'Kaj je novega? Za okoliško meš«5ansko šolo. Da pokaže mariborsko mesto svojo odločno voljo, da hoce navzlic raznim zaprekam doseči nove meščanske sole, določene pred vsem za mestno okolico, je sklioal mestni župan dr. Leskovar za soboto dne 23. t. m. popoldne sestanek za zastopmke okoliskih mariborskih obcin. Tega sestanka se je po svojem županu udeležila mariborska mestna občma ter okoliski občini Pobrežje in Studenci. Obe okoliški oMmi sta v načelu za zidanie okoliške meščanske šole. Vendar se ]e na sestanku povdarjalo, da sami in s pomočjo martoske mestne obcine tega ne zmoreta. Edina resitev bibila ta, da bi veliki župan potrdil tozadevni predlog okrapega za stopa, da bi tako okrajni zastop stalno in vsako leto pn- speval svoj delež v ta namen. Na sestanku se je sklenilo, da se porazaeli breme na posamezne občine v razmerju učencev, ki bi prihajali na mešoansko šolo in da pozovejo občine, da pismeno odgovorijo, ali se s tem predlogom strinjajo ali ne. Na vsako posamezno okoliško občino bi za posameznega učenca prišli stroški 1000 dinarjev letno. Dvomimo, da bi ta poskus imel kaj uspeha. Posledica bo ta, da mestna občina šole ne bo moerla zidati in da se v meščanske šole v mestu ne bodo mogli vec sprejemati učenci iz okoliških občin. Nato se je vršil še neobvezen raz govor o priključitvi okoliških o*bčin k mariborski mestni občini. Smrtonosni elektrigni tok. Že par dni je po Mariboru ¦in okolici v nočnih urah razsajal mocen vihar. In ta vihar je nagnil na poti iz Studenecv proti Slovenski Kalvariji dva električna droga enega proti drugemu, ker sta bila močno preperela. Tukaj pelje namreč električni vod iz Fale. V&led nagnjenja obeh drogov je prišla tudi sicer visoko napeta žica 70 cm nad zemljo. V petek okrog 9. ure dopoldne je šla žena železničarja Zaveršnika iz Studencev proti potoku, ki teče med Studenci in Kalvarijo, da bi tamkaj oprala perilo. Na glavi je nesla v kosari mokro perilo in se slučajno dotaknila proti zemlji nagnjene žice. Ker je udaril pri stiku skozi žrtev tok od 10.000 voltov, je obležala kot od strele zadeta, pri priči mrtva. Na licu nesr©ce je ležala ubita reva do 2. ure popoldne, ko je prišla na pregled sodna komisija. Ker je zadela Zaveršnikovo prehuda električna moč, se jej na zunaj ni prav nič poznalo. Koga zadene v tem slučaju večja krivda: ali falsko podjetje, ali Zaveršnikovo radi neprevidnosti, se ne da še dognati. Ponesrečenka zapušča moža in šfiri nepreskrblje ne otroke. Dva požara y eni no<5i. V noci od četrtka na petek sta nastala v neposredni bližini Maribora dva požara, kojih vzrok je neznan, pa vendar precej sumljiv. Upraviceno se Sdimi, da sta bila podtaknjena. • Zlasti v prvem slučaju je po okoliščinah sklepati, da je skoro gotovo zažgala zločinska roka. Zločincu se je namera popolnoma posrecila. Požar je uničil celo premoženje posestniku Stramiču v Zrkov cih št. 61. Ogenj je nastal okrog 3. ure zjutraj, ko je razsajal precej močen vfhar z dežjem. Gbspodar je zvecer še pregledal in zaprl gospodarsko poslopje, nato pa se izmučen z družino vlegel spat. Ponoci ga je prebudilo strahovito lajanje psa-čuvaja. Skocil je pokonou, odgrnil zaveso pri oknu ter opazil strašen prizor. Hlev in gospodaorsko poslopje sta se nahajala zavito v plamene, streha na hišici &e je pa pravkar vnela ter pricela goreti. V največji naglici je zbudil svoje ter si rešil z njimi vred komaj golo živ 'Ijeoje. Da ni bilo psar pa bi bila našla smrt v plamenih cela družina. Kako je požar nastal, ni bilo mogoče ugotoviti. Značilno pa je to, da so našli domači, ko so prilirteli iz hiše, vrata na hlevifi in svinjakih na stežaj odprtav, dasi jiib je zvečer gospodar dcvbro zaprl in zaklenil. Iz tega sklepajo, da je požar nekdo nalašč zaneftil. Ogeej je prva opazila mariborska stolpna čuvajka, ki' je takoj" obvestila požarno brambo, da gori v smeri proti Pobrežju. Marfborska požarna bramba se je najprej informirala pri pobrežkih gasDcih, ki so pa dali čuden odgovor, češ, da gosri nekje pri Vurbergu. Na tako daljavo ni imelo smišla St-I pomagat in gasilci so avtomobile že spravili v garazo, ko je stolpna čuvajka v dragič javila, da gori v blizini Pobrežja ter je pobrežko pokopalisče to potrdilo. Gasilci s» sedaj odbrzeli z avto-turbiho, toda vsled pomanjkanja vode niso mogli stopiti v akcLjo. Pogorela je hiša & hlevoor in gospodarskim poslopjem vred. — Drug požar je nastal v petek zjutraj okrog 7. ure v gostillu »Balkan« v jlinbartovi ulici v Magdalenskem predmestju v Mariboru. Ąnel se je hlev 7A gostitno in ogenj je že liial deske, ki s«< ločile hlev od skladišča za seno, ko je prihitela pomod gasHcev, ki so ogenj takoj zadu&ili. Da ®e je vnelo seno, bi lahko nastal ttsodepoln požar, ker se ta gostilna skoro drži predilnice Zelenka, v neposredni bližini se pa nabajajo tudi veliki tanki raznilh olj, bencina lt<i. tvrdke »Daniiea«. Dva velevlamilca prijeta. Dne 7. marea t. 1. je bil iavršen vlora v dveh blagajnab na sodniji ter v eni blagajni na davkari}i v Ptuju. Eii ve«5er prej pa je bil na zagrel)Ški tehniki tudi imvršen vlom in sieer na ©nak način. Ob is^ tem časii sta bila dva vloma na šolali v Mariboru in sicer na meščanski v Cankarjevl uliel ter na eni osnovni. Vlomilca sta pustila v Ptuju vse prlprave, ki so po dk>lgem času pripeljale oblasti vlomiloem na sled. G. palicijski nadsvetnik Kerševan je dal vse te priprave fotogralirati in na tej podlagi se je izvedelo, da so bile j*aprave kupljene v Zagrebu, kjer so izvedeli tudi za imena kupovalcev. Dognalo se je, da sta bila to dva moška, ki sta se po t hotelih v Zagrebu, Mariboru in Ptuju vpisovala kot Geza \ Farkaš in Ernest Schlechter iz Novega Sada. Farkaš in . Schlechter v resnici eksistirata in stanujeta v Novem Sadu kot ugledna meščana, ki pa nista v tem času nikamor odpotovala. Po daljšem poizvedovanju je Farkaš izpovedal, da je gvoje dokumente dal nekemu svojemu prijatelju iz Budimpešte in tako se je sedaj posrečilo iztakniti ; oba vlomilca v osebi dveh Madžarov iz Budimpešte, ki sta bila pretekli teden oba aretirana. Škoda od vlomov, ki sta jih izpeljala po jugoslovanskih mestib, znaša do pol milijona dinajev. Hudobna roka na delu. Pri posestniloi in županu A. Bmnčiču v Črmli, župnija Sv. Bolfenk v Slov. goricah, je začela goreti v petek zvečer ko-pica slame, ki je bila odda Ijena od hleva komaj dobre 4 metre. DomaSi so bili vsi pri prešanju in niso videli nevarnosti, katero so na srečo opazili dobri sosedi ter pogasili ogenj pravočasno. Ako bi ne bila pomoč takoj na mestu, bi bilo pogorelo eelotno gospodarsko poslopje z živino vred. Kopico ji zažgala hudob' na roka z namenom, da oškodoje gospodarja z uničenjen* gospodarskega D©slopja. Hiralnica y Muretincih. Muretinski grad je temeljito popravljen ioa je tadi od zunaj dobil novo in zelo prijazno lice. Te dni se j& začelo s snaženjem notranjih prostorov in v najkrajšem casu se opremijo tudi sobe s potrebnim pohištvom, ki je žs pripravljeno v Ptuju. Mislilo se je, da hiralniono društvo isvoje naloge ne bo moglo izvesti v takokratkem času, a šfe je, ker je bila dobra volja. Zlasti se je ista pokazala pri zadnji društveni tomboli, pri kateri si je največ zaslug pridobil obce spoštovani, povsod znani dobrodelnik velikoaedeljski g. AIojz Mikl. Društvo se zabvaljuje vsem dobrotnikom doma, v Mariboru, Ormožu, Zagrebu in drugod: Obenean z zabvalo se društvo še vnaprej priporoča za podporo. Hiralnico v Muretincih bode vodil križniški redl. Sestre križaake pa bodo poleg tega etvorile pose^bne brezplačne gospodinjske tecaje, ki se bodo vrstili po krajeTODi razmerah: rn letnih časih, prrmerno. Muretinski gra,i bo torej vsestransko izkoriščen in ko bodo zadnje priprave gotove,. bo stal tu na veliko soeijalno korist vseinu akolišu. V par tednib bode slovesna otvoritev. Velika tihotapska alera v Zagrebn. Nadzoraik v notranjem miiristrstvTa dr. Janko Bedekovič je na zagrebSkem blagovnem koJbdvoru odkril veliko, organizirano tlhotapstvo. Opozorjea je bil na t® na Dunaju, nakar je odpotoval v Zagreb žq delal v taiakajšnjih železniškiih skladišcih več dni kot jjavaden težak. P<»ečik) se nra je priti na sled cel©nru tihatapskemu poslovanju in zasačiti glavne krivce. Stvar se ]e vrsila sfedeče: Razne dunajske firme so najele v Zi^rebu svojega eksponeata, ki je pridobil na svojo straja: zagrebške železaiške skladiščnike. Tvrdke so pošiljale v Zagreb svileno blago pod' označbo bombažnega blaga. ŽeleEničarji so skrbeli za tot, da so zaboji prir šli v skladišče š&le po šestih zvecer, k<jj carinarniea ni ved poslovala, Iti ostaH tamkaj cez noč. P<MK>či so n<ato z ekaponenti zaborje odprli, pobrali iz njih' svileno bfego in jih napolnili z botttbaževino. li zaboji so nato djrugo jutro prišli pod cariuo. Svrlenoi blago se je prodajaio zagrebškim trgovoein^ pa tudi diBigam. Do^ej je ugofe&vljeno, da se je na ta način utihotapiilo pet poliljatev. Država je oškodovana za nad milijojn- duiarjev.. Glavne ksrivce so zaprli. Da si d!ržava zagebim globe dtoajskih tvrdk, je zaplenila vse> terjatve tek-tvrdk v Jagaslaviji. jPreiskava seoaaaljuj€ij Po petfh letih poj^soien zložift. Dne lti »iktota-a, 1921 je bil v Sofenskean, nn. cesti med^Žieami ut Špitaličem, umorjen l&gjar Lovro Sever. Za Da»rilcem j^r manjkalo vsaka sledl Kljub dolgetrajnemu poiivedovaiifu se je žŁ zdelOj da< bo osrtal T.lo&a Bepojasnjen ter be- morilec utekef" kazni. Državno pravdništv,o v Gelju pa je kljub brezuspešBj; pc©iskavi slu^aj še nadž#}e zasledovalo. Vedno ve&š dokaszov je dobilos.da je zločiife izvršil Sc^verjev tovariš Št., Mahovne, rodom ifc Ziri, ki je leta 1921 službovaL v Konji-v oall kot logar. Kjnalu po zločimi je odš&l iz Kocjlc ter dol» g«>,«5asa službovai nekje na Hjrvaškem.Kasneie se je vrniJ> sazaj v SloveaijOi kjer se jfr porocil. Na podlggi zbranilK dokazov je d^a.V3K> pravdnaštvo odredilo aiietacijo Ma» liovneta, čegar bivališSe pa je bilo neznano. Mariboiflika policija je kmalu ugotovila, da je neki Mahovne uslužben kot logar pri samostanskem posestvn v Hrastjah pri Limbušu. Poizvedlbe so dognale, da je istoveten z Mahovnetom, katerega zasleduje celjsko državno pravdništvo. V soboto je bil Maihovne aretiran od studenških arožnikov, ter se istega dne odpeljan v Celje. ODKRITJE MEDVEDOVEGA SPOMENIKA NA POBREŽJU PRI MARIBORU. Dan kakor v aprilu: soLnce, dež, vLhar. Ljudje pa kot vedno: vse zdržijo in premagajo, če jih vodi Ijubezen. In tako je kljub nalivu zelo veliko castilcev in osebnih priJateljev pokbjnega dr. Antona Medveda prišlo na njegov .grob, kjer se je javnosti izrocil nagrobni spomenik. Ob določeni uri so zapeli adruženi moški pevski zbori iz Maribora pod spretnim vodstvom stolnega kapelnika g. Gašpariča žalostinko. Zastopnik odbora za postavitev epomenika, gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšok je nato v poljudnih besedah razložil, kaj nam faoče naiznačiti nagrobni spomenik z Medvedovo podobo in s simbolicno prispodobo sejavca. Zahvalil se je vsem darovalcem in vsem, ki so prišli k odkritju spomenika. Stolni župnik kanonik vlč. g. Morav-ec je nato v imemi odbora položil na grob venec in opravil >za pokojnega molitev. Ob sklepu je adružen moški zbor zapel v srce segajočo Pavčicevo »Narodno nagrofbnico«. Odkritja se je udeležil v zastoptsvu presvetlega škofa dr. Karlina prelat g. dr. Tomažič, v izastopstvu velikega župana g. dr. Terstenjak in srezki poglavar dr. Poljanec, anestni župan g. dr. Leskovar i gospo soprogo, tovariši in prijatelji pokoinega v zelo eastnem številu. Pred in po elavnosti je bif bučen naliv, a dobre pol <ure, v kateri 6e je proslava izvršila, je nefoo popolnoma mirovalo. Ljudstvo je še dalje ostalo na pokopališču, molilo za rajnega in -občudovalo umetniški spomenik. Zaslaženo odlikovanje. Kralj je odlikoval g. monsig. in profe-sorja Janeza K. Vreže z redom Sv. Save IV. razreda za zasluge, katere si je pridobil kot dolgoletni, vzorni ter zaslužni vzgojitelj naše mladine in učiteljstva. K aasluženenm odlikovanju častita g. moosignorju tudi — »Slovenski Gospodar«! Župnik Miroslav Kukovič umrl. Po vsean Štajerskem in po širai domovini je bil znan dobmski župnik Miroslav Kukovič. Njegova gostoljubnost, vedna prijaznost in veselost je mnogim izkazala dobrote, katere je pokojni delil večkrat prav v duhu sv. Frančiška. Na Dobrni je bil pokojni pravi narodni voditelj, ki je ohranil Dobrni slovensko ime, ko so ji boteli natrpati ime Neuhaus. On je bil ¦delavec, ki ga je nekdanja avstrijska oblast dajala pod madzorstvo kot politično nevarnega. Nad vse je bil vesel, ko je dočakal osvobojenje. Pokojni župnik je pa pri tem <ielu opešal. Ker je čutil, da ni več zmožen voditi svojih •dolžnosti, se je podal v Vojnik, da bi tam v miru počakal poziva Gospodovega. Dne 27. t. m. je umrl. Pokojni je bil rojen 14. julija 1867 v Cedju. Služboval je kot kaplan v Konjicah, Novicerkvi, župnikoval pa na Dobrai skoro 27 let. Njegovemu delu je dala Dobrna, ki ga je imenovala -častnim občanom obcine in častnim članom društev, svoje priznanje. Ob njegovi smrti pa se inu naj vsi prijatelji, znanci vsi, ki eo uživali njegove du^evne in telesne dot»rote, izrazijo hvaležne, da molijo zanj in ga ohranijo v blagem spominu. Pogreb je v petek ob 10. uri dopoldne. Priznanje tvrdki. V Mariboru imamo znano, staro m po celi Sloveniji dobro znano tvrdko za izdelovanje orgel, ki je last našega zvestega somišljenika g. Brandla. Naša država hoee nabaviti za zagrebško visoko solo za muziko velike in prav posebno fino izdelane OTgle. V BeogTadu 60 razpisali poaeben natečaj za načrte ter proračun za izdelavo teh orgel. Oglasilo se je tozadevno veliko domacih ter tujih tvrdk, a delo je dobila tvrdka Brandl v Mariboru, ki je napravila najboljše načrte in ponudila najnižje «ene v slučafu izdelave. G. Brandlu častitamo k temu priznanju! Prepoved okrajne ceste. Ob priliki obiska grobov na Pobrežju pri Mariboru na dan Vseh Svetnikov dne 1. novembra t. 1. se prepoveduje brezpogojaio od 12. do 7. ure popoldne vožnja za vse vrste vozil po Pobrežki eesti, to je ¦od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do poikopališča na Pobrežju. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in po Nasipni tdici do pokopališda, kjer se ustavijo. Vsem fastitim župnim uradom. Odkar je širša javnost izven Prekmurja zvedela za loterijo v korist dijaškega zavoda >Martiuišče« v Murski Soboti, je veliko povpraševanje po na&ih srečkah. Ker pošiljanje po pošti iia posamezne prosilce povzroča velike stroške, je odbor sklenil, poslali gotovo količino srečk na vse č. župne urade s prošnjo, da jih imajo na razpolago za vse, ki bodo prišli prosit. Dobro vemo, da je to ena skrb več, toda prepričani smo, da je skrajno slabo stališče prekmurskega dijaštva vsem pri srcu in da bodo zato rade volje pomagali vsi pri postavitvi tega prepotrebnega zavetišča. Vse naše kraje v Prekmurju smo preplavili s srečkami, toda veliko nam jih je še ostalo. Kaj ž njimi? Če vsaka fara razpeča tisto malenkost, kar dobi, bo loterija uspela, sicer nam preti nevarnost, da bomo imeli zgubo. In vendar je ta način zbiranja za enkrat naše največje in edino upanje. Od druge strani ta naSa loterija ima tako številne in bogate dobitke, da se vsem dopade. Srečke so po 5 Din. Res je, da je pomanjkanje denarja, slaba letina, da je več drugih loterij, ki so pa bolj krajevnega značaja, toda ne želimo veliko. Če manjša fara spravi v promet 50 srečk, večja pa nekoliko več, bomo zelo livaležni. Omenimo še, da Prekmurje dozdaj še nikdar ni iskalo po Sloveniji posebnih prispevkov, medtem ko se je velikodušno odzvalo in pomagalo vscm, ki so prišli odkoderkoli pobirat v dobre namene. Vse katoliško prebivalstvo si srčno želi, da njegovo dijaštvo dobi vzgojni dom in ker samo ne zmore tega, se obrača za pomoč na vse Slovence in tudi Hrvate, posebno v Medjimurju. Prav prisrčno torej prosimo. Požigalci na delu. Dvakrat zaporedoma je gorelo meseca oktobra v Črmli, župnija Sv. Bolfenk v Slov. gor., prvič je zgorela posestniku Fr. Tašnerju s slamo pokrita lesena preša z vso krmo, drugič posestniku Al. Brunčiču kopica slame, ves njegov letošnji pridelek. Obakrat je hudobna roka zanetila ogenj. Pri prvi hiši so že vsi spali, ko je začelo goreti, pri drugi pa domačih sploh ni bilo doma, bili so v trgatvi. Naslo se je baje tudi pisano s pretnjo, da mora zgoreti vsa Čnnla. Ravno tako je bilo lani v biraijem Zavrhu. Tudi tam je gorelo zaporedoma in trosili so raizna pretilna pisma. Ljudje so bili seveda vsi zibegani; po dnevn jih je utrudilo naporno jesensko delo, po noci pa so jih mucile skrbi in strah pred požigalci. Morda ni nejresničeii sum prestrašenega prebivalstva, da so na delu brezvestni priganjaci kake zakotne zavarovalne dražbe z hudobnim namenom, na ta način doseči zvišanje zavarovalnine in s&bi prislužiti lepih novcev, resnica pa je, da je zopet mir m red, odkar je orožništvo vzelo na piko gotove delamržneže. Novice iz Celja. Vsled obibiega dežja v soboto in še zlasti v nedeljo je Savinja prestopila svoje bregove. Z neukrotljivo silo so se umazani valovi valili čez ibližnje vrfove, polja in travnike. Ker se struga Savinje vsled abilnih naplavm vedno Ibolj dviga, so vsled tega tudi povodnji vedno bolj pogoste in vedno hujše. Skrajni čas je že, da se začne z regulacijo Savinje. Pa Celjani se menda ne bodo poprej odločili za to, dokler jim ne bo voda drla že čez Glavni trg. — V soboto sta utonila v Voglajni blizu cimkarne dva majhna dečka, sincka cinkarniškega delavca Cijama v Zavodni pri Celju. Igrala sta se o»b zelo narastli Voglajni. Mlajši, petletai pade v vodo, starejši, osemletni bratec ga hoče rešiti, pa tudi on zgine v derocih valovih. Ker baje nikogar ni bilo blizu, da bi jih bil rešil, kar bi bilo lahko inogoce, jili je voda nesla naprej v Savinjo. Bog potolaži težko prizadete starše! — Brv čez Voglajno, ki jo je pred davnim časom odnesla voda, je v veselje romarjev sv. Jožefa in posetnikov Starega gradu zopet zgrajena. Z žalostnim sroem je moral odjadrati s svojim čolnom brodar, ki je toliko časa in s toliko požrtvovalnostjo prevažal potnike z brega na breg. Upamo, da bo nova brv, ki je zelo trdna in močna, dolgo let kljubovala vodnim silam! Borza dela v Celju. S 15. oktobrom je pričela poslovali borza dela v Celju, kl ima uradne prostore v hiši Prve hrvatske štedionice, nasproti kolodvoru. Za stranke se uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure; telefonska številka 119. V svrho bitrejšega in uspešnejšega poslovanja pri posredovanju dela in služb, oziroma delovnib moči, se naproša interesente, ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo potrebne podatke, in sicer delodajaloi delovne in plačilne pogoje ter zahteve in želje glede delovnih moči, delojemalci pa osebne podatke (starost, stan, število družinskih članov, bivališče itd.) ter zahteve in želje glede plače in delovnih pogojev, kjer so bili zadnjič zaposleni, število brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti znamko za odgovor. Legitimacije za polovično vožnjo, ki morajo biti opremljene s sliko, se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični res brezposeln, oziroma da potuje v svrho iskanja dela. Kot dokaz služi dopis ali potrdiLo delodajalca, potrdilo županstva ild. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih. Razno iz Rečice ob Savinji. V nedeljo, dne 24. t. m., je narastla Savinja tako, da ni bilo tako velike že 40 let. Porušila je več jezov. Najvecja nevarnost je pretila Grušoveljskemu jezu. Obsežne cementne zgradbe je podrla voda, in le maleaikost je manjkalo, da si ni Savinja novo strugo izbrala. Ko bi še nekaj metrov ceonenta odtrgala, bi uničila 25 vodnih naprav, t. j. 21 žag in 4 mline. Polja | bi tudi uničila nad 100 b&. Ljudje so popolnoma z obuposn vendar celi dan delali Tasilne zgradbe, katere so nekaj pomagade. Nekaterim ubogim posestnikom je tekla voija 1 meter visoko po njihovih njivah in oanesla peska in kamenja. Unicene so torej vse vzimine. Želeti bi bilo, da bi taki ubogi ljudje dobili kakšno podporo, ali odkod?!? — Dne 26. t. m. je navs&zgodaj zaoel celo sneg padati. Ljudje še niso pripravljeni za zimo. Nimajo še potrebnih drv, ne stelje in tudi nekaj poljskib pridelkov ie še na polju. Poplave y Sotelski dolini. Nalivi so povzročili zadnje dni^ v Sotelski dolini zopet veliko poplavo. Sotla s pritoki Bučo, Bistrioo in drugimi je zopet prestopila bregove ter preplavila celo dolino med Podčetrtkom in Zelenjaki. Ta poplava ni napravila posebne skode, ker so ljudje že bili pospravili večino pridelkov. Povodenj je v pozni jesenski dobi v Sotelski dolini nekaj vsakdanjega in ljudje so že iiavajeni na njo, da je sploh vec ne upoštevajo. Velika skodo pa je napravila letos povodenj v poletju, ko je uhicila kosnjo ter poljske pridelke. Vlom v davčni urad v Brežicah. V noči do 25. na 26. oktobra so neznani tatovi vdrli v davcni urad v Brežicah. Dvignili so okna ter prevrtali železna vrata, ki ločijo blagajniški prostor od ostalih. Tu stojijo druga poleg druge tri velike železne blagajne. Tatovi šo se spravili nad sred njo. Odmaknili so jo ter od strani navrtali. Dobili so dober plen: okrog 14.900 dinarjev. VrniM so se nazaj skozi okno na ulico ter pri tem pozabili vrečico z kovanim drobiizem po 10 in 5 par. Tatovi so najbrže iz Zagreba. Ljudje so slišali med viharjem in dežjem voziiti ponoči skozi mesto tajinstven a\iomobil, s katerim so se zlocinci najbrže odpeljali. Orožniki so pridno na delu, toda sledov še niimajo. Zanimivo je, da se zadnje čase nujožijo vloini v dav čne urade. Tatovom je sigurno dobro znano, da se nahaja edino še v blagajnah davkarij demar, dočim ga v privatnih blagajnah že dolgo več ni.  Kri radi ljubezni. Preteklo soboto, dne 23. t. m., se je y Ljubljani odigral krvav dogodek, ki ima svoj vzrok  v ljubosummosti. Na Grudnovem nabrežju je napadel 52letai tesaT Jože Peršin s sekiro čevljarskega pomočnika Franceta Pravsta ter mu zadal take poškodbe, da jim je napadeni v bolnici podlegel. Poboj je zakrivila ženska, ne ka Micika K., ki je voasih živela skupno s Peršinom, pozneje pa se je preselila k Pravstu. Peršina je to tako razkacilo, da je na navedeni nacin ohladil svoj srd nad čevljarjem Pravstvom, potem pa se je predal redarjem.  Franc Klemen pod kljugem. Nevarni svedrovec Fram Klemen, ki je pob^nil pred par dnevi iz umoboloioe na Studen-ou pri Ljubljani, se ni dolgo veselil svobode. Kot oamreč poročajo iz Planine, so ga aretirali z njegovo prijateljioo Angelo Podržaj, ki mu je pomagala pobegniti iz umobolnice, vred, v noči od petka na soboto pri prestopu državne meje, ko je hotel priti v Postojno, od naših oblasti pravooasno nanj opozorjeni italijanski obmejni stražniki. Ker je Klemen italijanski državljan, ne bo izročea  našim oblastim, temveč ga bo sodilo italijansko sodišče.  Krvava noi5 v Zagrebu. V noci od sobote na nedeljo je prišlo v Zagrebu v Trnju do spopada med tamošnjimi Medjimiirci. V mestu je šest Medjimurcev izpilo 15 litrov vina (Junaei!) Ko so se vračali v Trnje, so začeli klicati na  korajio in^Tazbijati po oknu neke barake, v kaferi so stanovalci že spali. Eden od njih se je prebudO. Nič hudega sluteč, je stopil ven pogledat, kaj da je. Komaj je prestopil prag, so ga zgrabili štirje moški m ga pričeli tepsti. Eden ga je s fcrepeljcem udaril po glavi in mu razbil črepinjo, drugi napadalec pa ga je zabodel v desno lice, Med tem so navalili razbesneli Medjimurci še na drugega stanovalca, ki je slučajno stopil iz barake in mu razparali trebuh. Napadalci so se po tem groznem dejanju razbegnili na vse strani. Zjutraj je policija dva od njih aretirala. Ogenj in voda uničila blaga za 5 milijonov dinarjer. Velika nesreSa je zadela pretekle dni velikega zagrebškega manufakturnega trgovca Leo Gavričiča. V njegovi trgovini je nastal ogenj, ki je uničil blaga v vrednosti 60 tisoč dinanjev. Še hujšo nesrečo, kot ogenj, pa so povzročili gasilci, iki so ski)žali ogenj zadušiti. Okrog 10. ure so opazili mimo trgovine idoci ljudje, da prihaja na prosto gost dim. Takoj so obvestili požarno brambo, ki je z veliko težavo s silo vdrla v trgovinske proslore. Ker vsled dima niso videli, kje gori, so priceli kar na slepo bruhati vodo na blago. Tako so polili z vodo vse prostore, predno so prišli do zadnjega, kjer je ogenj v resnici gorel. S polivanjem so napravili trgovcu na blagu za 5 milijonov dinarjev škode, docira je ogenj napravil samo za 60.000 Din škode. Cela vas pogorela. V selu Suva Reka pri Prizrenu je nastal v soboto zvečer iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki se je bliskovito razširil po vsej vasi. Po doslej dospelib. poročilih je zgorelo že 52 hiš. Vsaka rešilna akcija je radi pomanjkanja vode, ki jo dovažajo za kuho od dve uri oddaljenega studenca, nemogoča. Na lice mesta so bili odposlani močni vojaški oddelki, da po možnosti zajezijo nadaljno prodiranje požara in rešijo vsaj to, kar se še rešiti da. Nesreča je tem hujša, ker je prebivalcem zgorelo vse, kar so letos pridelali. Cigan prodal svojo hčerko za 3C00 dinarjev. V Iloku v Slavoniji se je hotela obesiti 191etna ciganka Aranka Kolompari, ki je bila na glasu kot izredna lepotica. Njen oče jo je po ciganskem obicaju prodal za 3000 dinarjev ciganu Kokošari. To je mladenko, ki je bila poklonila svoje srce že drugeom, tako užalostilo, da si je hoiela končati življenje. V zadnjem hipu so jo še rešili smrti. Bitka med orožniki in razbojjnikom. V Južni Srbiji je hajduštvo ali razbojništvo še vedno v polnem ovetju. Kot nekdaj v Sloveniji rokovnjači, tako so še danes tam hajduki pravi gospodarji gozdov in planin, odkoder delajo drzne napade na vasi in selišca ter oropajo vse, kar jim pride pod roko. Orožništvu se je dosedaj posrečilo, že precej razbojniških gnezd iztrebiti. Mnogo glasovitih hajduških poglavarjev, na kaierih glave so bile razpisane nagrade v znesku sto tisoč in še vec din., je našlo smnt v boju z orožniki. — Te dni se je posrečilo orožniški četi oibkoliti proslulega hajduka Ganjo Dautoviča, na čigar glavo je bila razpisana nagrada v znesku 100.000 dinarjev. Dautovič se je zabarikadiral v hribu nad vasjo Sedlarevo, kjer so ga obkolili orožniki. Borba med hajdukom iin orožniki je trajala 3 dni in 3 noči, ne da bi orožniki mogli hajduku do živega. Orožniško četo so morali pomnožiti. Na zadnje so orožniki, ojačeni s seljaki, izvršili generalni naskok na tabor hajduka. Ganja pa je napad odbil. Streljal je s strojnico na orožnike in ubil enega orožnika in enega seljaka, enega pa težko ranil. Iz Kosovoke Mitrovice so poslali nato v Sedlarevo gorske lopove, ki pa radi neugodnega terena niso mogli stopiti v akcijo. Na strani orožnikov je borba zahtevala deset žrtev. Ganja je bil relo tako draen, da se je ponoči splazil k truplom padliL orožnikov in jim odvzel puške in municijo in se nato vrnil v svoje taborišče. Iz Kosovske Mitrovioe je prispela sedaj vest, da so orožniki Dautoviča ubili. Zagonetni slučaji. V Greifenburgu na Koroškem se je vrgel pod vlak neki uradnik tvrdke Wirth. Orožnika, ki si je zadevo notiral, je zadela kap. Bil je takoj mrtev. Pri pogrebu je padel neki pastir, ki je splezal na drevo, tako nesrečno z njega, da je obležal mrtev. Bivša avstrijska cesarska rodovina v stiskah. Znano je, da se je po prevratu avstrijska vladaraka rodovina Habsbui-žanov razkropila po celi Evropi. Zlati časi za raz ne prince in princezinje so s tem minili. Preje so živeli brezskrbno z dohodki iz državne blagajne in svojth velikanskih posestev. Obeh virov }e zmanjkalo, nasle-dstvene države so zaplenile večino teh cesarskih posestev in za Habsburžane so nastopili tezki časi. Ostalo jim je sicer še dovolj, da bi laliko pri pametnem gospodarstvu živeli ravno tako razkošno, kakor preje, toda ti gospodje niso vedeli gospodariti. Zašli so v denarae stiske in sedaj so prisiljeni prodajati dragoceno opremo svojih gradov in svoja posestva. V take težave je zašel bivši vojskovodja nadvojvoda Evgen, nadvojvoda Leopold, ki sta popolnoma izprazsnila svoje gradove ter prodala opravo v Ameriko. Na Dunaju sta se dve bivši nadvojvodinji tožili z hišnim gospodarjem, ki jima je odpovedal stanovanje, obstoječe iz treh malih sobic. Tako se obrača usoda nekdaj tako mogočnih ljudi. Pa je prav tako! Naj tudi oni spoznajo pravo življenje, njega težkooe in boj, katerega morajo bojevati za obstoj navadni ljudje, kojih usoda ni položila v nadvojvodsko zibelko. Prohibicija (prepoved zavživanja alkoholnih pijaž) na Norveškem odpravljena. Proti pričakovanju se je izrekla večina Norvežanov za odpravo prohibicijskega zakona. Proti prepovedi alkoholaiih pijač je glasovalo 525.000, za pa 410.000 oseb. Večina proti prohibiciji znaša torej nad 100.000 glasov. Minister socijalne politike je izjavil novinarjem, da namerava vlada takoj predložiti parlamen tu načrt zakona o odpravi prohrbicije. Alkobolne pijače bodo odslej državni monopol m se bodo smele prodajati le osebam, starim nad 20 Jet. Novi zakon pride pred parlament začetkom januarja in bo nedvomno sprejet. 100.000 Irankov za taSfin pepel. Pariško sodišče je te dni imelo opraviti z origi-natoo tbžbo, ki predstavl|a meiida unikum sodne prakse. Neki Palmier je zahteval 100 tisoč frankov odškodnine za skodo, ki jo je imel s tem, da ]e izginil pepel njegove fašče. Tašča je umrla leta 1918 in njeno truplo so na zetovo zahtevo vpepelili. Pepel so shranili na pokopališču. V pokopališkem uradu je pa nastal zadnja leta velik nered, tako da Palmier pepela svoje tašče ni mogel več najti. Zalo je vložil tožbo in zahteval 100.000 frankov odškodnine. Mož zasluži odškodnino že zato, ker tako visoko ceni pepel svoje tašče. Zeti za tašče navadno niso preveč navdušeni. Mogoče pa tudi on ne bi bil tako navdušen, če bi mu tašca še živela. 70 novorojenčkov na minuto. StatisHki so izračunali, da se rodi vsako leto na svetu 36 milijonov otrok. Iz tega sledi, da se rodi vsako minuto 70 nebogljenčkov. Ako bi postavil zibelke vseh novorojenčkov, ki zagledajo v enem letu luč sveta, drugo kraj druge, bi-tvorile ogromno vrsto, dolgo približno tako kot ekvator. Ako bi njihove matere defilirale, recimo tako, da bi jih šlo vsako minuto 20 raimo nas, bi bili novorojenčki zadnjih stari že 40 let, predno bi prišle matere v dolgi procesiji na vrsto. Vzroki letošnjih vremenskih nczgod. Letos doživljanio vremenske izpremembe, kakor jih zemlja že stoletja ni občutila. Vse se je postavilo na glavo. Mesto poletja smo imeli jesen, na jesen je prišla zima — lanska zima je bila mila, kakor pomlad, z eno besedo, zemlja se ni več vrtela v svojih običajmih te-5ajih. V poletju smo imeli po celi zemlji strašne vrempnske nezgode, viharji in povodnji so divjale >po vseh delih sveta, uničile na stotisoče živIjenj ter napravile naravnost neverietno škodo. Samo že v naši državi imamo dovolj žalostnih priinerov. Velikanske poplave v Bački, Baranji, na Hrvatskem Ln v Sloveniji v poletJTi, sedaj izopet povodnji na Kraniakem, vse to pa je le malenkost v primeri z velikanskimi nesrečami, ki so se zgodile v Ameriki. Vihar je uničil mesto Miami na polotoloi Florida, ki je brojilo okrog 700.000 prebivalcev. Sedaj je prišlo poročilo o dragi katastrofi, ki se je zgodila na otoku Kubi. Orkan je dne 21. t. m. tako divjal, da je skoro razdejal oelo mesto Havano. Kot žrtev viharja je bilo 30 mrtvih in 300 ranjenili. Velikanski valovi so unioili pristanišce, kjer se je polopilo več parnikov. — Ti orkani so se dogajali istočasno s silnimi nevihtami v Severnem morju. Gosta megla pokriva Atlantski Ocean ter zelo ovira parniški promet. — Vsi učeniaki si belijo glave, kaj je vizrok letošnjim vremonskim nezgodam. Najbolj verjetna je trditev, da so vzrok temu solnčne pege. Če pogledamo solnce skozi rumeno steklo, opazimo skoro s prostim očesom, da površina solnčne oble ni popolnoma gladko zlato, amzak se nahajajo nekako v sredini komaj vidne temne pičice. Te pike so v resnici velikanskega obsega, ni pa še dognano, kaj jih povzroca. Mojoče so to znaki strašnih izprememb, ki se nedvomno do.gajajo na žareči solnčni površini. Vsekakor pa so te pege v zvezi z vremenskimi izpremembami na površju zemlje. Vsakokrat, kadar so se ipojavile, so bili na zemlji potresi, povodnji in viharji. Letos so pege posebno številne in radi tega so tudi vremenske nezgode na zemlji težje. Ni pa še dognano, kaka je zveza med temi pegaiai in zemeljskim ozračjem. Nekateri so nmenja, da vplivajo pege n-a ozracje na poseben magnetičen naoin, drugi zopet, da je vpliv elektri¦čen; kaj gotovega pa ne morejo povedati n-e eni, ne drugi. Ostalo bo najbrž vedno prikrito omejenemu cloveškemu duhu, kakor tudi drugi vdičastni in strašni pojavi naše prirode. Slovenskim dekletom! Pravo slovensko dekle slovi izavoljo svoje sveže, čednostne mladosti. Če je doma, je v veselje domačim, 5e mora na tuje, je povsod spoštovano. Ravno zavoljo tega, da slovensko dekle ohrani ta svoj slo- ves tudi v današnjih razmerah, je bilo potrebno izreči ¦jlovenskim dekletom besedo, ki jo potrebujejo za svojo mladost. To je storil naš vzgojevalni pisatelj dr. J. Jeraj in je napisal knjigo: »Kadar rože cyeto . . .« To knjigo naj vzame v roko vsako slovensko deklel To knjigo naj imejo vse one, ki si jo le morejo knpiti, na svojem domu. Ostale naj jo dobijo po naših drmšiveiiiih knjižnicah. Vsako slovensko dekle naj jo prebere! Knjiga je izsla kot XVIII. zvezek CiTilove knjižnice v Tiskarni sv. CirOa v Mariboru in stane Din 8.50. Lepo in skoro novo zimsko suknjo, ki bi bila pripravna za kacega špeharja, ima po nizki ceni na prodaj Martin Pravdič, krojač na Slomškovem trgu v Mariboru. Vežkrat čitamo različne oglase, kaiko si ta ali ona tvrdka prizadeva privabiti kar največ odjemalcev in to na prav različne nacine. Tvrdka Franc Mastek v Mari- bora tam na Glavnem trgu se pa le redkokedaj oglaša po časopisju. In še to stori vedno le tedaj, če se ji posreči ¦kuprti večje partije dobrega blaga po izredno nizkih cenah, ker si s tem najlažje in prav sigurno poveča krog svo jih zvostih odjemalcev. Omenjeno še bodi, da princip te tvrdke ni samo, da je stranka ceno postrežena, temveč da dobi tudi trpežno blago. Za letošnjo jesen in zimo se nam je vsled naših dobrih inozemskih zvez posrečilo nabaviti velike množine dobrega češkega blaga in, kar bo vsakega najbolj zaniraalo, po veliko nižjih cenah, ko so bi-le dose- daj. Da pa to ni mogoče samo prazna reklama in da je temu tudi res tako, zadostuje, kadar se mudite v Mariboru, da si sami ogledate blago in cene, pa že postanete stalni odjemalec. Kdor pa do sedaj še ni bil odjemalec tvrdke Mastek, naj, če gre v Maribor, vtalcne v žep to številko >Slovenskega Gospodarja«, da spotoma ne pozabi naslova: Franc Mastek, mamifaktuma in modna trgovrna v Mariboru, Glavni trg 16. 1352 Sy. Križ pri Rog. Slatini. Po daljšem času se moremo zopet enkrat oglasiti, da si ne bo kdo mislil, da smo čisto zaspali. Orlovska erganizacija se zadnji čas tako živahno razvija. Namerava se tudi v kratki dobi ustarioviti Orliški krožek. Le na plan; y to -organizacijo vsa poštena krščanska svetokrižka mladina. — Vinski prijatelji bodo letos pri nas raorali nositi suha grla, ker se je letos tukaj vinska trta prav slabo izkazala. Seveda, to pa udari tudi predvsetn vse tukajšnje vinske posestnike, ki vse svoje naporne težave nalagajo na skupiček vina, kateri je pa letos prav posebno odpovedal, dasiravno nas ni toča močno obiskala. Tukajšnje Bralno društvo natnerava v kratki dobi vprizorili resno in zanimivo igro >Verigac, v društveni dvorani. Marija Gradec pri Laškem, Letošnji nal:\i so tal.nc drngod tudi pri nas razdrli mnogo potov in cest. Nekaj se jc že popravilo, nckaj pa še čaka popravila. Dopisnik lDomnviiie« (iše, d:> je naš občinski odbor sklenil, da naj kmetje popravijo ceste sami. Gotovo je slišal travo rasli, ko to piše. Res je. da se je na seji svetovalo. da bi se nekatere opozorilo, ako hočejo tisti, ki ceste mno go rabijo, da bi po možnosti nekaj zastonj naredili, nikdar pa se ni kaj takega sklenilo, da bi se ljudi k temu sililo. Cesta pod vasjo Brstavnica se bo tudi popravila in je delo že oddano bližnjemu kmetu, in se torej dopisniku ni treba bati, da bi ga kdo silil na tlako ali kuluk ,in je menda tudi zato prelen. Sibo pa naj shrani dopisnik za tiste, ki imajo bolezen, da podpise ponarejajo. Šmarje pri Jelšah. Prosvetno društvo ima dne 31. oktobra, ob 15. uri popoldne svoj štirinajsti redni občni zbor. Pridite!