Gospodarske stvari. Mlada sadunosna drevesa treba varovati. Po aekterib legah posajeaa aaduBOsna drevesca aočejo rasti. Ljudje se pritožujejo, sorte meajavajo ia poaledajič jim drevesca veadar poginejo. Vzrok ti Bezgodi je dostikrat airaz, maogokrat pa tudi ravno nasprotno prehuda vročiaa. Seveda je poleg teh dveh vzrokov še aebrojao drugih, kterib pa za zdaj ae bodemo posebej omeajali. Posamao atoječa drevesca je toraj dobro z drobaimi palčicami ia šibami okoli ia okoli obdati ia to šibje potem s trtami ali slamaatimi povezki okoli debla ia kola privezati tako, da je drevesco kakor z mrežasto odejo obdaao ia zavarovaao. Ta mrežasta odeja varoje deblo mladega drevesca ae le drugih poakodovaaj, ampak po zimi tudi prehudega mraza, po letu pa prehade vročiae, da ga pregorki 8olčfli žarki ae opečejo. Zaano je Bamreč, da se drevesai soki pretakajo med skorjo ia med leaom. Po lesa lezejo soki v drevo gori ia med lesom ia akorjo zopet doli. Ako je toraj drevo z gladko akorjo aa primer ob kaki cesti, preveč budim solčaim žarkom izpoatavljeoo, se lahko primeri, da huda vročiaa med lesora ia skorjo aok v sopar spremeBi, kteri potem 8korje od lesa odluačijo ia tako imeaovaai amod provzročijo, vsled kterega potem tako poakodovaaa dreveaca prav pogosto koaec vzamejo. Nekaj podobaega ae je že opazilo aa drevesib, ki so bila po mestib, po ulicah posajeaa. Taka drevesca so dvojaim solačaim žarkom iz postarljeBa. Prvič pravim ki pribajajo aeposredao od aolaca samega ia diugič tako imeaovaBim cdbitiin solčaim žarkom to je tistim, kteri se od bližnjega zidovja odbivajo in dostikrat ravao tako vroče pritiskajo kakor aeposredai solčai žarki. Soki takib dreves, ki bi morali ravao aaj živahaejiše po mladem gojenčcku krožiti, se vstavijo ia dostikrat popolaoaaa posuše. Skorja pcstaae vela, se začae grbaačiti ia drevce, če že kaj hajžega ai, je vsaj v rastli buda počeao ia zadržaao. Prav hudo se pa tndi dreveseem godi, ktora 80 prav globoko ia aa moki-em posajeoa. Koreaiae jim solace ae ogreje ia plodovite dežae kaplje jih ae doaežejo več. V premokreai poaajeaa drevesca imajo preveč sokov, v BJih se, rekel bi, kiožeaje sokov aikdar ae vstavi ia celo po«ao v mrzlo jesea aoter se sokov obilao pretaka po drevescu gori ia doli ia to je dostikrat porod, da taka drevesca rada ziarzacjo. Proti vsem tem aevaraostiai drevesca varaje v začetku tega spiska omeujeai ia opisaai aačia zavarovaaja drevesc. Uinetiii gnoj za cvetlice. Mofiai cvetličai gaoj ae napravi iz tele zmesi: Na 12 litrov mehke vode, t. j. deževaice ali kuhaae vode, vzarae se 0'5 gramov greake soli, 1*5 gramov saliteraokislega kalija ia 4 grame saliteiaokislega apaa ia 10 gramov prepariraaega fosforokislega apaa. Soliae se morajo poprej v vodi raztopiti in potem še le fosforokislo apao med aje pomešati. Mesto posledojega apaa jemljo nekteii tudi Bokerjevega gaaaa ali tičjeka. Trpežni podplati na škorajih ia Crevljih po- stanejo ?,» dvakrat ttpežnejši, ako se večkrat zaporedouia z laaoaioj firaežera poraažejo. Novi podplati se tako doigo mažejo, doklcr še kaj laaeaega olja t se vsesavajo. Ravao tako se mora šiv med podplati ia gnrajim usajem s tem oljem mazati. Podplati vode več ae prepušfiajo ia za mrzle aoge poBtaaejo toplcjSi ia tudi ae cvrkajo več, kar je ranogokrat prav aitno.