedeli, je tridnevno bivanje v Palanki potekalo v izredno prisrčnem vzdušju, postitelji so prišlekom razkazali mesto in krajev¬ne značilnosti ter v njihovi navzoč¬nosti odprli novo šolo, moderno radioodajno postajo »Jasenica« in popolnoma avtomatizirano opekar¬no. Na slavnostnem koncertu brat¬stva in prijateljstva je poleg domačih zborov, pevskih in instru¬mentalnih ansamblov nastopila tudi znana vokalna skupina Fantje s Praprotna, ki so ji številni poslušalci nazadnje navdušeno zaploskali. Vodstvi komun sta za konec v uradnih razgovorih, pretresli uspeš¬nost dosedanjih stikov in določili oblike bodočega sodelovanja, ki obeta postati zelo tesno in vse¬stransko. (-ig) Na obeh frontah divjajo izre* dno hudi boji, v Združenih naro¬dih ni še nobene rešitve, arabski svet pa vse bolj strnjuje svoje vrste — to je, ob novicah, da prihtga lia Bližnji vzhod novo in novci orožje, trenutna podoba ■ krize. ' ■' "''n v" ?; Egiptovske sile, ki so prešlć Sueški prekop že prvi dan vojne, so Uspele potisniti Izraelce okrog trideset kilometrov v globino sinajjskega polotoka, kjer se na¬daljujejo srditi spopadi. Po vseh znakih sodeč se nadaljuje v ne¬deljo zjutraj začeta egiptovska ofenziva proti trem strateško pomembnim prehodom v pušča¬vi. Ob tem poročajo tudi o hudih spopadih med izraelskim in egip- tov sk im let als t vom. Na Golanski visoki planoti, kjer so v zadnjih nekaj dneh Izraelci zaman obupno poskušali prebiti sirsko obrambno črto, divjajo prav tako hudi boji med oklepniki in topništvom obeh strani, toda v trenutku, ko to pišemo, še vedno ni videti, da bi se Izraelcem (ki so na ta sektor očitno vrgli velike sile) posrečilo zlomiti nasprotnika. Tudi na tem področju divjajo hudi letalski boji, med katerimi pa izraelski letalci ne morejo več tako lahko in nekaznovano pri¬hajati nad sirsko prestolnico kot je bilo to v začetku. Ob pričujočem splošnem pre¬gledu vojaških operacij na Bliž¬njem vzhodu je treba omeniti še napade pomorskih sil obeh stra¬ni in akcije komandosov, ki de¬lujejo z bliskovitimi vpadi v sovražnikovo zaledje. LISTINA POBRATENJA Gostoljubje, ki so o občani Smederevske Palanke med drugo svetovno vojno nudili H* vilnim, od okupatoija pregnanim občanom Škofje Loke in prijateljske ved pri povojni graditvi nove Jugoslavije so vodile skupKino občine škofja Loka in skupščino občine Smederevska Palanka, da sta na svojih sejah dne lljanuaija 1973 v škofji Loki in dne 19. marca 1973 v Smederevski Palanki sprgeti sklep O POBRATENJU OBČINE SKOFJA LOKA V SR SLOVENIJI IN OBČINE SMEDEREV5KA PALANKA V SR SRBIJI Id obojestransko zavezuje utjjevati bratstvo in enotnost narodov občin zaradi graditve in obrambe samoupravne Jugoslaviji, med občani pobratenih družbene ureditve v SFR razvijati povezovanje med organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samo¬upravnimi interesnimi skupnostmi, druibenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizaci¬jami, da bi poglabljali medsebojno spoznavanje in dosegali bo$)o osveščenost in organi¬ziranost občanov pri reSevanju sorodnih vpraSanj ob graditvi samoupravnega političnega in gospodarskega sistema v obeh občinah, sodelovati na vseh podroQih družbenega in gospodarskega življenja, ki si prizadevajo za hitrejši razvoj socialističnih družbenoekonomskih odnosov, za oblikovanje humanih in kulturnih odnosov med ljudmi in za uresničevanje naprednih hotenj občanov po družbeni in osebni blaginji. Podpisano v škofji Loki ob osrednji slovesnosti za lOHMetnico loškega ozemlja in v Smederevski Palanki ob praznovanju 29. obletnice osvoboditve mesta. Smederevska Palanka, dne 10. oktobra 1973 Takole je videti listina o pobratenju med obema občinama, ki so jo podpisali 30. junija letos v Škofji Loki. Dokument, potrjen in sprejet 10. oktobra v Sme¬derevski Palanki, ji je čisto podoben, le da so besedilo prevedli v srbohrvaški jezik in prestavili v cirilico. j Kup prijetnih vtisov iz Smederevske Palanke Pobuda je na arabski strani in to je za mnoge v svetu, ki so bili dolga leta očitno pod vtisom Predsedstvo občinske konference zveze mladine in komisija za organi¬ziranost zveze mladine Radovljica pripravljata obsežno gradivo za raz¬pravo in izvedbo priprav o novi orga¬niziranosti na temelju ustavnih sprememb in novih statutarnih določil. Med novostmi, ki so v pred¬logih zveze sindikatov Slovenije, sodi tudi ustanavljanje aktivov mla¬dih delavcev v TOZD. Menijo, da bo to močno povečalo vpliv mladih pri samoupravnem odločanju. To no¬vost člani občinske konference zveze mladine in vsi mladi v občini pod¬pirajo, saj bo tako mladinska orga¬nizacija v delovnih organizacijah resnično enakopravna drugim druž¬benopolitičnim organizacijam. Mla¬dinska organizacija bo poslej torej sestavni del sindikalne organizacije, vendar pa bo organizacijsko še vedno vezana na svoj mladinski aktiv in na občinsko konferenco ZM. mita o izraelski nepremagljivosti (pogojeni z bliskovito zmago v šestdnevni vojni leta 1967), ve¬liko presenečenje. Toda učinkovitost arabskih vojaških sil ni edino, kar loči sedanjo četrto vojno od zadnje iz leta 1967 — opozoriti je treba tudi na izredno enotnost arab¬skega sveta, ki tokrat nikakor ne ostaja zgolj na besedah. Vojna se nadaljuje Od Maroka na skrajnem zaho¬du do Iraka na vzhodu je arabski svet tokrat dal svojo polno in nedeljeno podporo tako Kairu kot Damasku in tudi jordanski kralj Husein, ki je prvih nekaj dni spopada stal nekako (čeprav menda po poprejšnjem dogovo¬ru) ob strani, je poslal svoje elitne enote v Sirijo, da bi se tam bojevale z Izraelci. Očitno je, da so Arabci uspeli doseči doslej še nikoli doseženo akcijsko enotnost, ki se izkaziqe v čisto konkretnih prispevkih na bojišču, kar ocenjujejo opazo¬valci kot nekaj povsem novega ne samo za trenuten položaj v arabskem svetu, marveč tudi za nadaljnji razvoj odnosov med posameznimi arabskimi drža¬vami. V sredo popoldne bo skupna obeh zborov radovljiške obČins* skupščine. Na dnevnem redu je prava o poročilu o lovu, ribolovu in čebelarstvu v občini. Razen teg* predviden sprejem odlokov o obrtnih dejavnostih in o potrditvi zazidaj11' načrtov za Dobe III, Rečica, Polje in Koritno. Razpravljali in sklepali 1f bodo tudi o soglasju o pripojitvi Vodovoda Radovljica k Splošiiemu graid. nemu podjetju Gorenje in o spojitvi Komunalnega podjetja Bled z Obrtn"11 gradbenim podjetjem Bled. Komite občinske konference zveze komunistov v Radovljici bo prihodj mesec za vse na novo sprejete člane zveze komunistov v občini in za kan", date za sprejem v članstvo pripravil dvodnevni seminar. Seminar bodo Pr pravili skupaj z radovljiško delavsko univerzo. A. Z. Radovljica V sredo je bil pri komiteju obČin^ konference zveze komunistov sest — i. ■ - nek aktiva komunistov — neP°sTZ nih proizvajalcev. Razpravljali so o uveljavljanju notranje samoupr®^ delavske kontrole v delovnih organizacijah in obnovi zveze komunis'0, Pogovorili pa so se tudi o kadrovanju v voljene organe zveze komunis'0 Pri občinskem sindikalnem svetu je bila v začetku tedna seja medob^ skega odbora sindikata delavcev kmetijstva za Gorenjsko. Pogovorili so ^ pripravah na medobčinsko konferenco. — Sredi tedna pa se je sestala g0^, da rek a komisija občinskega sindikalnega sveta in razpravljala o samouprai nem sporazumu o združevanju dela TOZD Komunalni servis in Vodov Kranj. A. Z- Kranj Tržič ■■ ■ i meljne telesnokulturne skupn občine Tržič. Na seji so razpravljali o zaključkih javne razprave pred u?ta <,, vitvijo skupnosti ter tehtali, kateri predlogi so toliko utemeljeni, da Je h trebno spremeniti predlagane dokumente in kateri ne. Razpravljali so * o pripravah na ustanovitev skupnosti. Ustanovna skupščina bo 30. okto" V sredo je bilo v Tržiču posvetovanje o novi vlogi in organizaciji ske turistične zveze ter njenih organov, predvsem koordinacijskega odboJ"*^ razvoj turizma na Gorenjskem. Na seji so potrdili in podprli usmeritev prizadevanja Gorenjske turistične zveze. Včeraj pa je bila seja komiteja občinske konference ZKS. Člani konV; so razpravljali o pripravah na volilno konferenco, predvsem kadrovskih, " zadnje dni oktobra. 'J* Za torek sklicuje sekretar fjs občinske konference ZKS ———— Loka Janez Jamec sestanek s?Kj tarjev krajevnih in tovarniških aktivov in organizacij ZK. Za dnevni ^ predlaga oceno dosedanjega poteka razprav o ustavnih spremembah i1) u činskem statutu, razpravo o pripravah na volitve v nove organe o^tjn organizacije ZKS Škofja Loka, razpravo o pripravah na 10. kongres .. 7. kongres ZKS ter razpravo o programu idejnopolitičnega izobražen članov ZK^ organizacijah in aktivih. Seja bo ob 16. uri v prostorih komiteja OK ZKS Škofja Loka. *lb Nova organiziranost ZiM Skofja Loka V Združenih narodih niso dosegli glede rešitve nikakršne¬ga napredka, kajti ZDA so očitno na strani Izraela in za zdaj niso pripravljene spoštovati sklepa fll^' V radovljiški občini imajo ,tr jj no le v 13 delovnih organizacij mladinske aktive. Med njimi pa redki, ki uspešno opravljajo vl a. organiziranja mladih. Po novi niziraliosti zveze mladine si f * obetajo boljše reziultate tudi na področju. ^ Predsedstvo občinske kontere zveze mladine si je zadalo nalogj^j tudi v krajevnih skupnostih v doseže boljšo organiziranost mia j. v povezavi s krajevnimi organ12 jf jami socialistične zveze. D°s. flCi bilo v vseh 22 krajevnih organi2 jah SZDL ustanovljenih šele 10.J1 j dinskih aktivov, pri šestih mati': šolah pa imajo učenci 7. in & ^ redov svoje aktive. Mladi menij°v bo v prihodnje enakovredno up^et) vanje njihove organizacije na ^ področjih združevanja in orga ^ ranja pripomoglo tudi k boljšl.p javnosti. (kajpak ga ni pripravljen štovati niti Izrael), da bi sen0t« rale namreč izraelske umakniti z zasedenega ara* gj, ga ozemlja v smislu resolucij0. 242 iz novembra 1967. *** v vedujejo sicer, da utegnej naslednjih 24 lirah znova skU ^ Varnostni svet, vendar prevelikih možnosti, da ^ ^ segli kakšen pomembnejši V je mik na poti k rešitvi krize« prerasla v vojno. yjt<> Omeniti velja tudi učin*° politično akcijo neuv držav, ki so v skladu z na a1**: jt konferenci sprejetimi sklep ^ začele delovati v podpor pomoč Arabcem. Tudi $0 ostaja zgolj pri besedah — fjJ^' nekatere države (denimo v* \t da), ki sicer niso arabsk » ^ poslale na fronto svoje Nobenega dvoma ni, da jejjiU goče glede tega v nasl? ^ dneh pričakovati še nove i membne pobude. Vojna vsekakor ne bo kot so to napovedovali krogi na Zahodu. Izrael )e ' vel v prvih desetih dneh jetno hude izgube, ki J1*1^)0' izpolnjuje z ameriško P°\gclv ki pa jih verjetno ne bo ^Jfo? celoti (vsaj kar zadeva m -ufij^ in to kljub novicam, da P*J „ji«0' v Izrael tudi letalci, mf. v v»et tudi tisti, ki so sodelovali namski vojni) izpopolniti* j^jiv. V četrtek je bila v Tržiču seja in'? tivnega odbora za ustanovitev tej* Naposled omenimo, nekaterim izjavam o 8. premirja za zdqj še nlbcj i, konca vojne, kajti Arj^voM tokrat nikakor nočejo *B ostala prosta delovna mesta 1. PRAVNIKA v oddelku za občo upravo in družbene službe - 2- KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA v oddelku za gospodarstvo 3- UPRAVNEGA REFERENTA v oddelku za narodno obrambo Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba pravne, upravne, Politične ali vojaške smeri in tri leta delovnih izkušenj 4- REFERENTA ZA SREDNJE ŠOLSTVO v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA ZVEZE 2- PISARNIŠKE MOČI 3- REFERENTA ZA MATERIALNO-TEHNLCNA VPRAŠANJA (SKLADIŠČNIK) vsi v oddelku za narodno obrambo P°f?oji: pod 1.: srednja strokovna izobrazba elektro stroke, zaželena šola rezervnih oficirjev in dve leti delovnih izkušenj Pod 2.: upravno administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj Pod 3.: srednja strokovna izobrazba, veselje do dela z orožjem in tehničnimi sredstvi 4- KNJIGOVODJO IV. 5- DAVČNEGA KONTROLORJA oba v davčni upravi "°Roj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj 6- GEOMETRA v geodetski upravi Pogoj: tehnična srednja šola — geodetski odsek in dve leti de¬lovnih izkušenj 7. DVE STROJEPISKI v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj; dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih iz¬kušenj TRI VROCEVALCE (KURIRJE) n sicer dva za območje mesta Kranja in enega za območje Krajevnega urada Predoslje *ofioji: dokončana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj 9- SNAŽILKE — ZA DOLOČEN CAS ^Ofioj: nekvalificirana delavka rN?dalje objavljamo za opravljanje občasnih del več kurirjev — a*našalcev za območje mesta Kranj. Delo je primerno za upoko¬jence, študente in druge nezaposlene osebe in bo predvidoma tra¬jalo do enega meseca. Kandidati za omenjeno delo naj se zglase Ponedeljek, 22/10-1973 ob 15. uri v sobi štev. 156/1 upravne K? e Skupščine občine Kranj. tudi- razumljivo, saj je občanom najbliže. Občane s«jiajbolj zanimali novi odnosi rned občino in krajevno skupnostjo, med krajevno skupnost¬jo in temeljnimi organizacijami združenega dela, kako bo urejeno financiranje krajevnih skupnosti, kakšna bo vloga in naloga teh skup¬nosti občanov in delovnih ljudi in podobno. Precej pripomb se je tudi nanašalo na novo organizacijo in vlogo občine in občinske skupščine. Javne razprave so bile tudi v večjih delovnih organizacijah. Veči¬na manjših jih pa še mora pripraviti. Tudi na teh razpravah je bilo največ zanimanja za delegatski sistem in z zvezi s tem za zastopstvo temeljnih organizacij v občinski skupščini. Precej časa je bilo posvečenega tudi povezanosti krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela in financiranju krajevnih skup¬nosti. Kot so ugotovili pri občinski konferenci SZDL so občani često pogrešali na javnih razpravah pri¬sotnost občinskih odbornikov in Kot smo že pisali je bil minuli teden v Preddvoru enodnevni semi¬nar za predsednike in tajnike osnov¬nih sindikalnih organizacij iz kranj¬ske občine. Na seminarju so raz¬pravljali o delegatskem sistemu, o opredelitvi sindikata v obeh predlo¬gih ustavnih besedil in v osnutku statuta občine, nadalje o osnutku zakona o stanovanjskih razmerjih, novi organiziranosti sindikatov in o andidati za zgoraj razpisana in objavljena prosta delovna me- j. a naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo opisni komisiji upravnih organov Skupščine občine Kranj naj- asneje v 15 dneh od dneva razpisa in objave. drugih, ki so jim zaupali zastopstvo v občinski skupščini ali v vodstvih občinskih družbenopolitičnih orga¬nizacij. V krajevnih skupnostih Žiri, Trebija, Martirij vrh in Log pa so celo ugotovili, da so možje, ki so jih izvolili za odbornike, popolnoma' prenehali delati in se sej občinske skupščine sploh ne udeležujejo. Pri občinskem koordinacijskem odboru za vodenje javnih razprav tudi ostro kritizirajo tiste občane, ki so obljubili, da bodo vodili javne razprave, pa so to brez pojasnila v zadnjem trenutku odpovedali. Javne razprave o osnutkih obeh ustav so se tako v glavnem sklenile. Vendar bodo družbenopolitične or¬ganizacije občine, zlasti pa SZDL še naprej spodbujale razpravo o osnut¬ku občinskega, statuta, o osnutku statutov krajevnih skupnosti, statu¬tih temeljnih interesnih skupnosti in statutih temeljnih organizacij zdru¬ženega dela. Te razprave bodo trajale do konca leta. Pomembne naloge L. Bogataj pripravah na delovne konference osnovnih sindikalnih organizacij. Pri vseh obravnavanih vprašanjih so skušali ugotoviti, kakšne so naloge sindikata. Ko so govorili o delegatskem si¬stemu, so sklenili, da bodo v sindikalnih organizacijah nadalje¬vali z evindentiranjem možnih kan¬didatov za razne organe. V okviru priprav na volitve pa bodo v vseh sindikalnih organizacijah ustanovili posebne koordinacijske odbore. Ugo¬tovili so, da delegatski sistem prina¬ša nekatere kvalitetne novosti in bo zato njegovo uresničevanje ena od konkretnih nalog sindikalnih orga¬nizacij. Pri tem se bodo še posebej zavzemali, da bo sestav posameznih delegacij takšen, da bo ustrezal ka¬drovskemu sestavu zaposlenih v de¬lovnih organizacijah. V osnutku obeh ustavnih besedil je sindikat kot družbenopolitična organizacija veliko bolje opredeljen, kot je bil v ustavi iz leta 1963, so ugotovili na seminarju. Predlagali pa so tudi nekaj dopolnitev. Tako so se zavzeli, da se vloga in naloge sin¬dikatov ne smejo končati le v skup¬ščinskih dokumentih, marveč naj dobijo svoje mesto in vlogo tudi v statutih samoupravnih interesnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Precej kritično pa so ocenili tudi upoštevanje 31. sin¬dikalnega ustavnega dopolnila v osnutku ustav. Menili so, da bi bilo v ustavo treba vključiti tudi tisti del dopolnila, ki govori o tem, da ima tudi sindikat možnost za dajanje za¬konskih pobud. Precej pripomb je bilo na semi¬narju na osnutek zakona o stano¬vanjskih razmerjih. Tako so na pri¬mer menili, da so v osnutku pod¬najemniki oziroma podstanovalci premalo zaščiteni in da bi bilo naj¬brž treba podaljšati sedaj predvideni odpovedni rok. Še posebej kritično- pa so ocenili predlagani 19. člen os¬nutka zakona, ki govori, kdaj se po¬čitniška hišica (vikend) ocenjuje kot stanovanje. Menili so, da je ta člen precej nejasen in v nasprotju z ugo¬tovitvami tretje konference zveze komunistov. Pri novi organiziranosti sindika¬tov v občini so predlagali, da ne bi bilo treba v občinskem merilu usta¬noviti 11 do 13 občinskih sindikalnih konferenc in da bi za nekatere de¬javnosti sindikata lahko ustanovili medobčinske sindikalne konference. O tem bodo še posebej razpravljala vodstva osnovnih sindikalnih orga¬nizacij in delovne konference sindi¬katov, za katere so se dogovorili, da morajo biti v sindikalnih organiza¬cijah v občini končane do 10. decem¬bra letos. A. Zalar Premalo možnosti za letovanje mjvec pripomo na odcuiski statut Od 1520 članov kolektiva Alpine Žiri jih je letos letovalo na morju le» 183. Poleg teh pa je v počitniških hišicah, ki jih ima podjetje v Umagu in Strunjanu, letovalo še 7 upoko¬jencev. Z udobjem in tudi s ceno le¬tovanja — za 7 dni bivanja ob morju so odšteli 150 dinarjev — so bili do- pustniki zadovoljni. Nikakor pa vsi skupaj ne morejo biti zadovoljni, tako ugotavljajo v Alpini, s številom dopustnikov. Zmogljivosti hišic so namreč veliko premajhne, da bi lahko ugodili vsem interesentom. Poleg tega pa ima tovarna vsako leto kolektivni dopust julija in bi večina zaposlenih takrat želela na dopust. Zato je sindikalna organiza¬cija že predlagala, naj samoupravni organi čimprej premislijo, kako zmo¬gljivosti povečati. Će ne bi gradili svojih objektov, naj bi se povezali z gostinskimi organizacijami in počit¬niškimi domovi in tako zagotovili poceni letovanje na morju čimveč članom kolektiva. -lb V sredo, 17. oktobra, je bila na Je¬senicah seja obeh zborov skupščine občine Jesenice, na kateri so v prvi točki dnevnega reda razpravljali o osnutku zvezne in republiške ustave. Uvodni referat o temeljnih načelih in spremembah je podal član pred¬sedstva republiške skupščine. V uvodnem referatu je bila po¬udarjena nujna zahteva za razvoj samoupravljanja v vseh oblikah. Spremembe v političnem sistemu vsekakor terjajo dinamični razvoj in prav zaradi tega je tudi prišlo do menjave naših ustavnih dokumen¬tov. V nadaljevanju je član predsed¬stva republiške skupščine govoril o pomenu delegatskega sistema, ko¬munalnega sistema ter o statutu ob¬čine kot najširšem družbenem dogo¬voru v okviru občine. Poudaril je, da je statut občine pomemben doku- Spet »popoldanski vrtec« Letos so kranjski vrtci spet odklo¬nili zelo veliko otrok, ker ni bilo do¬volj prostora. Starši, ki so nujno po¬trebovali varstvo, so se morali pač znajti po svoje, oddali so otroke v privatno varstvo ali pa so otroke vpisali v bolj oddaljene vrtce, ki so še imeli prostor. Da pa bi bili otroci, ki ne hodijo v vrtce, vsaj deloma deležni vzgoje, ki jo vrtec lahko nudi, je svet kranj¬skega Vzgojno-varstvenega zavoda sklenil, da bodo uvedli v nekaterih vrtcih popoldanske ure. Popoldan¬sko j/arstvo v Kranju ni novost, saj so s to obliko poskusili že pred dve¬ma letoma in tudi lani. Predšolski otroci, ki ne hodijo v vrtec in so stari 5 let se bodo v dveh urah enkrat na teden zbirali v vrtcih pri različnih dejavnostih kot so likovna, glas¬bena, poslušanje pravljic in podob¬no. Tudi za razgibanje bo poskrblje¬no, saj bo v popoldanskem času na voljo telovadnica v vrtcu Janina. Te popoldanske ure v vrtcu so mišljene kot pomoč staršem pri vzgoji otrok in kot delna priprava za vstop v šolo. Vse dosedanje izkušnje namreč ka¬žejo, da se otroci, ki hodijo v vrtce, hitreje in bolje vključujejo v družbo novih vrstnikov tako v šoli kot drugje. Starši lahko prijavijo otroke za popoldanski vrtec v vrtcu Janina, vrtcu Tatjane Odrove na Planini, v Kekcu pri Vodovodnem stolpu, v vrtcu Slavec Ivo-Jokl na Zlatem po¬lju, v vrtcu Tugo Vidmar in v vrtcu Na klancu. Oskrbnina za varstvo bo 30din mesečno. L. M. ment in se bo drugače tudi spreje¬mal. Moral bi imeti dva dela, in sicer del, ki bi občino opredelil z vso njeno vsebino, ter del, v katerem bi določili organizacijo ter uresničevanje vse¬bine v praksi. Obenem je dejal, da morajo predvsem letni družbeni pla¬ni biti odraz realnih materialnih možnosti v komuni. Pri obravnavi nove vloge krajevne skupnosti v naši ustavi je govoril o novi opredelitvi in pomenu krajevne skupnosti.* Odborniki so pozorno spremljali uvodni referat, ki je bil temeljit in razumljiv ter je zajel bistvene-ele¬mente osnutkov nove republiške in zvezne ustave. V razpravi so govorili o krajevnih skupnostih, njihovem fi¬nanciranju ter poudarili, da bo mo¬ral. vsak dosledno in odgovorno opravljati svoje dolžnosti. Sejo obeh zborov so nadaljevali z razpravo in sklepom o podpisu druž¬benega dogovora o usmerjanju in pospeševanju razvoja živinoreje, prodaje in predelave živilskih pro¬izvodov v SRS, o ukinitvi konzorcija TUR-INVEST, o združevanju sred¬stev za doseganje skupnih poslovnih ciljev v Alpsko-turističnem centru Kranjska gora, izdali soglasje centru srednjih šol na Jesenicah za ustano¬vitev dislociranega oddelka ekonom¬ske šole v Radovljici ter med dru¬gimi razrešitvami in imenovanji imenovali za direktorja delavske univerze na Jesenicah ponovno Miha Cenca, za direktorja Glasbene šole pa profesorja Janka Pribošiča. D. S. Sindikati • o akciji Kumrovec Na občinskem sindikalnem svetu v Radovljici so ocenili potek akcije zbiranja sredstev za izgradnjo spo¬minskega doma v Kumrovcu glede na oceno, ki jo je dal občinski odbor ZZB NOV. Na seji so ugotovili, da do 1. oktobra od 61 sindikalnih organizacij (kolikor je zajetih v program akcije) niso končali z zbiranjem denarja še v 33 organiza¬cijah. V 28 organizacijah pa so do konca septembra zbrali že 62.177 dinarjev. Najbolj so se izkazali člani sindikata v tovarni Plamen v Kropi, ki so prispevali po 30 dinarjev. Sledijo jim člani veletrgovine Murka Lesce (po 25 dinarjev), postaje milice Radovljica, osnovne šole Gorje in obrat mehanizmov Iskra Lipnica (povsod so prispevali nad 20 dinarjev na posameznega člana). ljubljanska banka oktober mesec varčevanja gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja Zaman bi bilo vsako naštevanje možnosti in ugodnosti, ki vam jih nudi sodelovanje z našo bančno hišo, če si z rezultati dolgoletnih izkušenj, tradicionalno zaupnostjo, zanesljivostjo in sodobno tehniko poslovanja ne bi pridobili dobrega mnenja o našem delu in si zagotovili ugleda, ki ga med vami uživamo. Zato se bomo zdaj v oktobru — mesecu varčevanja — še posebej potrudili, da bodo vaše lastne izkušnje še naprej pomenile merilo dobrih medsebojnih poslovnih odnosov. Ko v Ljubljanski banki že tretje leto praznujemo mesec varčevanja, se iskreno zahvaljujemo za obisk vsem svojim starim poslovnim prijateljem, pa tudi vsem, ki se v teh oktobrskih dneh pridružujete milijonu in sedemsto tisoč naših varčevalcev. Upamo, da smo v prijetnem razgovoru utrdili ali na novo navezali prijateljske vezi. Naše iskrene čestitke ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varievanja! ljubljanska banka Odborniki o ustavnih dokumentih V nekaterih delovnih organizaci¬jah bodo z akcijo za zbiranje denar¬ja začeli ta mesec. JR v X N^ zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so dbravnavali tudi razvoj dejavnosti javnih skladišč na Jesenicah in o spornih carinskih skladiščih na plav¬ečem travniku zavzeli tudi enotno stališče. V družbenem planu občine Jeseni¬ce so v zadnjih letih predvidevali razvoj terciarnih dejavnosti in predvsem poudarjali pomen skla¬diščnih dejavnosti v občini, ki so postale nujne za zagotovitev sklad¬nega razvoja. Celotno podjetje Plamen OZD Na podlagi analize o uveljavljanju ustavnih dopolnil in javne razprave na zborih delovnih ljudi v Plamenu, so delavci v posameznih delih podjetja ugotovili, da noben del podjetja nima pogojev za temeljno organizacijo združenega dela. Zato so se člani kolektiva odločili, da se celotno podjetje organizira kot organizacij^ združenega dela z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima temeljna organizacija zdru¬ženega dela po ustavnih dopolnilih in zakonih. Člani kolektiva so na zborih razpravljali tudi o osnutkih zvezne in republiške ustave in osnutku občinskega statuta ter sprejeli samoupravni sporazum o združeva¬nju v Slovenske železarne. V začetku tega meseca so sprejeli z referendumom tudi statut podjetja in v skladu z njim ustanovili v podjetju 17 delovnih skupin. 20. oktobra 1973 UJI JL# jHk Sp C. Rozman Manjka delavcev »Proizvodni proces v industriji leži na srednje strokovnih kadrih,« je v razpravi na seji občiaske skup¬ščine Kamnik dejal Kazimir Keržič, direktor podjetja ,Kamnik'. Na seji občinske skupščine so namreč raz¬pravljali o kadrovski politiki v občini in družbenem dogovoru o načelu izvajanja kadrovske politike. Na začetku tega leta je bilo med občani kamniške občine zaposlenih 4596 moških in 4156 žensk, bodisi da so zaposleni v domači občini ali pa se vozijo na delo v druge občine. Zaposlen je vak drugi občan kam¬niške občine. Na videz ugodni po¬datki imajo tudi senčno stran. V Kamniku že več let primanjkuje delavcev različnih kvalifikacij. Lani so s področja občine prijavili zavo¬du za zaposlovanje kar 1764 potreb po delavcih različnih kvalifikacij. Zadovoljivo je stanje samo pri nekvalificiranih, sicer pa je pri¬manjkovalo pol kvalificiranih in kva¬lificiranih delavcev ter delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Vsako leto je v Kamniku prijav¬ljenih več prostih delovnih mest kot je naravni prirastek. Kako rešiti to vprašanje? Na seji občinske skupščine so sprejeli na¬slednje ukrepe: s štipendiranjem podpirati študijske ambicije mladi¬ne; investicijska politika naj podpira mehanizacijo proizvodnje, (da bi z manj zapostenimi dosegli večjo pro¬izvodnjo); z ustrezno stanovanjsko politiko podpirati priseljevanje stro¬kovnih kadrov. J. Vidic V skladu s temi potrebami je skupščina občine zagotovila s svo¬jimi prostorskimi plani prostor za razvoj skladiščne dejavnosti. Občina Jesenice je v obmejnem področju z izredno močno udeležbo v tranzit¬nem prometu blaga z Avstrijo in Italijo. Iz leta 1970 obsega tranzit okoli 22 odstotkov ali 2 milijona 874 tisoč ton tranzita od vsega tranzita za Slovenijo. Potreba po posebnih carinskih skladiščih je zato na Jesenicah več kot očitna in zahte¬va po njih vsekakor utemeljena. Dosedanje poslovanje s carinskim blagom je bilo omejeno le na staro železniško skladišče na železniški postaji Jesenice. Zaradi nujnih potreb pred leti je bilo povečano za okoli 160 kvadratnih metrov. Ven¬dar so kljub temu nastajali problemi pri mejni odpravi blaga in so bile nekatere dejavnosti celo opuščene in preusmerjene na druga področja. Jesenice so vsekakor področje, na katerem bo treba urediti ves kompleks carinjenja in odprave blaga. Precej pomembno je pred¬vsem carinsko skladišče s tiri in z odprtim skladiščem, na istem kom¬pleksu pa tudi ureditev javnih skladišč za potrebe gospodarstva Jesenic. Ce upoštevamo predvideno izgradnjo cestnega predora pod Karavankami in dodatnega tranzit¬nega prometa, potem je potreba po skladiščih še toliko večja. Pri skupščini občine Jesenice so se odločili, da bodo potrebne objekte za razvoj skladiščno-transportne de¬javnosti gradili na Plavžu, ki prostorsko tudi najbolj ustreza. Na pobudo občine Jesenice so ustanovili konzorcij delovne organi¬zacije Kovinar Jesenice, Stanovanj¬sko podjetje Jesenice in Interevropa Koper s filialo na Jesenicah. Po dogovorih so dokončali prvo fazo skladiščnega kompleksa in je zato Interevropa Koper, ki je pooblašče¬na za upravljanje carinskega skla¬dišča, zaprosila Carinarnico Jesenice za otvoritev. Carinarnica Jesenice je izdala negativno odločbo s pri¬pombo, da bi morali že v prvi fazi gradnje zgraditi tudi carinske ran- žirne tire. Ker člani konzorcija niso bili pristojni razreševati tudi pro¬blemov rekonstrukcije železniškega vozlišča na Jesenicah in ker so menili, da je to vsekakor širši problem, so zavrnili utemeljitev Carinarnice. Pred dnevi sta kranjski Komunalni servis in podjetje Slovenija ceste končala z deli pri ureditvi prvega dela Delavske ceste v Kranju. Komunalni servis je položil kanalizacijo in opravil zemeljska dela na cesti, podjetje Slovenija ceste pa je asfaltiralo odsek do križišča ceste na Šmarjetno goro. Dela so veljala nekaj nad milijon novih dinarjev. Izvedeli smo, da bodo z ureditvenimi deli drugega dela Delavske ceste v kratkem nadaljevali. Cez zimo nameravajo položiti kanalizacijo ob cesti vse do izliva v Savo. — A. Ž. — Foto: S. Hain Sporna carinska skladišča na Jesenicah Na zadnji seji obeh zborov so odborniki menili, da je otvoritev carinskih skladišč širšega družbene¬ga pomena in da tak način ne zagotavlja izpolnjevanja gospodar¬ske politike v občini. Bili so soglasni v zahtevi za takojšnjo otvoritev ca¬rinskih skladišč, v skladu s smerni¬cami družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1973 ter že sprejetim zazidalnim načrtom na plavškem travniku. D. Sedej r odrazite v odpravlja krizo Zvezni izvršni svet se strinja s predlogom jugoslovanskih re¬publik in pokrajin, po katerem bodo občinske skupščine v pri¬hodnjih dneh lahko določile nove maloprodajne cene svežega mesa. V republikah in pokraji¬nah so namreč ocenili, da podra¬žitev svežega mesa edina lahko reši sedanjo krizo pri preskrbi z mesom v državi. Pri oblikovanju novih (višjih) maloprodajnih cen svežega mesa so upoštevali predvsem odkupne cene za živino, ki bodo v prihod¬nje enotne. Odkupna cena za pi¬tana teleta je 17 dinarjev za kilo¬gram žive teže, za junce 15 dinar¬jev, za mesnate prašiče 13,5 di¬narja, za govedo 12 dinarjev in za mastne prašiče 9,75 dinarja. Maloprodajne cene mesa se bodo oblikovale tako, da se odkupne cene živine pomnožijo z določe¬nimi koeficienti, ki naj bi za svi¬njino znašali povprečno 2,3, za meso juncev 2,1, za govedino 2,35 in za teletino 2. Na ta način bomo dobili osnovne malopro¬dajne cene. Za meso brez kosti pa so le-te lahko višje, in sicer za svinjino za 18 odstotkov, za meso juncev in govedi za 20 odstotkov in za teletino za 30 odstotkov. Za piščance so določene najvišje maloprodajne cene, ki se gibljejo med 22,10 in 23,60 dinarja, odvisno od načina obdelave. Maloprodajne cene mesa se bodo razen teh osnovnih meril obli¬kovale še po merilih, ki jih dolo¬čajo republike oziroma pokraji¬ne. V turističnih krajih ob morju ali jezerih so lahko maloprodaj¬ne cene mesa, določene z ome¬njenimi osnovnimi merili, višje še za 5 odstotkov. Kilogram piščančevega mesa pa je lahko v teh krajih dražji za 0,50 dinarja. -jk Nova trgovina na Dobračevi Poleti je kmetijsko gozdarska za¬druga Žiri začela graditi novo trgo¬vino na Dobračevi. To bo sodobna živilska prodajalna in bo prva so¬dobna trgovina z živili v žirovski kotlini. Investitorji so prepričani, da bo pomenila prvi korak k posodo¬bitvi trgovske mreže v Zireh. Prebivalci Dobračeve so se za gradnjo trgovine zavzemali že več let. V njihovem kraju je bilo v zad¬njem času zgrajenih veliko novih hiš. Trgovin pa ni v bližini. Nova trgovina ne bo nekakšna osrednja trgovska hiša z živili, ka¬kršna bi- morala stati v središču 2i- rov, temveč prodajalna, ki naj bi potrošnikom na Dobračevi omogo¬čila vsakodnevne nakupe. Zgradba bo pritlična in paviljon- skega tipa. V njej bo samopostrežna prodajalna in mesnica. Nasproti prodajalne bo manjši bife, ki bo imel tudi teraso. V lokalu iri na terasi bo prostora za 40 gostov. Po pogodbah, ki jih je zadruga sklenila z izvajalci del in dobavitelji opreme, mora biti trgovina odprta drugo poletje. Investitorji že sedaj obljubljajo, da bodo pri založenosti trgovine z določenimi živili upošte¬vali želje kupcev. -lb Dvajset vrst kruha * Januarja bo minilo dve leti, ko se je kamniško pekarsko in slaščičarsko podjetje Vesna priključilo kombina¬tu Žito Ljubljana. Združitev je bila nujna, ker so delali v stari avstro- ogrski pekarni v obupnih razmerah, vse dni in noči, denarja za novo gradnjo pa ni bilo. Združitev je plod prizadevanja kolektivov Vesne in Žita ter vsestranske pomoči občin¬ske skupščine. Gradnjo nove pekarne so zaupali kamniškemu gradbenemu podjetju Graditelj, projekte je naredilo SGP Pionir Novo mesto, tehnologijo pa strokovnjaki Žita. S poskusno pro¬izvodnjo so začeli že februarja letos. Hkrati z novo pekarno so povsem prenovili slaščičarski obrat. Stroški te investicije so znašali blizu pet milijonov dinarjev. V pekarni speče- jo okrog 5000 kg kruha dnevno, in to dvajset vrst, ter veliko peciva. Novo pekarno je odprl predsednik občinske skupščine Vinko Gobec, ki je dejal, da je nov objekt posledica uspešnega družbenega dogovora med kolektivom Vesne, občinsko skupščino in predstavniki kombina¬ta Žito. Poleg predstavnikov druž¬benopolitičnih organizacij in gospo¬darstva se je slovesnosti udeležil tudi republiški sekretar za gospo¬darstvo Drago Petrovič. J. Vidic Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: za obrat KOMERCIALNI SERVIS-AGROMEHANIKA: 1. administrativno komercialnega referenta ^ za zastopstva in konsignacijo za SKUPNE SLUŽBE KOMBINATA: 2. kurirja Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo /naslednji posebni pogoji: pšod tč. 1.: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso, aktivno znanje nemškega jezika in strojepisja; delo na sejmih; pod tč. 2.: PK ali NK delavec, terensko delo. Na obeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dose¬danjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Iskra-elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: 1. 20 DELAVK za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 2. 40 DELAVK za montažno delo v n6vi tovarni telefonije na Laborah; 3. 10 DELAVCEV za delo na plastičnih masah (3 izmene); 4. 2 VRATARJA — ČUVAJA (delo v turnusu); 5. PRIUČENEGA KURJAČA v tovarni na Laborah (3 izmene); 6. 5 ClSTILK za čiščenje prostorov v tovarni na Laborah; 7. 10 DELAVK za delo v montaži ali obdelovalnici v obratu mehanizmov — Lipnica; Pogoji: pod tč. 1., 2. in 7.: starost 15 do 35 let; pod tč. 3.: starost nad 18 let; pod tč. 4. in 5.: starost nad 20 let; pod tč. 6.: starost od 25 do 50 let. Pismene prijave pošljite do 5. novembra 1973 na naslov: Iskra- elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Ponovno posredujemo prodajo malo poškodovanih litoželeznih banj: 34 banj 20 B — 157 cm Začetna cena za boljše 400 din in 300 din za slabše. Ogled možen 26. oktobra 1973 od K), do 12. ure v skladišču Merkur Kranj, Kolodvorska. Pismene ponudbe z 10 "/< pologom od začetne cene sprejemamo do petka, 26. oktobra 1973, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA — PE Kranj Razpisna komisija Ljubljanske banke, podružnica Kranj, enote Radovljica objavlja po čl. 78 pravil Ljubljanske banke, podružnice Kranj razpis za funkcijo direktorja poslovne enote Radovljica Kandidat mora poleg splošnih pogojev, loločenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — tla ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih, — da ni bil obsojen ,za kazniva dejanja, zaradi katerih je nespo¬soben opravljati razpisano funkcijo, — da ima potrebne moralne ter politične lastnosti. Razpis ni zaradi reelekcije. Rok za sprejemanje prijav na razpis je 15 dni od dneva objave. Prijavi je potrebno priložiti dokaze, da kandidat izpolnjuj1' pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta. O rezultatu razpisa bomo kandidate obvestili v H dneh od dneva sprejetja sklepa o izbiri kandidata. Nadaljevanje s 1. str. Sije in da se ne moremo primerjati neazvitimi in razvitejšimi državami, DoH domneve pobijajo na ? P°ral)i električne energije prebivalca, kar je najrealnejše (laJ/u!' izraženo v kilovatnih urah leto Podatki zijajo za lansko ^eričan je potrošil lani 7960 ki- bjv | ur električne energije, pre- 30^0 t Sovjetske zveze povprečno 7 ■J"''Japonec 3460, Britanec 4500, qrjn0dn' Nemec 4080, Kanadčan 3- Francoz 2780, Italijan 2180, r^u,alec Nemške demokratične 7fi9o 3960> Poljak 1940, Šved 4of > Norvežan 1460 in Avstralec Kilovatnih ur. Poraba električ- p ,energije v kilovatnih urah na sku lca izračunana na osnovi j ,lpne Porabe električne energije v cev n'1 drŽavi ter števila Prebival- • Osnovni podatki za izračun so ♦2*>vejii in so vzeti iz uradnih sta¬tičnih poročil. renn kje smo mi, predvsem pa Go- j Jci, v tej svetovni lestvici glavnih največjih potrošnikov električne en^gije? ej , Jugoslaviji znaša potrošnja Ktrične energije v kilovatnih urah Pa PIeb'Valca 1 180! Na Gorenjskem UVr*x6 stevilo zelo poveča in nas ^a v »svetovno elito«. Gorenjec va£°u U ,ani Povprečno 3710 kilo- več i *ur električne energije. Torej p K°t na primer Japonec, Italijan, D Jc°z itd. ter približno toliko kot ^PubHk^ Nemške demokratične MALE IN INDUSTRIJSKE ELEKTRARNE p ele> °r.enjska nima zadostnih virov itiJS e energije. Imamo tako daj ane male elektrarne, ki in H ° e.ner^j° direktno v napajalno eiplJflstrihucijsko mrežo in 3 hidro- «Ktrarne: Medvode, Moste in elJu ca> katerih lastnik so Savske lektrarne. g a, ki jo ustvarjajo male p0r .rarne, v strukturi gorenjske Velji, ?]ektrične energije ne pomeni del r? Pokrije namreč zelo majhen je J?°vtroSnje- Njihova proizvodnja Ur jI lani 34,800.000 kilovatnih stote^ predstavlja malenkostni od- 8oreni«i?°rab,e- Razen tega so P° Ust Hi Pokrajini »posejane« in- trarn k'••vodne in kalorične elek- je fi Njihova lanska proizvodnja J0segla 76,240.000 kilovatnih ur. it1(ju0''H*na je zmogljivost malih in nad , 'Jskih elektrarn, povedo tudi aslednjj podatki. Q 4 ^j.^eratorji, nameščeni v vseh iniair e'ektrarnah na Gorenjskem, in0fj r85°0 kilovolt amperov (kVA) «trii4^neratorji, ki se vrtijo v indu- volt h elektrarnah pa 30.680 kilo- razni Perov moči- Zaradi vodnih ni jner "a Gorenjskem pa je bila la- malil a'rana moč generatorjev v rnaj r elektrarnah izkoriščena ko- v inj odstotno, moč generatorjev 8toWtr'jskih elektrarnah pa 32-od- nialih'^Sna Je bila proizvodnja Goren1!! lndustrijskih elektrarn na v kat 'm' nazorno kaže tabela, leta iq!L s° proizvodni podatki za Več svetlobe 1&nskolet01968' 1969' 197°' 1971 in gem kemična, na tretjem kovinska, na četrtem papirna, sledijo pa lesna, usnjarska, živilska, gradbena, elek- trovleka in železnica, zdravstvo itd. Proizvodnja elektrarn na Gorenjskem — 1967—1972 Proizvodnja kWh Za boljši pregled je pred vami tabela, ki kaže rast porabe vse elek¬trične energije na Gorenjskem od leta 1953 dalje, in to brez upošte¬vanja potrošnje jeseniške Železarne. Posebej pa je v tabeli prikazan skokovit porast električne energije v gospodinjstvih. Potrošena energija je izražena v kilovatnih urah (kWh). VELIKA ODVISNOST OD UVOZA ELEKTRIČNE ENERGIJE Te podatke pa primerjajmo z la¬stno proizvodnjo na Gorenjskem. Ugotovili bomo, da je energija, pro¬izvedena na Gorenjskem »kaplja v morju potrošnje«. Lani je Gorenjska brez Železarne potrošila 346,233.726 kilovatnih ur električne energije. Lastna proiz- vodnia v malih elektrarnah pa je znašala le 34,800.522 kilovatnih ur. To pomeni, da je moralo Elektro Kranj uvoziti iz Savskih elektrarn kar 311,433.204 kilovate energije ali 90 odstotkov potrošene energije. Le 10 odstotkov so jo torej proizvedle male elektrarne. Za še popolnejšo sliko pa upošte¬vajmo še največjega gorenjskega po¬trošnika toka, Železarno Jesenice. Z njo vred smo na Gorenjskem lani »pokurili« kar 586,394.046 kilovatnih ur energije. Male elektrarne, last podjetj a Elektro Kranj, in hidro¬elektrarne Moste, Završnica in Medvode pa so jo proizvedle 188 mili jonov 962.770 kilovatnih ur skupaj. Od tega samo male 34,800.522 kilo¬vatnih ur, večje skupaj pa 154 milijonov 162.248 kilovatnih ur. Primanjkljaj, znašal je 397,431.276 kilovatnih ur ali 68 odstotkov celot¬ne porabe, je s posredovanjem Sav¬skih elektrarn pokrilo slovensko elektrogospodarstvo! Male elektrarne in velik del indu¬strijskih elektrarn poganja voda. Energetska kriza se pojavi običajno v času suše, ki povzroča nizek vodo¬staj. Takrat se splošnemu pomanj¬kanju elektrike pridruži še zmanj¬šana proizvodnja malih in industrij¬skih elektrarn in je treba nadome¬stiti še ta manjko. 10-odstotni delež le-teh pri potrošnji se ob takih krizah zniža tudi na 2,3 odstotka! To je za energetski položaj na Go¬renjskem, kakršnega smo prikazalf, dodatna obremenitev! kov, če upoštevamo, da je znašala lani največja uma konica 68,5 me- gavata. Če pa pri teh izračunih upo¬števamo še proizvodnjo električne energije v malih elektrarnah, je znašala lani največja urna konica (obtežba) 73,2 megavata. NA GORENJSKEM 2400 KILOMETROV DALJNOVODOV Porast porabe električne energije in od tega porabljena energija v gospodinjstvu na Gorenjskem (brez Železarne Jes.) Leto Poraba el. energije — skupna (v kWh) Povečanje % Porabljena energija v gospodinjstvu (v kWh) Povečanje 1 % 1953 33,880.000 100 10,926.000 100 1955 47,180.000 139 18,976.000 173 1960 78,836.000 233 29,636.000 271 1965 178.125.000 526 61,108.000 559 1970 296,225.000 874 110,372.000 1010 1971 331,137.000 977 119,873.000 1097 1972 346,234.000 i021 129,021.000 1180 RTP Kr.gora RT P Jesenice K najpomembnejšim elektroener¬getskim napravam sodijo visoko- napetostni daljnovodi in kablovodi ter nizkonapetostna mreža ter ka¬blovodi. Od leta 1945 dalje do lani je porastel obseg teh naprav na Go¬renjskem za 4,3-krat. Od tega viso¬konapetostna mreža za 3,4-krat, nizkonapetostna pa za skoraj 5-krat. Dolžina gorenjske visokonapetostne mreže znaša 800 kilometrov, nizko¬napetostna mreža pa je dolga 1600 kilometrov. Skupaj torej. 2400 kilo¬metrov. Pred vami so tudi podatki o na¬raščanju števila transformatorskih postaj. Leta 1945 je bilo na Gorenjskem 149 raznih transformatorskih postaj, lani pa 495 ali več kot trikrat več. Rasla je tudi instalirana moč trans¬formatorjev. Po vojni, leta 1945, je znašala 13.600 kilovoltamperov, lani pa 177.990 ali trinajstkrat več. DO LETA 1979 285,900.000 DINARJEV INVESTICIJ Elektro Kranj je izdelalo srednje¬ročni razvojni plan razvoja elektro¬energetskih objektov na Gorenjskem do leta 1979 in dalje kakor tudi pred¬videvanja, koliko bo v tem času na Gorenjskem porasla potrošnja elek¬trične energije in kakšne bodo v tem času urne konice. Izračuni kažejo, da borno 1. 1979 potrošili na Gorenjskem 611,200.000 kilovatnih ur električne energije, leta 1995 pa na primer že 1 milijardo 815 milijonov kilovatnih ur. Sedanja poraba, brez upoštevanja jesniške Železarne, pa znaša 346,233.726 kilo¬vatnih ur! Sedanja največja konica obtežbe znaša 73 megavatov. Leta 1979 bo znašala konica 131 mega¬vatov, leta 1995 pa 390 megavatov. Sedanje elektroenergetske napra¬ve za prenašanje tolikšnih količin energije ne bodo zadoščale, saj se že sedaj pojavljajo od časa do časa ozka grla. Elektro Kranj jih je sku¬šalo po svojih močeh odpravljati in moramo reči, da dokaj uspešno. Gradilo je 110-kilovoltne vode in razdelilne transformatorske postaje. Naštejmo najpomembnejše tovrstne objekte, zgrajene v zadnjih letih. RTP (razdelilna transformatorska postaja) Bled, RTP Kranjska gora, RTP Labore itd. I n daljnovodi Jese¬nice—Kranjska gora, Škofja Loka— Železniki, Bitnje—Labore, Labore— Primskovo, Naklo—Škofja Loka itd. Program gradnje do leta 1979 smo že omenili. Med drugim predvideva 6 novih 110-kilovoltnih daljnovodov. Najpomembnejši so HE' Moste— RTP Jesenice-Plavž, RTP Radovlji¬ca—RTP Bled, Primskovo—Visoko in Primskovo—Zlato polje. Do tega leta naj bi bilo zgrajenih tudi 7 raz¬delilnih transformatorskih postaj 100/20(10) med njimi Radovljica, Jesenice, Primskovo, Visoko, Cešnji- ca v Selški dolini. Skofja Loka itd. Skupno bodo te investicije vredne 285.900.000 novih dinarjev! SKUŠAJMO SI SAMI POMAGATI! DV HOiV 0V 55 kV predvideni RTP Visoke ne Sonca ME-RTP Medvode (TP Ceinjica RTP Škofja Loka Shema 110 k V in 35 kV daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postaj na Gorenjskem Ugotavljamo torej, da se Gorenj¬ska s podatki o potrošnji električne energije na prebivalca uvršča med razvite dežele. Povedali smo tudi že, da veliko električne energije potro¬šijo gospodinjstva. Elektro Kranj ima konkreten srednjeročni plan razvoja gorenjskega elektrogospo¬darstva, dopolnjen z roki, do kdaj naj bi bili posamezni objekti zgrajeni- O tem planu so že ali še bodo razpravljale gorenjske interes¬ne in samoupravne skupnosti ter organi na raznih ravneh. Gorenjska nima energetskih virov za hidro ali termoelektrarne. Nače¬lo, upoštevajo ga tudi v tujini, da naj se te naprave grade tam, kjer viri so, je pravilno! Nismo sicer zaintere¬sirani, da se pri nas zgradi kaj takega kot na primer Šoštanj. Zelja gorenjske skupnosti je, da dobi elek¬trarne, ki bodo obratovale včasu, ko so obtežbe največje (zjutraj, zvečer) in med energetskimi krizami. Pokra¬jina je namreč že tako gosto naselje¬na in urbanistično zgrajena, da kaj drugega ne pride v poštev. Najpri¬mernejše so plinske elektrarne, ki so v polnem obratovanju v izredno kratkem času, njihovi dimni plini pa ne onesnažujejo okolja, razen tega pa so v pogonu lahko samo takrat, ko je to najbolj potrebno. Za takšno plinsko elektrarno ali rezervni agre¬gat, kot jo radi imenujejo, je najpri¬mernejša lokacija v Naklem. Agre¬gat ne bi povzročal hrupa, niti one¬snaževal ozračja, njegova energija bi se brez večjih težav vključila v 110- kilovoltno omrežje, v neposredni bližini pa je industrijski tir, potre¬ben za dovoz goriva. Zato svet gorenjskih občin, Elektro Kranj in Združeno podjetje za distribucijo električne energije SRS predlagajo, da se eden ali vsi trije rezervni agregati, ki so predvideni za posta¬vitev v Dolskem pri Ljubljani, na¬mestijo v Naklem! Tu so pogoji po mnenju zagovornikov tega stališča idealnejši kot v Dolskem. Gorenjska bo pridobila s tem zanesljivi vir električne energije, ki bo imel tolik¬šno moč, da bomo brez večjih težav prebrodili elektroenergetske krize ter prenesli težave pri razpadu pre¬nosnega omrežja. Prav tako sta postavitev in obratovanje plinske elektrarne sorazmerno poceni, ce¬nejša od parnega ali Diesel rezerv¬nega agregata. Na Gorenjskem se je pojavil še en predlog. Sami naj bi financirali po¬stavitev še enega rezervnega agre¬gata v Naklem, ki ne bo v elektro¬energetski bilanci Slovenije. Ta agregat lahko omogoči, da Gorenjci morebitnih redukcij električne ener¬gije v republiki do 50 odstotkov sploh občutili ne bi! Gradnja skup¬nega agregata je cenejša od gradnje agregatov po posameznih tovarnah. Delavcev, ki bi ga upravljali ne bi bilo treb^, ker bi to nalogo prevzel Energetski center na Zlatem polju ter agregat vklapljal ali obratno z daljinskim upravljanjem. Agregat je serijske izdelave, kupec pa bi lahko dobil kredit za dobo od 10 do 15 let pod zelo ugodnimi pogoji. To so stvari, o katerih bodo sedaj razmišljali odgovorni v republiki, predvsem pa bomo morali biti aktivni in enotni Gorenjci sami. Menim, da se lahko samo na tak način izognemo podobnim krizam, kakršnim smo bili priča zadnja leta in mesece. ' Pripravil: RTP Labore je bila zgrajena zadnja leta in jo bo Elektro Kranj še moderni¬ziralo ter dopolnilo J. Košnjek 1968 1969 1970 1971 1972 1967 ^J K STILNA INDUSTRIJA NAJVEČJI POTROŠNIK ELEKTRIKE elektr,1xn'v' s<) P°datki o potrošnji Lani 1«0.450 88,519.104 84,911.693 80,043.782 72,520.257 76,240.789 Razen porabe električne energije so močno porasle tudi urne obreme¬nitve oziroma konice, ko sta pretok oziroma poraba največja. Leta 1967 je znašala največja urna konica 44,2 megavata (MW). Povečanje, brez Veletrgovina ŽIVILA Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administra torke v tajništvu podjetja 2. 3 natakaric za gostinske lokale v Kranju Pogoji: pod 1.: administrativna šola, znanje strojepisja; prednost pri izbiri bodo imele kandidatke, ki obvladajo fudi stenografijo1; pod 2.: kvalificirani ali polkvalificirani natakar Pismene prijave naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV v 14 dneh po objavi oglasa. v Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ O/i ~ I t r\!f, IZDELUJE NAČRTE ZA STA¬NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ JE JSL#v 531 Minuli teden so bile na Jesenicah seje treh komisij, ki delujejo pri jeseniški kulturni skupnosti. Na seji komisije za knjižničar¬stvo so se menili o prostorih za delovanje vaških knjižnic in o njihovem poslovanju ter o razdelitvi sredstev za leto 1973. Vaške knjižni¬ce v jeseniški občini še vedno tarejo mnogi problemi, ki jih pri jeseniški temeljni kulturni skupnosti skušajo postopoma popolnoma odpraviti. Mnoge vaške knjižnice delujejo v skrajno neprimernih prostorih in kljub večletnemu prizadevanju jim še do danes ni uspelo dobiti primernejših prostorov. Na seji so tudi poudarili, da bi se morali v tistih posameznih krajih, kjer imajo s knjižničarstvom probleme, skupno dogovarjati vse krajevne orga¬nizacije in končno najti ustrezno rešitev. Strokovno pomoč bi potem nudila matična knjižnica na Jesenicah. Predvsem v Ratečah bi se morali krajevna skupnost in Bolj v ozadju in zatišju za drugimi dejavnostmi deluje v Kranju že se¬demnajsto leto baletna šola. Kljub skromnosti pa se za tem videzom skriVa vztrajno delo tako baletnih pedagogov kot tudi trud in delo sto¬tin deklet, ki so v teh letih vadile graciozne korake in spoznavale skrivnost zlivanja gibanja telesa z glasbo. Naj zato zveni bolj neskrom¬no dejstvo, da je kranjska baletna šola med ostalimi slovenskimi naj¬starejša in z najdaljšo tradicijo in tudi najuspešnejša. Baletne šole po drugih slovenskih mestih so vse mlajše, stare le po nekaj let, pone¬kod jih tudi zaradi finančnih težav kljub solzam učencev opuščajo. Kranjska baletna šola je tudi edina svoje vrste, ki kljub vsem finančnim težavam z mnogo truda in dobre vo¬lje zmore pripraviti otroško baletno predstavo. In prav ta sposobnost je bila vzrok, da je bila baletna šola pod vodstvom baletne pedagoginje Milice Buh deležna posebnega pri¬znanja. S slovensko operno hišo so namreč sklenili dogovor, da bodo za novoletne praznike pripravili v ljub¬ljanski operni hiši otroško baletno predstavo. »Naročilo, če ga lahko tako imenujemo,« pravi Milica Buhova, »je za kranjskb baletno šolo se¬veda izredno častna in obenem odgovorna naloga. Po mojem Vsako leto znova, letos morda še bolj kot druga leta, razprav¬ljamo o brezplačnih učbenikih ne nazadnje kot o dejstvu, zaradi katerega sedanje šolanje še ne more biti povsem brezplačno. Radioklub Pokljuka V nedeljo so imeli v Gorjah pri Bledu ustanovno skupščino radio- kluba, ki bo imel ime Pokljuka. Prizadevni radioamaterji iz G ori j so doslej delovali kot sekcija radioklu- ba Lesce. V novem klubu pa imajo zdaj 7 izprašanih radioamaterjev. Le-ti so z aparati že vzpostavili prek 20 mednarodnih zvez na vseh konti¬nentih. Ustanovne skupščine so se poleg članov in delegatov iz drugih klubov udeležili tudi predstavniki občine, krjgevnih družbenbpolitičnih orga¬nizacij in drugi. JR Seminar za amaterske kulturne delavce Zveza kulturno prosvetnih or¬ganizacij iz Kranja pripravlja se¬minar za organizatorje kultur¬nega dela v društvih in samostoj¬nih skupinah. Potekal bo 3. in 4. ter 10. in 11. novembra na Je¬zerskem. Udeleženci se bodo pogovorili o položaju kulture v osnutkih no- ^e ustave in o odnosu strokovnih združenj, občinske zveze kultur- joprosvetnih organizacij in dru¬štev. Pretresli bodo delo v pre¬teklem letu in začrtali bodoče kulturne akcije in manifestacije. 1Q7') M. Volčjak fsrthnfs? socialistična zveza dogovoriti o ponovnem delovanju knjižnice v tem kraju. Člani komisije so tudi menili, da bi se v Mojstrani morali dogovoriti s planinskim društvom, ki upravlja knjižnico, s krajevno skupnostjo in ostalimi o možnosti združitve knjižnic v kraju. Predstava za ljubljansko opero Skromni,toda uspešni Na seji komisije za vzdrževanje kulturnih domov in investicij pri temeljni kulturni skupnosti so se večinoma menili o dosedanjem delu in o nadaljnjih nalogah ter o zavarovanju teh objektov. Več let na posameznih kulturnih domovih v občini niso napravili prav nobenih vzdrževalnih del, na nekaterih so opravljali le tekoče vzdrževanje. Letos, po 30 letih, so prvič nekoliko več denarja vložili predvsem v kulturni dom na Breznici ter v nekatere druge domove v občini. Prizadevali pa si bodo, da bo akcija nemoteno potekala tudi naprej, saj so še mnogi domovi prepuščeni propadanju. scenariju in v moji koreografiji pripravljamo predstavo Zlata piščal. Nastopalo bo 25 baletk, predstav v Ljubljani pa bo ver¬jetno več. Nastopati v operi je se¬veda velika želja vseh baletk, za¬to bo predstava sama ne samo afirmacija naše šole, pač pa tudi enkratno doživetje tudi za nasto¬pajoče.« Milica Buhova vodi kranjsko ba¬letno skupino že sedmo leto. Letos se je v baletno šolo vpisalo 60 učenk, ki prizadevno in redno vadijo dva¬krat na teden po štiri ure, za pred¬stavo v Operi pa še v soboto dopol¬dne. Obremenitev deklet je seveda kar precejšnja, vendar pa je veselje do baleta veliko. Buhova ima štiri skupine, in sicer eno predšolsko pa še tri razdeljene po znanju. Za de¬kleta je Buhova našla samo pohval¬ne besede, morda bi jih tudi za fante, če br bili v šoli, pa jih na žalost ni. Včasih se tudi kdo ojunači in nekaj¬krat pride na vaje, vendar pa vztraj¬nih fantov za sedaj še ni bilo. Naj¬boljše učenke kranjske baletne šole se večinoma, ko dokončajo osemlet¬ko, vpišejo na srednjo baletno šolo v Ljubljani. Tudi sedaj je v baletni skupini nekaj izrazito nadarjenih deklet, ki bodo verjetno stopile v lepi in seveda težavni baletni poklic. Veliko rabljenih učbenikov L. M. Zgledi iz drugih republik so se¬veda lepi, sredstva pri občinskih temeljnih izobraževalnih skup¬nostih in pri republiški skupno¬sti pa so seveda drugo. Razen tega pa ponekod, tako je tudi v Kranju, prevladuje mnenje, naj bi družba poskrbela predvsem za sodobno opremo šol, ki bo omo¬gočala sodoben, fiinkcionalen pouk. Seveda pa si ni treba zapirati oči pred dejstvom, da nakup učbenikov predstavlja za marsi¬katero družino v začetku šolske¬ga leta resnično velik izdatek, še posebej tam, kjer je več otrok šo¬loobveznih. Prav take primere so imeli v mislih v Kranju že pred dvema letoma, ko je stekla ak¬cija zbiranja rabljenih učbeni¬kov in pa izmenjava učbenikov na sejmih. Fond zbranih učbenikov, ki si jih učenci lahko sposodijo za eno leto, je kar precejšen. V dveh le¬tih je bilo zbranih 5110 .učbeni¬kov. Samo v šolskem letu 1972/73 je bilo zbranih 1885 rabljenih uč¬benikov, šole same pa so kupile še 1741 učbenikov, tako da je bilo zbranih skupaj 3626 učbeni¬kov. Na začetku nove jesenske sezone pripravlja zveza kulturno prosvet¬nih organizacij iz Kranja oktobra pester spored koncertnih večerov. Občinstvu se bodo predstavile ama¬terske pevske skupine iz Kranja in bližnje okolice. V soboto, 20. oktobra, bodo v Šen¬čurju nastopile skupine i z Kranja: oktet tovarne »Sava«, učiteljski pev¬ski zbor »Stane Žagar«, akademski komorni zbor in pevski zbor »France ^Pmšern«. Knjižničarstvo, kulturni domovi, zamejstvo *V peteTc, "26." oktobra,"se Kodo na Visokem pri Kranju predstavili mo¬ški heVutfii /-I fi i udM > * Na seji komisije za zamejstvo so razpravljali o minulih gostova¬njih in sodelovanju s kulturnimi skupinami iz zamejstva, predvsem iz sosednje Koroške. Jeseniški gim¬nazijci in tudi drugi so z nekaterimi že navezali tesne prijateljske stike in to sodelovanje bodo ohranili tudi v prihodnje. Razpravljali so že o orga¬nizaciji narodno-zabavne prireditve, o gostovanju pevskega zbora Jeklar v Ločah, o gostovanju pevskega zbora Jeklar v Italiji, gostovanju godbe na pihala na Koroškem. Sklenili so, da bodo v matični knjižnici na Jesenicah odslej bral¬cem na voljo slovenski časopisi, ki izhajajo na Koroškem. Menili so se tudi o oblikah sodelovanja jeseniš¬kih osnovnih in srednjih šol z ustreznimi šolami v Italiji in v Avstriji. Cl ani komisije za zamejstvo so tudi izrazili zaskrbljenost nad ne¬davnimi dogodki na Koroškem, ki izražajo nestrpnost nad Slovenci v Avstriji in se posebej zavzeli za to, da s spoznavanjem kulture sosed¬njih narodov in narodnosti pri¬pomorejo k boljšemu sodelovanju in povezovanju, s tem pa tudi k reševanju odprtih vprašanj. Pred¬vsem zato, ker so Jesenice obmejna občina, naj bi več pozornosti posvetili kulturnemu in splošnemu sodelovanju z zamejstvom. SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA takoj zaposli več: VK slikopleskarjev kvalificiranih slikopleskarjev priučenih slikopleskarjev polagalcev podov D. Sedej Rabljene učbenike lahko dobi vsak učenec, vendar pa za sedaj ni bilo posebnega zanimanja. Uspeli pa so sejmi, ki so jih pri¬pravile osnovne šole v okolici Kranja in pa šola Lucijan Seljak. Zaradi tolikšnega števila učbeni¬kov se je rodila misel, da bi te knjige lahko uporabljali učenci v podaljšanem bivanju, saj jim ne bi bilo treba prinašati svojih učbenikov v šolo in spet domov, kar bi se seveda občutno poznalo pri teži šolskih torbic. Vsekakor bi kazalo v prihod¬njem šolskem letu zbuditi več za¬nimanja pri starših in pri učen>- cih za izposojo rabljenih učbeni¬kov. Vsi učbeniki namreč ne za- starijo že v enem letu in so torej uporabni dlje časa. Res pa je, da so rabljeni učbeniki namenjeni predvsem otrokom iz družin, kjer predstavlja izdatek za šol¬ske knjige res veliko breme. Morda bi prav zaradi tćga, ker je rabljeni učbenik v neki meri ka¬zalec socialnega statusa, kazalo uporabo rabljenih knjig bolj po¬pularizirati in s tem razširiti med učenci. Kranjski koncertni večeri L. M. iz Predoselj, »Tugo Vidmar« iz Kra¬nja, kulturnega aktiva z Bele in »Davorin Jenko« iz Cerkelj. V soboto, 27. oktobra, pa bosta na sporedu kar dva koncertna večera. V Zabnici bodo nastopili kvartet »Ledina« iz Žabnice, oktet DPD »Svoboda« iz Šenčurja in moška pevska zbora društva upokojencev iz Kranja in KUD »Storžič« iz Kokri- ce. V Dupljah pa oktet DPD »Svo¬boda« iz Britofa in moški pevski zbo- -ri-KUD »Tr-iglav« k D u pel j, tovarne- »Iskra« iz^ Kranja in zveze slepih iz Kranja. Na tr žiške m festivalu se bosta predstavila tudi dva domačina: Jože Perko z igranim filmom Cankarjanstvo je bilo in Janez Majer s filmom Žalostni del rožnega venca. Na fotografiji prizor iz filma Cankarjanstvo je bilo. Njegov avtor, režiser in scenarist je Jože Perko, član tržiškega filmskega kluba Tomo Križnar. (jk) fTn v • vi • i • v • Trziski filmski večen Ta mesec, 26., 27. in 28. oktobra bo v Tržiču revija jugoslovanskega amaterskega filma, ki jo pri¬pravlja filmski klub Tomo Križnar Tržič Eden od filmov bo prejel tudi nagrado občinstva. Gledalci na vseh treh filmskih večerih bodo dobili glasovalne lističe z vpisanimi pred¬vajanimi filmi. Stvaritvi, ki bo prejela največ glasov, bo pripadla nagrada občinstva. Večeri tržiškega filmskega festi¬vala ne bodo izpolnjeni zgolj s projekcijami filmov, temveč bodo vsaki projekciji sledili pogovori p filmu ter pogovori z avtorji. Organi¬zatorji bodo izdali katalog, v katerem bodo predstavljeni predva¬jani filmi. Organizatorji, predvsem Jože Per¬ko, Janez Majer, Dušan Šm id, Janko Gradišar in Janko Maršič, imajo pri organizaciji tako velike revije precej težav, predvsem finanč¬nih. Temeljna kulturna skupnost Tržič je šla organizatorjem toliko na roko, da so s pripravami na festival sploh lahko začeli. , Razen festivala bo organizira* tržiški filmski klub Tomo Križnar do konca leta še več prireditev oziro¬ma filmskih večerov: večer gorenj¬skih filmskih amaterjev, večer slo* venskih filmskih amaterjev, filmski večer, na katerem se bodo predsta¬vili nagrajeni filmi z mednarod¬nega festivala na Jesenicah i° filmski večer zvrsti kratkega filma, na katerem bodo sodelovali slovenski poklicni ustvarjalci. Ure¬sničitev tega programa je v veliki meri odvisna od sredstev tržiške zveze kulturnoprosvetnih organi¬zacij, katere član je filmski klub. To je redek primer, saj so v Sloveniji ponavadi taki klubi le člani organi¬zacije ljudske tehnike. Tržiški klub so povezuje z jese¬niško filmsko skupino Odeon. Nje: govi člani bodo pomagali Prl projekciji na tržiškem festivalu. Tržičani pa pri pripravi vsakoletne¬ga jeseniškega mednarodnega festi¬vala. Take skupne akcije so nujne, saj sta oba denarno precej šibka. koncertov, s katerimi so slovenski glasbeniki prispevali pomemben 4e" lež k proslavam tisočletnice ozemlja- Bil je zadnji v letošnji sezoni; Podobne večere nameravajo LoČan) organizirati tudi v prihodnje, saj izkušnje kažejo, da zanimanja nje ne manjka. Zlasti razveseljiv? so ugotovitve o deležu mladine, kl je v romantičnem prostoru jug0* vzhodnega grajskega stolpa vedno v večini. Prireditelji bodo poslej dajali prednost domačim izvajalce"1' bodisi solistom bodisi pevskim zborom. Od slednjih sta se — Poleg Potočnika — škofjeloškemu obči": stvu doslej predstavila le komori' pevski zbor Loka in čelist Mil°š Mlejnik. (I. G.) TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRANJ obvešča starše in druge zainteresi¬rane občane, da uprava Vzgojno-varstvenega zavo¬da Kranj, Cesta Staneta Ža¬garja 19, vpisuje predšolske otroke v vrtec, ki bo v novi osnovni šoli pri vodovod¬nem stolpu. " TIS Kranj J. Košnjek Tonetov glasbeni večer Nešteto je oblik, nešteto nači¬nov, skozi katere se izraža lepota: prek narave, prek člove¬ka, v sliki, besedi in verzih, v barvah in glasbi... Da, v glasbi. Le-ta nemara ^odi v sam vrh umetniških dejavnosti, ki ljudem pomagajo izpovedovati svoj od¬nos do sveta, do vsega, kar jih obdaja — tudi do lepote. Glasba, dobra, kvalitetna glasba, je namreč že sama po sebi neke vrste opredmetenje lepega — pa naj odseva bol, žalost, veselje, igrivost, radoživost ali karkoli drugega. O tem smo znova morali razmišljati pretekli torek zvečer, med poldrugo uro traja¬jočim klavirskim koncertom mladega nadarjenega pianista Antona Potočnika, ki je navzlic dežju v kapelo loškega gradu, pod čudovite dražgoške'oltarje, privabil precejšnje število poslu¬šalcev. Potočnik je v spored uvrstil skladbe Bacha, Beethov¬na, Chopina, Škerjanca in De- bussyja ter izpričal ne le izred¬no tehniko obvljadovanja za¬htevnega instrumenta, marveč tudi kvalitete, kakršne odliku¬jejo zrele, vrhunske virtuoze, ki v interpretacijo posameznih komponistov vložijo ves svoj temperament, specifičnosti svoje nraviH ter jim vtisnejo osebno noto. V petek, soboto in nedeljo, 26., 27. in 28. oktobra, bo v paviljonu NOB v Tržiču revija jugoslovanskega ama¬terskega filma, ki jo bo organiziral filmski klub Tomo Križnar Tržič. Tomo Križnar je bil član tržiške filmske skupine in je leta 1967 preminil v gorah. Festival se ujema tudi z obletnico njegove smrti. Na tržiškem festivalu se bo predstavilo 20 igranih, žanrskih in dokumentar¬nih filmov iz vseh republik in pokrajin. V festivalskih dneh bo v zgornjih prostorih paviljona NOB razstava fotografij Janka Krmelja in Marjana Kukca, članov tržiškega fotokluba. Če pa bo organizatorjem uspelo, bo med festivalom v spod¬njih prostorih paviljona fotografska razstava na teme iz predvajanih filmov. Avtorji fotografij naj bi bili nekateri najbolj znani slovenski fotoamaterji. Pri zbiranju filmov za festival so se organizatorji predvsem opirali in si pomagali z osebnimi poznanstvi in z dokumentacijo, izdano ob različnih festivalih. Tržiška revija ne bo festival v klasičnem pomenu in tudi ne tekmovalni dogodek. Njegov osnov¬ni namen je pokazati kar najširšemu krogu ljudi jugoslovansko amater¬sko filmsko dejavnost. Kljub temu bodo podeljene nekatere festivalske nagrade, vendar ne na osnovi ocene uradne žirije. Posebne nagrade bodo podelile posamezne organizacije za najboljše festivalske dosežke na posameznih področjih. Film z najboljšo režijo bo prejel nagrado Tomo Križnar. Podelila jo bo Temeljna kulturna skupnost Tržič. Nagrada naj bi v prihodnje postala tradicionalna. Viba film iz Ljubljane bo nagradil film, ki bo najbolj oblikovno in tehnično iz¬delan. Ekran, revija za film in televizijo, bo podelila nagrado, imenovano Žaromet, za najboljša nova iskanja v filmskem izražanju. Nastop pianista iz Bukovice v svoj! ? VeSeli smo' lahko utaJimo 2e|0 m -a' Poset)no nam' ženskam Sicer Ja' če nas kfl° naredi mlajše. sPra4l Pa velja, da žensko nikoli ne let ima. Tudi ugibati se?^ ..vMudo se ji lahko zameriš, če j^ot.sza nekaj let. na t jj~m za^njič pisala o tomboli °skem gradu, sem omenila, da > UmiU/nCerSe ie že pred časom Potopilo za horizontom, dan se je VsafJ nočl' ° vendar je bilo v pragozdu še vedno nemirno. Dotedanji Mi rnhft',večerm mir in P'iprave živali na zaslužen počitek so zmo- rrirnb ' kratki ^udarci po votlih drevesnih deblih, ki so s prihajajočim Postajali vse daljši in glasnejši. n?k(,rUpno bobnenje v notranjosti gozda je navdajalo živali z opice ?1, str°hom, pomešanim z začudenjem. Celo vsega vajene v(> btle nemirne. Njihovo skakanje z drevesa na drevo, nezauplji- 1ezn(> anje l' smen' od hoderje prihajalo bobnenje in zraven še resni/"0 cviljenje, je dokazovalo, da je pragozdno tišino zmotilo /v . nevsakdanjega. Palnuf! Jasi so bile kolibe, narejene iz vejevja in pokrite s skee0nT lstjem' razporejene v krogu. To je bilo prebivališče Ijudožer- s° bili ena Zulu' k,JC bil° ta dan na nogah že od ranega jutra. Vsi obst0j Zaposlem z opravili, ki so potisnila ob stran vsakdanjo borbo za hriaačn* Je * strahom opazoval napol gole ljudi. Na sebi so imeli le Ra „i 'p Podobna ogrinjala, ki so si jih ovil i okrog pasu. Nekateri so aa{i kot dev 'to čudo, druge je zabaval njegov plašen pogled, uPa mu je namenila le skrivnosten in bežen pogled. vč Se brezskrbno in razigrano podili med kolibami in videz /v 'Z'7 °Pa2°vah očete, ki so si nadevali slavnostni bojevniški okraLn so privlekli skrbno spravljena obredna oblačila, bogato iivopln° orož>e m okraske iz človeških kosti. Obraze so si okrasili z p ton h'F \ r an 'a m 1' iz(ielammi lz posebnih rastlin po zelo zamotanih Mih. Videti je bilo, kot d d se pripravljajo na lepotno tekmovanje. T m dobro zavedel, kje je, ko se je že znašel gol sredi Polnfii sčine- Potem so ga zgrabile močne lopataste roke in ga °>TePec< kakršen sem, se pač da zapeljati,« sije rekel, in ^olj nQr V/ m Pomislil na to, kako bi se najhitreje rešil, ga je zmeraj Preklet, °?čaJoča nervoza spravljala na rob obupa. Bil je uklenjen v tei Posodi in mirno čakal, da se bo skuhal, kotla °\teJn otroci< slednji v spoštljivi razdalji, so se že zbirali okrog *QJ je bi/tenl so se žene ukvarjale z neke vrste gospodinjskimi deli, "lavno ':?- * pnPravitl Prostor in vse ostalo, kar pač sodi zraven k Združi/' ve(erji. Toda kmalu je bilo tudi to nared in lahko so se «*ile možem sredi jase. obnenjeje še vedno napolnjevalo okolico. Vse le,Z manjka lo kletvic, zato jih je moral že ponavljati, kolibi f ! Popravljeno. Vsi so'se ozirali proti najlepši in največji *Po*obn . , -r} Je Prebival vrač, sin boga z nadnaravnimi £rQl'»con duhovni vodja plemena. Samo on je imel namreč kotel £0atakniti ogenj grmadi, nad katero se je rahlo pozibaval črn pUkazal sem možje so postajali nemirni, ker se tako dolgo ni kolibein(lJ ;sVe že P(>vsem zmračilo, ko je odgrnil pokrivalo vhoda Ce' / tak° strumno vzravnal, da so vsi ostrmeli. v rahel se jezdel° vse skupaj nesmiselno. Usta so se mu raztegnila VračSTne ' ki P" je imel b°lj kisel videz, tjoveški >ei!mel na glavi masko grozečega videza, vrat so mu krasili Z^Ro je ,?Je' v em rokl Je držal zrezljano človeško stegnenico, z »*fiovnHiV- Pogano bakljo. Okrog pasu so mu viseli skalpi. aP°til n Je ne j nerazumljivih besed in se počasi, z dolgimi koraki ^aknT'1, ltllL B°bnenje je postajalo glasnejše. Možje so se ' Uprti l a, mu naredili prostor tik ob grmadi. Pogledi vseh so *Pu*Čq/*'-bak<(o, ki jo je najprej dvignil nad glavo in jo nato počasi ft POa kotel. kt*Qlu io^ SeJe P°javil dim> Potem je bilo slišati rahlo prasketanje in Cen S€ p°kazali prvi plameni. /V V «//** Je zdrznil■ Čutil je, kako postaja okrog njega topleje. 1 *e mo J i začelo>« je pomislil. Poskusil je premakniti noge, a ni šlo. in ,s>e snnl Premakniti niti za ped. Potem je za trenutek pozabil, kje je n Prnr** Prijatelja Luke, ki ga je zvabil v to grozno okolje, sam pa ,d Pohrisal. »Boš videl,« mu je rekel, ko ga je pričakal h "Pr^a ,m' >>kako imenitno se bova zabavala in sprostila.« Cene se d(l bi nJiil a ** Je končno vdal prijaznim prijateljskim besedam, r~ Ogen kaj čaka- \ lfttlu obr // ie vesel° Prasketal in osvetljeval može, ki so se zi'&li v h kZi Plesov- V tej svetlobi je bil njihov videz še bolj grozeč, n H°vali seje že mal° kadilo. Tisti z najbolj občutljivimi nosovi so ?nOsno Vratove, da bi lahko bolje zavonjali okusno večerjo. Žene so °bnQrii opazovale može in s ploskanjem držale ritem, kajti l C en h US° b oteli za muditi enkratne predstave. hQlu (loh??lu ni videl nič dragega kot samo dim. Njegov obraz je i Pije in l'° kuhanega raka. Na čelu so se zbirale debele znojne ? ,s'e inie/nU r° kanalih na obeh straneh nosu odtekale v usta. Komaj n°Ja ol toliko moči, daje sproti izpljuval slano mešanico vode in d°bneSl so bile izbuljene, v njih se je bleščalo nekaj strahu Sed ■ med vse n, 80 obrednim plesom pridružile še žene in otroci. Najbolj Cene Sele razživel vrač, ki se je zvijal na vse pretege. T* ta oečJe le Precej omotičen. Mislil je na ženo. Ni ji sporočil, da d Ploh Z H ° domov. ker ga je Luka zvabil drugam. »Toda, ali se h te8a %t,J Vrml d°mov,« seje vprašal. To kuhanje ni obetalo nič TZuPho j?lno je imel pred očmi Jano, njen objokan obraz in i°da, knh Je malomarnega moža. Verjetno ga je že povsod iskala. o? kuhar vedela> da se je znašel v posebni kuhinji, vendar ne a^uiet ' . Je otroka, ki se stiskata v mamino naročje in io h plem' zakajj°če- Zadelie T Jf P°časi umirjalo. Ogenj je že pošteno objel kotel in vsi proti b° kmalu kuhano. Vrač je hodil okrog ognja, dvigoval Kse I u' Vpi1 v nerazumljivem jeziku. očrni krog je bilo neznosno vroče. Ceneje poskusil še z zadnjimi so umakniti vrelo telo, a niti prstov na roki ni mogel več stegniti. l'edeli TJe vračev krik predramil zbrano pleme. Vsi so onemeli, scti l Cen 'e Je večerja kuhana. t!nljenje* H /e hitro opomogel. Močne maserjeve roke so mu vrnile tul-g er°io 7 i,8e je osl'obodil močnih prijemov maserja in zdrvel v ke konj seje' da mkoli več ne prestopi praga te »kuhinje« ali Z, Neveri u.Posebnih kadeh, kot je pisalo na vhodnih vratih, knn Prav /i ^^ da Je na dmgem koncu sveta ljudožersko pleme u- Todni?? P°sPravilo obilno večerjo, skuhano v velikem črnem ua, kdo bi vedel, kaj se je kuhalo v njem. se je do odra pririnil tudi 80-letni možakar s Križne gore. Toliko let sem mu pač prisodila na prvi pogled. Nisem ga še poznala takrat. Jožef M. G. Ravnikar s hribovske vasice Križna gora nad Škofjo Loko je bil to. Toda Kalanov oče, kakor mu pravijo do¬mačini, se je zelo razjezil. Sedemin- osemdeset let ima vendar, ne pa osemdeset. Ponosen je na svojo sta¬rost. Zato mu ni bilo prav, da sem se zmotila pri svoji oceni in ga naredila mlajšega. Poiskala sem ga, da se mu opravi¬čim. V Stari Loki pri Škofji Loki živi sedaj. Hčerka skrbi zanj. Zelo rad pa se vrača v rodno vasico na hribu, kjer na posestvu gospodari najmlajši sin Franc. Počasi mi je prišel naproti. Sivi lasje so mu 'silili izpod klobuka in beli brki so dajali resnost njegovemu obrazu. Živahne oči pa so me vpra¬šujoče gledale. Ko sem mu povedala, zakaj prihajam, ni počakal mojega opravičila. »Sedemin osemdeset jih imam,« je takoj zatrdil. Kljub mo¬jim besedam, da mu verjamem, je že hitel v sobo, da mi pokaže osebno iz¬kaznico. Rojen 15. oktobra 1886 na Križni gori, je bilo zapisano. V pone¬deljek je torej praznoval svoj sedem- inosemdeseti rojstni dan. Nasmejan je sprejel mojo čestitko in vedro od¬vrnil, da jih bo kmalu dočakal devet¬deset. Popoldansko sonce je prijetno gre¬lo. Z jablan na vrtu je mehko padalo na tla jesensko obarvano listje. Se¬dela sva na klopci pred hišo. Pogo¬vor se je zavlekel. Kalanov oče je pripovedoval in vprašanja sploh niso bila potrebna. Pred menoj se je od¬piralo njegovo življenje. Misli so mu hitele, se prehitevale. Toliko je hotel povedati. Spomini so oživeli. Pokazal mi je fotografije, ki jih skrbno hrani. Postaven mladenič je bil, ko je leta 1908—1910 služil voja¬ke v Gorici in v Bovcu. Ko je prišel domov, se je oženil. Toda prva sve¬tovna vojna ga je kmalu odtrgala od doma. Vojne grozote so pustile po¬sledice. Že takoj na začetku je bil dvakrat ranjen, v peto in v komolec. Zaradi hudih ozeblin pa je izgubil vse prste na levi nogi, na desni pa ima samo enega Doma so ga čakale njive in trav¬niki. Zemlja ga je klicala in težki dnevi v bojnih jarkih so bili pozab¬ljeni. Deset otrok sta imela z ženo, pet fantov in pet deklet. Veliko lač¬nih ust je bilo pri hiši, delo na hri¬bovski kmetiji pa je bilo trdo. Žena mu je umrla leta 1930. Sam je s ko¬pico otrok garal naprej. Toda vojna vihra je bila spet tu. Hribovska vasica sredi gozdov je po¬stala partizanska vas. Hudo je bilo za tiste, ki so se uprli okupatorju. Za Kalanovo družino posebno. Njegovi sinovi so med prvimi odšli v partizane. Roka se mu trese in mi¬sli se ustavijo, ko mi pokaže fotogra¬fijo svojih fantov. Štirje so padli, le najmlajši še živi. Premajhen je bil takrat, da bi z brati odšel v gozdove. Ponosen je na svoje fante. Tako mladi so morali umreti. Svoja življe¬nja so žrtvovali za svobodo. Na rojstni hiši je spominska tabla z besedami, ki Kalanovemu očetu toliko pomenijo. »Iz te hiše so se bratje Ravnikar prvi v letu 1941 od¬zvali klicu k narodni vstaji. Vstopili so v oboroženo borbo proti fašistič¬nim okupatorjem in domačim pla¬čancem.« Nato pa sledijo imena mladih fantov in dekleta. Najstarej¬ši Jože je bil rojen leta 1916. Padel je v Crngrobu leta 1942. Lojze je bil ro¬jen leta 1917 in je padel leta 1943. Polde, rojen 1918 in mlajši Janko, rojen 1924 sta skupaj padla leta 1942 na Lipovški planini. Minka je izgu¬bila življenje leta 1945 v pregnan¬stvu. Kalanov oče je ponosen na svoja leta Veliko strahu so v tistih letih pre¬stali domači. Fantje so bili v gozdo¬vih in težko je bilo za družino parti¬zanov. Kolikokrat so Nemci stikali po hiši. Štirikrat so očeta postavili mM 3 ' - J lllili« ' 11 T i 1 ' UfcteŽatt trt'MV j i Uli ■ ftii pred zid in zahtevali, naj pove, kje ima sinove. Toda molčal je. Ni se bal krogle. Neko noč je Janko prespal doma. Nihče ni slutil nevarnosti. Saj Nem¬ci kar tako niso prišli v oddaljeno hribovsko vasico. Toda bilo je dru¬gače. Najbrž je bila vmes izdaja. Navsezgodaj je bilo. Oče je bil že na njivi. Janko je v hiši pomagal se¬stri zbirati fižol. Vrata so bila še za¬klenjena, kar sicer ni bilo v navadi. Prav to jih je rešilo. Nenadoma je zunaj zadonela ostra_zahteva, naj odprejo. Nemci so neslišno obkolili hišo. Janko je imel samo še toliko časa, da je skočil pod peč. Skril se je za kupom čevljev. Vse dopoldne so Nemci stikali po hiši. Prebrskali so vsa poslopja. Toda pod peč ni pogle¬dal nihče. Sestra Tilka pa je šivala, šivala, da bi skrila strah. Še danes ne more doumeti, kaj je takrat rešilo brata. Kar je sešila v tistih mučnih urah, je morala pozneje podreti. Očeta in sestro Minko so postavili pred zid. Toda »vedela« nista ni¬česar. Kako je bilo takrat, ko so mu ka¬zali razmesarjeno sinovo truplo, ve , Kalanov oče le sam. »Ne poznam ga, to ni moj sin,« je odgovarjal. »Samo mojega priznanja so čakali. Takoj bi me odvlekli v Begunje,« mi trdo ponavlja. Blizu vasi so imeli v takratni Do¬lenčevi koči partizani svojo posto¬janko. Tu so skrivali ranjence. Nem¬ci so izvedeli za to. Partizani niso sami dobro poznali skrivnih hribov¬skih poti. Kalanov oče jih je v pre¬teči nevarnosti vodil čez Sotesko vi¬soko v skale. Tu so bili na varnem. Toda sled bi jih lahko izdala. Oče je zapregel konja, privezal na voz smrekove veje in jo zabrisal. Parti¬zani so bili rešeni. Kalanov oče pa spet ni »vedel« ničesar. Toda najhujše je še prišlo. Druži¬no so izselili v Nemčijo. Po treh letih in pol so v pregnanstvu blizu Niirn- berga dočakali konec vojne. Tu je ob bombandiranju izgubila življenje hčerka Minka. Prišli so domov. Toda njihovega doma ni bilo več. Ostali so le črni, porušeni zidovi. Križno goro so Nemci novembra 1944 požgali. Tre¬ba je bilo začeti povsem znova. Po prestanem trpljenju je bila tu svobo¬da. Toda ostala je globoka rana. Fantov ni bilo več domov, Minka je ostala v Nemčiji. Kalanov oče ponosno nosi na prsih spomenico — priznanje za za¬sluge v NOB. Njegovi spomini pa so polni težkih trenutkov in neizbrisnih žalosti. Spominska tabla na rojstni hiši je spomin in opomin. Zanj nje¬govi otroci še živijo. Tudi za nas morajo. Kolikokrat to pozabimo. GRAND HOTEL TOPLICE BLED razpisuje prosto delovno mesto vodje strežne službe Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba gostinsko- turistične smeri in pet let prakse kot šef strežbe v hotelu A ali B kategorije ali visoko kvalificiran natakar z desetletno prakso kot šef strežbe v hotelu A ali B kategorije Poleg zahtevane strokovnosti je za to delovno mesto posebno znanje treh svetovnih jezikov (angleški, nemški, francoski ali italijanski). Ponudbe z dokazili o strokovnosti in praksi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Marija Volčjak Tema Je bila in rahlo je de¬ževalo. Cisto naključno sem se znašel na cesti Kranj—Skofja Loka. Iz dolgega časa sem jel preštevati avtomobile, ki so brneli gor in dol ter z žarometi vrtali v turobni ponedeljkov večer. Mučilo me je vprašanje, kako da vozijo tako previdno in počasi. Mar so vsi pod vtisom razprav o novih pred¬pisih v zvezi z varnostjo v pro¬metu in o najvišjem dovolje¬nem promilu alkohola v krvi? Nenadoma je zraven mene nekaj zaškripalo in komaj sem še utegnil zaznati obrise od- daljujočega se biciklista. Pre¬sneti brezobzirnež, skoraj bi mi zapeljal čez glavo! In kako si drzne brez luči na cesto? Ker ne bi rad doživel usode nesrečnih muc, katerih povo¬žena trupla množično krasijo slovenski asfalt, sem zlezel v jarek ter v zavetju plevela tipaje nadaljeval pot. Opustil sem tudi štetje avtomobilov in se raje preusmeril na kole¬sarje. Naj brž povem, da jih je v približno desetih minutah šlo mimo kar 24. Le dva sta imela v redu žaromete, na¬daljnji štirje so bili opremljeni z »mačjimi očesi« na zadnjem blatniku, osemnajsterica pa je vijugala po robu cestišča čisto brez vsake svetlobne oznake. In ne samo po robu, temveč v večini primerov po sredini desnega voznega pasu. Popol¬noma sem razumel avtomobi liste, ki raje odmikajo noge s plina kakor da bi tvegali nesrečo. Najbrž je večina besno preklinjala predse. Je pač pomislila na neštete miličniške patrulje, na strog nadzor šoferjev, ter obenem na pretirano neprizadetost do početja lahkomiselnih lastni¬kov pedal. Kranj je dobil lep, nov dom upokojencev. O tem smo že pisali. Pisali smo tudi o slav¬nostni otvoritvi in seveda o humanosti dejstva, da je na področju skrbi za starejše osebe, za njihov standard, storjen velik korak naprej. Omenjeno svetlo podobo bi zdaj radi nekoliko dopolnili in povedali par besed o po¬manjkljivostih doma. Direktor je namreč že po parih dneh staknil hud prehlad, osebje pa z razbolelimi grli in zamaše- nimi nosovi klama naokrog po mrzli stavbi. A saj ne more biti drugače, ko ni centralne kurjave oziroma ko slednja ne dela. Mar odgovorni mislijo, da z leti človek postane imun za mraz? Gotovo ne. Bržkone smo spet enkrat priča jugo¬slovanskemu načinu koraka¬nja v boljšo bodočnost, ki nas vedno pripelje zgolj do treh četrtin poti, da bi nato od¬stopili. V Gorjah pri Bledu neka¬tere prodajalne že nekaj časa nimajo dovolj kruha. Najčešče se to dogaja v lokalu veletrgo¬vine Specerija Bled, ki ima prostore v zasebni hiši v Zg. Gorjah. Tu je včasih težko dobiti kruh, nikoli pa ni mogoče kupiti dvokilogram- skih štruc in hlebcev. Čeprav je kruha sicer dovolj (denimo v samopostrežbi veletrgovine Ži¬vila Kranj v Gbrjah ali na Dolgem brdu), ga prodajalke Špecerije najbrž sploh ne na¬ročajo. Trgovina Specerija Bled tudi drugače ne ustreza naj¬bolj potrebam kraja. Skrajni čas je, da začno graditi novo, v središču Gorij. Obljubljajo jo namreč že vrsto let in tudi zemljišče zanjo je na voljo, vendar do zdaj ni bilo razen obetov storjenega še ničesar. Če Specerija Bled ne namera¬va zgraditi takšne trgovine, naj odgovorni raje odprejo vrata kakemu drugemu po¬nudniku. V. jff^ w m — %Jt lL#v 7 Jesenske težave z dimniki Oktober je ras, ko nas prvi jesenski mraz prisili, da po dolgih mesecih spet zakurimo štedilnike na drva ali premog, kamine ali oljne peči. Ene zebe prej, druge pozneje. Vendar marsikomu ni znano, kako neprijetna zadeva utegne postati takole nenadno »aktiviranje« ogre¬valnih naprav. Najprej se je treba prepričati, ali ni nemara potreben obisk dimnikarja. Najbrž ne bo prišel že naslednje jutro, kajti pozabljivcev je veliko in vsi bi radi pripravljeni dočakali najhladnejše dneve. Zato prihodnje leto raje ometajmo dimnike spomladi, ko imajo dimnikarji najman j naročil. Toliko za uvod. Zdaj pa k stvari. V minulih dneh so pristojne službe prejele cel kup obupnih klicev na poni (K*. Prebivalci nekaterih blokov in večstanovanjskih hiš so sporočali, da je skozi vratca njihovih še neprižganih peči in štedilnikov iz neznanega razloga vdrl dim ter da so ob vrnitvi domov našli sobe prekrite z debelo plastjo saj. Škoda seveda ni bila majhna. za vas JHH. Vzrok tiči v posebnem tipu »schunt« dimnikov in v nepoučeno- sti stanovalcev. Pri teh dimnikih namreč odvajalne cevi iz vseh izbrali smo Za kostim, lahek prehodni plaSč ali blazer hi bilo zelo primerno takole volneno karirasto blago. Osnovna barva je siva, karo pa je iz rdečih, rumenih in modrih niti. Izredno lepa kombinacija. Blago Širine 150 cm imajo v Mercatorjevi blagov¬nici v Tržiču. Cena: 158,55 din Se opremljate za ribarjenje? V Mercatorje¬vi Športni trgovini v Tržiču se dobi med drugimi ribiškimi pripomočki tudi rola za muharjenje RYOBI, uvožena/ Japonske. Cena: 144 din Klektrični cvrtnik za krofe, ribe, pomfri! Katera gospodinja bi ga ne bila vesela, posebno Se, če je ta opremljen s posebnim termostatom, ki pri pečenju ureja tempera¬turo tako, da se olje ne navzame vonja in če olje lahko kar dvajsetkrat uporabiš. Dobi se v Murkinem KLGU v I^escah. Cena: 660 din Izredno lepe moSke puloverje s srajčnim ovratnikom, prednjik karirast, iz kvalitet¬ne sintetike, v tjavi, drap, sivi, rdeči in temno modri barvi imajo v Elitini VOLNI v Kranju. Cena: 150 din stanovanj vodijo v skupni izhodni jašek, speljan navpično skozi stavbo. Bolj zmrznjena gospodinja, ki lepe¬ga dne ugotovi, da bi kazalo malce otopliti spalnico in ki za nekaj dni prehiti v ogrevanju svoje sosede, se ne zaveda, koliko jeze utegne povzročiti. Oe prebiva v pritličju ali spodnjem nadstropju, bo katastrofa neizbežna. Dim polzi po mrzlem kanalu navzgor in namesto, da bi sproti ogreval stene, stene ohladijo njega. Nekje na sredi poti, še preden doseže odprtino vrh strehe, postane težji od zraka in pritisne nazaj. Nastali »čep« kajpak ne zdrsi samo v cev, iz katere je prišel, temveč tudi v ostale. Će gospodinja ali kdo drug seveda ne spozna napake, vztraja naprej in kuri dalje, se polo¬žaj še poslabša. Ljudje onkraj hod¬nika in stopnišče više ali niže pa besno odpirajo okna in skušajo zau¬staviti vdor smradu in saj, ki sili iz luknjic in špranj ogrevalnih naprav. Neprijetnemu dogodku bi se zlahka ognili, Če bi tri ali štiri stranke sporazumno in hkrati prižgale svoje peči, kamine ali štedilnike. Večja količina dima pač lažje premaga odpor mrzlih plasti v notranjosti jaška in prodre do dimnika in tako problema seveda ni. Čez zimo pa takih nevšečnosti ni, saj so zaradi nenehnega ogrevanja stene dimnika vedno zadosti tople. I. G. Pomoč kulturno prikrajšanim otrokom (2) Za Učinkovito preprečevanje kulturno prikrajšanih otrok je priporočljivo delno ali popolno vključevanje pred šolo po 3. in 4. letu starosti v otroški vrtec, kjer je posebna skrb posvečena razvijanju govora, pojmovne¬ga mišljenja in vedoželjnosti. Kasneje naj bi se vključil otrok v učni oddelek s podalj¬šanim bivanjem, kjer mu nu¬dijo dopolnilno in razvojno pomoč. Poleg tega pa si še raz¬vija govor, pojmovno teoret¬sko mišljenje usmerjenih inte¬resov in nadomešča primanj¬kljaje predšolskega in izven- šolskega izkustva otroka ter jih načrtno odpravlja. Ce ni v bližini organiziranega podalj¬šanega bivanja, otroku priskr¬bite učno pomoč kakega do¬brega součenca ali inštruk¬torja za predmet, ,ki mu dela težave. Pogovorite se z učite¬ljem, saj vam bo le-ta rad sve¬toval ustrezne načine vzgojne¬ga ravnanja. V veliko pomoč otroku in šoli je lahko že mo¬ralna podpora staršev. Prav je, če se zanifnajG za otrokovo šolsko delo, vesele se njegovih šolskih uspehov, in jih skrbi šolski neuspeh. Priporočljivo je, če se otroci vključijo v razne krožke (literarne, dram¬ske, modelarske itd.), za kate¬rega imajo interes. Tudi bra¬nje primernih knjig, časopisov in revij je zelo priporočljivo. Starši morajo otroka še pose¬bej pohvaliti za njegovo uspeš¬nost in prizadevnost, tam kjer je še posebej uspešen (na pri¬mer pri telesni vzgoji, likov¬nem pouku ali tehničnem po¬uku). Na ta način starši ohra¬njajo otroku vsaj delno zaupa¬nje vase in vsaj delno veselje do šole in šolskega dela. Učno pasivnega otroka pritegnite k zanj zanimivemu delu tudi doma, s tem pa mu zbujate še naprej zanimanje in sodelo¬vanje. Izrazito vzgojno zanemarje¬nega otroka je priporočljivo namestiti v bližnji šolski in- ' ternat. V Sloveniji je zelo veliko kulturno prikrajšanih otrok. V nekaterih slovenskih občinah se niti 20 odstotkov vseh otrok ne izšola za kakršenkoli poklic. Posledica tega je relativna gospodarska, socialna in kul¬turna zaostalost naše celotne narodne skupnosti ali-z drugi¬mi besedami — nizek splošni, materialni, socialni in kulturni standard. Ce hočemo izboljša¬ti to stanje, nam morajo pomagati tudi starši, saj je delo prosvetnih delavcev brez njihove naklonjenosti nepri¬merno težje. Tan ja Še me, višja vzgojiteljica M. Š. iz Škofje Loke — Prosila bi vas za model tunike iz rožastega blaga, hlač iž rjavega blaga in jopico v karirastem vzorcu. So še v modi široke hlače? Jopica naj bo daljša, vendar krojena tako, da bi jo nosila tudi h krilu. Marta — Hlače so še vedno moderne široke, vendar se bolj nosijo brez zavihkov. Zato si brez pomislekov omislite široke hlače, kot smo jih nosile doslej in kot so narisane. Tunika iz rožastega blaga pokriva boke in je krojena srajčno brez všitkov in je v pasu stisnjena z elastiko. Rokavi so všiti raglan in imajo 7 cm dolge manšete. Tunika ima dva večja žepa. Jopica sega prav tako čez boke. V pasu je prerezana. Na zadnji strani je od prereza navzdol razporek. Jopica ima večji ovratnik in dvojno zapenjanje. Rokavi so ozki, jopica pol oprijet Zraven nosite pas iz enakega blaga ali rjavega usnja, da se bo u jemal z barvo hlač. družinski pomenki Večerja z gobami Potrebujemo: kilogram /11 re¬kov, malo popra ali paprike, limonin sok, zelen peteršilj, 15 d kg moke. Za testo pa: 2 rumenjaka, malo vode, 4 žli¬ce belega vina, sol, .10 d kg moke, olje in 2 beljaka. Očiščene gobe narežemo na ne predebele rezine, jih potre¬senu) s sesekljanim peterši- Ijem, poprom, limoninim so¬kom in jih pustimo četrt ure na hladnem. Vsako rezino nato povaljamo v moki, poto¬pimo v testo in speče m o na olju. Takoj ponudimo\ Za testo razžvrkljamo rumenjaka z vodo, vinom in nekaj olja, solimo, dodamo moko in pustimo, da stoji eno uro. Tik pred pečenjem u mešamo v testo trd sneg iz beljakov. Tako pripravljene gobe ponu¬dimo z zeleno solato. modna hiša s poslovnimi enotami v Ljubljani, Mari¬boru, Osijeku in Smederevu je za jesen¬sko/zimsko sezono pripravila bogat asor- timent aktualne ženske, moške in otroške konfekcije, metrskega blaga ih drugih modnih artiklov. Kvaliteta materialov, modni kroji in dostopne cene vam jamčijo dober nakup. Plinarna Ljubljana Ljubl jana, Resljeva 34 razglaša prosta delovna mesta za: blagajničarko za obrat Kranj transportnega delavca za obrat Kranj Za delovna mesta je predvideno poskusno delo. Razglas velja 15 dni po objavi v časopisu. Podjet je nima stanovanj. S Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na na¬slov: Komisija za delovna razmerja Plinarna Ljubljana, Ljubljana, Resljeva cesta 34. Zavarovalnici Sava — PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. Osebni avto PRINZ NSU 1200 C leto proizvodnje 1971, z 58.000 prevoženimi km, začetna cena 16.000 din; 2. Osebni avto ZASTAVA 600 leto proizvodnje 1962, z 99.000 prevoženimi km, začetna cena 3.000 din. Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene spreje¬mamo do srede, 24. oktobra 1973, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Kranj 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 u 14 15 16 ■ 1 18 ■ <0 21 ■ 22 ■ 23 <4 ■ 26 ■ 27 RT 28 29 ■ 30 31 ■ 3$ 39 34 ■ 35 36 37 38 40 41 42 ■ 44 45 ib 47 48 ■ 49 JU 51 52 ■ 54 55 56 57 58 59 Poim°raVno: '' sovjetski šahist, 7. Jutrovo, Vzhod, 13. visok čin v vojski, 14. ateist, 16. onega, kdor ni 22 *novan, 17. delovna ali vojaška formacija, 19. pisane tropske papige, 20. izmeček ognjenika. I)0tTavos'avni višji duhovnik, 23. materija, snov, 24. mesto oh Dravi, 26. reka v ZRN, desni pritok p„|(0 Ve> 27. desni pritok reke Sene v Franciji, 28. začetnik arianizma, 30. mesto v RSFSR v bližini HeripS Ka iezera' 32. najvišja karta, 33. Žarko Petan, 35. turistično naselje in zdravilišče pri 41 Vttfnoveni- 37. sveta gora s samostanom v Grčiji na polotoku Halkidiki, 39. šarenica v očesu, juha j avt°mohila Crvene Zastave, 43. pristanišče v severnem Cilu, 46. novica, sporočilo, 47. gosta nje, ef ^^a, krompirja, razne zelenjave in prežganja, 49. špansko žensko ime, 50. uradni spis; deja- Ven'sk S3'a' mera na bližnjem Vzhodu, 54. francoski letalski konstruktor, Claudius, 56. imeslo- eRa skladatelja in dirigent a Gobca, 58. ime več hotelov, 59. junak viteških romanov. I- jambski verz iz šestih stopic, 2. duh, življenjska sila, 3. Albert Einstein, 4. prebivalec 8. fllv v1 rePnblik, 5. sladkovodna riba, krap, 6. prvotni prebivalci na naših tleh, 7. starogrški kipar, pod k - a reda, 9. vrba žalujka, 10. Ekonomska enota, 11. značaj, 12. odprt balkon, ploščad, 13. kraj ^tekr"?10"1' starorimska boginja rastlinstva in poljedelstva, Cerera, 18. ekonom, 21. dovršni v Jii| - fas v srbohrvaščini.in stari slovenščini, 23. bremena, 25. pečat, 29. najbolj markantna gora 38. ' 31. tuje žensko ime, Ot i lija, 33. živali, uši, 34. umetna vodna pot, 36. kraj pred Kranjem, 2are.()Nk,r Potomci, 40. največji jadranski polotok, 42. pisana tropska papiga, ara, 44. električna žica v tuik°rru,s'imansko moško ime, Hasan, 48. pokrajina v Vietnamu, kjer so Anamiti, 51. predpona 0zf,„i a": za pre-raz-za-čez-skoz, 52. ime italijanske književnice Negri, 55. mednarodna avtomobilska a?a Nizozemsko, 57. predlog. Gneča v učilnicah k n dlf- Protesta, ker morajo otroci ho- Htar.v mnogo pretesne šole, je 150 ke v Rimu zadržalo svoje otro- stQ^a. V Torinu pa so ogorčeni iolQ 1 zasedli prenapolnjeno srednjo itaij■ 'oko se je za 11 milijonov začejlnskih dolarjev to šolsko leto hat" 2 zmedo. Položaj je tak, ker k d 0valci niso upoštevali prirast- t>i$£re°ivalstva. Italijanski časopisi T0J°' da so še na najboljšem v hic u\ kJer je premalo le 600 učil- A?en»rilanu jih Je premalo 3000, v Juffih 1500 in v Palermu 300. V kolet. predelih Italije je šele pojav in se opozoril javnost na gradbene zato Qnitarne pomanjkljivosti šol, $ali J?({ u Neaplju šolarjem podalj- lijipPočdnice do 15. oktobra, v Apu- fJa celo do 5. novembra. pošljite do četrtka, 25. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Moše 3,: 30 df Z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, Ru„n^nani j*' poslalo 94 reševalcev, od. katerih smo izžrebali: 1. nagrado (50 din) prejme Boris Rradonli .ranj- Zupančičeva 23, 2. nagrado (40 din) Andrej Kodele, Kranj, Luznarjeva 22, 3. na- din) pa dobi Antonija Sajn, Zg. Jezersko 118. Nagrade bomo poslali po pošti. Čist zrak v Šanghaju Prebivalci 12-milijonskega mesta Šanghaja ne vedo, kaj je to onesna¬žen zrak. Večina prebivalstva se namreč vozi po ulicah s kolesi, saj je motornih vozil zelo malo. Industrij¬ski obrati pa morajo imeti čistilne naprave. Žetev v SZ u , V Sovjetski zvezi so letos dočakali najbogatejšo letino žita doslej. Sa¬mo v Ukrajini, žitnici SZ, so pride¬lali 16 milijonov 750 tisoč ton žita, kar je za milijon 700 tisoč več kot so pričakovali. Zaradi tega bo verjet¬no, ko bodo zbrani vsi podatki, skupna količina pridelanega žita v SZ dosegla 197,4 milijona ton žita. Jože Lombar iz Preddvora, zapo¬slen v kranjski Iskri, je eden tistih gobarjev, ki imajo pri nabiranju iz¬jemno srečo. V četrtek je križaril po gozdovih v okolici Besnice in našel na kupu kar 15 gob. Še bolj pa je bil presenečen, ko je opazil, da so bile 4 od 15 gob zraščene v podnožju, (jk) — Foto: S. Hain Najvišja stavba Dolgo časa je bila najvišja stavba na svetu newyorški Empire State Building s svojimi 381 metri. Letos pa so v New Yorku začeli graditi stavbo, ki bo zrasla v višino 411 me¬trov, imela pa bo 110 nadstropij. Tekma v visokih gradnjah pa se bo kot vse kaže nadaljevala. Že nasled¬nje leto nameravajo v Chicagu zgraditi stavbo, ki bo visoka 442 me¬tra. Nebotičnik bo kar za 122 me¬trov višji od znamenitega pariškega Eiffelovega stolpa. Nepismenost Nepismenost se je na zemlji sicer zmanjšala za 10 odstotkov, vendar pa je še vedno vsak tretji zemljan nepismen. Dokajšen vpliv na takšen pojav nepismenosti je tudi zelo velik prirastek prebivalstva v svetu. Ne¬pismenost je po besedah general¬nega sekretarja Združenih narodov breme za ožjo skupnost kot za širšo in je ovira pri dvigu življenjskega standarda. Nobelova nagrada za medicino Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so podelili trem znanstve¬nikom za odkritja na področju eto- logije. To sta Dunajčana Kari von Frisch in Konrad Lorenz, ki delata v Nemčiji, in pa Nizozemec Niko- laas Tinbergen z oddelka. za zoologijo v univerzitetnem muzeju v Oxfordu. Nagrado so prejeli za pomembna odkritja o obnašanju človeka in živali v določenih okoliščinah. Za večji prirastek Madžarska vlada je napovedala več socialnih in gospodarskih ukre¬pov, ki naj pospešijo prirastek pre¬bivalstva. Na Madžarskem pride le 147 novorojenčkov na 10.000 prebi¬valcev, kar to državo uvršča prav na dno lestvice med evropskimi država¬mi. Med drugim bodo zvišali otroške dodatke, podaljšali porodniški do¬pust, namenili pa bodo tudi več denarja za otroško varstvo. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM akcija je bila izvedena v okviru go¬spodarskih sabotaž. Taistega leta, 5. maja, so se v Češnjevku prvič po¬javili oboroženi belogardisti. Kronika let 1944—45 beleži trpek podatek: da so bili tudi v Češnjevku ljudje, ki so se udinjali okupatorju. Bolj utešljivo pa je dejstvo, da je v tem času s partizani tesno sodelo¬valo kar pet češnjevskih domačij. GRADOVI IN CERKVE Sicer mi res še nihče ni opone- sel, ker pri opisih vasi vedno omenjam cerkve in njihove patrone, zvonove in slikarje; če pa je kje kak grad, skušam tudi zgodo¬vino le-tega prikazati — vse to de¬lam, ker menim, da so to naši kul¬turni spomeniki. Cerkve in gradovi so bili trdno zidani, kmečke hiše so bile lesene in so zaradi črvov in ognja sčasoma propadle. Cerkve in gradovi, zidani iz opeke in kamna, pa so ostali do današnjih dni. .. Kdor pa je bral moje zapise iz prejšnjih let, se bo morda spomnil na drzno misel (ki je je seveda v opreki s principi spomeniškega var¬stva in z našo vsesplošno zaljublje¬nostjo v stare gradove), da bi bilo treba spomenike — kar gradovi go¬tovo so — našega črnega tlačanstva tuji gospodi, podreti do tal! Sem pa povzel to misel po prof. dr. Josipu Dolencu, ki je prav isto poudarjal na nekem maturantskem izletu ljubljanskih gimnazijcev po Krški dolini — Dolini gradov... Ugleden pedagog, pisatelj »Vzorov in bojev« in prevajalec Dantejeve »Božanske komedije« je gotovo dobro pretehtal svoje besede, ki jih ie izgovoril že leta 1911! CEŠNJEVSKI SV. DUH Malo je na Slovenskem cerkva, posvečenih sv. Dphu, le tri ali štiri. Stara listina pravi, da je cerkev v Češnjevku posvetil škof Daniel de Rubeis dne 8. junija 153 ». In še to stoji v listini, da je škof pri¬poročil vernikom, naj cerkev popra¬vijo, ji oskrbe svečavo, obredna obla¬čila in mašne knjige. Torej je morala biti češnjevska cerkvica res zelo rev¬na. Sicer pa trdi tradicija, da so bila cerkvena tla več čevljev globoko pod okoliško ravnijo (podobno je še da¬nes s cerkvijo v Cirčah). Potem so čez več stoletij staro cerkev podrli (le zvonik je ostal) in 1. 1833 sezidali sedanjo cerkev, ki pa je prav pro¬storna (17,5 m x9m). Zvonik so ob¬novili 1. 1883. Slikp v cerkvi so delo Franceta Bizjaka (podpisoval se je, Wissiach!), preprostega cerkvenega slikarja, av¬torja mnogih podob prav na področ¬ju Cerkljanskega. In spet smo pri jezičnem sporu: še sem spraševal in slišal, da je Cer¬kljansko res pojem za vse kraje, ki so kdaj spadali pod faro v Cerkljah (izvzamem Možjanco), pozneje za kraje, ki so bili vključeni v staro ob¬čino Cerklje; sedaj pa za kraje, ki so¬dijo pod cerkljanski krajevni urad. Torej izraz obstaja, čeprav ga ljud¬ska govorica morda povsod ne pri¬zna, pač zaradi ljubega »lokalpatrio- tizma« bolj oddaljenih vasi in vasic. (31. zapis) CAS OSVOBODILNE VOJNE Ker sem pred leti (točno 1. 1964) sodeloval pri ureditvi Cer¬kljanskega zbornika, lahko opišem, kako je Cešnjevek doživljal trpka, hkrati pa ponosna leta osvo¬bodilne vojne 1941 —1945. V Cešnjevek so prišli prvi okupa¬torjevi vojaki 10. aprila 1941. Kakih posebnih organizacij Nemci niso ustanavljali v tej vasi. Pač pa so partizani vzpostavili že tega leta uspešne kurirske zveze med Cešnjev- kom, Dvorjami, Praprotno Polico in Krvavcem. V letu 1942 je bila utemeljena pri kmetu Mihi Šipicu krajovna organi¬zacija Osvobodilne fronte, ki je bila tesno zvezana z organizacijo v Vele- sovem. V letih 1942—1944 so se na hribov¬ju nad Cešnjevkom, posebno na Šte- fanji gori, gibale večje partizanske enote, ki so potem izvajale akcije na področju Adergasa, Šenčurja in Smlednika. V Juvanovem borštu pod Štefanjo goro je v letih 1943—1944 dobro slu¬žil poseben partizanski bunker. 19. februarja 1944 so partizani na cesti Cešnjevek—Velesovo zausta¬vili nemški avtobus in ga zažgali. Ta Kapelica v Češnjevku, ki predstavlja poseben podvig: zaradi ceste so jo preselili več metrov stran, ne da bi jo kakorkoli poškodovali. 0.7, ZO RMAN 54 Draga moja Iza Ko o riavad m obhajal, nisem stopil skozi dvoriščna vrata kakor eHkratn°' naPravil sem ovinek skozi glavno vežo, da bi si vse še SeVeda Stopnišče je bilo prazno in lepaka na deski vi6 je * kilo več. Hišnik ga je bil ostrgal z nožem. Toda kakor 'e rae trU(^> sled je ostala. Lepilo smo imeli zaras dobro in doklej6 n.a deski so še nekaj dni pričale, da je tam nekaj bilo, I)0Jre oiso prepleskali. v n' bil posebnega. Ne verjamem, da bi se ga kdo Vrste Ki^estu še spominjal, da bi ga bil zmožen izluščiti iz cele in podobnih primerov. Će ne štejem nekaj jeze, ^•^erni n'sem napravil škode. Zame pa je bilo doživetje na bei" p roorem pozabiti, kako srečen sem bil ob pogledu ^ajrai llse na razglasni deski. Tako brezmejno srečen, da bi bil To * eHel ne cesto in zaklical: P,. ' ern jaz, slišite, Novakov Andrej, Antonov brat! Vf rnal° je treba, da je človek srečen, dokler je mlad. Na da°nU^a verjela, da se bo srečno izteklo, do konca se je »No'/116 ^odo dobili in da bom vse izklepetal. »IJb^' -T16 je vprašala, ko sem prisedel. ^sani!« je tTl°jem glasu, že po mojem obrazu je morala vedeti, da ^kor ^I^ilo. Pričakoval sem, da ne bo nič manj navdušena, .fc^.bil sam, pa mi je rekla samo: Noh lu^ibala' Povej!« dodnf ^drobnosti ji nisem zamolčal. Morebiti sem katero Prin tekanje in kričanje, ko so papir odkrili, je bilo v bi evn dnevnik), 22. (dogodki in L?'9- 10 ii ,«23- 24• ob nedeljah pa ob 6. 233 iiv5 17 19 30 (radij" BvH SOBOTA, f 20. OKTOB RA SkiuS-Pn8-" G|asbena matineja; 9.05 n;J°15 Gi? 25 Studio za najdene sklad- C d°ma i« drobiž "d tu in tam; 11.15 Z W?: '2.30 ifln® Poti; 1210 Melodije za opol- Poljan J^'u.nasveti; 1240 CeZ t"av" (J^'jo inJL' tViporočajo vam; 14.10 S n!^0 P° Jugoslaviji; 15.40 Pojo i600 Vrti'Jak; 16.40 Glasbe- ^Wi7*? S knjižnega trga; 17.10 Kita- ib^.'^i Uri- ia « IJmo v kino; 18.15 Dobimo S : l9-15 M- NaS 8°st; 19 00 Lahko noč, A^: 2000'"»tes pianistom Claudom Bol- 0>«> NipjLKad>jski radar; 21.00 Večer z k f 8tfoir, fcfS"1- . njegovim i gosti in Plesnim '^'iaice22.20 Oddaja za na- • -J.uo t, pesmijo in plesom v novi Sl8?1'tako u'l1300 Panorama zvokov; 14.00 (i :14.35 c'l7 Pa mi; 14.20 Majhni ansam- fcp>h mplr^"1 variete; 15 35 Iz cveu.fe Im P|eani„!i®du; 16-00 Pet minut humorja; Ljubljana; 16.40 TVi- S Pe?„ t ,a S^dent; 17.40 Svet in mi; KS"1* glash tjano Gros; 1800 Oddaja pro- '^aRavn.1,18,40 KeviJ« Jugoslovanskih f,, ne glasbe 8?! Ni,jVq7n, dnifca; 19.20 Dunajski slav- "'overisl 21"30 Sobotni nočni koncert; g®^^ nske poezije 21. OKTOBRA Radijska igra za otroke: HfcL9^ &D*ga.8veta; 843 Skladbe za mla- 11"}?1*tovariSi; 10.05 Koncert iz rkrfvljaj0: Naši poslušalci čestitajo in iO*enber„. , Humoreska tega tedna — K J4;-30 Celjsko S i„ °PuUrn« 1705 Nedeljska reportaža; 9.00 Lahko noč, otroci; l0C; ^-ao L '"^lednice; 20.00 V nedeljo "o; 23 ,raplefi'te z nami; 23.05 Literarni ^ 5 Jazz za vse «4'!(;-;935aN^e.ljako Jutr°; 840 Glasbeni S*, ^ktan6^' prehodi; 12.00 Opol- HiL'4.00 p' 'i20 Listi iz albuma lahke r 2; 18 45 !nte?rali.15 00 Nedelja na "•"etli kraji m ljudje e ia, r&ii H 20 S80,^'dneva; 19.15 Igramo, kar - • "lov.,-:.', večerna nedeljska reportaža; ke Poezije U PONEDELJEK, ' 22 OKTOBR A ffi* 8.10 Glasbena matineja; 9.06 X.!l"*e; 9 Jn T z&°db; 9.20 Pisana paleta '0|5r "»kaj T .^berite pesmico; 10.15 Za Mi r,®Jhn' an«QJ?,.Z nami doma in na poti; i 14; 12.30 Kme- S J Pr'iDol®? tuJimi pihalnimi godba- HaV>; 14 vam; 14.10 Amaterski 17 Aajo; lk^NaS poslušalci čestitajo in J S KCJ® °d8kočna deska; 16.00 Vrti- ?! iS^nic, želJah poslušalcev; 18.15 SniUjl '"^mentov; 1845 Interna NuiT*«« • otroci; 1915 Minute s 3 lk Bell'inf; Predstavljamo vam nov %hf* Ijuhi tir* °Pere Norma (stereo); h 0; 23 15 p®1^ jazza; 23.05 Literarni S« "opevke se vrstijo 14.00 Ponedeljkov kri- ^ ifi^:3« ^'egrami; 14.35 Glasbaii S iz fiimov in glasbenih ^ n«'« '®-40 Police; 16.05 Slovenske N*)!?®«« »fj^^^irano za mlade; 17.40 17 ™ Z domačimi l ffVi ^ hitov; 18.40 S plesnim J"M H 1,1 zakladnice; 19.30 Glasba za kTHik Znani d eksperimentalni studio; S«! »klad ' ,See1.thorven; 21 15 Večeri pri Poez®je lj,h: 1:>emetrij ^ebre; 22 55 U 7 23 OKTOBRA CiS jut Glasbena matineja; 9.05 8t°Pnjo; 9.35 Jugoslo- V '^10% Kl,a1*a' 10-15 Plesni ritmi na l2.an ti^i i'n u Z nami doma in na C^lf Seti lbarve orkestra Jackie Glea- C^ ii3® ftYlnasveti; l2-40 Z domačini C'^a b40 Nvam' »4.10 Ali jih \ Nli^ta^!1,9,. ki taro; 15.40 Poje so- C"1 Rn!tek; 17 in 5 • 16 00 Vrtiljak; 16.40 V O 17.45 Q,?certni °der za doma- C: laskih avfSvet tehnike; 18.15 Lahka 18 30 V torek nasvi- C CSedi; aoi: Slovenska zemlja v nnL6 Od 21.10 Melodije v ^ Popevke; 23.05 U- S. Z liani« Janačkova klavirska ^^^^ J Poznanimi skladbami tisk«, Kranj, So ni"ki trladeja 1. Stavek: CP Shn Podjetf« Kranj, tisk: Zdru- Nhu^-Snu Sudska pravica, SS !tv* inPltarjeva 2- - Naslov N Pljadeh, U,Prava li9ta: Kranj, S3?K v1«"" Tekoči račun Ki°is2 sterilka K^av • orf„ Telefoni: glavni Sh! 2l-l9ft°VOrni urednik in Sffl 2l ft«oUredništvo 21-835, odrf malooglasni in lotn« 21 "194- ~ Na- -» 60 din, polletna ^ ,8tojne° Pametnega davTca po n mnenju 421-1/72. Drugi program 13.05 Panoram a zvokov; 14.00 Radijska Sola/.a viSjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.00 Pet minut humorja; 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Z ansamblom Rolf Kilhn; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža; 19.20 Glasbena pri¬čevanja; 20.35 Vidiki sodobne umetnosti; 20.55 TVi romantične vokalno-instnimentalne parti¬ture; 22.55 Iz slovenske poezije O SREDA, 24. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Ured¬nikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije — znani orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam ; 14.10 Georges Bizet: odlomek iz 2. dej. opere Carmen; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pianist Wil- helm Backhaus igra Mozarta; 16.00 Loto vrti¬ljak; 17.10 Iz repertoarja mešanega zbora Agni- pacion coral iz Buenos Airesa; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš raz¬govor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 lz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 20.00 Melodije od tu in tam; 20.30 Skupni program JRT — studio Zagreb; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.00 O avtomobilizmu; 16.10 Sre¬čanja melodij; 16.40 Novo, novejše, najnovejše; 17.00 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgo¬dovini; 17.50 S pevko Berto Ambrož; J8.00 Po¬pevke na tekočem traku; 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Marijan Upovšek: Pomen Marija Kogo¬ja; 19.50 Pozavnist Branko Sokar; 20.05 Slo¬venski zborovski skladatelji: Janko Ravnik; 20.35 Deseta muza; 20.45 Sonate in serenada Pa v Ta Josefa Vejvanovskega; 21.15 Razgledi po sodobni glasili; 22.55 Iz slovenske poezije 0 ČETRTEK, 25. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih Sol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mla¬di svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Scherzo in štirje pastorali Stanka Premrla; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Okto¬ber 73; 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofo¬nom; 18.15 Popoldanski sinfonični koncert; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansam¬blom Milana Ferleža; 20.00 Cfetrtkov večer do¬mačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke in plesni ritmi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz opusa Bele Bartoka Drugi |ro gram 9.00 Dober dan; 13,00 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Otroci med seboj in meti nami; 14..35 Glasbeni variete- 15.35 Pojo slovenski pevci; 16.15 Lahke note; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom .Jožeta Privška; 18.00 Sesta¬nek ob juke-boxu; 18.40 Pop po svetu in pri nas 1>etji program 19.5 Gioacchino Rossini; Zenitna menica, od¬lomki; 19.45 V korak s časom; 20.00 Večerni concertino; 20.35 Mednarodna radijska univer¬za; 20.45 Stari zborovski mojstri; 21.00 Schwet- zingenski festival 1973; 22.30 Janez Matičič: Suita za godala; 22.55 Iz slovenske poezije O PETEK, 26. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslo¬vanska narodna glasila; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Ve¬liki zabavni orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Basist Jože Stabej poje pesmi Marijana Lipov&a: 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom The Dneh svving college hand; 20.00 T 16- uri. amer. barv. film V KLIK I JAKE ob 18. uri, amer barv film SAFTOV VELIKI PODVIG oh20 uri 22. oktobra slov. barv. film CVETJE V JE¬SENI ob 20. uri 23- oktobra jug. barv. film ZlVETI OD LJU¬BEZNI ob 20. uri Jesenice RADIO 20. in 21. oktobra slov. barv. film CVETJE V JESENI 22. in 23. oktobra nem. barv. film HEINTJE - SONCE BO SPET ZASIJALO Jesenice PLAVŽ 20. in 21. oktobra nem. barv. film HEINTJE - SONC E BO SPET ZASIJA LO 22. in 23. oktobra slov. barv. film CVETJE V JESE NI Kranjska gora 20. oktobra amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU 21. oktobra amer. barv. film DOLARJI Javornik DELAVSKI DOM "ktobra am-r. barv. film KRALJ - » 1 K( WNIGA „ 2L oktobra ;apon barv cg fiIm OBRAČUN POBESNELIH I VHP 1' ' NEDELJA, 21. oktobra, ob 16. uri — I Potrč: KREFLOVA KMETIJA; gostovanje v Celju. a b 1 7 g V »S js »2 U V J* 4, .S it Jt ■c «.n S ■« m .ti 4) e N JO (D C N JO rfcS OO tO OO Gfij< 5-a Xjt Sv 50 30 45 20 03870 600 665 80 97400 800 23835 800 13530 8W 79065 1.000 443860 10.000 075055 5.000 296500 150.000 272325 5.000 31 20 81 50 ,r>fi 40 940!, «)„ 506 60 .'16431 800 '00 82001 1.000 ^26 200 368101 5.000 J43£ 500 403051 5.000 91756 «00 425211 10.000 2 in 27 30 1 10 37 'tfi 13332 600 0C7 St 40432 600 79132 1.000 9,947 , (K)0 623 60 52883 600 68 20 96923 800 37038 600 34713 800 73058 800 45813 800 65478 1.000 11003 1.000 158328 5.000 361443 5.000 584408 5.ir 2,20 din. koleraba 6 din. grozdje 7 din JLrf .«k T l Žirovski čevelj je že od nekdaj veljal za močan, dober čevelj, ki je res veliko zdržal. Danes so sicer tu novi materiali in kvali¬teta čevlja je odvisna predvsem od njih, toda oblikovanje in izdelava je še vedno stvar moj¬stra. Zadnja leta, pravzaprav vsa po¬vojna leta, so sloveli kot najboljši in največji izdelovalci smučarske obut¬ve pri nas. To bodo zagotovo doma tudi ostali, toda tržišče se je zadnje čase spremenilo. Dejstvo, da klasič¬no smučarsko obutev vse bolj izpod¬rivajo plastični, brizgani smučarski čevlji in da ti zahtevajo vedno manj delovne sile in vse več avtomatskega strojnega dela, pomoii, da se bo tudi naša največja tovarna smučarskih čevljev morala delno preorientirati s tako imenovane težke, na lahko obutev. Nova tržišča, ki so si jih pri¬dobili tako na vzhodu kot na zahodu — v letu 1974 bodo samo v Sovjetsko zvezo izvozili 1/3 celoletne proizvodnje, precej pa v Zahodno Nemčijo — se odloča¬jo le bolj za kvalitetno lahko obutev. Pri tolikšni svetovni ponudbi obutve je zunaj res težko prodreti: uspeš le z dobri¬mi modeli, kvalitetnimi materi¬ali, predvsem pa s točnimi do¬bavami in z nizkimi cenami. Tu prihaja do protislovij: čevljarski materiali so iz dneva v dan draž¬ji; cene kožam so od leta 1971 pa do danes na svetovnem trgu po¬skočile tudi za 300 %, kupci pa zahtevajo poceni čevlje, kajti kupna moč pada. Kaj torej storiti? Močan adut v konkuren¬ci je kvaliteta in pravi modeli, ki jih bodo kupci dobro sprejeli. V ALPINI se zavedajo, da bodo morali biti dovolj močni, če bodo hoteli obdržati pridobljena trži¬šča in storiti vse, da bodo kvali¬teto obdržali ali jo še celo izbolj¬šali. Toda nujna bo preusmeritev in v ALPINI že resno razmišljajo o učinkovitih spremembah v tehnologiji in organizaciji dela. Žirovska Alpina pre- usmer j a proiz vodnj o KRANJ ALPININI oblikovalci in komer¬cialisti si vsako leto ogledajo naj¬večje čevljarske sejme v Parizu, Milanu, Dusseldorfu, na Dunaju in v Beogradu. Visoko modo Pariza in Milana je treba uskladiti z navadno praktičnejšo nemško modo in iz obeh potegniti pravo sliko ter obli¬kovati modele, ki bodo všeč doma¬čemu in tujemu, preprostemu in zahtevnemu kupcu. Pri današnjih modnih muhah je treba imeti poleg dobrega poznavanja prav zares tudi srečno roko, da izbereš tisto pravo, ki se bo prihodnje leto največ nosilo in se tudi dobro prodajalo. Kako zelo pomembno je doma¬če tržišče, se zavedajo tudi v ALPINI. Vsaj štiri nove proda¬jalne morajo odpreti letno doma, so si zadali. Letos jim je uspelo še več: novo ALPININO prodajalno je dobila Škofja Loka, Logatec, Cačak, Mežica, v Šentvidu nad Ljubljano pa bo gotova konec tega meseca. Poleg tega so v Nišu, Zagrebu in Mariboru kom¬pletno adaptirali stare prodajal¬ne, pri nekaterih pa izvedli nekaj manjših popravil. Vse tako kaže, da bo ALPINA drugo leto le dobila novo proizvodno halo, poleg tega pa še večjo skladišč¬no lopo. T\idi stare proizvodne pro¬store bodo potem lahko deloma uporabili za skladišče. Sedanja so hudo prenatrpana, tako da je nemo¬goča kakšna sodobnejša organizacija skladiščenja tako materialov kot gotovih izdelkov. ALPININ obrat za šivanje; gornjih delov na Colu, kjer je sedaj zaposlenih 72 delavk, do¬bro dela. Z dograditvijo nove stavbe se bo proizvodnja tu razširila in zaposlila lahko kar 200 delavk, ter se tako nekako izenačila ž obratom v Gorenji vasi, kjer že zdaj dela 198 delavk. Formiranje TOZD je v žirovski ALPINI prav zdaj v živahni razpra¬vi in oblikujejo se še zadnje misli, kako naj bi bila tovarna videti v novi obliki. V preveliko širino ne bodo šli, pravijo, ker bodo uporabili novost, tako imenovana samo¬upravna jedra, iz katerih bodo ka¬sneje lahko formirali nove TOZD. Tako so se delavci ALPINE ' od osmih predlaganih variant odločili za dve TOZD, in sicer proizvodnja in prodaja. Ko se bodo pa tu enkrat uredili odnosi,' ko bo to steklo, se bodo menili naprej. Elektrotehniško podjetje Kranj Koroška c. 53 c vabi k sodelovanju 1. elektrotehnika za jaki tok ali VK delavca za delovno mesto KALKULANT Obvezna je vsaj 3-letna praksa. Poskusno delo 3 mesece. 2. elektrotehnika za jaki ali šibki tok za delo v PRIPRAVI DELA Za delovno mesto ni zahtevana delovna praksa. Poskusno delo 1 mesec. 3. KV trgovskega delavca tehnične stroke za delo v prodajalni z elektrotehničnimi izdelki Poskusno delo 1 mesec. 4. dva KV elektroinstalaterja X za delo na elektroinstalacijah Poskusno delo 1 mesec. 5. KV elektromehanika za previjanje električnih strojev Poskusno delo 1 mesec. 6. KV elektromehanika za gospodinjske stroje za servisna dela v delavnici in na terenu Poskusno delo 1 mesec. Kandidat mora imeti šoferski izpit B ka¬tegorije. Prednost imajo kandidati, ki so pripravljeni servisirati s svojim vozilom. 7. Več NK delavcev za delo v delavnicah in na terenu v elektrotehniški stroki Poskusno delo 1 mesec. Kandidati morajo imeti dokončanih 6 razredov osnovne šole in starejši od 15 let. Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Razpis velja 10 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Kolektiv tovarne obutve AL¬PINA iz Žirov čestita vsem delovnim ljudem 2irov za kra¬jevni praznik 23. oktober. -Os 1 MEBLO rabimo vas na razstavo e programa v kranju, it; savski log, sejemska hala od TO. H do 30. H1973 kupce čaka nagrada, ki si jo že lahko ogledi v našem paviljonu na gorenjskem sejmu SL0TEN1J&LES Mah oglasi: do 10 besed 15 din, vg.i, -»"■»»«. uo iu nesea 10 i r0*„.a, nadaljnja beseda 2 din; niRl 'majo 25 % popusta. oglasov ne objavljamo. odam • fuiaviumaisKo oirvu/j- % Kn^ mm na vpenjalne kle- Besnico r Rado> Zabukovje 6, Zg. Pr j 5982 teliij T KRAVO, ki je dvakrat C c ~amenjam za BIKCA do Cd „I; %la 29> Preddvor 6002 fk£aRmT KOSILNICO BCS. Stu- iMam k® 6003 'Mitrot ^rejo KRAVO - ima še ^odaJ^H3- Tatinec 5, Preddvor »Cž fi » FJKUS, 250 cm visok. ^odam !,bnica 6005 Q,dva BIKA 300-350 kg ^odnoaka2l'Kranj 6006 iRAjNjn skoraj novo lediinj^ ZAHECO PEC »EMO 5« IVOHO Kajuhova28, Kranj b in ^tS^0 z drugim tele- ^ik v^SKA JABOLKA. Glo- 4 odam MOŠTARICE. Preddvor i^odah, », 6009 NlOn KOTORSKO REPO- l Prelih Ivan, Sr. Bitnje r 0cUm U 6010 U)HE i uhe hrastove in borove lH^oda'^ ierska c- 98- Kranj 6011 j m«žt n. ŽGANJE, hruške V°0litr ' 2 din »» nekaJ SODOV ^diL°n;Z,rovnica57 „ 6012 3 f®,ltve prodam PEC na olje .HOD^ ^^ko, Reševa 7, Kranj °ZICek k,°mbinirani OTROŠKI ^Naklo'2! ° ohranjen- Posa" Vodovod, Plavan;' so spoznali pomembnost zdr rekreativnost, ki vpliva ^Je §tev"irazv°j organizma, zmanj- v^anio obolenj ter vpliva na po¬lž Produktivnosti dela. toda h„tVa v dan je večje zanimanje, ?sem rlitera Podjetja, kot so pred- Jekt jiskra, Tekstilindus, I BI, Pro- l vedn0 °munalni servis in druga, še I ^t kažejo zanimanja za to | °^klor»i rta" Uprava kopališča ne I vVeSlov mnika" ^{»"avstv Prvaka branijo plavalci i '' Pa ga doma' med posamez- j^agaj:. $ na prvem tekmovanju 7*: 25 kategorija od 25 do 35 LTekstii; Prsno: Franc Rebolj b°lj 25 m delfin: Jože I ^^^^Nravstveni dom), katego¬ V drugem kolu kvalifikacij za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo so Triglavani v slovenskem derbiju premagali Vrhniko in si z zmago skoraj že zagotovili nastop v družbi najboljših drugoligaških ekip. TRIGLAV: VRHNIKA 86:73 Kraqj, kvalifikacije za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo, Triglav : Vrhnika 86:73 (38:44), telovadnica OŠ France Prešern, gledalcev 400, sodnika Maksimović, Omeragić (oba Sarajevo). Triglav: Mavrič 18 (4:2), Dežman 3 (2:1), Torkar 12, Kalan 18 (8:4), Klavora 13 (4:1), Rus 16 (2:2), Fartek 4 (4:2), Slokan 2. Vrhnika: Gorenje 10 (2:2), T. Gantar 21, Draksler 2, De Gleria 4 (4:4), B. Kukec 5 (6:1), Globočnik 14 (2:0), M. Gantar 5 (2:1), S. Kukec 6 (2:1), Mekinda (0:2). Prosti meti: Triglav 24:12, Vrhnika 26:13 Pet osebnih napak: Fartek (37), Dežman (37), S. Kukec (39), Mavrič (40), Draksler (40). Slovenski derbi je imel dva dela. V prvem je letošnji slovenski prvak nadigral živčne domačine, ki so s svojo neborbenostjo pokazali, da s tako igro ne sodijo na kvalifikacije. Toda v drugem delu so nadigrali sami sebe. Odlično namazan stroj Triglavanov je kot za šalo pred pol¬nim avditorijem pokazal, kako je treba igrati košarko in kako zma¬govati. Telovadnica je ob finišu do¬mačih ljubljencev onemela, saj je bilo na igrišču samo eno moštvo, Triglav. Izidi drugega kola: Split : Ilidja 68:58 (36:34), Sarajevo : Vrhnika 55:57 (26:33), Triglav : Vrhnika 86:73 (38:44). V včerajšnjem tretjem kolu so se srečali: Rudar : Split, Ilidja : Vrhnika, Triglav : Sarajevo, danes so na sporedu naslednja srečanja: Split : Vrhnika, Sara¬jevo : Ilidja in Triglav : Rudar, jutri pa se bodo ob 8.30 pomerili Vrhnika : Sarajevo, ob 10.00 uri Ilidja : Rudar in ob 11.30 Triglav : Split Tek čez drn in strn V soboto, 13. oktobra, je občinska zveza za telesno kulturo v organiza¬ciji atletskega kluba Jesenice pri¬pravila tek čez drjl in str n. Mlajši pionirji so tekli na 300 m, pionirji na 500 m, mladinci na 800 in člani na 1200 m. Tekmovanje se je začelo ob 10. uri na travnikih za Savo. Med blizu 100 tekmovalcev so v posa¬meznih skupinah dosegli najboljša tri mesta naslednji udeleženci: ml. pionirji: 1. Janez Tavčar (Ži¬rovnica), 2. Dušan Oblak (Kor. Bela), 3. Sejad Rako vi č (Jesenice); ml. pionirke: 1. Hermina Rodna (Ži¬rovnica), 2. Bojana Mežnarc (Kor. Bela), 3. Verica Podlipnik (Jeseni¬ce); pionirji: 1. Roman Berguč (Je¬senice), 2. Miro Tavčar (Žirovnica), 3. Roman Rodman (Žirovnica); pionirke: 1. Dorica Golob (Kor. Bela), 2. Zvonka Boškar (Žirovnica), 3. Zdenka Lekič (Kor. Bela); mla¬dinci: 1. Maks Pogačar (Žirovnica), 2. Roman Čebul (Mojstrana), 3. Vinko Otrin (Mojstrana); mladinke: 1. Lidija Baloh (Jesenice-gimnazija), 2. Majda Tajnikar (Žirovnica), 3. Mirjam Fišar (Žirovnica); člani: 1. Tone Djuričič (Mojstrana^, 2.?, Markb Srebrnjak (Žirovnica), 3. Raj k oKovačevič (Žirovnica). U Pionirji — A skupina: Alples : Je¬senice 0:13, Britof : Šenčur 4:4, LTH : Bohinj 2:1, Lesce : Bled 2:1. V tej skupini je že končano jesensko prvenstvo in je lestvica naslednja: Z drugih krajev jeseniške občine se tekmovalci prireditve verjetno zaradi slabega vremena niso udele¬žili. B. Blenkuš TRIGLAV : ILIDJA 87:73 Kranj, telovadnica osnovne šole Franceta Prešerna, kvalifikacije za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo, gledalcev 300, sodnika Prelogovič in Matijevič (oba Zagreb). Triglav: Mavrič 12 (4:4), Torkar 18 (4:2), Kalan 16 (4:4), Skubic 3 (2:1), Klavora 8 (2:0), Hribernik 5 (2:1), Rus 7 (2:1), Fartek 5 (2:1), Slokan 4 (2:2). Ilidja: Burazerovič 6, Kristan 18 (10:7), Jurič 10 (2:1), Ibranovič 10, Markovič 12 (2:0), Kijac 17 (4:3). Prosti meti: Triglav 20:15, Ilidja 18:11. Pet osebnih napak: Dežman (26), Rus (31), Fartek (34), Jurič Otvoritvena tekma nam je prine¬sla dokaj živčno igro. Domačini, ki so bili v tem srečanju favoriti, so dobro začeli, saj so že v 10. minuti Selška dolina ie dobila novo Športno or¬ganizacijo — ŠD Železniki. Udeleženci ustanovnega občnega zbora, ki je bil minu¬li ponedeljek, 15. oktobra, zvečer so pouda¬rili, da sta na njegovo spočetje vplivala predvsem dva činitelja: prvi je nagel indu¬strijski razvoj regije, ki zdravju, delovni storilnosti in vitalnosti občanov v prid terja bolj razvejano telesnovzgojno dejav¬nost, drugi pa dejstvo, da nedavno formira¬le TTKS Skofja Loka zagotavlja reden dotok prispevkov iz občinskih skladov. ŠD Železniki zaenkrat sestavljata dve sek¬ciji: smučarska in sankaška. Do nedavna je nad obema bdelo ŠD Alples, ki se bo poslej lahko intenzivneje posvetilo razvoju ostalih panog, zlasti rokometa Ce namreč Selčani želijo do¬seči zastavljene cilje, zajete v težnjah po hkrat¬nem spodbujanju množičnosti in kvalitete, je specializacija več kot nujna Smučarji in san¬kači so svojega pokrovitelja našli v tovarni elektromotorjev Iskra, katere direktor inž. Lojze Zumer je navzočim obljubil vso možno materialno in moralno podporo ter obenem iz¬razil prepričanje, da bodo zgledu sledile tudi ostale gospodarske organizacije iz Železnikov. ŠKOF J A LOKA — Na igrišču v Puštalu sta se srečali pred 200 gledalci edini gorenjski ekipi Kamnik in Tržič, ki nastopata v moški republiški roko¬metni ligi. Ker imajo Kamničani zaradi incidenta zaprto igrišče, so morali že drugo tekmo namesto doma odigrati v Škofji Loki. V prvem polčasu sta bili moštvi izenačeni in sta se stalno menjavali v vodstvu. V drugem polčasu pa so Kamničani povedli z golom razlike in na koncu zmagali z rezultatom 14:12 (8:6). Ekipa Tržiča je po končani tekmi vložila protest, ker sta sodnika pred¬časno odpiskala konec tekme ter zaradi materialnih kršitev pravil igre. J. Kuhar »Naši delavci razumejo probleme okrog financiranja telesne kulture in so vam pri¬pravljeni pomagati Seveda kot protiutež pričakujejo rezultate, ki naj opravičijo iz¬kazano zaupanje. Želimo, da z dobrimi do¬sežki ime Železnikov naredite znano in spoštovano ter da Selško dolino spreme¬nite v pravcato malo smučarsko in sanka- ško Meko. Kajpak ne smete zapreti vrat nikomur, ki bi rad užival na snegu — če¬prav je nemara začetnik in čeprav ne sodi v krog tekmovalcev. Širina in masovnost sta glavni smoter sedanje reorganizacije na področju telesne kulture v dolini...« Športne novice v kratkem NOGOMET (P. N.) — Člansko mo¬štvo Šenčurja zaradi neredov na tekmi Šenčur : Alples ne bo smelo igrati na domačem igrišču dve prvenstveni tek¬mi. Tako je odločilo disciplinsko sodišče NP Gorenjske na zadnji seji. Hkrati pa so spet kaznovali nekaj igralcev, in sicer: Marjan Medved (Britof) ne bo smel nastopiti na dveh tekmah, Dušan Valentinčič (Bohinj) in Mohorič (Tri- f lav) prav tako na dveh tekmah, .Janez iiižan (Sava) pa ne bo smel igrati ene prvenstvene tekme. ŠAH (B. R.) — V počastitev krajev¬nega praznika Cerkelj so na šahovskem turnirju zmagali igralci Cerkelj, druga je bila ekipa Visokega, tretji pa Šenčur. Na turnirju so se' predstavniki klubov dogovorili o sodelovanju in morebitnem vstopu v II. slovensko ligo ofciroma o ustanovitvi občinske lige Kranj. Kvalifikacije za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo Slovenski derbi Triglavu ATLETIKA (J. J.) — Atletska »veza Slovenije je objavila uradno razvrstitev slovenskih ekip za pravkar končano atletsko sezono. Naslov prvaka Slove¬nije je osvojila ljubljanska Olimpija, kranjski Triglav pa je zasedel četrto mestu povedli z 20:11. Toda v naslednjih petih minutah se jim je neoprezna in brezglava igra z napakami v po¬dajah in obrambi in prevelika želja, da bi do konca potolkli nasprotnika, maščevala. Le-ta je v zadnjih dveh minutah prvega dela igre celo pove- del s točko razlike Toda za pre¬senečenje ni bilo več časa. V na¬daljevanju sta se moštvi vse do sredine polčasa menjavali v vodstvu. Tu pa je trener Kranjčanov Lam- pret naredil odlično potezo, ko je namesto obolelega Mavriča v igro poslal najmlajšega ter najmanjšega igralca turnirja Duška Hribernika. Ta se je odlično znašel in je ob pomoči odličnega Slokana umiril igro, ki je Triglavanom na koncu prinesla zaslužen uspeh. Kakšna bo »smučarska« prihodnost Selške doline Ostali izidi prvega dne: Vrhni¬ka : Rudar 76:54 (38:21) in Split : Sarajevo 67:75 (30:37). D Humer Menda ni potrebno še posebej omenjati, da imajo domači ljubitelji bele opojnosti obilo možnosti za prodor v sam republiški vrh. Bli¬žina Starega vrha in Soriške planine (slednja obeta slej ko prej prerasti v enega najlepših slovenskih zimskih središč) ter veliko mladega, nadarjenega kadra so prednosti, ki zagotavljajo napredek. Ob tesnem sodelovanju s krajevno skupnostjo, turističnim društvom ter šolo bo moč zlahka premostiti stare pomanjkljivosti, ki se kažejo v odsotnosti trenerskih in sodniških kadrov in v nezadostnem številu razpoložljivih tehničnih naprav (vlečnice, prevozna sredstva itd.). Smučanje je eden najdražjih športov in zahteva precejšnja vlaganja. Letošnji predra¬čun kluba znaša približno 270.000 dinarjev, kar ni malo. Toda vodstvo upa da bo denar prite¬kal brez zastojev, saj so pobudniki spronenje- nega načina zbiranja in razdeljevanja sredstev v prvi vrsti hoteli napraviti konec kronični ne¬gotovosti okrog dotacij, negotovosti, kije v pre¬teklosti preprečila uresničitev marsikakšnega nadebudnega načrta I. Guzelj Almira v Celju odlična Preteklo nedeljo se je končala v Celju 6. tekstiliada v kegljanju v borbenih igrah, parih in posamezni¬kih. To pot je bila v organizaciji tovarne perila Metka Celje. Zmago¬valec v borbenih igrah, ki so bile najbolj zanimive je bila ekipa Tekstilindusa iz Kranja z 851 podrtimi keglji. Tekstilindus je re¬nomirana ekipa, ki je pred tem že 3-krat osvojila 1. mesto. 2. mesto je pripadlo ekipi Mariborske tekstilne tovarne z 819 podrtimi keglji. Tudi ta ekipa je prav tako udeleženec vseh tekstiliad, s prvim mestom v letu 1971 in v ostalih prvenstvih z 2. ali s 3. mestom. Ekipa Almire iz Radovljice v sestavu: Humerca, Selan, Bjelajac, Kavčič, Uršič, Grm, Bulut, Galič in Romih je zasedla odlično 3. mesto z 813 podrtimi keglji. To je za mlado ekipo Almire zelo visok rezultat in obenem as peh, saj je za kegljaško tekstiliado skoraj povsem novo ime. Tekmovati so začeli šele v preteklem letu. Kegljači Almire se bodo še nadalje udeleževali podobnih tekmovanj. V letošnjem letu je ista ekipa že osvo¬jila naslov prvaka med trikotažnimi tovarnami. Odlično urejeno keglji- ■ šče v domu upokojencev v Radovlji- ci omogoča stalne in redne treninge. V načrtu je tudi klub Almire v okvi¬ru novoustanovljenega športnega društva Radovljica. K. M. Kegljanje Ženske za prvaka SFRJ Štiristezno kegljišče kranjskega Triglava bo da¬nes in jutri spet prizorišče zanimivega kegljaškega tekmovanja. V dvodnevnih bojih se bo namreč 56 kegljavk borilo za posamez- nične naslove SFRJ. Le-te so za to tekmovanje prido¬bile pravico na prejšnjih re¬publiških prvenstvih. Obe¬ta se zanimiv boj, saj tudi ženske že presegajo mejo nad 900 keglji. Start je da¬nes ob 12. uri, nadaljevanje pa jutri ob 7.30.. -dh 15 Sobota — 20. oktobra 1973 VALENTIN ODAR, Stara Fužina 18: »Res je letos kar precej na¬gajalo vreme, vendar se pri nas to ni kaj dosti poznalo. Ker se že prek 40 let ukvarjam z za¬sebnim turizmom, imam pre¬cej stalnih gostov iz Nemčije, Holandije, Avstrije in Italije, ki vsako leto radi pridejo v Bo¬hinj. Z ženo imava deset turi¬stičnih sob oziroma postelj prve kategorije. Letos nisva oddajala vseh, sicer pa, kot rečeno, so bile kar dobro zase¬dene. Ce se zasebni turizem iz¬plača, vas zanima? Takole bi rekel. Z ženo sva pred leti do¬bila ugodno posojilo za opre¬mo turističnih sob. Danes ti pogoji menda niso več tako do¬bri; obresti za posojila so se namreč precej povečale. Sicer pa je z gosti precej dela. To dobro ve tudi žena Angela, ki mi pomaga. Zato bi rekel, da se samo od dohodkov, ki jih pri¬naša turizem, ne bi dalo živeti. Skupaj s pokojnino pa je to kar dober zaslužek « ANICA PEKOVEC, Stara Fužina 145: »Jaz živim 24 let v Bohinju, vendar so se moževi starši že pred tem ukvarjali z oddaja¬njem zasebnih turističnih sob. Zdaj z možem oddajava pet sob druge kategorije. Vendar jih nameravava spomladi pre¬urediti in izboljšati. Letos smo bili z obiskom kar zadovoljni. Imamo precej stalnih gostov, ki pridejo vsako leto. Največ je Francozov in Avstrijcev. Kaže, da jim je všeč. Z možem imava namreč kmetijo in tako lahko včasih postreževa tudi z do- Obletnica prveg; Mestna konferenca za družbe¬no aktivnost žensk v Ljubljani in Konferenca za družbeno aktiv¬nost žensk Slovenije sta v sredo sklicali v Ljubljani zbor samo- » upravljavk-delegatk iz vseh slo¬venskih občin. Zborovanje je bilo v počastitev 30. obletnice ustanovnega kongresa Sloven¬ske protifašistične ženske zveze. •r V Bohinju je v zadnjih ne¬kaj letih močno naraslo število zasebnih turističnih sob. Men¬da v Stari Fužini skoraj že ni hiše, ki ne bi oddajala sobe. Ker so se bohinjski turistični delavci sredi leta pritoževali nad slabim vremenom, zaradi katerega se je precej zmanjšal obisk tujih gostov v hotelih, smo zdaj po končani sezoni poprašali tudi lastnike zaseb¬nih turističnih sob, kako so bili zadovoljni z letošnjo turistič¬no sezono. V slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik CK ZKS France Pbpit, irted drugim ocenil pre- CILKA HODNIK, Stara Fužina 149: »Dvanajst let že oddajam turistične sobe in mislim, da letošnja sezona ni bila naj¬boljša. Kar precej je ponaga- jalo vreme. Ce ne bi imela ne¬kaj stalnih gostov, potem ne bi bilo kaj dosti zaslužka. K meni najraje pridejo gostje iz Ljub¬ljane in iz Nemčije. Sicer pa imam le tri turistične sobe. Zakaj sem se odločila za odda- i anje zasebnih turističnih sob? iohinj je turistični kraj in ima vse pogoje, da se še bolj raz¬vije. V zadnjih letih se je šte¬vilo hiš, kjer oddajajo dobro opremljene sobe, precej pove¬čalo. Jaz pa sem se v glavnem odločila za to, ker sem bila vedno navajena živeti med ljudmi. Tako sem bila 15 let oskrbnica pri Triglavskih jeze¬rih in na Kredarici in pet let sem kuhala na Voglu. Zdaj sem upokojen-a. Z oddajanjem turističnih sob se sicer ne da o bogateti, res pa je tudi, da pri tem ni izgube. Sploh pa mi¬slim, da ima Bohinj še lepo perspektivo, predvsem v kmeč¬kem turizmu.« A. Zalar kongresa SPŽZ mačimi jedrni. Najbolj pa so navdušeni nad mirom in pra¬vim kmečkim življenjem. Sicer pa je z zasebnim turizmom tudi precej dela, vendar se mož Alojz spozna na to, saj je med drugim že več let član turi¬stičnega društva v Bohinju.« hojeno pot in bistvene spremem¬be ter napredek v družbenem po¬ložaju žensk. Popit je posebej poudaril, da si brez množične aktivne udeležbe žensk ne mo¬remo zamišljati vlogo delavske¬ga razreda kot odločilnega de¬javnika celotnega družbenega razvoja. Prav ženske imajo ne¬majhne zasluge za velike dosežke in uspehe in prav zato imajo tudi pravico odločati v gospodarjenju in razvoju naše samoupravne so¬cialistične družbe sploh. Zvezni sekretariat za narodno obrambo SFRJ je pred tedni objavil razpis, ki v času, ko zaradi poostrenih stabilizacij¬skih ukrepov in varčevanja na vseh koncih, tudi pri štipendijah, krepko privijamo finančne pipi- ce, pomeni pravcato malo prese¬nečenje. Študentom in dijakom so namreč na voljo izdatne pod¬pore — seveda če bodo pozneje pripravljeni ostati določeno do¬bo v JLA. Poglejmo, kdo lahko računa z mikavno denarno po¬močjo. Slušateljem prvega letnika stroj¬ne, elektrotehnične, metalurške, na- ravoslovno-matematične, pravne, ekonomske in medicinske fakultete pripada mesečni znesek 650 novih din, drugega in tretjega 700 din, četrtega in petega letnika ter obsol- ventom pa 800 din. Medtem ko za pravnike, medicince, ekonomiste in fermacevte ni nobenih dodatnih omejitev, se za strojnike zahteva usmeritev v oddelke motornih vozil, motorjev z notranjim izgorevanjem in aerotehnike (balistika). Od elek¬trotehnikov je pot do štipendije odprta tistim, ki so ali ki bodo kot svojo specialnost izbrali telekomuni¬kacije in avtomatiko, ter od študen¬tov naravoslovno-matematične fa¬kultete bodočim meteorologom in poznavalcem numerične matemati¬ke. Ni še tako dolgo, ko smo v uredništvo dobili nepodpisano pismo, v katerem avtor ugotavlja, da sta mesto Kranj in okolica v zadnjih nekaj letih postala eno samo veliko smetišče. Huduje se na odgovorne, na premajhno elastičnost pri odpiranju ustreznih delovnih mest (čuvajev ali inšpektorjev) in tudi nad tem, da bi morali časniki (Glas!) redno pisati o skrbi za čistočo in o tem, kje je dovoljeno odlagati smeti. Čeprav nepodpisanih pisem praviloma ne objavljamo, smo tokrat naredili izjemo, saj se nam je zdel naslednji predlog pisca zanimiv: »Že leta in leta tu in tam obnavljamo table z napisi, da je tukaj prepovedano odlaganje odpadkov oziroma smeti. Nikjer pa nimamo določenih mest, kjer bi bilo to dovoljeno... Posebno mesto za odlaganje odpadkov bi morala imeti vsaka večja vas ... Sedanje table z napisi, da je tukaj prepovedano odlaganje smeti oziroma odpadkov, so brez posebne koristi. Večina občanov namreč vzame takšna opozorila zelo lokalistično in odpadke odložijo le kakih 100 metrov od table. Če bi imeli table z nasprotnim napisom, bi bilo bolj jasno, da je povsod drugje odlaganje odpadkov kaznivo. Izjeme bi lahko veljale le za kmete, če jih odlagajo v kotanje na svojem zemljišču in jih sproti zasipa¬jo . ..« Pred dnevi smo po naključju naleteli na primer, kot ga predlaga pisec. Ni iz kranjske občine, marveč iz Bohinjske Bistrice. Kaže, da so si takšno oznako omislili v tej krajevni skupnosti. Če je kraj najbolj primeren in če so zadovoljni z njim, ne vemo. Res pa je, da tako napis kot prostor s pridom rabita namenu. — Foto: A. Žalar Ne zamudite prilike Pogoji, ki jih kandidatom postavlja novi razpis ZSNO, so izredno ugodni Učencem prvega razreda srednjih šol s štiriletnim poukom je namenje¬no pa 550 din mesečno, drugega 580 din,, tretjega 650 din in četrtega 700 din. V poštev prihajajo gimnazijci, strojniki, elektrotehniki, geodeti, gradbeniki, kemiki in prometniki, ki naj bi v poznejši fazi nadaljevali študij bodisi na vojaški akademiji ali visoki šoli kopenske vojske, bodisi na letalsko-teh nični vojni ali mornari¬ški akademiji. Poleg prej naštetih vsot prejmejo štipendisti še 400 do 500 dinarjev letno kot nadomestilo za učne potrebščine, nadalje nado¬mestilo za počitniško prakso in ekskurzije, ki so predvidene v programih zavodov, nadomestilo študentom za izdelavo diplomskega dela v višini 500 din ter nagrade od 450 do 1500 dinarjev oziroma — pri srednješolcih — do 750 din, pač ustrezno stanju v indeksih in spriče¬valih. Pogled v seznam splošnih določil nam pove, da mora biti kandidat psihično in fizično zdrav (kar ugotovi pristojna vojaška zdravniška komisija), da ni v kazenskem postopku in da doslej ni bil sodno preganjan, da se primerno vede, da ima priporočilo občinskega organa NO; da ni starejši kot 16 oz, 21 ^ let (§tu,depti) „— pli^s dokončanih letnikov, ter da je, če je dijak, prejšnji razred zaključil vsaj z dobrim uspehom, pri čemer pa ocene iz matematike, fizike in kemije ne smejo zdrkniti pod 3. Ko diplomi¬rajo, so bivši študentje, štipendisti ZSNO, dolžni služiti v JNA dvakrat tako dolgo kot jim je sekretariat dajal štipendijo, toda ne manj kakor tri leta. Minimalni odpustni rok nekdanjim srednješolcem preteče 10 let po končanem naknadnem šo¬lanju na vojni akademiji. Priznati je treba, da so ugodnosti velike in da odpirajo možnosti tudi fantom, ki spričo težkih gmotnih razmer doma nikdar ne mogli prestopiti praga hiš učenosti druge ali tretje stopnje. Vendar naj pohitijo, kajti razpis poteče 31. oktobra. Podrobnejše informacije o načinu konkuriranja in o dokumen¬tih, ki jih zahtevajo zraven prošnje, bodo dobili na sedežu oddelkov za narodno obrambo posameznih ob¬činskih skupščin, (-ig) Večja strokovna povezanost v zdravstvu? V zdravstvenem domu v Kranju je bil v ponedeljek posvet predstav¬nikov zdravstvenih organizacij in članov izvršilnega odbora skupščine skupnosti zdravstvenega zavarova¬nja Kranj. Govorili so o vse večjem odlivanju kadrov v bolnišnični dejavnosti in specialističnih zdrav¬stvenih storitvah. Postavili so vpra¬šanje, če je smotrno še naprej v predvidenem obsegu investirati na Gorenjskem v zdravstvene objekte in opremo, ko po drugi strani že sedanje zmogljivosti zaradi velikega odliva v druge regije niso povsem izkoriščene. Ugotovili so, da je na Gorenjskem potrebna večja in tesnejša medse¬bojna povezanost in dogovarjanje na področju zdravstvene službe. Treba bo najbrž misliti tudi na združevanje posameznih služb. Ra¬zen tega pa se bo z večjim sodelova¬njem večala tudi strokovnost. Pa tudi namenska uporaba sredstev bi lahko zmanjšala odliv. Na posvetu so se nazadni p dogovorili, da si bodo vse zdravstvi? ne službe na Gorenjskem prizadeva¬le za večjo strokovnost in medseboj¬no povezanost. Uvedli bodo bolj točno analizo napotnic, zdravstvene delavce pa bodo seznanili z možno strni razvoja zdravstvenih služb. . . . . » » . » C- Rozman 30. obletnica osvoboditve Žiro v Prihodnji teden bo preteklo tride¬set let od osvoboditve Žirov. 23. tobra 1943. leta so partizanske enpv pregnale Nemce iz žirovske kotlin: Vse do konca vojne je bil°.J^ osvobojeno ozemlje. Le nekajkr je uspelo sovražniku, da je P1"0..: vanj, a se je moral takoj umak"1. V spomin na ta dan praznujej Žirovci tudi krajevni praznik. Praznovanje v počastitev prazni; k a in obletnice so bo začelo že dre^ Ob 19. uri bodo mladinci na bližnF vrhovih prižgali kresove. Pol u zatem pa bo v dvorani kina , zadružnem domu recital partizansK poezije. V nedeljo pa bo ob 9. uri m^ hod članov družbenopolitif/1 organizacij iz Žirov, pripadnik teritorialne obrambe in dvl zaščite ter športnih društev Žirov. , Ob 10. uri bo proslava Pretf zadružnim domom, ob 11. uri pa ' bodo začela številna športna t movanja. ^ Prireditve ob ustanovitvi TTKS Tržič V torek, 30. oktobra, bo v TrŽifl1 ustanovna skupščina temeljne lesnokulturne skupnosti občin Tržič. Ustanovitev nove samoUpr^' ne interesne skupnosti bo združen3 z raznimi športnimi prireditvami- _ Tako je bila v četrtek na ig"^ Partizana v Tržiču zanimiva roK£ metna tekma med tržiško ekip o, tekmuje v republiški rokometni m' in ekipo ljubljanskega Slovana, k'Jj trenutno prvouvrščeno moštvo y 1' zvezni rokometni ligi. Zmagali s gostje z rezultatom 24:21. Med PJ reditvami, ki bodo v Tržiču ob us" novitvi temeljne telesn okular? skupnosti, naj omenimo še suhi lom v Hrastah (27. oktober ob 1 uri), rokometni turnir (28. okto°. ob 17. uri) in otvoritev razstave P. j znanj, ki so jih doslej prejeli }ri\:e, športniki in športne organizacij Otvoritev razstave bo 30. oktobr? pol petih popoldne v Pavll{°ul). NOB, pol ure pred ustanovno sKur ščino temeljne telesnokultU' . skupnosti. V sklop prireditev . ustanovitvi nove skupnosti sodi^! v občinsko prvenstvo osnovnih krosu. Datum krosa še ni dolojj -J* Regionalno posvetovanje iniciativnih odborov za ustanovitev TTKS , Iniciativni odbor za sklenitev ^^n*' pravnega sporazuma o ustanovitvi ^ tem kulturne' skupnosti Slovenije J? in&Z tednu sklical posvete s predstavni"1 )j,,iH tivnih odborov za ustanovitev te telesnokulturnih skupnosti. V okviru teh regionalnih PoS.ve^gvet bil v sredo, 17. oktobra, v Kranju P" (» gorenjske občine. Udeležili s° 0gt»' predstavniki iniciativnih odborov gkUp novitev temeljnih telesnokulturn'" ,jjc* nosti iz Kranja, z Jesenic, iz vn>* Kamnika in Ško^e Loke, pr®«* seVe občinskih konference SZDL in ć,*"tflJiOv j tariata iniciativnega odbora za "kopfl°s tev republiške telesnokulturne Marko Rožman. enj*"* Namen teh posvetovanj je bil izkušenj in problemov, ter *> ^jvi" nejasnosti, ki spremljajo delo m odborov- .. tem« Stališča glede organizacije ^„„otfVj, telesnokulturnih skupnosti so " .. Izražajo pač različne pogoje v p«' r05nnJ., občinah. Niso še povsem rešena financiranja, načina razporeditv re • skih mest, organizacijske s'r,iRo8t' t» meljnih telesnokulturnih »kuP odnosa z dosedanjo občinsko telesno kulturo. del^"! Ponekod so iniciativni ^"^be^j premajhne pomoči in podpore1t"^ v litičnih skupnosti in temeljnih on»h združenega dela v občini. ysle<1 agt»fi0 so nekoliko v zamudi s p"ipraV . nih skupščin. „c tfj V Sloveniji so bile doslej ustanovu. temeljne telesnokulturne skup«1" ^gt* njimi je tudi Škofia Loka. Njen P »o nik Janez Šter je zato prikazal. * g0J . vprašanja rešili v Škofji Loki- '^upn0 t$ pomagale družbenopolitične p^uo^ Javne razprave so pokazale. ° O^^i skupnost združuje največ mlad' so sestavili tako, da so na ie. yvl|i skupščini anketirali vse deieti ^prS v te dni pa je v podpisu «« M*eJ> sporazum o financiranju. zd«11!«!« vseh temeljnih organizacijah-j Vo,4J dela sprejet že ta mesec.