LETO XXIX., ŠT. 46
PTUJ, 18. novembra 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_ LJUDSTVA
21.
november
Občan
ne
pozabi
na
ta dan
Naša prthodnos t
je v vaših rokah
Vsak otrok, pa najsi bo pionir ali mladinec, si vroče želi velike in sodobne šo-
le, v kateri botlo lahko vsi razvijali svoje sposobnosti in uresničevali želje.
Šola, ki nam je vsem že tako blizu, pa lahko ostane le lepa želja, kajti — naša
prihodnost je v vaših rokah.
21. november. Jutro je kot vsa ostala, a je vendar čisto drugačno od drugih.
Polno je pričakovanja in napetosti.
Odrasli hitijo na volišče. Ozirajo se v izložbena okna, kjer visijo plakati.
Otroški so, napravljeni z nerodno roko. Toda vsi so tako jasni, vsi molče prosijo:
„Recite DA!"
Oči se jim pasejo po tleh, kjer je raztresenih mnogo letakov. ZA! ZA! ZA!
lahko berejo na njih.
Ko hitijo mimo veleblagovnice, jih pritegnejo slike na tleh. Narisane so s
kredo. Tik pred stojalom za kolesa je narisana šola, ki se podira. Otroci se stis-
kajo pod dežnikom, na katerem piše: ,,Pod to streho ne bo šlo. Glasujte za bolj-
šo!" Nekaj metrov vstran je narisana šola, polna otrok. Tisti, ki jim je uspelo
preriniti se vanjo, pravijo ostalim: ,,Za vas ni več prostora."
Sto in sto klicev izstopa z asfaltne podlage. Ste se zamislili, odrasli? Ste si tu-
di vi želeli boljšo šolo, ko ste se stiskali v zatohlih in premajhnih učilnicah, kaj-
ne?
Slišim vas, kako odgovarjate, da je sedaj drugače in da je več šo! kot v vaših
časih. Seveda, saj je tudi več otrok. In naša prihodnost bo drugačna od vaše.
Zahtevala bo več znanja, modernejša bo. Si predstavljate, koliko otrok bo ostalo
na cesti, če referendum ne bo uspel. Si zamišljate množico razočaranih obrazov
z obtožujočimi očmi? V marsikaterih se bo zrcalila solza, moreča in težka.
Toda — aH je vredno prispevati toliko sredstev za boljši jutri vaših otrok? AH
smo vredni tolikšnega zaupanja?
Trudimo se. Radi bi razvijaH svoje sposobnosti in se z obširnejšim znanjem
vpisovali na univerze. AH nam bo uspelo prepričati vas?
Megla se dviga. Sonce že pošilja prve žarke skoznjo. Nekateri občani se vra-
čajo z volišč. Ta se smehlja, oni drži posloven obraz in misH le še na sestanek, kf
ga čaka. Ženski hitita na trg. Tista z ruto pravi:
„Saj sem morala reči DA. Ko bi vi videli, kako ijubeznivo so nam pionirji od-
piraH vrata. In koHko plakatov so napravili! Pa na asfalt so risaH. Ti naši otroci
bodo zdaj upam — le dobiH boljše in večje prostore. Veste, moja bi tako rada
postala učiteljica!"
OdšH sta mimo. Se malo in zadnji voHIci bodo zapustiH volišča. Naša prihod-
nost bo odločena. Spet se bo začel vsakdan.
BOLJŠI ZA NAS?
Nevenka GerI
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
Risba: Anica Dodlek in
Marjana Brače/c, OŠ Tone-
ta Žnidariča Ptuj
2. stran
TEDNIK — četrtek, 18. novembra 1976
Jasne in konkretne naloge komunistov
Poročali smo že, da je bila prej-
šnjo sredo 10. redna seja občinske
konference ZKS Ptuj. Po uvodnem
referatu Alojza GOJCiCA, sekre-
tarja komiteja, njegov referat je
konferenca soglasno sprejela, je v
razpravi sodelovalo še 20 udeležen-
cev seje. Imenovana je bila tudi 5-
članska komisija, ki je pod pred-
sedstvom Dimčeta STOJČEV-
SKEGA, spremljala delo konferen-
ce in na koncu, na podlagi uvodne-
ga referata in razprave predlagala
konferenci konkretne sklepe.
Sklepe je konferenca soglasno
sprejala, zato obvezujejo vse ko-
muniste, da konkretne naloge, ki
izhajajo iz njih tudi dosledno
uresničijo. Te naloge so:
1. OSNOVNI CILJI USMER-
JENEGA ŠOLSTVA:
—	Se nadalje je potrebno utrje-
vati zavest vseh struktur, da je
šolstvo del celovitega sistema zdru-
ženega dela in krepiti funkcijo de-
legacije uporabnikov v samouprav-
nih interesnih skupnostih in v šol-
skih zavodih.
—	Organizacije združenega dela
v ptujski občini morajo postati no-
silec izobraževalnih programov ob
delu.
—	Vsem nam mora biti cilj, da še
nadalje usmerjamo učence v peda-
goške poklice.
—	V srednjeročnem obdobju
1976—1980 ima prednost izgradnja
šolskih prostorov za usmerjeno
izobraževanje.
—	V procesu svobodne menjave
dela se mora šolstvu zagotoviti pra-
vičen materialni položaj.
—	Poglabljati procese samou-
pravljanja v šolstvu v skladu z za-
konom o združenem delu, kar po-
meni, da okrepimo delegatska raz-
merja v šolskih samoupravnih or-
ganih s predstavniki javnosti —
družbeno-politične skupnosti,
DPO, združenega dela in krajevnih
skupnosti.
—	Močneje pritegniti srednješol-
ce v sistem soustvarjanja vseh pro-
cesov na šoli in uporabiti načelo tri-
partitne udeležbe v upravnem od-
ločanju na načelih: ena tretjina
učiteljev, ena tretjina uporabnikov
in ena tretjina učencev.
—	Pričeti z evidentiranjem stro-
kovnjakov, ki lahko s svojo
strokovnostjo, naravnanostjo ople-
menitijo naš vzgojno-izobraževalni
sistem.
—	V procesu izobraževanja ena-
kovredno vrednotiti — tako
vzgojnoizobraževalni proces kot
vzgojo.
—	Organizirano pristopiti k
sprejemanju mladih v ZK, zlasti še
bodočih kvalificiranih delavcev.
—	V izobraževalni skupnosti
ustanoviti aktiv ZK, katerega jedro
bodo komunisti v izvršilnem
odboru in predsedstvu obeh
zborov, ki delajo v komisijah pri
lO. K vsakokratnemu sestanku ak-
tiva ZK vabiti delegate — člane ZK.
—	Spremljati trošenje sredstev iz
skladov za izobraževanje v OZD v
višini 1,5 % oziroma v višini 1
ker 0,5 % že združujejo delavci za
solidarnostne štipendije.
—	Vzpodbuditi razpravo v zdru-
ženem delu, katere poklice je po-
trebno izobraževati v našem sred-
nješolskem centru glede na potrebe
gospodarstva in družbenih dejav-
nosti.
—	Vzpodbuditi vlogo delavske
univerze kot komplementarne pe-
dagoške institucije na področju us-
merjenega izobraževanja.
—	Ob prehajanju na usmerjeno
izobraževanje so delovne organiza-
cije dolžne uskladiti programe svo-
jih kadrovskih potreb.
II. OBLIKOVANJE SREDNJE-
ŠOLSKEGA CENTRA:
—	Oblikuje se srednješolski cen-
ter Ptuj z zaokroženimi pedagoš-
kimi enotami v enotno delovno or-
ganizacijo.
—	Pedagoške enote predstav-
ljajo zaokrožen vzgojno-izobraže-
valni proces in so neodvisne od ob-
stoječih šol in zgradb. Obstajale bi
naslednje pedagoške enote:
a)	splošna gimnazija
b)	pedagoška gimnazija
c)	medicinska šola
d)	ekonomska šola
e)	upravna šola
O trgovska šola
g)	kovinska šola
h)	poljedelsko-živinorejska šola
i)	dijaški dom.
—	Pedagoške enote zadrže vse
pristojnosti na področju vzgoje in
izobraževanja, za vprašanje peda-
goškega vodenja se oblikuje peda-
goški svet, ki naj bo sestavljen po
tri-partitnem načelu: po ena
tretjina učencev, uporabnikov in
učiteljev. S tem je omogočeno usta-
novitelju, da vpliva na postavitev
pedagoškega vodje.
—	Svet srednješolskega centra je
najvišji samoupravni organ (zraven
zbora delavcev), ki povezuje inte-
rese pedagoških enot, združenega
dela, krajevnih skupnosti, DPO in
ustanovitelja.
—	Pristojnost sveta srednješol-
skega centra je celovito reševanje
samoupravnega, materialnega, fi-
nančnega in tehničnega položaja
srednješolskega centra.
—	Srednješolski center ima skup-
ni žiro račun, za pedagoške enote
pa se lahko vodijo stroškovni obra-
čuni po predpisih finančnega po-
slovanja.
—	Sleherni pedagoški enoti je
dana možnost povezovanj po ver-
tikali, v določene skupnosti, na
podlagi podpisanih samoupravnih
sporazumov.
—	Koncept strokovnega in teh-
ničnega vodenja srednješolskega
centra je takšen kot je prikazan na
7. strani izredne številke Tednika.
III. REFERENDUM ZA
ŠOLSKI PROSTOR:
—	Občinska konferenca ZKS
Ptuj podpira uvedbo samoprispev-
ka za sofinanciranje gradnje
šolskega prostora in podpis samo-
upravnega sporazuma za vzdrže-
vanje sredstev za sofinanciranje
programa izgradnje srednješolske-
ga centra v Ptuju in osnovne šole v
Markovcih.
—	Vsi komunisti so dolžni v
najširši družbeni aktivnosti prido-
bivati, mobihzirati in prepričevati
vse občane za pozitiven izid refe-
renduma in podpis samoupravnega
sporazuma.
—	Vse osnovne organizacije ZKS
so še pred referendumom dolžne,
skupaj z ostalimi DPO, da se sesta-
nejo in skupaj analizirajo in oceni-
jo stanje pred referendumom in ak-
tivirajo vse subjektivne sile v tistih
okoljih in naseljih, kjer je še slaba
pripravljenost za uspešen izid refe-
renduma.
—	Komunisti so posebej dolžni
svojo aktivnost pri pripravah in iz-
vedbi referenduma povečati v de-
lovanju znotraj SZDL, v glasoval-
nih odborih in v komisijah.
—	Takoj po referendumu so
dolžne vse OO ZKS analizirati ak-
tivnost vseh članov ZK, ob
upoštevanju uspeha ali neuspeha
pri izvedbi referenduma v občini in
v sleherni krajevni skupnosti.
—	Vsi zadolženi za krajevne
skupnosti (trojke) od družbeno-po-
litičnih organizacij so se dolžni ta-
koj povezati s predstavniki krajev-
nih skupnosti za uresničevanje
sprejetih sklepov o referendumu.
—	Zaostriti odgovornost posa-
meznikov do neumestnih obljub in
malomarnega odnosa do proizva-
jalcev in občanov.
Komisija za sklepe
Zelena luč za sredstva, ki presegajo
predviden program
Prejšnjo sredo so se v dvorani delavskega doma
Franca Krambergerja v Ptuju sestali delegati zborov
uporabnikov skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj
in skupščine skupnosti otroškega varstva z glavno toč-
ko dnevnega reda: predlog za valorizacijo dovoljene
porabe v letu 1976. Na svoji prvi seji sta oba zbora
ločeno predlog dnevnega reda sprejela, po izvolitvi de-
lovnih organov, pa so pionirji osnovne šole Toneta
Žnidariča v Ptuju, prebrali delegatom svojo predrefe-
rendumsko poslanico in jim razdelili še propagandni
material.
Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj
Lojze Cuček, se je zborov uporabnikov še enkrat opo-
zoril na pomembnost datuma 21. november, ko bomo
s svojim ZA polagali temeljni kamen za boljši jutrišnji
dan naših otrok. Nato je govoril še o akcijah, ki so se
jih doslej lotevali za rešitev težkega materialnega po-
ložaja vzgoje in izobraževanja, ko je izobraževalna
skupnost že od začetka letošnjega leta opozarjala vse
odgovorne družbenopolitične dejavnike v občini na te
probleme.
O materialnem položaju osnovnega šolstva je nato
govoril tudi predsednik izvršnega odbora izobraževal-
ne skupnosti Ptuj, Franc Predikaka, ki je posebej pov-
daril, da ob predvideni valorizaciji, ne bi dodatno
obremenjevali gospodarstva, tetnveč zato izkoristili že
zbrana sredstva, ki presegajo predvideni global, pred-
vsem zaradi povečanja osebnih dohodkov v
gospodarstvu in negospodarstvu ptujske občine.
Delegacija TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, je zah-
tevala pismeni odgovor na vprašanje v zvezi z
osebnimi dohodki v izobraževanju in otroškem varst-
vu, drugi delegati pa v razpravi niso sodelovali. Spre-
jet je bil sklep, da izobraževalna skupnost Ptuj, lahko
porabi sredstva zbrana po prispevni stopnji 5,66 % od
bruto osebnih dohodkov za izobraževanje, ki presega-
jo dogovorjeni global po družbenem dogovoru o raz-
porejanju dohodka v občini Ptuj za leto 1976 za valo-
rizacijo osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v za-
vodih, katerih dejavnost financira ali sofinancira izo-
braževalna skupnost. Zbor je ta sklep sprejel z večino
glasov.
Tudi zbor uporabnikov skupnosti otroškega varstva
Ptuj se je strinjal, da lahko uporabijo sredstva zbrana
po prispevni stopnji 0,42 % od bruto osebnih
dohodkov za otroško varstvo, ki prav tako presegajo
dogovorjeni global. Med prisotnimi 18. delegati sta
bila le dva proti sprejemu takšnega sklepa, en delegat
pa seje glasovanja vzdržal.
Uskladitev višine otroškega dodatka z življenjskimi
stroški v letu 1976 pa je bila dodatna točka, ki so jo
obravnavali samo delegati zbora uporabnikov skupšči-
ne skupnosti otroškega varstva. V zvezi s tem so
sprejeli sklep, da se otroški dodatek poveča za 20 % in
od 30 do 40 dinarjev za posamezne skupine kot doda-
tek na podražitev in sicer s prvim enajstim samo do-
datek za obe skupini za socialno ogrožene otroke v
kmečkih družinah. Povečanje otroškega dodatka pa
trenutno ni mogoče, ker so po opravljenih izraču-
nih ugotovili, da se bo lahko valoriziral le skladno s
programom vzajemnih in solidarnostnih nalog, ko
bodo usklajene z resolucijskimi razmerji za leto 1976.
šm
USPEŠEN ZAKUUČEKIII. FAZE
GRADBENIH DEL NA POKRITEM KOPALIŠČU
Z GOSTIŠČEM
V TURISTIČNO GOSTINSKEM CENTRU PTUJ
v petek popoldan je bila v TGC
Ptig slovesnost ob zaključku III.
faze gradbenih dd na pokritem
kopališču z gostiščem. Prisotni so
bili vsi delavci izvajalci dd na tem
objektu, mariborskega Gradisa,
predstavniki projektivne ddovne
organiza^e Mercator - TOZD
Investa iz Ljubljane, ki je z ing.
aih. Petrom Zidaričem kot jav-
nim projektantom, prcgek tirala
RTC in predstavniki SO Ptvg in
Kmetgskega kombinata Ptig.
INVESTA je na našem obmo^u
projektirala že vsč pomembnih
objektov, kot Mercatoijevo bla-
govnico, podlehniaci motd, itd.
pa tudi gradbeno podje^e Gradiš
iz Maribora zelo uspešno sodduje
z našo občino. Prav zato so bile
uvodne besede javnega direktoija
KK Ptig, dr. Cvetka Doplih^a
name^ene tema dvema delovnima
organizac^ama.
V spomin in v želji po t^nem
soddovaigu so nato v bUznjem
parku posadili spominska drevesa
predstavniki SO Ptig, KK Pti^,
mariborskega Gradisa in Investe iz
Ljubljane.
Prddctantom, izv^alcem dd in
pa občanom, ki so s samopri-
spe>4com omogočili ^adi^o TGC
Ptig, seje nato zahvalil pr^sednik
SO Pttg, Branko Goqup, za igim
pa je govoril še Boris Majster,
direktor mariborskega Gradisa, ki
je med drugim dqd: ,>Ii nismo
samo štarersko podje^e, mi smože
tako rekoč vaše, ptigsko podje^e,
kqti naše soddovaige z vašo
občino je zdo tesno, pa tudi po
družbenopolitični plati..." sv^e
misli je zaključil: »pred vami je
referendum o gr^rgi srednje-
šoldcega prostora v Ptigu, misUm,
da ne bi smelo biti občana, ki bi
^asoval proti, kajti za vse vas je to
izredno pomemben korak, zato ga
morate vsi podpreti."
O soddovanju z ddovnimi ljud-
mi in družbenopolitičnimi orga-
nizacgami na našem obmogu je
nato govoril še Bojan Sever,
dirdctor ^"b^anske Investe, za
tem pa so pripravili za vse ddavce
na g^bišču in goste zakusko, ali
kot pravimo temu po domače -
davili so ,Jikof".
-OM
Predstavniki SO Ptuj in njenega izvitega sveta so posadili
spominsko drevo v TGC.
Foto: OM
Pretekli teden je izvršni svet SO
Ptuj in operativno-politični štab
družbenega planiranja pri občinski
konferenci SZDL skupaj z direkto-
rji, predsedniki delavskih svetov in
predsedniki osnovnih organizacij
sindikatov ter predstavniki samo-
upravnih interesnih skupnosti
razpravljal o programu nadaljnjega
vsklajevanja in sprejemanja samo-
upravnih sporazumov interesnih
skupnosti ptujske občine s podro-
čja družbenih dejavnosti z/a obdo-
bje od 1976 do leta 1980.
Tako kot v republiki se je tudi v
ptujski občini pričela razprava o
dokumentih razvoja samoupravnih
interesnih skupnosti v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela. To je
vsekakor pomembna družbena ak-
cija, ki bo zagotovila nemoten raz-
voj družbenih dejavnosti. Seveda
pa ob tem celotno združeno delo
igra važno in pomembno vlogo;
lahko bi rekli, da celo odločilno
vlogo. Namreč celoten razvoj vseh
interesnih sfer bo odvisen od do-
hodka združenega dela, kajti druž-
beni plan razvoja SR Slovenije do-
loča, da bo skupna poraba v
naslednjih letih lahko rasla največ
po enaki stopnji kot družbeni pro-
izvod. Pravic, ki so povezane z iz-
plačevanjem osebnih dohodkov,
oz. prejemkov občanov iz sredstev
skupne porabe, ne bo moč širiti in
večati.
V ptujski občini bo skupna pora-
ba lahko rasla največ po enaki
stopnji kot družbeni proizvod, to je
8 odstotkov, kar pomeni, da bo v
srednjeročnem razdobju 1976—
1980 delež skupne porabe v družbe-
nem proizvodu od 13 do 13,5 od-
stotka. Dosedanja politika družbe-
nega razvoja predvideva, da bodo
porasla le sredstva za otroško var-
stvo in izobraževanje hitreje od
družbenega proizvoda, sredstva za
zdravstvo in zaposlovanje pa vzpo-
redno z rastjo družbenega proizvo-
da.
Predsednik operativno-politične-
ga štaba za planiranje Stanko Le-
pej, je v svojem uvodnem nagovoru
povedal, da je pred združenim de-
lom pomembna in odločilna politi-
čna aktivnost, kjer delavec mora
sodelovati in odločati o razvoju
izobraževanja, zdravstva, kulture
itd. Pred združenim delom mora
zaživeti soodločanje o programu
razvoja vseh interesnih dejavnosti,
bodisi to kulture, izobraževanja,
raziskovanja, zdravstva, otroškega
varstva in telesne kulture. Nujno
bo potrebno sodelovanje med zdru-
ženim delom in samoupravnimi in-
teresnimi skupnostmi. Predstavniki
SIS bodo morali stopiti pred delav-
ce in jim spregovoriti zakaj takšen
program, zakaj ne boljši. Med dru-
gim je Stanko Lepej dejal, da pov-
sod manjkajo sredstva za financi-
ranje programov SIS, a se postavlja
vprašanje, če so strokovne službe in
izvršilni organi napravili prav, ko
so iz svojih programov ,,črtali" ne-
katere pomembne programe. Kot
npr.: če ne bo dovolj sredstev, bo
socialno varstvo še bolj opustilo ne-
go ostarelih na domu, ali izobraže-
vanje, ki namerava zaradi pomanj-
kanja sredstev opustiti gradnjo in
adaptacijo nekaterih šolskih
prostorov itd. Zato mora združeno
delo temeljito preučiti vse te pro-
grame in ugotoviti kaj je dobro in
kaj slabo in na podlagi te ocene SIS
predlagati, kaj naj izpustijo iz svo-
jega obširnega ali neobširnega pro-
grama. Torej gre za dodajanje in
seveda za odvzemanje.
Odločilno vlogo morajo pri druž-
benem planiranju imeti tudi sindi-
kati v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela, je poudaril Janko Be-
zjak. Sindikati morajo vplivati na
rast skupne porabe in na programe
SIS. Seveda bo najprej potrebno
spregovoriti o višji storilnosti v de-
lovnih organizacijah, o dohodkov-
nih odnosih in o združevanju in ob
tem razmišljati o programih SIS ter
jih tudi ocenjevati. Ne moremo for-
malno potrditi kakršnokoli financi-
ranje samoupravnih interesnih
skupnosti.
Zaključimo lahko, da je pred
združenim delom pomembna akci-
ja, a pomembnost bo ta akcija
izgubila tedaj, ko se bodo nekateri
vodilni organi v delovnih organiza-
cijah samo formalno lotili razprav-
ljanja o podpisu samoupravnih
sporazumov s samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi. Tega dejstva
ne bi smeli prezreti, kajti bojimo se
spet starih napak, ko bo delovni
človek in občan spet ugotavljal, da
program kulturne skupnosti ali izo-
braževalne itd. ni dober in pravilno
usmerjen. Vsi vemo za prioriteto,
vsi se zavedamo problemov, ki so
kar naprej prisotni, vendar bomo te
probleme in težave reševali le s
skupnimi močmi in tedaj, ko bomo
vsi seznanjeni o teh problemih. Za-
kaj nekaj izločiti, zakaj nekaj izpu-
stiti, ko pa vsi vemo, da je tisto iz-
ločeno potreba in nujnost vseh nas.
,,Paketi", ki jih je pripravila SO
Ptuj so obširni in tudi zahtevni. V
njih so važni akti samoupravnih
sporazumov o temeljih plana samo-
upravnih interesnih skupnosti za
razdobje od 1976 do 1980; dodatek
k dogovoru o temeljih družbenega
plana občine Ptuj; osnutek resolu-
cije o politiki uresničevanja družbe-
nega plana občine Ptuj v prihod-
njem letu ter programi razvoja SIS
za leto 1977.
Na seji so poleg tega razpravljali
o samoupravnem sporazumu o
združevanju sredstev za sofinanci-
ranje programa gradnje srednje-
šolskega prostora v Ptuju in osnov-
ne šole v Markovcih. Ta sporazum
bo obravnavan pred združenim de-
lom. Prav tako bo združeno delo
' razpravljalo o samoupravnem spo-
razumu o združevanju sredstev za
razdobje od 1976—1980 za pokri-
vanje nekaterih stroškov infra-
strukture 2TP Ljubljana.
zk.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IN
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
OBČINE PTUJ
vas vabijo na prireditve v počastitev praznika
DNEVA REPUBLIKE
V	SOBOTO, 20. novembra 1976 ob 10. uri:
OTVORITEV NOVEGA ZDRAVSTVENEGA
DOMA
- SPLOŠNIH AMBULANT V PTUJU
V	SREDO, 24. novembra 1976 ob 19. uri:
REVIJA MOŠKIH
IN MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV
OBČINE PTUJ
V	športni dvorani ,,Mladika" v Ptuju
V	PETEK, 26. novembra 1976 ob 18. uri:
SLAVNOSTNA AKADEMIJA IN SPREJEM"
NOVIH ČLANOV
V	ZVEZO KOMUNISTOV SLOVENIJE
V	športni dvorani ,,Mladika" v Ptuju
Program izvajajo:
Komorni moški pevski zbor Ptuj,
dijaki Šolskega centra za gospodarstvo
in upravo ,,Jože Lacko" Ptuj
in Ptujski pihalni orkester Ptuj.
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
k prazniku Dneva republike in želimo prijetno
praznovanje!
tednik - četrtek, 18. novembra 1976
3. stran
Prenovljena osnovna šola in novo
asfaltno igrišče
Sedaige šolsko poslorae v Hajdi-
ni je bilo zgrajeno leta 1896 in od
tedaj pa do danes ves čas služi
svojemu namenu. Na šoli so se
izmenjale številne generacge učen-
cev in učiteljev, zgradba pa je
ostala ista. Iz leta v leto jo je
ragedal zob časa, živdjenje v njej
pa je post^alo vse tege in
neznosne^ še.
Do prve veqe obnovitve šoldce-
fi poslopja je prišlo šele leta
972, ko je bilo nigno potrebno
obnoviti ostreje. V naslednjem
št iriletnem obdobju, j)redvsem
letošnjem letu pa so solo popol-
noma prenovili.
Danes ima šola popolnoma nov
izgled. Izvršena je bila teme^ita
obnova notraigih prostorov, saj so
z delno prezidavo pridobili tri
nove kabinete za učila, zbornico
za učitelje, nove sanitarne, šolsko
kuhinjo, tehnično delavnico in pa
seveda nov vhod v šolo. Po celotni
zgradbi je nape^ana nova elek-
trična instalacga, obnovljena pa je
tudi zunanjost šole.
Vsa ta obnovitvena dela so
znašala 2,433,140 dinarjev, od
tega je večino sredstev prispevala
izobraževalna skupnost občine
Ptifl, kr^ani pa so s samopri-
spevkom zbrali 75.000 dinarjev.
Na sobotni slovesnosti je zbra-
nim govoril ravnatelj Rihard Vo-
bovn&,ki je med drugim dgal: „S
sedanjo obnovo šole smo veliko
pridobili, čeprav prostorske stidce
nismo rešili. Šola še sedaj ddige v
polnih dveh izmenah, saj imamo
za 16 oddelkov s 360 učenci na
voljo le 8 učilnic. Dvakrat na
teden pa deluje še mala šola v
tre^i izmeni."
Hajdinski učenci tudi pogrešajo
telovadnico, saj izvajajo pouk
telesne vzgcge improvizirano - v
učilnicah, brez skoraj vsakršne
opreme za telesno vzgojo. Da bi
nekako omilili problem telesne
vzgoje, so že letos spomladi začeli
z zbirargem sredstev za gradnjo
igrišč. Z velikim razumevajem so
jun pomag^ skupnost otroškega
varstva občine Ptig s prispe\icom
40.000 dinarjev, kržgevna dcup-
nost Hajdina pa je s samopri-
spevkom krajanov dala večino
100.000 dinajgev. Z lastnimi in
zbranimi sredstvi so zgradili ro-
kometno in odbojkarsko igrišče
ter dovozno cesto in parkirni
prostor.
V kulturnem programu, na
novem asfaltnem igrišču, so števil-
ne goste in domačine navduših
učenci s pevskim zborom, folklor-
no skupino, telovadnimi toScami,
^sbenimi poživitvami in reci-
tacijami. Za tem je bil za vse goste
organiziran ogled prenovljenih
prostorov, pionigi pa so se takoj
pomerili v nogometu na novem
igrišču.	_0M
Slovesnosti pri h^din^ šofi se je kljub dabemu vieiiK^
udeležilo precejšnje število občanov.	Foto: OM
Mi smo za,
a vi!?
Pogumno stopite naprej
in recite da!
Naše misli, ielje,
izpolnite vi!
Šolanja center
v Ptuju naj bo!
Mi smo za to, a vi!
Naj srednja šola stoji,
za nas mlade delovne ljudi!
Majda Kramberger, 8. b.
OŠ Boris Kidrič Kidričevo
Nova šola v Podkhniku je veljala čez 7 milijonov dinaqev
Foto: F. Hovnik
PRED REFERENDUMOM
21. november bo odločilni dan
za šolsko mladino ptujske občine,
ko se bodo starši na referendumu
odločili, ali so pripravljeni prispe-
vati del osebnega dohodka za iz-
gradnjo SSC ali ne, oziroma ali so
pripravljeni svojim otrokom omo-
gočiti nadaljnje šolanje in jih u-
sposobiti za življenje.
Vprašanje je brez odgovora,
odločitev visi v zraku in zato se vsi
trudimo, da nas odrasli ne bi razo-
čarali. Skušamo jim dokazati, da
smo željni znanja in potrebujemo
šole, kajti današnja zmogljivost
srednjih šol je premajhna, vse sku-
paj imajo le 34 učilnic in 62 oddel-
kov, že v preteklem šolskem letu
pa je pred zaprtimi vrati ostalo 120
osmošolcev, ki zanje niso našli
prostega stola in klopi. In kaj bo
letos, ko bo osnovno šolo končalo
1200 učencev?
Problem je dovolj pereč, da je
SSC postal nuja, ki se oglaša že
vrsto let nazaj. Mladi rod si mora
izobraževati in izpolnjevati, če ho-
če stopati po poti napredka. Starši
in občani pa s pozitivno odločitvi-
jo ne bodo pripomogli le svojemu
otroku, temveč tudi k hitrejšemu
razvoju občine in mesta Ptuja.
Ptuju bi se z novim centrom
odprlo več smeri izobraževanja in
mladina bi šolanje nadaljevala v
domačem kraju.
Priprave za izvedbo referendu-
ma so že stekle po začrtanih smer-
nicah. Šolarji ves mesec izdelujejo
plakate in jih izobešajo po mestu,
po ulicah trosijo lepake, s
prošnjami, naj starši glasujejo za,
se oglašamo v časopisih, s kredo in
risbo pred blagovnico skušamo
občanom prikazati, kakčna naloga
jim leži na ramenih in upamo, da
ni Ptujčana, ki bi ne vedel, kaj se
pripravlja v našem mestu.
Tudi učitelji se trudijo, kolikor
je v njihovih močeh, da nas in
starše seznanijo s pripravo referen-
duma, z gradnjo centra in nam le
površno prikažejo učni proces šo-
lanja v vseh štirih letih.
Šolska problematika in priprave
na referendum v naši občini so bile
obravnavane v dnevnem tisku in
na televiziji, kjer je tovariš Alojz
Gojčič podprl zahteve po šolskih
prostorih, ker se občina brez šola-
nja kadra ne more razvijati.
Prvi del svoje naloge smo opra-
vili. Kmalu se bodo pokazali sado-
vi našega truda. Pričakujemo so-
glasni ZA!
Darja Križančič 8.a
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
Aljana Šebetič,?. a OŠ Toneta 2nidaiiča Ptuj
Zakaj za gradnjo šole v Markovcih
tudi delež iz samoprispevka
Naša družbena skupnost si je
vseskozi po osvoboditvi prizadeva-
la, da bi v okviru finančnih
možnostih čimbolj skrbela za ure-
janje šolskega prostora — bodisi z
novogradnjami ali s popravili
obstoječih šolskih zgradb. Ze prej
so bile zgrajene nove šole v Kidri-
čevem, v Gruškovju in OŠ Franca
Osojnika v Ptuju, po letu 1970 pa
se je h gradnji pristopilo še
načrtneje.
V	letu 1970 je bila zgrajena os-
novna šola v Podlehniku, ki je
veljala našo družbeno skupnost čez
7 milijonov dinarjev, od tega
2,302.457 din iz sredstev dodatne-
ga prispevka 0,23 % od bruto OD
za investicije v šolstvu, 2,9 milijo-
na je prispevala kreditna KB Ptuj,
1,8 milijona pa republiška izobra-
ževalna skupnost.
V	letih 1972/73 je bil rešen pro-
blem šolskega prostora v Gorišni-
ci, kjer je bilo za popravilo stare
šolske zgradbe in za novogradnjo
šole in vrtca, porabljenih
7,295.223 din, od tega 1,721.713
din iz dodatne prispevne stopnje
0,23 % od bruto OD, 1,673.603
din kredit KBM, podružnica Ptuj
in kar 3,900.000 din republiška
izobraževalna skupnost.
Nevzdržni in težki delovni pogo-
ji so tudi v Dornavi narekovali
nujnost gradnje nove šolske
zgradbe in otroškega vrtca. Lan-
sko leto so učenci in učitelji kon-
čno dobili normalne delovne pogo-
je, najmlajši občani pa prostor za
varstvo v dopoldanskem času, ko
so starši na delu. Investicijska
vrednost tega objekta je bila že čez
16 milijonov dinarjev, denar pa se
je stekel iz naslednjih virov: iz do-
datne stopnje 0,23 % od bruto OD
n izobraževalne skupnosti Ptuj
1,721.713 din, kredit od KBM, po-
družnica Ptuj 1,3 milijona dinar-
jev, izobraževalna skupnost pa je
prispevala kar 9,262.825 din.
V letu 1974 so učenci OŠ v Maj-
šperku dobili tudi novo telovadni-
co, ki je veljala čez 2 milijona di-
narjev, poravnava pa so bila v ce-
loti iz proračuna občine Ptuj.
Nič manj pereč ni bil problem
šolskega prostora v Vitomarcih,
kjer je čez 100 let stara šola bila
podobna , .razpadajočemu
skednju". Investicijska vrednost te
šole, skupaj s prostori za vrtec je
veljala nekaj nad 4 milijone dinar-
jev. Ta sredstva so prispevali:
300.000 din skupnost otrošl^ega
varstva Ptuj, 3,792.993 din pa
ptujska izobraževalna skupnost.
Iz navedenih podatkov je dovolj
zgovorno razvidno, da je doslej
naša družbena skupnost v celoti fi-
nancirala novogradnje šolskih pro-
storov, prav tako tudi številna
popravila ali adaptacije šolskih
zgradb. V vse to je bilo dodatno
vloženo precej milijonov dinarjev,
le malenkost so s svojim prispev-
kom tu in tam sodelovali tudi ob-
čani. Z enako prizadevnostjo bo
izobraževalna skupnost občine
Ptuj, ob pomoči širše družbene
skupnosti financirala novogradnje
in popravila šolskega prostora tudi
v naslednjem 5-letnem obdobju.
Poleg tega pa je pred izobraže-
valno skupnostjo veliko breme, saj
je treba najete kredite vračati, zato
ne more prevzeti sofinanciranja za
večjo investicije.
Zgradba osnovne šole v Mar-
kovcih je med vsemi v najbolj kri-
tičnem stanju, kjer so otroci v
življenjski nevarnosti, zato je nuj-
no pristopiti k novogradnji. Reši-
tev je bila edino v tem, da je novo-
gradnja osnovne šole v Markovcih,
ki bo veljala 33,250.000 dinarjev
vključena v program sofinanci-
ranja iz občinskega samopri-
spevka, o katerem bomo odločali
na nedeljskem referendumu.
Ponekod je med občani kritika,
češ, zakaj sofinancirati gradnjo
• šole v Markovcih iz občinskega sa-
moprispevka, naj se sofinancira
samo iz krajevnega samoprispevka
in podobno. Iz navedenih po-
datkov je dovolj zgovorno raz-
vidno, da je gradnjo vseh novih šol
doslej financirala občinska in
republiška skupnost, nikjer ni bila
pri sofinanciranju soudeležena tudi
krajevna skupnost. Toda po fi-
nančnem načrtu, ki je bil objavljen
tudi v Tedniku je razvidno, da bo
krajevna skupnost Markovci pri-
spevala za novogradnjo svoje šole
dobrih 600.000 dinarjev, t. j. do-
datno k občinskemu samopri-
spevku. To je prvi primer, da kra-
jevna skupnost sodeluje pri fi-
nanciranju gradnje nove šole.
Spričo tega je toliko bolj
neupravičena kritika, zlasti še ti-
stih, ki jim je občinska in širša
družbena skupnost zagotovila
novo šolo. Prav je, upravičeno in
pošteno, da na nedeljskem refe-
rendumu za samoprispevek, poleg
gradnje srednješolskega centra v
Ptuju, podpremo tudi sofinanci-
ranje gradnje nove šole v Mar-
kovcih, saj so delovni ljudje in ob-
čani te krajevne skupnosti s svojim
deležem in obveznostmi mnogo
prispevali pri graditvi in obnavlja-
nju šolskega prostora v drugih
krajih na območju ptujske občine.
M. Šneberger
Šola in otro3d vrtec v Domavi sta veljala čez 16 milijonov
dinaqev	Foto: R
Šola v Gorišnici, skupno s prostorom za vrtec, je veljala
7,295.223 dinaijev	Foto: M. Ozmec
.MARKOVČANI SO DOBILI TELEFON'
Svet krajevne skupnosti in od-
bor za družbeno samozaščito pri
KS Markovci je na svojih sejah
sklenil odgovoriti na sestavek v
Tedniku štev. 42 z dne 21. oktobra
1976 pod naslovom ,,Markovčani
so dobili telefon". Menimo, da je
bil sestavek tendenciozno in eno-
stransko napisan, s katerim je ho-
tel pisec napačno prikazati priza-
devanje v Markovcih za pridobitev
avtomatske telefonske centrale in
ureditve poštnih prostorov. Ker
želimo javnost točno informirati,
dajemo naslednje pojasnilo:
Ze pred leti je nastala v Mar-
kovcih potreba po sodobnejši tele-
fonski povezavi, zato si je krajev-
na skupnost Markovci v letu 1973
začela prizadevati, da bi dobili
avtomatsko telefonsko centralo.
Obenem je PTT podjetje Maribor
želelo urediti tudi poštne prostore.
Ravno tu pa je nastal največji pro-
blem, saj v zadružnem domu ni
bilo na razpolago ustreznih pro-
storov, ker je bilo v njem sedem
uporabnikov, od katerih pa takrat
ni imel nobeden primernih prosto-
rov za nemoteno poslovanje, dru-
gega primernega prostora pa v
Markovcih ni bilo.
Posebej želimo povdariti, da je
bil prostor za avtomatsko centralo
na razpolago že od vsega začetka
m da so vsi nesporazumi prihajali
zgolj zato, ker je podjetje za PTT
promet Maribor postavilo pogoj,
oz. celo grozilo z zaprtjem pošte v
Markovcih, če ne bo dobilo ustrez-
nih prostorov. Zal je bila krajevna
skupnost nemočna, saj takrat še
sama ni imela prostorov, ker ni
lastnik zadružnega doma. Da bi pa
problem čim prej rešili, ker se je
stanje s pričetkom gradnje HE
SD—2 še poslabšalo, smo sklicali
pet sestankov s predstavniki upo-
rabnikov zadružnega doma in PTT
podjetja, da bi problem zadovolji-
vo rešili. Zraven teh sestankov so
predstavniki krajevne skupnosti
bili nekajkrat na razgovorih pri
PTT podjetju v Mariboru. O tem
problemu smo razpravljali na vseh
sejah sveta KS, zboru delegatov,
vseh delegacijah in na KK SZDL
Markovci.
Ker na vseh sestankih in dogo-
vorih nismo našli primerne rešitve,
smo 22. oktobra 1975 sklicali
skupni sestanek, na katerem so
zraven uporabnikov zadružnega
doma, predstavnikov KS, DPO,
PTT podjetja in šole še sodelovali
predstavniki občinske konference
SZDL in skupščine občine Ptuj.
Na tem sestanku smo dokončno
našli rešitev v tem, da TP Merka-
tor, TOZD Panonija Ptuj odstopi
manjše priročno skladišče za po-
trebe pošte, v zameno pa bi skupaj
s krajevno skupnostjo dogradili k
zadružnemu domu prizidek, kjer
bi si lahko uredili boljše skladišče,
kot je bilo v prejšnjem prostoru. S
skupnim delom in sofinanciranjem
je bil prizidek gotov že v januarju
letos, s tem je tudi pošta dobila za-
željeni prostor, ki pa ga je začela
urejevati v juliju letos.
Avtomatska telefonska centrala
je bila vključena v telefonski
promet konec junija, prenovljeni
prostori pošte pa v začetku ok-
tobra letos. Krajevna skupnost je
tudi v petletnem načrtu planirala
napeljavo telefona v vse vasi na
našem območju, za to še sedaj po-
tekajo razgovori s PTT podjetjem,
da bi napeljali linijo v Bukovce in
Stojnce.
Pri obnovi prostorov za ATC in
pošte je KS nudila pošti vso po-
moč, da je lahko nemoteno poslo-
vala. KS se je poleg sofinanciranja
prizidka, obvezala, da bo nosila
stroške prestavitve knjižnice in
pleskanja, od vzgrajevanja
napeljave, poškodovanih prosto-
rov. Vrednost sofinanciranja KS
bo po končanih delih zna-
šala okrog 30.000 din. Še
enkrat bi radi povdarili, da je
bil prostor za ATC že od vsega za-
četka na razpolago in da so pro-
blemi nastali le okrog dodatnih
prostorov za potrebe pošte. Zaradi
ureditve prostorov za ATC je bila
KS primorana prestaviti obnovo
dvorane iz letošnjega v prihodnje
leto.
Iz vsebine članka lahko dobijo
občani vtis, da je KS ovirala mo-
dernizacijo telefonije in pošte v
Markovcih. Intervencija o kateri
piše pisec članka, žal ni bila tak-
šna, kot jo prikazuje, saj če bi se
KS držala nekaterih ,,intervencij-
skih predlogov", bi naj na račun
ATC in pošte zaprla mesnico ali
kmetijsko trgovino. Ob tem se
vprašujenoo, ali sta res mesnica in
kmetijska trgovina za razvoj in
napredek kraja manj potrebni.
Prepričani smo, da sta oba lokala
v Markovcih potrebna, saj bi z za-
prtjem mesnice najbolj prizadeli
kmečke in slabše situirane krajane,
ki se ne morejo voziti v Ptuj ali na
Bori po meso. Tudi z okrnitvijo
prostorov kmečke trgovine, kar bi
povleklo za sabo ukinitev iste, bi
močno prizadeli pretežni del naših
občanov, ki se ukvarjajo s kmetij-
sko proizvodnjo.
Vedno bomo pozdravljali vsako
objektivno poročanje in dobro-
namerno kritiko dela organov KS,
saj si resnično želimo oz. z delom
dokazujemo, da smo za napredek
na območju naše KS, obsojamo pa
vsako napačno tolmačenje do-
godkov in to posebno v javnih ob-
čilih.
Svet krajevne skupnosti in
odbor za družbeno samozaščito
pri KS Markovci
Obvestilo
des
TOZD ELEKTRO PTUJ
obvešča
prebivalce naselij Moškajn-
ci, Tibolci, Prerad in dru-
ge, da je novozgrajena
jamborska transformator-
ska postaja v TIBOLCIH
pod napetostjo.
Plezanje po drogovih in
jamboru je nevarno za živ-
ljenje.
4. stran
TEDNIK — četrtek, 18. novembra 1976
ZA NADALJNJI RAZVOJ
STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Zadnjega posveta predsednikov
izvršnih svetov in tajnikov samo-
upravnih stanovanjskih skupnosti
mariborskega območja so se ude-
ležili predstavniki Maribora, Slo-
venske Bistrice, Ormoža, Lenarta
in Ptuja. Namen posveta je bila
izmenjava izkušenj in izkanje bolj-
ših poti v nekaterih bistvenih vpra-
šanjih stanovanjskega gospodar-
stva.
Udeleženci so najprej
razpravljali o nadaljnjem razvoju
in utrjevanju samoupravnih
socialističnih odnosov na področju
stanovanjskega gospodarstva.
Opozorili so na pomanjkanje
tesnejše povezave med delegati in
njihovo bazo. Zato bo namesto
splošnih potrebno ustanoviti po-
sebne delegacije. Notranje organe
bo zaradi poenostavljenega delo-
vanja potrebno reorganizirati. Za-
konodaja na tem področju preveč
kasni in ne sledi razvoju samo-
upravnih odnosov v skupnostih.
Ctelo hišnih svetov mora bolj zaži-
veti, čeprav jih pestijo finančne te-
žave.
Beseda je za tem tekla o aktual-
nih nalogah v zvezi z izvajanjem
srednjeročnega načrta stano-
vanjskega gospodarstva. Udele-
ženci so soglašali s 6 do 9 odstotno
prispevno stopnjo za stanovanjsko
gradnjo, menili pa so, da je stano-
vanjski dinar preveč obremenjen z
raznimi prispevki. To pomeni
praktično plačevanje prispevkov
od prispevkov. K načrtovanju gra-
denj stanovanjskih sosesk je po-
trebno pritegniti tudi ostale inte-
resne skupnosti, saj vemo, da so
novim stanovanjem potrebni tudi
takoimenovani spremljajoči objek-
ti kot so otroški vrtci, garaže, igri-
šča, prometnice, šole in podobno.
Udeleženci posveta so podprli
dopis samoupravne stanovanjske
skupnosti Ptuj republiški razisko-
valni skupnosti, v katerem
opozarjajo na veliko zakasnitev v
stanovanjski gradnji zaradi arheo-
loških raziskav. Tu bo potrebno
urediti financiranje in pravočasno
raziskavo zemljišč, ki so namenje-
na za graditev stanovanj.
O prehodu na stroškovne stana-
rine, ki bo predvidoma v letu 1980
menijo, da je prepočasen, gradivo
izvršnega odbora stanovanjskih
skupnosti o stroškovnih stanarinah
pa v celoti podpirajo.
Sledila je razprava o pripravah
investicijsko-tehnične dokumenta-
cije za gradnjo stanovanjskih so-
sesk. Nekateri podpisniki sporazu-
ma o formiranju cen in graditvi se
ne obnašajo pravilno, saj je včasih
za pripravo vse dokumentacije po-
trebno 12 mesecev, za samo
gradnjo pa le 8. Zato morajo te
postopke pospešiti in za gradnjo
sosesk pripravljati enotno doku-
mentacijo. Soglašajo tudi z lastno
udeležbo tistih, ki pričakujejo sta-
novanja.
Ob koncu posveta so pregovorili
še o pripravah na 7. zasedanje
skupščine Zveze stanovanjskih
skupnosti Slovenije in o oceni
delovanja stanovanjskih zadrug.
Stanovanjske zadruge so potrebne
tudi zato, ker bi lahko zbrali nekaj
lastnih sredstev. Ob tem velja
omeniti, da takšnih zadrug v naši
občini trenutno še nimamo, se pa
pripravlja ustanovitev stanovanj-
ske zadruge Novi dom pri združe-
nem zdravstvenem domu.
Sočasno s posvetom predsedni-
kov izvršnih odborov in tajnikov
SSS je tekel razgovor s predstavni-
ki komunalnih interesnih skup-
nosti oz. iniciativnih odborov za
ustanavljanje le-teh. Pomagali
bodo pri ustanavljanju in začet-
nem delu teh skupnosti, v stro-
kovnih službah pa bodo povezane
obe skupnosti, saj bo delo tako hi-
treje in bolje opravljeno. 1. k.
2tN0VEMBPA
2.A
Kdor več zna
Hodim v četrti razred. V
r azredu nas je preveč. Želim, da bi
nas bilo manj.
V osnovni šoli pridobivamo
osnovno znaige. S tem znaigem
bom prišel v sredigo šolo. Veli-
kokrat razmiš^am, kaj naj po-
stanem, Rad bi postal zdravnik.
Rad bi srednjo šolo končal doma.
Zato prosim vse delovne ^udi v
mestu Ptigu in iz okolišev, da bi
gJasovaU za samoprispevek.
Ce bom izobražen flovek, bom
veliko pomeiril naSi socialistični
domovini. Bom zaveden državljan
in dober ddavec.
SaškoMatjašič,4.b,
OS Toneta Žnidariča
Referendum
Povsod je učencev vedno več,
ki nimajo prostora,
v klopeh se gnetejo preveč,
to rešiti se mora.
Samo še nekaj dni, usodni čas,
ko skupaj bomo odločili,
ko odločal vaš bo glas,
kdaj nove šole bomo si zgradili.
Manj bo jeze iz prepolnih šol,
lažje bomo se učili,
prispevek vaš pa nekoč
z znanjem bomo povrnili!
Tina Žirovnik,
OS Franca Osojnika Ptuj
Ne bi bilo lepo in prav, če
tukajšnji krajani in uporabniki
ceste Ormož—Tomaž ne bi javno
izrazili velikega veselja nad končno
enkrat vendarle urejenim cesti-
ščem. Vse do nedavna se nam je
zdelo, da bodo naše velike želje
po asfaltirani cesti ostale le
neuresničljive sanje. In vendar. Ti-
ho in brez večjih slovesnosti so
kmalu po končanih delih prvi
avtomobili veselo zabrneli po glad-
kem cestišču. Kolike važnosti je to
veliko delo za delavce, ki so se do-
slej nekateri tudi do 12 km daleč z
mopedi in celo s kolesi morali
voziti v Ormož na delo po včasih
res obupni ce^i. Da je ta naša
dolgoletna želja postala stvarnost,
se seveda imamo zahvaliti raznim
ustanovam, kot so KS Ormož, KS
Tomaž, Cestna skupnost itd. Veli-
ko so si prizadevali tudi odborniki
vaških krajevnih skupnosti, ki so
žrtvovali precej časa za zbiranje
samoprispevkov (kako nehvaležen
posel je to so se tudi lahko
prepričali) in drugih potov. Vsi
skupaj z velikim zadovoljstvom
upamo, da bo to opravljeno delo
za našo sicer bolj malo razvito
dolino velik korak do napredka.
Druga velika želja tukajšnjih
prebivalcev je tudi melioracija na-
ših zamočvirjenih travnikov. Koli-
ko dobre in rodovitne zemlje bi se
na ta način pridobilo! Vsi vemo,
da je poleg vseh drugih dajatev
težko odštevati denar še za te in
one storitve, vendar bi se prav
melioracijski stroški kmalu bogato
obrestovali, saj bi na velikem delu
zemlje, kjer sedaj raste samo trst-
je, grmovje in ničvredno dračje
lahko pridelovali mnogo
kakovostne krme za živino, ali pa
bi te predele spremenili v rodovit-
na polja, kjer bi pridelovali razne
donosne kulture, morda tudi
sladkorno peso, ki jo bo predvide-
na tovarna sladkorja v Ormožu
potrebovala. Res, da so med nami
ljudje, ki vsako novost nekoliko z
nejevoljo sprejemajo, vendar, če se
jim zlepa dokaže koristnost —
počasi le razumejo stvar kot
resničnost. Veliko je med nami ta-
kih, ki bi izsuševanje teh
zamočvirjenih tal z veseljem
pozdravili, nekaj nasprotnikov pa
je pri vsaki stvari, — to vemo vsi
in če bi se vedno ozirali na te bi bi-
lo večkrat malo storjenega, ali ne?
Efen
Predsta)^mo vam
KSZavrč
V prejšnji številki Tednika smo
predstavili KS Cirkulane, danes pa
bomo na obisku pri njihovih sose-
dih v Zavrču. V pisarni krajevne
skupnosti so bili zbrani: Ida
Majcenovič — v. d. ravnatelja
osnovne šole, Ludvik Kotar,
predsednik krajevne konference
SZDL in Martin Veselič, vodja
krajevne pisarne. Po običaju, da
imajo ženske prednost, je tovariši-
ca Majcenovičeva o delu osnovne
šole povedala:
,,Na šoli nam v prvi vrsti
primanjkuje učiteljev. Imamo pet
oddelkov in malo šolo, poučujemo
Ida Mqcenovič, pedago9d vo
djašole
pa samo tri tovarišice. Delamo od
jutra do večera. Pri našem delu
čutimo veliko pomanjkanje
potrebnih učbenikov, saj so jih,
kot izgleda v ptujskih knjigarnah
premalo naročili. Starši si ne
morejo privoščiti, da bi se vozili
vsak dan spraševat, saj smo od
centra oddaljeni kar 18 km. Otroci
tako ne morejo slediti pouku kot
bi bilo potrebno za uspešno delo.
Trenutno poučujemo 152 otrok.
Sola je še samostojna, v začetku
prihodnjega leta se bomo
priključili centralni šoli v Cirkula-
nah. Upamo, da bomo kadrovske
težave lahko prebrodili, toda
verjetno ne s pomočjo OS Cirkula-
ne, ker tudi sami nimajo polne
zasedbe. Da bi pritegnili nove mo-
či, bi morali rešiti stanovanjska
vprašanja, ki še za nas niso
zadovoljivo rešena.
Otroke pri normalnem delu ovi-
ra oddaljenost od šole in čuti se
pomanjkanje pomoči staršev.
Otroci radi delajo, so prizadevni,
vendar potrebujejo pomoč doma,
ker vsega sami ne zmorejo."
Tovariš Kotar je uvodoma pove-
dal:
,,Program, ki smo si ga zastavili
v naši krajevni skupnosti, počasi
izvajamo. Za letos smo imeli v
načrtu vzdrževanje krajevnih cest
in ureditev mrliške veže, za kar pa
nam je zmanjkalo sredstev in časa.
Sredstva za ureditev cest smo si
razdelili, polovico iz samoprispev-
ka, drugo polovico pa so prispevali
prebivalci vasi, kjer smo ceste
urejevali.
Martin VeseKč, že 28 let vodja
krajevne pisarne
v srednjeročnem razvojnem
programu imamo med drugim
zapisano asfaltirai^e krajevnih cest
v dolžini 3,5 km. Zelja krajanov je
bila, da moderniziramo cesti
Zavrč—Drenovec in Zavrč—Tur-
ški vrh—Pestike, to je povezava z
Vinsko cesto Zavrč—Cirkula-
ne—Leskovec—Podlehnik. Zaradi
pomanjkanja sredstev bomo žal
morali cesto Zavrč—Drenovec
črtati iz programa in jo urediti v
prihodnjem obdobju. Sredstva bo-
mo zbrali s pomočjo samoprispev-
ka, samih krajanov in širše
družbene skupnosti. Zavedati pa se
moramo, da je naše področje
pretežno kmetijsko, dohodki
krajanov pa tudi niso tako veliki
da bi od njih pričakovali velik dei
prostovoljnih prispevkov za
asfaltiranje. Toda zastavljene
naloge bomo izpeljali, saj smo v
Zavrču s skupnimi močmi dosegli
že lepe uspehe."
Kako pa je z delovanjem SZDL
v vaši krajevni skupnosti, tu mis-
lim na njeno organizacijsko obliko
in vpliv pri pripravah na referen-
dum za sofinanciranje gradnje
šolskega prostora v naši občini?
,,Krajevna konferenca SZDL je
organizirana enotno, ker zaradi
raztresenih vasi nismo mogli preiti
na vaške odbore, ker bi delo s ta-
kim drobljenjem bilo manj uspe- i
šno. V normalnem delu delujejo j
po vaseh člani krajevne konferen- j
ce, pri večjih akcijah, kot je na
primer sedaj ob- pripravah in
izvedbi referenduma, organiziramo
delo v trojkah po posameznih va-
seh, to število pa povečamo glede
na velikost vasi.
Za izvedbo referenduma smo že
v mesecu aprilu imenovali
koordinacijski odbor. Na skupnih
sestankih so se člani trojk seznanili
s cilji in potrebami referenduma in
jih posredovali krajanom. V
Ludvic Kotar, predsednik KK
SZDL
priprave in samo izvedbo smo se-
daj pritegnili vse organizacije in
društva na našem območju in si
delo razdelili.
Ker smo na nerazvitem
območju, smo vsi krajani za uspeh
referenduma, saj moramo našim
otrokom zagotoviti lepšo prihod-
nost in hkrati poskrbeti za hitrejši
razvoj našega področja."
Martin Veselič je vodja krajevne
pisarne že 28 let. Vsi krajani se
zatekajo k njemu po nasvete, ki so
največkrat admiiiistrativne vsebi-
ne. O razvoju krajevne skupnosti
meni naslednje:
,,Ce se ozrem na prehojeno pot
naših krajev, moram ugotoviti ve-
Uk napredek. Življenje je sedaj
popolnoma drugačno kot takrat
pred 28 leti. Delo na kmetijah je
bilo še primitivno, brez strojev, s
vprežno živino in brez cest.
Poglejte danes! V vse vasi lahko
pridete z avtomobilom in na poti
srečujete traktorje in kmetijske
priključke. Prebivalci se, predvsem
starejši, največ ukvarjajo z
živinorejo in vinogradništvom, ali
pa so zaposleni v bližnji in daljni
okolici ter v tujini. Za boljše
kmetovanje je krajanom potrebna
večja strokovnost in pomoč
kmetijske pospeševalne službe.
Sam se v prostem času posvečam
delu na domači kmetiji in lahko
rečem, da to delo dobro poznam."
Vi ste rojeni tukaj v Halozah.
Kakšen je danes Haložan?
,,V tem kraju sem rojen, v tem
kraju delam, lahko rečem da poz-
nam vsako družino. Ljudje so
delavni, se pa premalo vključujejo
v družbenopolitično delo. Vzrok je
mogoče v domačem delu na kmeti-
ji in pa v ostanku preteklosti."
1. kotar
Pogled na Zavrč, naselje se razvga v dolini	Foto: R
Kako poravnati izgube
naših železnic
Pretekli teden, ko so predstavni-
ki delovnih organizacij razpravljali
o samoupravnih sporazumih o
temeljih plana razvoja SIS ter
družbenega plana občine Ptuj, so
se razpravljalci dotaknili tudi pro-
blema o združevanju sredstev za
pokrivanje izgub slovenskih želez-
nic oz. za pokrivanje dela stroškov
infrastrukture ŽTP Ljubljana.
Namreč za razdobje 1976—1980
bo potrebno podpisati samouprav-
ni sporazum o združevanju sred-
stev združenega dela za pokritje iz-
gub v železniškem prometu.
Združeno delo, vodilni organi in
dejavci^ v delovnih organizacijah,
se mnogokrat vprašujejo, zak^ je
potrebno sofinancirati izgube ZTP
Ljubljana. Interesna skupnost za
luški in železniški promet se je
odločila, da prek združenega dela
reši problem. Tako bo v prihodnje
SIS za luški in železniški promet
prek svojega žiro računa
financirala potrebe luškega in
železniškega prometa.
Zakaj izgube? Del odgovora je
potrebno poiskati v cestnem
prometu, ki železnici ,,odžira" vi-
soko tarifen prevoz. Železnici pa
cestni promet in transportna
podjeta prepuščajo slabo plačan
prevoz 3., 4. in 5. razreda. Poda-
tek, ki mnogo pove je, če bi z 1
odstotkom tovora s ceste prenesli
na železnico, bi železnica imela 180
tisoč manj izgub. Torej zelo zani-
miv podatek, o katerem bi združe-
no delo moralo razmisliti in s tem
pred izgubami reševati našo
železnico, naše ceste pa pred
uničevanjem in nesrečami.
zk
Na Kogu so doma marljivi pioniiji
Na Kogu so pionirji po-
družnične osnovne šole ,,Jože Ke-
renčič" nadvse marljivi in samo-
iniciativni. Kljub šolskim obvez-
nostim, ki včasih tudi obremenju-
jejo izvenšolske dejavnosti .učen-
cev, pionirji osnovne šole, ki ima
samo štiri razrede, najdejo toliko
časa in volje, da se zabavajo, igra-
jo in delajo.
Osnovna šola ima 15 arov last-
nega vinograda. Vsa lažja dela
opravijo učenci in sicer prek šolske
zadruge. Druga težja in strokovna
dela pa opravi Kmetijski kombinat
iz Ormoža.
Poleg tega pionirji vsak mesec
organizirajo in pripravijo veselo
uro. Obogatijo jo s kulturnim pro-
gramom, pripravljajo recitale, hu-
moristične nastope in modne revi-
je. V takšnem kulturno zabavnem
programu sodelujejo vsi učenci
razreda, tudi tisti, ki sicer nimajo
priložnosti sodelovati na nekaterih
šolskih ali krajevnih proslavah.
zk
Pomagamo pri pripravah
na glasovanje
Tudi na naši šoli pomagamo pri
pripravah na glasovanje za šolski
prostor. Rišemo razne plakate, ri-
šemo za časopis, pišemo spise, ri-
šemo po asfaltu. Tako prepričuje-
mo ljudi, da bodo 21. novembra
glasovali ,,ZA". Plakate obešamo
fX) vaseh. Vsi ljudje si še zmerom
ne dajo dopovedati. Kaj pomeni
nam šolarjem lepa, sodobna šola.
opremljena z modernimi učili,
svetla, polna sonca.
Prejšnji teden so dobili po va-
seh Tednik, kjer je bilo vse napisa-
no in narisano, kaj si želimo, 21.
novembra vsi na volišča! Referen-
dum mora uspeti! Dragica Toš,
novinarski krožek
OS Vinko Jurančič
Vitomarci
Nedaleč od Ptuja se nahaja KS
Markovci, ki združuje 9 vasi, sicer
pa spada v ptujsko občino. Kraja-
ni se že dalj časa ubadajo z vpra-
šanjem šolstva ter šolanja. Mar-
kovska ,,starka" je namreč že
zdavnaj odslužila svojemu prave-
mu namenu, saj se v njej ne more
odvijati sodoben pouk, kot ga
zahteva današnji čas. Takšna je
kot ljudje, ki so prvi prestopili
njen prag: vsa zgubana ter zdela-
na, potrebna počitka. Kot ljudje,
ki niso zmožni hoditi sami, tako
je tudi ona podprta — s številnimi
tramovi. Toda še živi in še jim slu-
ži kot zvesta spremljevalka skozi
življenje. Toda kako dolgo še jim
pogojev za delo učencev in učite-
ljev. Uporabljati morajo še drugo
zgradbo. Učiteljev je vse manj,
učne zahteve pa vse večje. Toda v
tej šoli se ne konča doba njihovega
učenja. Potrebno jim je še več.
Potreben je tudi srednješolski cen-
ter, ki naj bi ga gradili v Ptuju.
Tako gledajo na ta problem
prebivalci markovske krajevne
skupnosti in tako bi morali gledati
tudi ostali občani. Tem otrokom
kot tudi naslednjim rodovom bi
morali omogočiti srečno, veselo,
varno ter sodobno šolanje.
,,Stori te nam to veliko veselje
21. 11. 1976, ko bo referendum za
izgradjo nove šole, ko se bo odlo-
,>!oja pot v šolo" Vinko Hvaleč, OŠ Videm pri Ptuju
bo zmožna služiti? Ali še pričaku-
jejo kaj od nje? Ali še lahko priča-
kujejo kaj od starke, ki ji pojenju-
jejo zadnje moči? Morda še kaj ta
trenutek, toda mnogo ne več: pre-
stara je, prenevarno je v njej, njen
trup se lahko vsak čas zgrudi, kajti
že desetletja spremlja množice o-
trok. Ni dovolj prostora v njej, ni
čalo za našo ter vašo prihodnost!"
Upajmo, da to ni klic množice o-
trok v prazno, ampak želja, ki se
jim bo uresničila.
S to željo sem se ob svojem ne-
davnem obisku tudi sama postavila
od od prijaznih domačinov.
Boža Mikša, 8.a
OS Markovci
tednik - četrtek, 18. novembra 1976
5. stran
Mladi pred konkretnimi
akcijami
že na prvi seji novo izvoljenega predsedstva občinske kcmferenoe
ZSMS Ormož so se mladi dogovanali o delu ter sprejeli nek^
pomembnih sklepov o konkretnem delu občinske konference ZSMS v
tem novem mandatnem obdobju. Tako so člani predsedstva bili
zadolženi za posamezne osnovne organizacije, katerim bodo pomagali,
jih seznsgali z delom in akcijami tako lepubiiSce kot občinske
konference ZSMS.
Na drugi seji predsedstva, na katero so vab^eni tudi predsednik OK
SZDL, sekretar občinskega kaniteja ZKS ter predsednik občinskega
sindikalnega sveta Ormož, bodo mladi razpravljali o materialu za 6, sejo
republiške konference ZSMS ter imenovali vse komisije za uspešno delo z
mladimi v celotni občini. Zanimiva točka dnevnega reda pa je
vključevanje mladincev prostovoljcev v enote teritorijalne obrambe.
Na občinski konferenci ZSMS Ormož so mnenja, da bi bilo
dobro prek biltena sproti objav^ati programe dela republiSce in občinske
konference ter program dela nekaterih osnovnih organizdj. Z biltenom
bi se poskušali pnbližati mladim ter jih seznaniti o delu slovenske
mladine.
zk
V krajevni skupnosti Miklavž
opravljeno veliko delo
v krajevni skupnosti Miklavž so
z lastnim financiranjem — s
prispevki krajanov in prostovolj-
nim delom — položili okrog 6 km
vodovodnega omrežja. Tako so
pitno vodo dobili krajani Vinskega
vrha. Velikega Brebrovnika in
Miklavža. Celotna vodovodna
mreža stane v denarju 600 tisoč
din. Drugo leto nameravajo vodo
napeljati še v vaseh Plavčak,
Temnarju, Kajžarja ter Zasavcev.
Ta investicija bo nekoliko višja,
saj na krajevni skupnosti predvi-
devajo, da bo za ta dela potrebno
zbrati okoli milijon dinarjev.
Napeljava bi bila dolga 15 km.
Se v letošnjem letu nameravajo
zgraditi potreben transformator.
Ze v tem mesecu bodo pričeli z
akcijo zbiranja denarja, kajti KS
mora za gradnjo zbrati polovico
sredstev, to je okrog 240 tisoč din.
Transformatorska postaja bo stala
v Vuzmetincih in bo z električno
energijo napajala del Kajžarja,
Hermancev in Vuzmetincev.
zk
IVloj šolski prostor
Tudi v občini Ptuj se ubadamo z
velikimi problemi. Eden izmed teh
je primanjkovanje šolskega pro-
stora. Letos ni bilo sprejetih veliko
učencev v šole in v poklice, v
katere so si zelo želeli. Zato so bili
prisiljeni odločiti se za poklic,
kateri mnogim ni ugajal. Neka-
teri pa še vedno niso odnehali.
Hodili so v zavode za šolanje toda
zastonj. Povsod so dobili iste
odgovore, da v občini Ptuj
primanjkuje šolskih prostorov.
Zato so se predsedstvo občine
Ptuj in drugi organi odločili za
gradnjo srednješolskega centra.
Zgradil naj bi se na 6 ha zemlje v
Ptuju.
Toda, kakšna zmešnjava je
nastala, ko so to izvedeli prebivalci
Cirkulan in okolice! Dejali so, naj
raje popravijo šolo v Cirkulanah,
od tega bodo imeli večje koristi.
Širile so se tudi govorice, da ne
bodo nič prispevali k tej gradnji.
Zato so učitelji in člani, ki so za
to zadolženi, sklicali sestanek, na
katerem je bila glavna tema: gradi-
tev srednješolskega centra. Po tem
sestanku so bili občani Cirkulan
takoj drugačnega mnenja. Dejali
so, da bodo tudi oni prispevali in
da bodo ponosni na te ,,velike
stavbe".
Te naše želje niso dokončne. Ali
se bodo uresničile ali ne, se bo
pokazalo na referendumu. Vršil se
bo 21. novembra. Na ta referen-
dum se pripravljamo z velikim
veseljem tudi učenci na osnovni
šoli Maksa Bračiča iz Cirkulan, saj
vemo, da bo od tega referenduma
odvisna naša nadaljnja življenjska
pot. Veliko smo tudi prispevali k
referendumu z letaki in plakati,
katere smo raznosili po vsem
našem šolskem okolišu.
Ce bo referendum uspel, bodo
občani občine Ptuj s samoprispev-
kom zgradili ta center pri Ptuju.
Na tem ozemlju bodo stala šolska
poslopja z delavnicami, internati,
športna igrišča, telovadnice in vse
drugo kar potrebujemo učenci za
naše uspešno šolanje.
Ta center bodo zgradili z name-
nom, da bi se učenci pravilno
odločali za poklice. Kajti današnji
dan vedno več učencev izstopa iz
šol, ker se prehitro odločijo za
nekaj, kar potem ne morejo izpol-
niti. Zato bodo učencen nadzorje-
vali strokovnjaki, mentorji, socio-
logi in poklicni svetovalci ter jih
pravilno usmerjali.
Učenci bodo spoznavali svoje
poklice tudi ob praktičnem delu.
Takrat bodo lahko še pravočasno
spoznali ali so sposobni za takšno
delo ali ne.
V primeru, da referendum ne
uspe, bodo še vedno ostali pereči
problemi, katere skušamo sedaj
vsaj za silo odpraviti.
Darja Brodnjak, 8. a
OS Maksa Bračiča
Cirkulane
ZA60I0WI0NASE6A NAPREDKA
Aljana Šebetič, 7. a OŠ
Toneta Žnidariča Ptuj
STARSI, GLASUJTE
Tudi mi, otroci, skrbimo, da bi referendum uspel. Obiskujem tre^i
razred. Slišal sem, da im^o v nekaterih kr^ih celodnevno šolo. Tudi jaz
bi bil vesel, če bi bil v šoli ves dan. V Ptuju nimamo celodnevne šole
zaradi pomanjkanja šolskega prostora. Tudi jaz in moji sošolci si želimo
vec^e, modernejše učilnice. Prosimo vse zaposlene, nq 21. novembra
glasujejo za šolski prostor.
Andrej Sere, 3. a
OS Tone Žnidarič
Ptuj
Četrto srečanje starejših občanov
KS Rogoznica
v soboto, 6. novembra je bilo v
domu Slovenskogoriške čete na
Rogoznici četrto srečanje občanov
krajevne skupnosti Rogoznica, ki
so stari nad 70 let in jih je skupno
212. Najstarejša med njimi je
Marija Hrženjak iz Nove vasi pri
Ptuju, ki je pred kratkim prazno-
vala 98-letnico svojega življenja.
Vabilu na srečanje se je odzvalo
veliko število starejših občanov,
bolne in onemogle občane pa je
pred srečanjem obiskala delegacija
krajevne skupnosti Rogoznica na
njihovih domovih. Poskrbeli so
tudi za prevoz občanov na srečanje
in nazaj na njihove domove. Sre-
čanje starejših občanov je bilo zelo
prisrčno. Kulturni program so
pripravili pionirji — člani pod-
mladka Rdečega križa osnovne
šole Franca Osojnika iz Ptuja. Za
veselo razpoloženje pa sta skrbela
domača muzikanta.
V	krajevni skupnosti Rogoznica
iz leta v leto posvečajo večjo skrb
starejšim, bolnim in onemoglim
občanom. V pozdravni besedi
predsednika zbora delegatov
krajevne skupnosti je bila močno
poudarjena vloga vaških organiza-
cij SZDL in odborov vaške samo-
uprave. Naša socialistična družba
je humana družba, zato se njena
vrednota mora zlasti čutiti in odra-
žati v skrbi za ostarele, bolne in
onemogle občane. To skrb pa
lahko najbolje opravijo vaške
organizacije SZDL in odbori vaške
samouprave, ki lahko dnevno
spremljajo delo, življenje in težave
ljudi v slehernem kotičku krajevne
skupnosti. Vaške organizacije
SZDL in odbori vaške samouprave
imajo tako izredno odgovorno in
hkrati plemenito nalogo, da se v
vaseh in naseljih organizirajo tako,
da bodo njihovo delovanje čutili
vsi, zlasti pa še starejši občani, ki
so s svojim dolgoletnim marljivim
in trdim delom vgradili svoj kamen
v zgradbo humane, samoupravne
socialistične skupnosti.
V	krajevni skupnosti Rogoznica
bodo prav gotovo s svojimi
prizadevanji dosegli postavljeni
cilj, da skrb o človeku ne bo le
lepo izrečena beseda temveč tudi
vsakodnevna dejanja v praksi.
__¥B
Tudi bankine
so nevarne
Posojilo za ceste je za nami. Za
posojilo niso prispevali samo avto-
mobilisti, ampak tudi kolesarji.
Mislim, da bi bilo koristno po-
svetiti več pozornosti tudi banki-
nam. Te so na več mestih 5 do
1. cm nižje od asfaltnega cestišča.
Ob srečanju dveh težkih kamio-
nov, večkrat za kolesarje ni druge
pomoči, kakor da se posluži ban-
kine. Ce se to zgodi tam, kjer je
bankina tako nizka in povrh še ja-
masta, je nevarnost, da kolesar
pade pod kamion. Ce že urejamo
ceste, uredimo še bankine. Eden
sam kubični meter peska, lahko
marsikoga reši nesreče ali celo
smrti. O tem bi se dalo še precej
napisati, vendar mislim, da naj bi
to zadevo rešile odgovorne in za to
zadolžene osebe. Cestni nadzorniki
pa bi naj vsaj dvakrat letno pre-
kolesarili svoje bankine, ker iz av-
tomobila se te skrite nevarnosti ne
vidijo.	Alojz Cestnik
Svečana
zaobljuba
mladih
vojakov
Letošma svečana zaob|uba mla-
dih votjakov iz kasarne Pohorski
bata^on v Slov. Bistrici je pome-
nila presenečenje tako za same
vojake kot tudi za prebivalce
kr^evne skupnosti Po^čane. V
dogovoru s kr^evno konferenco
SZDL in KS Podane je vodstvo
gamizge odločilo, da bodo vojaki
svečano zaobljubo opravili vPo|-
čanah.
V petek, 5. novembra 1976 |e
bilo v središču Po^ čan živahno ze
v zgodr^ih jutraigih urah, saj so
prebivalci pripravili mladim vo-
jakom bistriške garnizije prisrčen
sprgem. Osrediga svečanost je
bila pred spomenikom NOB v
Po^čanah, kjer se je zbralo veliko
števUo krajanov, med gosti pa so
bili najvidngši družbenopolitični
Eedstavniki občine Slov.Bistrica,
^evne skupnosti Po^čane in
delovnih organizacg tega ob-
moqa.
Uvod v svečanost so pripravili
domačini. Učenci osnovne šole
Pojčane in mladi tega kr^a so
izvedli krajši kulturni program.
Sledila je svečana zaob^uba mla-
dih vojakov in nato še pode-
^evaige odličij in priznaj neka-
terim n^prizadevnejšim vojakom
in staresinam. Svečanost so za-
ključili v pi^etnem razgovoru
kr^anov z vojaki in staresinami.
V.Horvat
OBVESTILO
DES
TOZD ELEKTRO PTUJ
obvešča
prebivalce naselij Cirkula-
ne, Gradišče, Hum in dru-
ge, da je novozgrajena
jamborska transformator-
ska postaja v Gradišču
pod napetostjo.
Plezanje po drogovih in
jamboru je nevarno za živ-
ljenje.
v pripravah na referendum za
občinski samoprispevek za sofi-
nanciranje gradnje šolskega pro-
stora v ptujski občini smo se z
vprašanjem obrnili tudi na nekate-
re družbeno aktivne kmetovalce in
delavce, ki so nam povedali:
ALOJZ BEZJAK — kmetova-
lec, Moškanjci 16
,,Moje .mnenje v zvezi s sred-
nješolskim centrom je jasno: to je
brezpogojna nujnost! Čedalje več
bo otrok, ki jih ne bo moč kam
poslati v šole. Ze letos je za nekaj
sto učencev nastal problem kam
jih vpisati, ker je bilo povsod že
polno. Če referendum ne uspe, bo
ta problem v bodoče še bolj pereč.
Kot kmečki človek, si seveda že-
lim, da bi naša mladina ostala po
šolanju doma. To pa lahko dose-
žemo le s srednješolskim centrom,
— torej s šolo blizu doma! Sam i-
mam že več odraslih otrok, ki so
vsi različnih poklicev, nihče pa ni
ostal na zemlji. Zakaj? Zato so za
sodobnega kmetovalca potrebne
Šole, šole in spet šole."
FRANC ZUPANIČ — kmeto-
valec, Zg. Hajdina 58
,,Ja, kaj si mislim o tem. . .?
Sol je tako in tako premalo v ptuj-
ski občini. Zelo občutim pomanj-
'^anje strokovnih kadrov, še zlasti
l^metijskih. Če se bo mladina izšo-
lala doma, potem bo doma tudi o-
stala in ne tako kot sedaj. . .! Ves-
te, kot kmetovalec si želim, da bi v
okviru Srednješolskega centra
deloval kmetijski oddelek na zares
visokem strokovnem nivoju. Imam
osem vnukov in lahko si mislite,
da bom glasoval ZA!"
MILAN TACINGER —
kmetovalec Lešje 30 (KS Maj-
šperk)
,,Srednješolski center. . .?! To
bo velika pridobitev za ptujsko
občino, še zlasti ker bo v okviru
šole prepotrebni kmetijski odde-
lek. Prav zaradi tega se bo lahko
nanjo vpisalo tudi več kmečkih o-
trok, ki se sedaj morajo šolati zu-
naj naše občine. Njihovo celote-
densko bivanje v internatih večjih
mest, jih odtujuje od naših domov
in marsikdo si je tam poiskal tudi
zaslužek. Tako smo imeli dvojno
škodo: bili smo ob potreben kader
in zgubili domačega kmečkega sina
ali hčer. Če bo kmetijski oddelek
imel na voljo potrebna učila, po-
sestvo z mehanizacijo, hlevi za ži-
vino in perutnino, mogoče tudi vi-
nograd. . . potem se lahko nadeja-
mo kmetijskih strokovnjakov, ki
bodo na zemlji tudi ostali. In zara-
di tega bom glasoval ZA!"
JANKO VIČAR —
kmetovalec, Strejanci 8
,,Treba se je zavedati, da bo
Srednješolski center velikega po-
mena za celotno ptujsko občino.
Poglejte, že iz naših enajstih vasi,
kolikor jih zajema krajevna skup-
nost Polenšak, se precej naše mla-
dine šola v Mariboru, Ljubljani in
tudi Zagrebu — torej, daleč od
svojih domačij. Če bi taka srednja
šola v Ptuju že bila, bi se naši o-
troci lahko šolali bliže svojemu
domu. Ostali bi navezani na svoj
kraj, starše, zemljo. Marsikdo bi
ostal v teh krajih in jim s svojo
izobrazbo koristil. Tako pa. . .!
No, da ni še vse prepozno! Naš ZA
lahko sedanjo situacijo v celoti
spremeni!"
ANTON MOHORIČ —
kmetovalec iz Trnovske vasi 25
,,Mislim, da referendum mora
uspeti, še vsak je pa tudi ta bo!
Navsezadnje naši ljudje niso več
tako ,,za luno", da bi ne vedeli, da
so danes šole prepotrebne. Sam i-
mam hčerko, ki bi lahko obisko-
vala srednjo šolo v Ptuju in ne ta-
ko kot sedaj, ko se mora voziti v
Maribor."
FRANC CIGLAR — traktorist
in kmetijski strojnik, Dornava
,,Srednješolski center je abso-
lutno potreben. Tu ni kaj razmi-
šljati! V tem vidim napredek in kar
je napredno, vedno prodre. Tudi
sam imam dva sina. Starejši je va-
jenec, mlajši pa obiskuje še osnov-
no šolo in če bo pokazal zanimanje
bo lahko dijak srednješolskega
centra.
Ne, brez srednje šole v Ptuju
več ne gre, to je menda jasno!
Kam pa bomo z mladino, če ne v
šole!"
ALOJZ JURGEC — trgovec,
Medribnik
,,Kaj je kmečka domačija brez
mladih rok, to najbolj občutimo v
Halozah. Mnogi, premnogi so po
končanem šolanju v Cirkulanah
odšli v mesta v uk ali celo v tujino
od koder se vračajo samo še ob ve-
likih praznikih ali pa še to ne.
Domačije, ki so nekdaj cvetele, so
danes puste. Če hočemo temu na-
rediti enkrat konec, potem vidim
edino rešitev v Srednješolskem
centru. Torej v šoli v katero se bo-
do lahko haloški otroci vozili vsak
dan z avtobusom. Tako bodo o-
stajali doma, se polagoma vraščali
v domačo grudo, dokler z leti ne
poženo korenin!"
STANKO ŠEGULA — gostil-
ničar, Polenci 41
,.Srednješolski center v Ptuju je
več kot potreben, saj si sodobnega
gospodarstva ni moč predstavljati
brez kadrov. Le-teh pa nam v
ptujski občini še kako primanjku-
je. Nekaj let po izgradnji bo šola
lahko to vrzel že zapolnila. Vseka-
kor bom glasoval ZA!
Besedilo in shke: R
--
\M m / TOZD PP obrat za „Kooperacijo"
Hajdina
objavlja
RAZPRODAJO
rabljenih osnovnih sredstev:
Izklicna cena
1.	TEHTNICA ŽIVINSKA, PREVOZNA	3.000 din
2.	DROBILEC ZA KORUZO	3.000 din
Javna razprodaja bo v sredo 24. novembra 1976 na sedežu
obrata v Hajdini od 9. do 10. ure.
Pronnetni davek je vračunan v ceno.
6. stran
TEDNIK — četrtek, 18. novembra 1976
Volišča bodo spet svečano okraše-
na — saj glasujemo ,,ZA".
,,Mladi v Kidričevem so za referen-
dum".
Pozivamo vas, glasujte za naš
boljši jutri! Zato le „ZA".
Foto: K. Zoreč
Kot v vseh ostalih 24 krajevnih
skupnostih v ptujski občini, tudi v
KS Kidričevo poteka izredno živah-
na družbenopolitična aktivnost v
zvezi s pripravami na referendum
za uvedbo samoprispevka za sofi-
nanciranje gradnje šolskega prosto-
ra v ptujski občini. Odveč bi bilo
ponovno naštevati številne akcije,
ki so jih izvedli v KS Kidričevo v tej
smeri, saj akcija nenehno poteka
tako v KS, kot tudi v vseh UO in
TOZI) TGA, občanov, da ne poza-
bijo v nedeljo na svojo dolžnost in
da se odločijo za (o, da bodo naši
otroci imeli lepšo prihodnost. Tudi
ostale obveznosti in naloge bodo iz-
polnjene le v primeru, da bo v ne-
deljo resnično izraženo to, kar vsi
čutimo to je le ,,ZA". Naši občani
v KS so skupaj z ostalimi občani
ptujske občine iz vseh 24 krajevnih
skupnostih odločeni, da podprejo
referendum le s svojim glasom, ki
bo glasil ,,ZA", kajti vse ostalo nas
vodi krepko nazaj in tega se prav
vsi zavedamo. Dobro zastavljena
akcija tako štaba pri KS za priprave
izvedbe referenduma, kot ostale
poznejše akcije aktivistov, ki so ne-
nehno v stiku s >vujimi sosedi, ob-
čani, zato je vzdušje pred nedeljo
dobro, kar pa nam daje upanje na
to, da bomo v večini ,,ZA". Tečejo
vse priprave za okrasitev
glasovalnih mest in vse ostale pri-
prave. Tako kot pred leti tudi sedaj
velja tedanja parola: ,,Glasujmo
DANES, za boljši JUTRI".
Franc Meško
Zainteresiranost mladih za
širšo družbeno dejavnost
Na drugi seji predsedstva zveze
soc. mladine Ormož smo po-
drobno analizirali vse probleme, ki
trenutno tarejo mladino ormoške
občine. Ugotovili smo, da ima
vodstvo vse premalo neposrednega
stika z mladino. Mladinska orga-
nizacija ne deluje tako, kot bi mo-
rala. Vse preveč sklepov ostane le
na papirju, medtem ko širše mno-
žice mladih niso obveščene o vsem,
kot bi morale biti. Informiranost
je zelo slaba. Delegati in pred-
sedniki MO v KS se vse premalo
zavedajo pomembne naloge, ki jim
je zaupana. Obenem je bila po-
razna ugotovitev, da se ne moremo
vključiti v razne masovne akcije in
da je organiziranost premajhna.
Znana je tudi premajhna zaintere-
siranost mladincev za take akcije,
to pa zaradi neobveščenosti in
pomanjkanja propagande. Pred-
vsem pa je po vsej občini občuten
problem prostorov, kjer naj bi se
mladina zbirala. Še tisti prostori,
ki jih v posameznih KS imamo, so
majhni in ne zadoščajo potrebam.
V zadnjem času tudi opažamo, da
mladinci v takih prostorih igrajo
karte ipd., kar prav gotovo ni na-
men kluba.
V zvezi z dejavnostjo mladine bi
predvsem morali odigrati
pomembno vlogo mladi člani ZK
in štipendisti, ki so nekako za to že
zadolženi. Vendar je njihova ude-
ležba na sestankih pogosto zelo
majhna. Predvsem pa še ni razvit
delegatski sistem do takšne mere,
kot bi moral biti. Tematika vsake-
ga sestanka bi morala priti v jav-
nost in le tako bi s spretno organi-
zacijo lahko izvršili vse sklepe in
naloge, za kar pa je potrebna
enotnost tudi v samem vodstvu.
Predsedniki MO v posameznih
organizacijah združenega dela in
KS so sklenili, da bodo skušali
zainteresirati mladino za širšo
družbeno-politično dejavnost.
Mladi naj bi pripravljali razne
proslave, sodelovali na mladinskih
akcijah, obenem pa bi se vključe-
vali v športna in kulturna društva.
V nekaterih krajih občine Ormož
taka društva že imajo, v samem
Ormožu jih pa ni. Poraja se torej
vprašanje, kje so vzroki za to in
zakaj gradijo v mnogih KS prosto-
re za mladino, v Ormožu, kjer pa
je mladine največ in kjer je tudi
denar, pa ne?
Na seji smo tudi potrdili odbor
za informacije in propagando, ki
bo vodil mladinske radijske oddaje
in izdajal bilten. Tudi na tem pod-
ročju pričakujemo sodelovanje, saj
želimo, da nas mladi vseh KS obči-
ne Ormož sproti obveščajo o svo-
jem delu in pošiljajo literarne pri-
spevke, ki jih bomo tudi natisnili
in objavili.
M. R.
Najml^a v okviru tedna Komunista
»človek, delo, kultura"
Obvestilo
DES
TOZD ELEKTRO PTUJ
obvešča
prebivalce naselij Stoperce
in druge, da je novozgra-
jena jamborska transfor-
matorska postaja v STO-
PERCAH pod napetost-
jo.
Plezanje po drogovih in
jamboru je nevarno za živ-
ljenje.
Danes ob 17. uri bodo v
domu Slovenskogoriške čete v
Rogoznici svečano odpili raz-
stavo likovnih izdeficov —
plakatov učencev osnovnih
šol, ki so jih le-ti risali v
okviru priprav na referendum
za uvedbo občinskega samo-
prispevka za sofinanciranje
programa gradnje šolskega
prostora v ^čini Ptuj. Raz-
stava spada v okvir programa
tedna Komunista „Človek,
delo, kultura", pripravila pa
jo je kr^evna konferenca
SZDL Rogoznica.
MG
Da ima kultura v ptujski občini
tisto mesto, ki ji pripada, ni zani-
kati. V prid temu govore številne
prireditve pa naj bodo to Ptujska
kulturna srečanja, prireditve ob
raznih praznikih, naj bodo to na-
stopi profesionalnih skupin od
drugod ali domačih, amaterskih
skupin.
Da bi pregledali stanje na
področju kulturnega udejstvovanja
v krajevnih skupnostih, da bi vide-
li, kako se vključuje v oblikovanje
in izvajanje kulturnih programov v
delovnih organizacijah sindikalne
organizacije in kako doživljajo kul-
turo mladi in najmlajši občani.
zato so bile v preteklem tednu v
Majšperku, TGA ,,Boris Kidrič" v
Kidričevem in v Desterniku javne
tribune.
V Majšperku so se zbrani občani
pogovarjali o temi OBCAN-
KULTURA. Za prijeten uvod v
razgovor so poskrbeli pionirji os-
novne šole s kratkim kulturnim
programom, z likovnimi deli pa se
je predstavil slikar amater Anton
Skok. Te tribune se je med ostalimi
gosti udeležil tudi Franc Šali, član
IK P CK ZKS. V uvodnem referatu
je Ivan Smolej opisal kulturno do-
gajanje v krajevni skupnosti Maj-
špcrk, občani pa so ga v razpravi
dopolnili. Daje kulturna dejavnost
v zadnjem času spet zaživela je bila
ena izmed razveseljivih ugotovitev.
Franc Šali je dejal, da v svojih
prizadevanjih občani ne smejo po-
zabiti na delovne organizacije v
kuhurni skupnosti in da naj se kul-
turna dejavnost ne odvija samo v
smeri šola—društvo. Povezati je
potrebno vse dejavnike v okviru
SZDL pod vodstvom ZK, ob vsej
aktivnosti pa je potrebno razmisliti
o tem, ali so v kulturna dogajanja
zajete vse starostne skupine obča-
nov.
Na javni tribuni v Kidričevem je
monodrama Lizika naletela na
dokaj globok odmev pri udeležen-
cih tribune. V uvodnih besedah
Voja Veličkoviča je bilo zaslediti
dobro organizirano kulturno dejav-
nost v delovni organizaciji in
vzpodbudna prizadevanja za
nadaljnje aktivnejše delovanje na
tem področju, povezano z dejav-
nostjo društev v krajevni skupno-
sti. Kot povsod, je tudi v Kidriče-
vem najtrši oreh — denar. Kljub
temu pa pomanjkanje denarja ne
sme in ne more biti ovira za konti-
nuirano delo na področju kulture.
Marsikaj se da narediti z malo de-
narja, veliko volje in prizadevanja.
Prav Kidričevo je center, delavski
center, če smemo tako reči, v kate-
rem mora najti kultura pot do
vsakega občana, seveda pa si mora-
jo za to prizadevati vsi.
Prijetno presenečenje je pred-
stavljala razstava likovnih in ročnih
del pionirjev, ki so jo pripravili ob
javni tribuni v Desterniku, pa tudi
pregled dela in življenja v destrniški
krajevni skupnosti med NOB. Pro-
svetna dvorana v Destrniku je bila
za vse premajhna.
Pred samo tribuno so se obča-
nom, predvsem pa pionirjem in
mladincem predstavili člani pionir-
skega gledališča iz osnovne šole v
Prelogu v pobrateni občini Cako-
vec. Mlade in starejše gledalce so
navdušili s kvalitetnim nastopom v
igri Alberta Paplerja ,,Zlobni ple-
mič".
Kako naš otrok doživlja kulturo,
kaj mu nudimo in kaj zahteva, na
to temo so bile ubrane besede v
uvodnem referatu Marte Krivec.
Da je aktivnost na tem področju te-
meljila predvsem na dejavnosti os-
novne šole ni potrebno posebej
povdarjati, saj je skorajda v večini
krajevnih skupnosti to že tradicija.
Prav to tradicijo je potrebno pre-
kiniti. Osnovna šola naj res vzgaja
mlade, le-ti pa naj po končani os-
novni šoli aktivno delujejo v
društvih, bodisi na področju kul-
ture, športa in podobno. Pedagoški
delavci ne bi smeli biti edini usmer-
jevalci in uresničevalci kulturnega
dogajanja v krajevni skupnosti, te
naloge morajo prevzeti koordina-
cijski odbori za kulturo, izobraže-
vanje in družabno življenje pri KK
SZDL. Ti odbori naj bodo obliko-
valci in usmerjevalci na podlagi po-
treb, želja in možnosti sestavljenih
programov kulturnega delovanja.
Pri oblikovanju programov morajo
sodelovati vsi delovni ljudje in
občani na območju KS.
V Ptuju so delavci Zgodovinske-
ga arhiva. Ljudske in študijske
knjižnice ter Pokrajinskega muzeja
pripravili zanimive razstave. V
paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi
je poleg razstave razvoja marksi-
stične literature še zbirka likovnih
del, nastalih med NOB. Ptujska
kulturna skupnost, je prispevala
svoj delež z izdajo prikupnega
biltena z naslovom Človek, delo,
kultura, ki zajema dejavnost skup-
nosti, nekaterih ustanov in ZKPO
pa še program prireditev do konca
letošnjega leta.
S tem še niso končane prireditve,
razprave o kulturnem življenju v
ptujski občini. Mnoge delovne or-
ganizacije, krajevne skupnosti,
društva in ustanove so pripravile
razgovore na omenjene teme,
pestro kulturno dogajanje pa se
nadaljuje. Marsikje so počastili te-
den Komunista z razstavami, raz-
nimi nastopi kulturno umetniških
skupin, koncerti, vse to pa so
združili ali pa bodo združih s
pripravami na referendum, s pro-
slavami ob Dnevu republike.
Dnevom JLA in Novim letom.
N. D.
Prosvetno dvorano na Destrniku je občinstvo nq)olnilo do
zadnjega kotička.	Foto: Kosi
Z leve: Milcjka Aličeva, ravnate^'ica |udske in študijske
knjižnice, Lojze Sirec, predsednik komisije pri OK ZKS in
dr. Šte&a Cobelj, ravnateljica Pokr^indcega muzga v Ptuju.
Foto: R
Na javni tribuni v dvorani TGA Kidričevo.
Foto: Kosi
Pionirsko ^dališče OŠ Bratov Malek izPrelogapri Cakovcuje
navdušilo številno občinstvo.	Foto: Koa
Za usklajevanje skupnih interesov
v Ormožu se je sestalo predsedstvo medobčindcega sveta SZDL
Maribor, ki so med drugim obravnavali kako vsklajevati dcupne interese
na obmoqu občindcih konferenc SZDL Podra^a in se dc^ovaijali o
skupnih ekonomskih in družjenopolitičnih akcigah Maribora, Lenarta,
Ormoža, Ptiga in Slovenske Bistrice.
Razprava v Ormožu je bila v celoti namenjena dogovorom o delu
sveta od meseca novembra letos do julija 1977. Poudajjene nalile
VSE BOLJ SE BUŽAODLOČILEN DAN!
medobčinsk^a sveta so tudi priprave na volitve, ki bodo v letu 1?78,
organiziranost agro-živilskega kompleksa v reggi ter naloge ob gradigi
sladkorne tovarne v Ormožu.
Sqe predsedstva se je udeležil tudi sekretar republiSce konference
SZDL Slovence Milan Kučan, ki je poleg Ormoža še obiskal občindce
konference SZDL v Ptuju in Slovenski Bistrici.
zk
tednik - četrtek, 18. novembra 1976
7. stran
Razpisna komisija
UUDSKE IN STUDIJSKE KNJIŽNICE PTUJ
Ptuj, Trg svobode 1/11,
razpisuje po 51. členu statuta prosto delovno mesto
v
RAVNATELJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje.
1.	Imeti mora:
—	visokošolsko izobrazbo humanistične smeri s strokovnim izpitom in naj-
manj pet let prakse v knjižničarski stroki ali višjo izobrazbo knjižničarske
smeri s strokovnim izpitom in najmanj desetimi leti prakse v knjižničarski
stroki,
—	organizacijske sposobnosti, ki jih je izkazal z večletno prakso na odgovor-
nih mestih v kulturnih, prosvetnih in znanstvenih ustanovah;
2.	Izkazovati mora moralnopolitično neoporečnost.
Interesente prosimo, da prijave z osebnimi podatki in dokazili o izpol-
njevanju pogojev, pošljejo na naslov Ljudske in Studijske knjižnice
z oznako „za razpisno komisijo", v 15 dneh po objavi.
V Tedniku smo že poročali
o literarnem večeru, na kate-
rem je bral svoje pesmi mlad
in še mnogo obetajoč pesnik
Tone Kuntner, sicer rojak
Slovenskih goric. Objavljamo
še fotoposnetok. O čem sta se
tako živahno pogovaijala, žal
kamera ni zabeležila. Prav
gotovo pa je tekla beseda o
kulturi in morda konkretneje
o gledališču, s^ sta oba znana
gledališka delavca. Tone
Kuntner (na levi) je poleg
gledališke dgavnosti znan tu-
di kot kmečki poet vn^glob-
^em pomenu besede, pesnik,
ki se je rodil v vojni vihri na
Tratah. Danes je igralec pri
Mestnem gledališču v Ljublja-
ni, medtem ko Petra Malca
naši javnosti ni potrebno
predsta\djati, saj ga vsi dobro
poznamo.
Besedilo in slika: O. K.
ČLOVEK - DELO
- KULTURA
Zgodovinski arhiv v Ptuju je
tednu Komimista pod gornjim
naslovom pripravil priložnostno
razstavo, ki govori o nacionalnem
gibanju, delavsko4cmečkem giba-
nju in o komunistični ddavnosti
na ptujskem območju. Časovno
zajema obdobje od srede prejšnje-
ga stole^a do leta 1940. Razstavili
smo v glavnem xero in foto -
kemije gradiva, ki se nahsia v
Zgodovinskem arhivu v Ptuju.
Pokrajinski muzej nam je odobril
preslikavo nekaterih dokimientov,
ki visijo v stalni zbirki NOB na
ptujskem gradu, da smo popestrili
zgolj pisane arhivske dokumente.
Gradivo za leto 1941-1945 pa
hrani Pokr^inski muzej in ta čas v
razstavo ni bil vključen.
Razstavo smo razdelili na tri
teme zaradi dveh vzrokov in sicer
zradi čisto zgodovinskega razvoja
dogodkov - nacionalno gibanje,
prvo osveščanje slovenskih ljudi,
delavsko-kmečko gibanje in zad-
nja komunistična dejavnost. Drugi
vzrok so trije zaključeni razstavni
prostori — tri izložbena okna.
NAaONALNO GIBANJE (iz-
ložbena vitrina trgovine TEHNI-
KA) je prezentirano s posnetki
originalnih dokvimentovin časopi-
sov, fotografijami in dveh original-
nih plakatov. Gradivo časovno
obsega nacionalno problematiko
od druge polovice 19. stole^a do
leta 1940. Ta tema je po zgodo-
vinski plati tudi dok^ raziskana.
Na Št^erskem je bila nacionalna
problematika izredno živa, k^ti
domače prebivalstvo Slovenci so
se morali dolgo in z vsemi silami
boriti proti Nemcem za lastno
osamosvojitev na kulturnem, poli-
tičnem in predvsem na gospodar-
skem podrogu. Predobro so se
zavedali, da pcmeni gospodarska
odvisnost tudi politično odvis-
nost. V teh nacionalnih bojih je
sodelovalo n^več ^udi, včaih
tudi za cenokcMnpromisov.
DELAVSKO - KMECKO GI-
BANJE (izložbeno okno blagovni-
ce Mercator) je časovno nekoliko
mlqše, sega v 90. leta preiaijega
stole^a. Na ptujskem, v glavnem
agrarnem področju je bilo delav-
stvo v klasičnem pomenu besede v
manjšini. Ptujski delavd so se
povezali ob praznovanju 1. maja,
pri stavkah (gradbinci delavci,
pekovdč pomočniki), železničar-
ji, . ) zaradi prenizkih mezd,
nespoštovanja prostega časa, izko-
riščanja, . .. Kmečko gibanje je
bilo v arokih dcvirih vključeno v
delavdco. CHiranjeni letaki govore
o delavsko kmečki vladi, o državi
kjer bosta odločala delavec in
kmet. Med vojnama se močno
razm^ne samostojno kmečko gi-
banje (društra kmečkih fantov m
deklet itd)., la žeU kultumo in
gospodarsko dvigniti slovensko
podeže^e.
KOMUNISTIČNA DEJAV-
NOST (vitrini na stopnišču Magi-
strata) je predstav^ena za čas od
20. do 40. let našega stoletja, prav
za čas ilegalnega delovanja revo-
ludonaijev. Razstavili smo nekaj
dokumentov, vzetih iz fonda ptuj-
skega sodišča. To so obtožnice in
zagovori jptujskih komunistov, ob-
toženih širjenja komunistične mi-
sli, letakov in literature. Razstav-
ljenih je tudi nek^ fotografij in
dva časopisa Mlada pota, katerih
urednik je bil Dušan Kveder in
glasilo komunistične stranke Ljud-
ska pravica.
Želimo, da si razstav^ene doku-
mente ogleda čim več občanov in
se preko njih seznani z našo
preteklos^o. Kristina Sampeil
Izložbena vitrina tigovine Tehnica — ivfeikiir. Foto: M. K.
Revija odraslih pevskih zborov
bo 24. novembra
v počastitev dneva republike pripravlja tudi letos občinski svet
zveze kultumo prosvetnih organizacij v Ptuju revijo odraslih pevskih
zborov, ki bo 24. novembra v dvorani MLADIKA.
Letos, že tre^ič za povrstjo, bo predvidoma sodelovalo 13 zborov,
lani jih je bilo 11. Tako se jim bosta priključila pevska zbora iz Maricovec
in novoustanovljeni moški zbor Komunalnega podje^a v Ptuju. šm ..
V sezoni 1976/77, bi naj v ptujski občini ponovno
zaživelo kulturno prosvetno delo, tokrat z nekaterimi
organizacijskimi spremembami, ki jih je pripravil
občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v
Ptuju, ki tudi skrbi za kulturno življenje v vseh naših
krajevnih skupnostih.
Poljska dela so v glavnem končana, kar pomeni,
da bodo ljudje v naslednjih mesecih našli tudi za
kulturno razvedrilo ali neposredno sodelovanje pri
snovanju kulturne politike in prireditev več časa. V
tej sezoni je dejavnost na kulturnem področju v
manjši zakasnitvi, ker je tudi nekoliko slabše
jesensko vreme podaljšalo spravilo pridelkov in je
bilo potrebno posamezne skupine že opozoriti, da je
čas do revije dramskih skupin, pevskih zborov in
podobnih srečanj, prej kratek kot dolg in da bo treba
pohiteti. Pevski zbori se bodo srečali že v mesecu
novembru, dramske skupine pa spomladi na občinski
reviji, ki bi naj bila tudi nel-.ak pregled nad dejav-
nostjo in uspešnostjo posameznih mentorjev in
strokovnih delavcev na terenu.
Na posvetovanju vodij in zastopnikov-delegatov
prosvetnih društev, so predvsem na gledališkem pod-
ročju letos nekoliko porazdelili teren, ker je bil ves
čas očitek, da kvaliteta trpi zaradi preobilice dela
enega poklicnega režiserja in da od take oblike
pomoči skupine nimajo veliko koristi. V tej sezoni
mu bodo pomagali še trije tovariši, ki bodo bolj
mentorji posameznim igralskim družinam kot celoviti
strokovni vodje. Tako bodo na tem področju delovali
poleg poklicnega režiserja Marjana Kovača, še Peter
Malec, Andrej Fekonja, Lojze Matjašič in Mirko
Vaupotič, ki imajo poleg bogatega gledališkega
znanja tudi ustrezne izkušnje in vrsto seminarjev, ki
so solidna osnova za dobro delo z vsemi 22. gledali-
škimi skupinami. Nekatere skupine že pridno vadijo.
drugi pa se v teh dneh še prijavljajo in iščejo
primerna gledališka dela.
Pri ZKPO sicer težijo za tem, da bi si končno le
pridobili ljudi, ki bi bili pripravljeni in sposobni
delati z igralci ter v celoti pripraviti predstavo.
Ponekod bo to mogoče, v glavnem pa bo potrebna
strokovna pomoč, ki pa kljub temu ne bo mogla biti
tako efektna, ker je celotna dejavnost zelo razdrob-
ljena. Če že ni moč v posameznih krajevnih skup-
nostih združiti društev, bi radi povezali vsaj določene
sekcije, ki bi delale v okviru prosvetnega društva, da
ne bi še bolj cepili ljudi, ki imajo smisel za določeno
udejstvovanje na kulturnem področju in dosegli
določeno kvaliteto ter zmanjšali stroške.
Tajnik ZKPO v Ptuju, Dušan Kožar, nam je med
drugim dejal, da so z delom v pretekli sezoni zelo
zadovoljni, predvsem pa se kaže uspeh na področju
pevske kulture, dela pevskih zborov, njihovem reper-
toarju in podobno. Nekoliko manj pa so lahko zado-
voljni z uspehi na dramskem področju, kjer že vrsto
let ni primerne kvalitete, čeprav se je interes ljudi,
predvsem mladih, zelo povečal. Tudi tu je tovariš
Kožar povdaril, da je glavni vzrok v premajhnem
številu strokovno usposobljenih ljudi, ki so se voljni
tega dela lotiti.
V zvezi s financiranjem je izvršni odbor ZKPO
sprejel sklep, da morajo v prvi vrsti poskrbeti za
sredstva, ki so potrebna za strokovno vodenje
pevskih zborov in še nekatere druge dejavnosti.
Vsako leto, že takoj v začetku, je predvidena dolo-
čena vsota za osnovno dejavnost — strokovno delo s
skupinami. Šele nato se z vsakim društvom posebej
dogovorijo, kakšne so potrebe in možnosti, da bi
preostali denar čimbolj pravično razdelili.
M. Šneberger
Otvoritvena predstava nove gledališke
sezone na ptujskem odru
Pti^sko ^edališče pripravka za
otvoritev nove sezone z veliko
zavzetost o dramatizirano Jalnovo
povest OGRAD, katere dganje se
dog^a v bivši ženski kaziiilnici v
Begunjah. V ddu nastopno z
večine mlade moči, med katerimi
je nekaj resničnih talentov, ki
vzbigajo uparge za ponovno dvig
in poživitev našega gledališča.
V tej dramatizaciji se pred
^edalcem razkrggo v štirih sUkah
usode sedmih jetnic različnih
starosti. Vse prest^ajo škupq
svojo zaporno kazen, vs^a za svoj
prestopek: za poneverbo, tatvine,
tihotapstvo, ubg, požig, vdaču-
garstvo in pijancevi^e. Dve jet-
nici sta po krivem obsojeni.
Nastopi oče kaz^enke razgayajo
z obnašanjem in besedo svc^e
značke in žalostne poti ^udi, ki
jih je tedaiga družba pahnila v
bedo in na stran pota.
Jetnici Pavla m Kati trpita še
posebg, ker sta nedolžni in čuteči
mladi ženski z ideali v srcu. Njuna
čista značka ju združita v pisa-
telj stvo. Žal, mora mlada jetnica,
ciganka Kati, obsojena po krivem
na dosmrtno ječo, umreti za
jetiko, Jetnica Pavla, žena
di. Andrejčiča, glavna oseba v
drami, se iz ljubezni žrtvige za
moža, da bi reala nj^ovo premo-
ženje in u.gled. Na svoje rame
prevzame moževe poneverbe, češ,
da je ponargala na menicah
igegov podpis. Odsedi 4 leta v
^gunjah.Ko pa zve,dajo mož
vara z drugo, pove nadrgenim
resnico. Kmalu nato se ji odpro
vrata v prostost.
Dramatizacgo omenjenega dela
je pripravila nadajjena pedališka
samorastnica MARUA KOLED-
NIKOVA,kije doživela že lani lep
uspeh s svojo izvirno igro PESEM
Foto: Kosi
KLOPOTCEV v izvedbi dram-
skega kro3ca tukajšnje ekonomdce
šole. V tej svoji, uspešno oprav-
Jeni priredbi je predvsem nakazala
m poudarila usode jetnic in njih
duševno trp^enje.
Prq)ričani smo, da bo naš
mladi, talentirani igralski narašč^,
za katerega se je zavzel režiser
PETER MALEC, pripravil ptigski
gledališki publiki lep in nad vse
zanimiv večer.
erc
Igralci pri bralni vq'i za „Ograd'
Komunisti bistriške občine kritično
o kulturi v občini
Pretekli četrtek je bila v domu
kulture Slov. Bistrica, razširjena
seja občinske konference ZKS
Slov. Bistrica. Njen osnovni
namen je bil oceniti dosedanje
uspehe, na osnovi teh pa sprejeti
nadaljnji delovni program v
razvoju kulturne aktivnosti na
območju občine. Ta seja pa bi bila
tudi uvod v letošnja praznovanja
tedna Komunista na območju
bistriške občine, pod naslovom
,,Človek, delo, kultura".
Uvodoma so člani mešanega
pevskega zbora osnovne šole
Pohorski odred Slov. Bistrica
zapeli nekaj pesmi, član DPD Svo-
boda Slov. Bistrica Vojteh Osojnik
pa je v nadaljevanju kulturnega
programa osvetlil vlogo kulture v
družbenem življenju.
V uvodni besedi je sekretar OK
ZKS Slov. Bistrica, Slavko Klein-
dienst poudaril, da mora biti ta
seja prelomnica v krepitvi samo-
upravnih odnosov v kulturni
aktivnosti občine Slov. Bistrica,
njeni nosilci pa morajo biti vsi
člani ZK v vseh sredinah kjer
živijo in delujejo. Kulturna
skupnost v bistriški občini bi
morala razvijati svojo dejavnost
predvsem preko zveze kulturno
prosvetnih organizacij, katera že
več kot pet let ne deluje, kljub
temu, da je kulturna skupnost v tej
smeri dala že več predlogov.
Pomanjkanje kadrov in organizi-
ranosti je prisotno tudi v samih
KUD in v organizacijah združe-
nega dela. Največkrat vso delo
društev sloni na posameznikih, pa
tudi v organizacijah združenega
dela niso povsem uresničevali kul-
turne akcije sindikatov iz leta
1971, katera je bila zasnovana na
spoznaftju, da je kultura neločljiva
sestavina človekovega življenja in
dela.
Vse to je bilo obravnavano na
četrtkovi seji v Slov. Bistrici, kjer
so številni razpravljale! kritično
ocenili dosedanja dogajanja v
kulturnem življenju občana in
društev, zastavili pa so tudi nove
smernice prihodnjega delovanja na
tem področju.
Razpravo je strnil v celoto in jo s
svojimi stališči podkrepil tudi član
izvršnega komiteja predsedstva CK
ZKS Franc Šali. Njegov prispevek
je bil pomemben kazalec pri
oblikovanju sklepov seje, katere
bo do prve seje OK ZKS Slov.
Bistrica pripravila posebna
petčlanska komisija.
V. Horvat
OBKROŽITE NA REFERENDUMU BESEDICO^A'
ZNALI BOMO CENITI VASO ODLOCITEV
v naši vasi stoji majhna šola. V
primeijavi z drugimi je še kar lepa
in prijetna, a vseeno ni primerna
za sodobni pouk. Temni hodniki
so veliko preozki, še posebno
sedaj, ko smo prešli na kabinetni
pouic. Vsako uro selitev, vsako uro
prerivanje, glasno kričanje in nič-
koliko pohojenih nog. Učilnice so
majhne in nabite z mizami in stoli.
Tako vse do osmega razreda. Nato
pa boj za sprejem v srednjo šolo.
Ničkdiko učencev po končanem
obveznem šolanju objokuje svojo
lenobo, saj zanje zaradi prenatr-
panosti v srednji šoli ni prostora.
A tudi veliko otrok z dobrimi
ocenami ostane na cesti.
Skrbni čas je.danekaj storimo.
In sedq so na zavodu za srednje
šolstvo sklenili, da bodo gradili
nov srednješolski center in to v
sedem km oddaljenem mestu
Ptuju, polnem zgodovinskih spo-
menikov. Da pa bo ta naloga
uspela, je v veliki meri odvisno od
zavesti naših staršev. Prav tu se bo
pokazala njihova ljubezen do
svojih sinov in hčera, želja, da bi
mi v življenju nek^ dosegli. Želja,
da bi se. pravilno usmerili in bi
zakorakali na pravo pot življenja.
Da bi, ko bomo odrasli, koristili
naši ljubi rodni zem^i, ki je bila
nekoč pribogena s krvjo naših
dedov in očetov.
Dne 21. novembra bo za vse
šolarje ptujske občine velik praz-
nik. Prav takrat se bodo naši starši
odločali ZA ali PROTI srednje-
šolskemu centru. Že cel mesec ni
miru na šoli. Čeprav smo še
mladoletni in ne bomo smeli
glasovati, se vsi množično priprav-
yamo na ta dan. Po trgovmah,
tovarnah, šolah, bolnišnicah, vse-
povsod je brati parole: GLASUJ-
TC ZA, REFERENDUM MORA
USPETI, vsepovsod so nalepljeni
plakati, ki ponazaijajo pomen te
zgradbe. Pločniki so pomi nqraz-
ličnejših podob, narisanih z barv-
nimi kredami.
Mislimo, da staršem ob pogledu
na prisrčno risbico, narisano z
drobno, crfcomo otroško roko, iz
katere veje vsa ljubezen in želja do
izobraževanja, ne bo težko obkro-
žiti tisto kratko, odločilno besedi-
co ZA.
Upamo, da jim ne bo težko
odstopiti tisti procent aU dva od
dohodka, saj bodo potem tem bolj
veseli, ko bodo gledali svojega 16
ali 17-letnega sina ali hčerko
veselo in zadovoljno v novi šoli,
lepo opremljeni telovadnici in
prostrani dvorani.
Mi, vaši otroci, '/am obljublja-
mo, da besno znali ceniti vašo
odločitev. Pridno se bomo učiU,
saj se vsi prav dobro zavedamo, da
brez piepotrebnega znanja ni
sreče v živ^enju.
Zato dragi starši, pozor!
Pridite 21. novembra na volišče,
k^ti s tem boste izpolnili svojo
držav^ansko dolžnost. Z odloči-
tvijo ,vZA" pa boste dokazali vašo
žeBo, da bi vaš otrok nekaj znal in
v življenju tudinek^ dosegel.
BiserkaSelak, 8.b.
OŠ Videm pri Ptuju
Na ddo (linoiez) Milan Z^^k, 5. a OŠ Videm pri Ptuju
8. stran
TEDNIK — četrtek, 18. novembra 1976
RADA BI SE
ŠOLALA V PTUJU
V Ptiflu primanjkuje šolskega
prostora. Zato mor^o števUm
d^aki obiskovati šolo v Mariboru
ah pa celo v Lj ubrani. Da bi
zagotovih vsem mladim ljudem
enake možnosti za šolanje, smo se
odločili, da bomo zgradih
srednješolski center, v katerem
bodo prostori za vse sredice šole,
Stavbo, v kateri je zdaj gimnazija,
pa bo dobila osnovna &)Ia. Tako
ne bomo imeh več izmenskega
pouka.
Novi sredigešolski center bo stal
več milijonov. Del tega denaija za
našo lepšo bodočnost, mi pa jim
bomo vmih to, da se bomo pridno
Maja Botolin, 3/a,
OS, Tone Žnidarič, Ptig
REFERENDUM
21. novembra bo referendum.
Tokrat bodo starši ^asovali za
prispevek. S tem denanem bodo
pomagali pri gradnji šol, telovad-
nic, raznih delavnic in prostorov
za celodnevno šolo. Gradnja je
pomembna zato, da bi tudi mesto
Ptifl imelo srednje in vi|e šole.
Želim, da bi referendum uspel
in da bi čimprej začeli z gradigo.
Edita Perkovič, 3/a,
OS Tone Žnidarič,
Ptuj
Labodu kviz znanja 76
v Kidričevem
v okviiu delavskih Sortnih
iger, prireja delovna organizac^a
LABOD iz Novega mesta vsako
leto tekmovanje med svojimi
TOZD v ^ortmh disciplini m v
kvizu znanja. Letos je bila gosti-
te^ica tega kviza TOZD Delta
Ptuj.
V dvorani restavracije TGA v
Kidričevem, se je^ v soboto po-
poldan pomerilo šest ekip, to so
biU predstavniki vseh petih TOZD
Laboda in ekipa predstavnikov
delovne skupnosti skupnih služb.
Režija in organizac^a kviza Je
bila v rokah MMana Bratoza,
celoten program pa je odlično
povezoval^ Ivan I^^c. S pri-
jetnimi vižami je glasbeno izpolnil
prireditev ansambel Žibret s pev-
cema. Med potekom kviza pasov
programu sodelovali še Tnidov
Vasm - kitarist, ženski pevski
zbor TOZD Libna, humorist
Sngčkov Dani, .^ica Kline iz
Ptuja, za gledalce pa so pripravili
majhno tekmovanje — sestavljanje
znaka Laboda.
Potem ko je direktorica TOZD
Delta Ptuj Dragica Novak imela
pozdravni nagovor, so se tekmo-
valci naprej pomerili v znanju s
področja civilne zaščite, v drugem
kcdu so se pomerili v spoznavanju
kr£qev, v tretiem kolu vprašanj pa
so se pcMnerili v znanju o delegat-
skem sistemu v samoupravni druž-
bi.
Zdravko Petan, glavni direktor
LABODA, je ob zaključku podehl
pokale zmagovdcu športnih tek-
movanj in kviza znanja, ki je bil
tudi to leto TOZD Libna iz
Krškega. Drugo mesto je dosegla
ekipa DSSS, tre^e TOZD Ločna,
četrto TOZD Delta Ptuj, peto
Temenica in šesto TIP—TOP. Vse
te ekipe so prejele poi^bna pri-
znanja. ^ Ob tej priložnosti j'e
Erejela ženska gasilska desetina iz
ibne pcriol, ki si ga je prislužila s
prvim mestom na gasilskem tek-
movanju.
OM
Tdcmomije v kvizu znanja.
Planirajte bodočnost svojim
otro/com, vnul(om
in pravnukom...
Vrata osnovnih šol so še zmeraj
široko odprta in življenje v teh
zgradbah se iz leta v leto spre-
minja. Zdaj je v ,,modi" ce-
lodnevni pouk, pri katerem otro-
čad ne napenja možgane samo pri
učenju, ampak ima možnosti, da
se že od vsega začetka vključi v
samoupravni sistem naše družbe.
Na mnogih šolah ustanavljajo
pionirske hranilnice, ki jih
upravljajo učenci sami, seveda so
o vsem prej poučeni.
Ze v osnovni šoli smo seznanjeni
z gradnjo blokov, ki sestavljajo
naselje in z računalniki, ki izraču-
najo, kakšno dolžnost ima vsaka
od teh trdno grajenih zgradb.
Trdno grajene stavbe pa so tudi
organizacije in sindikati, ki nas
usmerjajo. Zato pa gradimo šole.
kjer se učenci usposabljajo za svo-
je bodoče delo v družbi. Ker pa
brez izobraženih ljudi ni napredka,
moramo prisluhniti težnjam, ki jih
bomo rešili z vztrajnostjo in trdim
delom ter s skupnimi močmi.
Ste se ,že morda kdaj vprašal,
kam bo šel moj otrok po končani
osemletki? Ste morda pomislili, da
je premalo šolskih klopi, v katere
bi naj sedle naslednje generacije?
Star pregovor ne pride povsod v
poštev.
Fant filozofijo na klin,
pa kramp v roke!
Tudi delavec se mora izobraže-
vati!
Lidija Svenšek,
8. b. OS Boris Kidrič
Kidričevo
Tvoj prispevek bo potrojil
dinar za šolski prostor
„Ni prostora!" Take in podobne odgovore so džgali mnogim
učencem v šolah. Veliko jih je ostalo na cesti. ,JCam? " so se spraše^.
Odprli so še nove oddelke, vendar bo to premalo. Tudi mi in mligše
generacge se bomo kmalu znašli pred takim problemom, če ne bodo naS
občani, starši glasovali ZA gradiyo potrebnega šol^^a prostora.
Zavedati se morqo, da morijo odpreti svojim hčeram in sinovom
šolska vrata ter zagotoviti izobrazbo slehernemu učencu v občini. Ce pa
referendum ne bo uspel, bi to pomenilo pravo katastrofo. Zaprta bodo
vrata naS bodočnosti. Poraz na referendumu pa ne bo pomenil samo
zaprta vrata mladini, ampak bo tudi razvoj občine stagniral. Zato, starši,
mislite na dobro svojih otr(^, mladine in na na% gospodarstvo in
spoznali boste, da taka obremenitev ni prevelika cena. Pametno se
odločite ZA in o^rli boste šolska vrata nam, ml^šim generacgam in
napredku naše družbe.
Li^ana Simeonovski, 7.a
OS Tone Žnidarič
Izlet Ormoških
invalkkiv
Društvo invalidov Ormož je 6.
novembra priredilo društveni izlet v
Kumrovec. Tam si je 46 udeležen-
cev ogledalo rojstno hišo maršala
Tita in obiskalo spominski dom.
Po ogledu filma v projekcijski dvo-
rani spominskega doma, so obiska-
li še Tuheljske toplice, kjer so
kosili. V prijetnem vzdrušju in s pe-
smijo so se dobro razpoloženi vrnili
v Ormož. Za člane je bil izlet brez-
plačen.
M. K.
OBVESTILO
DES
TOZD ELEKTRO PTUJ
obvešča
prebivalce mesta Ptuja in
druge, da je novozgrajena
jamborska transformator-
ska postaja v PTUJU Na
Tratah pri vodni sicup-
nosti Ptuj pod napetost-
jo.
Plezanje po jamboru je ne-
varno za življenje.
Razpisna komisija Iniciativnega odbora za ustanovitev delavne
dcupnosti skupnih^ strokovnih služb samoi^ravnih interesnih
skupnosti,za področja dru^enih d^avnosti obcme Ptuj, v skladu s
sklepi izvršnih odborov samoupravnih interesnih ^upnosti
razpisuje prosto delovno mesto
SEKRETARJA
delovne skupnosti skupnih strokovnih slu4> samoupravnih interesnih
skupnosti za področja izobraževanja, otroškega in socialnega varstva,
kulture, telesne kulture in raziskovalne dejavnosti občme Ptuj.
Poleg splošnih pogojev in moralno političnih kvalitet mora kandidat
izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	imeti mora visoko strokovno izobrazbo in vs^ 2 leti delovnih
izkušenj; pri izbiri imajo prednost kandidati z izobrazbo
ekonomske, pravne ali politološke smeri;
ali ,
- visjb, strokovno izobrazbo istih smeri in vsq 5 let delovnih
izkušeiy.
2.	Kandidat mora predložiti pismen predle« bodoče organizacije
dela delovne skupnosti skupnih strokovmh slu^ samoupravnih
interesnih skupnosti.
Pri izbiri kandidatov, kadar so izpcdnjeni drugi pogoji, ima prednost
kandidat z visoko strokovno izobrazbo.
Osebni dohodek % določi po družbenem dogovoru o osnovah in
merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov
delegatom in voljenim aM imenovanim funkcionaijem.
Nastop delovnega mesta po dogovoru.
Potrebne podatke o sedanji organizaciji in usmeritve za bodočo
organizacijo strokovnih služb navedenih samoupravnih interesnih
skupnosti lahko kandidati dobijo pri predsedniku iniciativnega
odbora (Skupščina občine jPtuj, Srb ski trg i/I. soba 14.)
Pismene pnjave s kratkim življenjepisom, dokazilom o šolski
izobrazbi in predlog organizacije dela mor^o kandidati poslati
razpisni komisiji Iniciativnega odbora za ustanovitev skupnih
strokovnih slu^ dru&enih dejavnosti občine Ptuj (Skupščina občine
Ptuj, Srbski trg l/I.) v roku 15 dni po objavi tega razpisa.
Rezultat razpisa bo pismeno posredovan vsem kandidatom v roku 15
dni po zaključku razpisa.
Ptig, 16/11-1976	Razpisna komisija
Srečanje hranilničarjev
iz vse Slovenije
Ljubljanska banka, podruž-
nica Slov. Bistrica je priredila
skupaj z občinsko zvezo pri-
jateljev mladine Slov. Bistrica
v okviru jugoslovanskih pio-
nirskih iger II. republiško
srečanje pionirjev hranilni-
čarjev SR Slovenije.
Sr ečanja se je udeležilo
preko 80 pioniijev — delega-
tov in 35 mentoijev iz vseh
kr^ev Slovence, kjer delujejo
pod pckrovite^stvom Ljii)-
|anske banke šolske hranil-
nice.
29. oktobra 1976 je bil
sprgem udeležencev v osnov-
ni šoli Slov. Bistrica, kjer so se
pionigi - delati seznanili s
pio^i gostitelji in predstav-
niki ^'ubljanske banke - cent-
rale in podružnice. Sledil je
kulturni program, ki so ga
izvaali pioniiji hranilničarji,
ki delig^o na podrogu pod-
ručnice LB Slov. Bistrica,
program pa je bil posvečen
predvsem varčevalcu. Po kon-
čanem programu so pionigi
gostite^i vzeli pionige - goste
na svcge domove, z mentoiji
pa so predstavniki Ljub^anske
banke in drugi goslje priredili
družabno srečarge v Štaten-
bergu.
30. oktobra so si gos^e
ogledali novo zgradbo LB v
Slov. Bistrici in se na posebni
svečanosti seznanili z raz-
vejem mladinskega varčevaiga
na tem obmoi^u. Na obmoi^u
sedeža podružnice delige 15
šol, kjer je že povsod organi-
zirano varčevalce pri šolskih
hranilnicah, prva hranilnica pa
je bila ustanovljena že leta
1968.
Po svečanosti in zakuski v
podružnici LB so se pionigi z
mentorji odpravili po poteh
NOB občine Slov. Bistrica.
Naprej so si o^edali novo
osnovno šolo z lepo oprem-
^eno šolsko hranilnico na
Keblju, nato je bil odhod na
Osaiikarico do mesta posled-
igega boja Pohorskega bata-
^ona kjer so vsi udeleženci
prisostvovali žalni komemora-
cqi, delegacija pionirjev hra-
nUničaijev pa je položila svoj
venec na spomenik padlim
borcem in prižgala svečke.
Ob zaključku je bilo na
planinski koči pri Treh kraljih
organizirano kosilo skupaj z
nekaterimi borci, ki so se
borili na Pdiogu. Predsednik
združerga borcev NOV občine
Slov. Bistrica in zgodovinar iz
Maribora sta pionigem na
kratko orisala celotni potek
posledrge borbe Pohorskega
bata^ona.
tednik - četrtek, 18. novembra 1976
9. stran
21. november - dan odločitve za našo bodočnost
Ko premiš^am o sebi, o svoji
prihodnosti, se mi nehote v
spomin ptikradgo leta - celih
osem let - katera so minila
brezskrbno. Bilo je seveda tudi
neprgetnih uric, toda vse se je
končalo in ostal je samo še
spomin.
Sedaj obiskujem že osmi
razred. Pred menoj je odločitev
kaj postati, oziroma kam naprg?
Mlada sem še, komaj 14 let mi
je, in že bi mor^a odločati svcgi
prihodnosti, o pcrfdicu, katerega bi
potem z veseljem in vestno oprav-
|ala. To ni lahko, sq mi niso se vsi
znani. Učenci lanskega 8. razreda
so imeli težave ^ri vpisu v razne
šole,kaj šele nas cakaf?
Dosti se govori o sredtge-
šolskem centru v Ptiqu, kateri naj
bi bil zgr^en v prihodnjih letih.
Za ta objekt, oziroma ustanovo,je
potrebno dosti sredstev. 21. no-
vembra, bo po vsej ptigdci občini
referendum za gradtgo tega cent-
ra. Ce se bodo starši odločih za, se
bo začelo graditi in mogoče bodo
že naši sošolci čez dve leti
nada^evali šolarije v novih prosto-
rih.
Prednost novega usmeij enega
izobraževanja je, da im^o nekateri
učenci že po dveh letih poklic in
se lahko že zaposlgo. V^encevne
bo. Tisti pa, ki nameravajo ostati
na kmetgi, se lahko usmergo v
kmetijsko smer, kjer dobijo vse
jotrebno znanje o sodobnem
tmet|stvu in zivinoigi. N^bolj
sposobni pa bodo šolanje nadalje-
vali.
Zatorg glasujte „za", za svoje
otroke, vnuace in pravnučke!.
Ljiljana Do^^an, 8. a
OS Boiis Kidrič Kidričevo
Hočem nekaj postati
Stara sem 12 let. Hodim v 6. razred osnovne šole Videm. Rada bi
postala natakarica.
Po končani osnovni šoli bi šla rada v gostinsko šolo. Tam bi se učila
točiti razne pgače, streči gostom in mnogo drugega. To bi trgalo tri leta.
Ko bi prišla do pokfica, bi šla v službo. Vem, da bi morala delati
tudi pomoči, kar mi ne ugqa.
Za svoje delo bi dobivala tudi plačo, s katero bi se preživ|ala. Tudi
očetu in mamici bi dala nekq denaija od svgega zaslužka, ker tudi
cKiadva dasta sedq meni, ko še hodim v osnovno solo.
Otrok, ki bi radi prišli do svojega poklica, je vedno več. V srednje
šole pa sprejemno le tiste učence, ki so osnovno šolo izdelali z odličnim
ali prav dobrim u^ehcm. To pa zato, ker je sredrnih šol premalo.
Zgradilo bodo novo veUko šolo z imenom Srednješolski center, če
bodo 21. novembra glasovati starši ,ZA". Tudi moj očka in mamica
bosta glasovala za referendum.
Sola bo imela mnogo velikih in udobnih učilnic, veUko telovadiuco,
kuhinjo in mnogo drugega.
V šolo bodo sprej^eti vsi učend s končano osemletko. Ce pa bodo
starši proti, pa bodo Kodovah nam in sami sebi, bomo ostali brez
poklicev.
Želim, da bi 21. novembra referendum uspel in bi bili vsi st^ši
„ZA". Potem bi tudi jaz prišla do svojega poklica, ki si ga močno žetim.
Anica Kr^nc, 6.a
Videm pri Ptuju
V šolo (linoiez) Janez Požar, 6. a OŠ Videm pri Ptuju
KEGLANJE
Dvojica Razlag-Mesarič druga na ckžavnem
prvenstvu
v Novem Sadu je bilo državno prvenstvo v kegljanju za pare. V paru z
Mesaričevo je kot članica Konstruktorja iz Maribora sodelovala tudi
Ptujčanka Silva Razlag. Tekmovali sta izredno uspešno, saj sta z 809
podrtimi keglji osvojili drugo mesto. Zmagala je dvojica
Budnič—Kovačevič iz zagrebškega Medveščaka. Drugo mesto je toliko
večji uspeh, če omenimo, da sta bili svetovni prvakinji Marine—Urh šele
osmi. Razlagovi za uspešen nastop iskreno čestitamo.
1. kotar
HOKEJ
Hokejsko-drsalni klub Ptuj je
začel v mesecu oktobru s treningi
na ledu na umetnem drsališču v
Celju, treninge redno obiskuje 15
— 20 igralcev članskega moštva, ki
nastopa v enotni Slovenski hokej-
ski ligi v kateri poleg HDR Ptuj
tekmujejo še HK „STAVBAR"
Maribor, HK ,.GORENJE"
Velenje, HK ,,TRZiC" HK
„BLED" in HK ,,PREVOJE". Po
prvih treningih je moštvo odigralo
tudi prve prijateljske tekme.
HDK »Celje"
(mladinci)
-HDK„Ptii"8:9
Celje 28. 11. 1976 umetno drsali-
šče v mestnem parku. Ekipi Ptuja
se je v začetku tekme poznalo, da
imajo premalo ,,ledu v nogah",
kar je ekipa Celja izkoristila in
povedla s 4:0, vendar je ekipa
Ptuja v drugi in tretji tekmi z
boljšo kondicijo nadoknadila
vodstvo Celja in povedla s 4:6 in
prednost obdržala do konca
tekme.
Za ekipo Ptuja so dosegli zadetke
Marko Potočnik, 4, Srečko Strca
3, Marjan Frangež in Martin
Potočnik 1. Ekipa Ptuja v tej
tekmi ni nastopala v kompletni
prvi postavi, tako da so lahko tudi
igralci z rezervne klopi pokazali^
svoje znanje in ga tudi v popol-
nosti opravičili.
M. P.
Pred kratkim se je končal je-
senski del tekmovanja v občinski
nogometni ligi. Ker je ta šport pri
nas zelo razširjen, saj je uvrščen v
drugo prednostno skupino, je
prav, da ob zaključku prvega dela
naše bralce obširneje seznanimo s
potekom tekmovanja. §e pred tem
se moramo ljubiteljem nogometa
opravičiti, saj jih o poteku tekmo-
vanja nismo obveščali. Zakaj ta-
ko? Redakcija našega lista je za
posamezne številke zaključena v
torek do 10. ure. Izidi posameznih
srečanj do takrat še niso bili znani,
saj se je tekmovalna komisija se-
stajala šele v torek popoldan. V
naslednji števi''. "^šega lista pa
stari rezultati za 'i'«;ralce ne bi
bili več zanimivi. Upamc ta nam
bo s pomočjo vodstva tekmovanja
in samih klubov, v spomladan-
skem delu uspelo rezultate in tre-
nutno stanje v razpredelnici pravo-
časno objaviti.
V občinski nogometni ligi v tej
sezoni tekmuje 24 klubov, ki so
razdeljeni v tri skupine. Seveda se
skupine med seboj ločijo po kvali-
teti nastopajočih moštev. Ob za-
ključku tekmovanja je vrstni red
ekip po številu osvojenih točk na-
slednji:
Skupina A:
1.Gorišnica	9
2.	Hajdina	9
3.	Grajena	8
4.	Markovci	8
5.	Kidričevo	8
6.	Ptuj	6
7.	Videm	4
8.	Dornava	3
Skupina B:
l.Skorba	10
2.	Rogoznica	10
3.	Lovrenc	9
4.	Stojnci	8
5.	Gerečja vas	7
6.	Slovenja vas	6
7.	Apače	5
8.	Zavrč	1
Skupina C:
1.	Prepolje	14
2.	Kungota	10
3.	Tržeč	8
4.	Varnica	8
5.	Draženci	6
6.	Mladinec	4
7.	Gorišnica B	3
8.	Leskovec	3
Tekmovanje vodi in skrbi za
nemoten potek tekmovalna komi-
sija, ki šteje tri člane. Sodnike za
posamezna srečanja pa odreja so-
dniška organizacija. Vsak torek se
sestanka tekmovalne komisije ude-
ležijo tudi predstavniki klubov in
sodniške organizacije in skupaj
obravnavajo potek tekmovanja.
Seveda se ob delu pojavljajo tudi
določene težave. Vse prepogosto
prihaja na posameznih srečanjih
do izgredov in celo fizičnih napa-
dov na sodnike in gostujoče igral-
ce, kar meče temno senco tekmo-
vanje in nogometu bolj škoduje
kot koristi. Zato je tekmovalna
komisija bila prisiljena dvoje igrišč
zapreti za določen čas. Da bi vse te
negativnosti odpravili, bo potreb-
no to storiti v samih klubih. Vod-
stva in vsi igralci se morajo zave-
dati, da takšna početja ne vodijo
nikamor, saj sem že večkrat zaradi
tega slišal pripombo, da je nogo-
met igra ,,praznih glav". Če hoče-
mo v vrste igralcev pritegniti vse
več mladih in jih vzgajati v šport-
nem duhu kot koristne člane naše
družbe, nam izgredi delo zelo ovi-
rajo.
Veliko pripomb je bilo izreče-
nih na sposobnosti sodnikov. Te
spremljajo nogomet od najnižjega
do najvišjega ranga tekmovanja.
Sodniki se pri svojem delu lahko
zmotijo, saj so vendar ljudje. Če je
prišlo do ,,vroče krvi" zaradi kriv-
de sodnika, je potrebno to navesti
v zapisnik in sodniška organizacija
ga bo, če se njegova krivda ugoto-
vi, kaznovala. Vendar do takšnega
primera še ni prišlo. Za uspešnejše
sojenje bodo zato vodstva klubov
morala poskrbeti za boljšo disci-
plino svojih moštev. Sodnikom bo
delo s tem zelo olajšano.
V prihodnji tekmovalni sezoni
se pripravlja prehod na regijski si-
stem tekmovanja. Za območje
ptujske občine bo ustanovljena
takoimenovana regijska liga. Pri-
pravljen je že osnutek statuta lige,
v kateri bodo lahko tekmovali klu-
bi, ki bodo imeli pogoje za igro.
Kako bo praktično izgledalo tek-
movanje po novem sistemu, bomo
zvedeli v prvi polovici prihcxinjega
leta.
Ob pripravi gradiva za članek,
sem se pogovarjal s predsednikom
tekmovalne komisije Franjom
Kumptom.
Ob koncu naj dodam, da je
kljub nekaterim negativnostim,
nogomet v naši občini zelo priljub-
ljen in želja je, da tako tudi osta-
ne.	1. kotar
Nogometno igrišče pri Loviencu na Drav. polju, tekma
Apače-Lovrenc	Foto: M. Ozmec
POMEN IN VLOGA
DRUŠTVA PRIJATELJEV
MLADINE V KRAJEVNI
SKUPNOSTI
Ena skupnih pomembnih potreb in interesov ljudi v kr^evni
skupnosti je družbena skrb za otrdca, za njegov umski in telesni razvoj. S
spoznavanjem življenskih potreb otrok in družine, se pokažejo problemi,
se oblikujgo pobude in predlogi v zvezi z raznovrstnimi dejavnostmi z
otroki in za otroke^ Kakor ve^a za vsa druga področja, tako je tudi skrb
za otroka skupna obveznost in odgovornost vseh organov v kržgevni
skupnosti in vseh njenih družbenopolitičnih dejavnikov.
V cJcviru kr^evne dcupnosti in v skladu s dcupnimi programi se
izvč^a organizirana skrb za otroka in družino poleg raznega
organiziranega dela z otroki preko vzggnovarstvenih ustanov in šol ter
raznih društev, tudi preko delovai^a društva prgateljev mladine.
Društvo prijateljev mladine, katerih člani so občani, ki jim je blizu
delo pri razvijalcu družbene skrbi in vzgojo in izobraževalce, zdravstveno
in socialno zaščito in organizirano družbeno življenje otrok, ima na
podlagi pravil Zveze prgateljev mladine in lastnih potreb v kr^evni
dcupnosti predvsem sledeče naloge:
-	vsklaja svoje delo z delom otroScih vrtcev in šol. Sodeluje z njimi
in vključuje v svoje delo občane, ki imqo smisel in čutgo potrebo, da
delajo za otroke in mladino;
-	posebno skrb posveča otrdcom, ki niso vk^učeni v
vzgojnovarstvene ustanove s tem, da sodeluje pri orgaiuzacgi Cidbanovih
unc, družabnih kotičkov in podobno;
-	skrbi za ^ortno rekreacgo otrdc s povezovaigem s športnimi
društvi, taborniki m organizatoiji izletov in letova^;
-	sodelvge pri postavitvi lokadj za otroška igrišča ter skrbi za njih
uregarge in oskrbovarue s pomoqo občanov, posebej pa z mladino;
-	pri svojem delu se povezige z vsemi organizacgami in društvi, ki
dd^o in bi naj ddale z otroki, kot so kulturnoumetniška
društva planinci, gasilci, šahisti, trabortuki in društva RK ter se
zavzemajo za koristno zapolnitev ottokovega prostega časa;
-	doraščajočo mladmo vzg^a v naprednem duhu z organizkaigem
raznih tečajev;
-	v težnji, da pomaga staršem pri vzgoji otrok organizira predavanja,
individualne pogovore m dcupinske posvetovalne sestanke o vzgojnih
postopkih, negi m prehrani ter zdravstveni zaščiti;
Delo društva prgatdjev mladine v sleherni kr^evni skupnosti je
odgovorno in družjeno koristno. Za uspešno delo društva pa je potrebna
podpora vseh dejavnikov v kr^evni skupnosti.
Vsled pomembne dejavnosti, ki jo društva prijateljev mladine v
družbi opravlja bi bilo nujno, da se zagotovijo v vsaki krajevni skupnosti
potrebna finančna sredstva s tem, da program društva postane del
sistema in družbenega načrta vkr^evni dcupnosti. Pri delu z otroki in m
otroke prispeva društvo k razvijargu humanih odnosov med ^udmi in
organiziranemu živijenju otrok, zato je prav in potrebno, da družba to
delo ceni tako, da omogoča delovarge tako z organizacijske, kakor
finančne strani.
JGK
Središče ob Dravi
Večji izvoz v prvem
polletju
v občini Slov. Bistrica so v
prvi polovid letošnjega leta do-
segti na podroqu izvoza po-
memben napredek. V šestih me-
secih letošnje^ leta so iz ddovnih
organizacg bistriSce občine iz-
voziti blaga za 215,339.000 di-
narjev. S tem so uspeli za blizu 47
odstotkov izvoziti več proizvodov
kot v istem obdobju leta 1975 in
dosegti letne planske obveznosti
za 65 odstotkov.
Kot že vrsto let nazaj pred-
igači pri izvozu najvega ddovna
organizadja v občini, IMPOL iz
Slov. Bistrice. Ob tem je po-
membno tudi povdariti, da so v
IMPOLU že v prvem poUe^u
uresničili plan za 78 odstotkov.
Med u^šne izvoznike te občine
se uvr^ tudi TOZD Stdclama
„Boris Kidrič" iz Slov. Bistrice in
ibna industrga.
V. HORVAT
NOGOMET
Drava-Kovinar5:0(0:0)
v zaostah tdcmi jesenskega dda prvenstva so se Dravaši zvestim
navijačem oddolžiti z lepo igro in lepimi zadetki. V prvem delu so
domačini dominiraU, a gos^e so le s težami napori braniti svoja vrata. Z
malo več iznajdljivosti, bi lahko prišti v vodstvo, saj so napadalci zamigati
idealne prUoaiosti.
V nadaljevanju so gos^e pričeti zbrano in prevzeti rahlo iV^\/udo,ki
pa je popustila ko so domačini prišti v vodstvo. Goslje se im^o zahvaliti
odtičnemu viataiju Ri^eiju, da itiso odšti iz Ptuja z še veqim porazom.
Domačini so proti koncu n^igrati igralce Kovinarja in z lepimi zadetki
kronati svoja prizadevaiga. TrSmo lahko, da za t^o visoko zm^o ^
zasluga vsem igralcem, ki so kljub mcJcremu in spolzkemu igrišču
prikazali najboljšo igro v jesenskem delu prvenstva.
Zadetice so dosegti Hvaleč 53; Ceh 62; Kmetec 66; Ogrizek 77; in
Hvaleč v 89 minuti.
Pred 100 ^edalci je tekmo zdo dobro vodil sodnik Lepojevič iz
Maribora. S to zmago so Dravaši končati jesendci dd prvenstva na 3.
mestu z 9 toOcami za Branikom 15 in Račanu s 1 točkami.
anc
ODLIČNA IGRA PTUJČANOV Z ZVENEČO
ŽOGO
Letos je bilo republiško prvenst-
vo slepih v igri z zvenečo žogo v
Celju. Tekmovanje je bilo razde-
^eno v dve skupini, nastopilo je
10 ekip. Ptujčani so nastopili
dcupno z ekipami iz Novega
mesta, Celja, Kopra in Maribora.
Prikazane so bile borbene igre,
tekmovalci so se požrtvov^o
borili za čimbo^še dosežke. Na-
k^učje je hotelo, da je v tej
skupini odločala o prvih treh
mestih razlika med danimi in
prejetimi goli. Zmagal je Maribor
6 točk (gol razlika 19:7), Celje 6
točk (1^7), Ptuj 6 točk (12:5)
Novo mesto 2 točki in Koper brez
točke. Rezultati srečanj: Ptuj-
Novo mesto 4:0, Celje-Ptuj 4:1,
Ptuj-Koper 5:1, Ptiq-Maribor
2:0.
V srečanju za končno uvrstitev
se je Ptuj pomeril z ekipo Murske
Sobote ter izgubil z tesnim izidom
3:2.
Končni vrstni red je naslednji:
Maribor, Ljubrana, Celje, Kranj,
Murska Sobota, Ptuj, Sko^a Loka,
Novo mesto, Koper in Nova
Gorica. Za ekipo Ptuja so nastopili
Anton Hrenko, Franc Vuk, An-
drej Fiujan, Milan Kokot in
Srečko Omik. Prihodnje leto bo
to republiško tekmovanje v
Kopru.
anc
NAMIZNI TENIS
Občinsko
prvenstvo
osnovnih šol
. v nedeljo, 14. novembra je
bilo v telovadnici OŠ T.
Žnidarič, Ptig, v organizacgi
namiznoteniškega kluba ,JPe-
tovia" Ptig, odigrano prven-
stvo osvnovnih šol ptujske
občine za leto 1976,katerega
se je udeležilo 6 ženskih in 10
moških ekip.
Pri ženskah je bil vrstni red
naslednji: 1. OŠ T. Žnidarič,
Ptuj, 2. OŠ F. Osojnik, Pti^,
3. OŠ S. Petroviča Hajdina.
Pri moških je prvo mesto
zasedla OŠ Cirkovce, drugo
mesto OŠ T. Žnidarič, Ptig,
tre^e mesto pa zopet OŠ S.
Petrovič iz Hajdine.
Za prva mesta pokale in za
druga ter tretja mesta
diplome, je prispevala izobra-
ževalna ^upnost Ptifl.
M.J.
ROKOMET
Ormož-Krka 19:19(9:11)
V zadnjem kolu tekmovanja v republiški rokometni ligi so domačini
dosegli le neodločen izid. Gostje so večji del tekme vodili in zasluženo os-
vojili točko. Pri domačinih so največ zadetkov dosegli Bezjak, Polak in
Pavlovič. Igralci Ormoža so ob zaključku tekmovanja zasedli osmo mesto
z devetimi točkami.
1. k.
10. stran
TEDNIK — četrtek, 18. novembra 1976

- Najprimernqša pot do kupca
Trgovsko podjetje ,>1ER-
KUR" Ptuj je delovna
organizacga, ki je stalno
pripravljena prisluhniti potre-
bam tržišča. Žc več let
uporablja razne sodobne
metode, da vse vrste blaga
čimbolj približa potrošniku.
Niso neznane predstavitve
uporabe in funkcionalnosti
gospodinjskih aparatov, biro-
tehnične opreme, nada^e
razstave pisarniškega pohištva.
Redno tudi organiziramo
razstave, kjer poskušamo
predstaviti notranjo opremo
stanovanj.
Vsi smo priča hitri stano-
vaigski graditvi v zadnjih
letih. S pospešeno stano-
vargsko gradnjo pa se neneh-
no povečutje tudi število
občanov, ki si bodo opremili
nova stanovanja.
Izbira pohištva in druge
notranje opreme za stano-
vanje, je danes že izredno
pestra, zato vzame kupcu, ki
je vedno zahtevnejši v izbiri in
f unkcionalnosti, precej drago-
cenega časa. Tudi sama
stanovanja so razUčno projek-
tirana ter se morate z
razporeditvi o in velik os^ o
posameznih prostorov teme-
|ito seznaniti, preden izberete
opremo.
Da bi bila izbira najpri-
mernejša opreme čimboljšain
da bi za nakup potrošili
čimmanj časa in se lage
odločili, prirga TP ,JvlER-
KUR" Ptuj RAZSTAVO
notranje opreme tudi v
letošrgem letu.
Pohištvo je razsta\djeno
prostorsko v obliki in izmerah
posameznih stanovarg vVolk-
meijevi ulici. Tako lahko že
na sami razstavi ugotovite
katero prostorsko ureditev
želite za vaše stanovanje ter
velikost in se na osnovi same
razstavitve odločite za opre-
mo.
Gotovo pa vas zanima kaj
vse je razstavljeno? Kot
glavni organizator razstave
sodeluje prodajalna pohištva
OPREMA.
Prepričani smo, da sta vam
postrežba in izbira pohištva v
tej prodajalni poznana, saj je v
Ptigu že na stotine stanovanj,
ki so jih opremili marljivi
delavci te enote.
Razstavo so strokovni de-
lavci TP ,JVlerkur" Ptuj, ob
sodelovanju strokovnjakov iz
proizvodnje pripravili tako, da
predstavljajo posamezni za-
ključeni ambienti garsonjere,
eno sobna, dvo sobna, tri
sobna in štiri sobna stanova-
nja, ki so v celoti opremljena.
Možne pa so tudi razne
kombinacge za opremo stano-
vaig, ki niso zgrajena v
Volkmeijevi ulici, ah pa za
opremo lastnih stanovarg!
Posamezni ambienti so
opremljeni s proizvodi prizna-
nih proizvajalcev pohištva in
stanovaigske opreme.
Tovarna pohištva ,>1EB-
LO" iz Nove Gorice vas bo
vedno znova presenetila s
svojim programom spalnic,
dnevnih sob ter drugega
pohištva.
V dnevni sobi oprem^eni s
pohištvom MEBLO se boste
lahko sprostili ter se udobno
počutih na funkcionalno in
estetsko oblikovanih sedežnih
garniturah. Enako velja za
podje^e ZIMNICA iz Ljub-
ljane in firmo ORIOLIK.
Svojim otrokom boste
lahko nudili to, česar sami
najbrž niste bili deležni.
Omogočili jim boste njihov
lastni prostor za igro, delo in
sparge. Tudi vaš otrok je
osebnost. Pripeljite ga na
razstavo in sam bo lahko
izbral opremo za prostor v
katerem bo prebil precej
svojega časa.
Ugotovljeno je, da gospo-
dinja v nefunkcionalno ure-
jeni kuhinji opravi brez števila
nepotrebnih gibov in korakov.
V kuhinjah MARLES to ni
potrebno. Vse je pri roki in na
pravem mestu. Prepričajte se!
Dosedaj ste se srečevali s
problemom opreme kopalnic.
Zadrege vas je rešil MARLES
z izredno praktičnimi ele-
menti za opremo kopalnic. Ne
bojte se, da boste s takšno
opremo prenapolniU kopal-
nico! Nasprotno, še več
prostora boste imeli. Zato je
oprema za kopalnice vredna
ogleda!
Počitek po delu in nabira-
lce moči za novi delovni dan,
vam omogočijo spalnice, ki so
na nastavi prav tako prikazane
v zaključeni celoti.
Opremljanje stanovarga se
seveda ne konča le pri nakupu
pohištva, pač pa potrebigete
še nešteto veqih in manjših
prepotrebnih stvari. Tudi to
vam nudijo v Merkuijevih
prodajalnah.
V prodajalni TEHNIKA
zadovoljijo še tako zahtevneg^a
kupca. Postrežejo vam z vsemi
vrstami lestencev tako, da ste
v zadregi pri odločitvi. Zato
vam radi svetigejo ter
priporočajo. Obenem im^o v
zalogi vedno veliko izbiro
izdelkov bele tehnike. Elek-
trične ter plinske štedilnike,
hladilnike, pralne stroje in
drugo, kar je pri opremi
stanovanja nepogrešljivo. Go-
spodinje si v novi kuhinji
žehjo še razne male gospo-
dinjske aparate. Za počitek in
razvedrilo pa vam postrežejo v
TEHNIKI z visdco cenjenimi
Hi-Fi stereo napravami,
radijskimi aparati in barvnimi
črno-behmi T V aparati. Za
boljše počutje in dopolnilo
pri opremi stanovarga so
poskrbeU v TEKSTILNI HIŠI
,Meikur".
Danes tako iskan in
praktičen ITISON lahko
naročite po meri. Na vašo
željo vam ga tudi zarobijo,
lahko pa izbirate tudi
podlogo, ki je lahko iz jute ali
^me. Nudijo tudi TAPISON
in preproge priznanih jugoslo-
vanskih i^elovalcev preprog.
Vaše stanovarge bo toplgše
in prijetnejše, če se odločite
za zavese ter dekorativne
Ikanine, s katerimi popestrite
ambient.
V Tekstilni hiši ,JVIerkur"
nudijo še vse vrste posteljnine
in pregrinjal, ob samem
obisku v tq prodajalni, pa
vam radi postrežejo še s čim.
Zato ni vzroka, da se nebi
odzvali našemu vabilu in nas
razveselili z vašim obiskom.
Če opremljate stanovalce,
mi vam to iz srca želimo, vas
pot mora privesti do naše
prodajalne IDEAL, saj bo
predvsem ženski del družine
obiska v Idealu zelo vesel.
Poskrbeh so namreč za veliko
izbiro gospodinjskih pripo-
močkov, ki delo olajšajo.
Razveselih se boste lepe
posode, porcelana, kristala,
keramike in dekorativne po-
sode. PrCazne prodajalke vam
bodo rade postregle.
Po naporni hoji pri oprem-
Ijargu stanovanja aH pa samo
ob priložnostnih nakupih,
vam priporočamo obisk v
Jasminu. PrCazne prodajalke,
vedno nasmejane, pripra^jene
pomagati in svetovati, rade
postrežejo z dekorativmmi
predmeti, keramiko, ki je
danes tako nepogrešljiv arti-
kel, veliko izbiro kristalnih
izdelkov, ki že same po sebi
vzbiCajo zadovoljstvo.
Za najmlajše je v Jasminu
prav tako urgen poseben
kotiček. Kotiček poln igrač.
Igrač tako za tiste malčke, ki
šele spoznavajo, kaj je to
igrača, kot tudi za malo veqe,
Id želgo že zahtevnejše in bolj
dognana igrače.
Sprehod po razstavi po-
hištva, ki jo organizira TP
,JVlerkur" in po Merkuijevih
prodajalnah lahko zaključimo
z ugotovitve o, da v sklopu te
v Ptuju in tudi širši okolici
renomirane delovne organi-
zacije deligejo še prod^abie
Zvezda, Biserka in Dom, kjer
se prav tako veselijo vašega
obiska.
Če se povrnemo še za
trenutek na razstavo lahko
ugotovimo, da je to ena prvih
v Ptigu, ki se vključuje, v
usmerjeno stanovanjsko iz-
gradnjo, saj so ambienti
povzeti po prcgektih novih
stanovanj.
Pri tem pa ne pozabljamo
na občane, ki želgo dopdniti
ali zamenjati že obstcgečo
stanovanjsko opremo.
Seveda je to le ena od
mnogih dgavnosti TP MER-
KUR. Splošno znano je, da ta
delovna organizacCa že od
leta 1954 dalje, širi svojo
dejavnost predvsem na po-
dročju ponudbe trajnih po-
trošnih artiklov, ki smo jih že
navedli.
S svojimi tekstilnimi proda-
jalnami in s prodajalno Jasmin
pa oskrbuje kupce z vsem
potrebnim za oblačenje in s
kozmetiko. Pri tem je
pomembno, da stalno sledi
novostim in spremembam na
podrogu mode.
S prodajalno VOLAN pa je
posegla na podroge, Id se
stalno širi in sicer na prodno
prevoznih sredstev in rezerv-
nih delov. Da je usmeritev
pravilna potgujejo vedno novd
kupci in pa seveda stalni
kupci, ki se v Merkuijeve
prod^alne znova in znova
vračajo.
Reportaža, katere namen je
predvsem pomagati vam pri
odločitvah, ko opremljate
stanovanje, ne bi bUa popol-
na, če ne bi omeniU, da na
razstavi pohištva, kije odprta
OD 8. NOVEMBRA DO 31.
DECEMBRA 1976, VSAK
DAN MED 9. IN 17. URO ter
ob SOBOTAH MED 8. IN 12.
uro, v skladišču pohištva
MERKUR na Rogozniški cesti
(zraven Metalke) svetovalca za
notranjo opremo, ki vam
brezplačno svetuje kako opre-
miti stanovanje, pomaga pri
izbiri in usMajevanju barv
posameznih elementov, zaves,
preprog ali drugih talnih
oblog.
Po želji kupca — dostav-
^amo na dom, kar je že stalna
praksa v Merkugevih proda-
jalnah.
Ce sami ne morete sestaviti
pohištva bo to storil naš
mizar! Pa še nekaj! Nudimo
možnost nakupa na potroš-
niško posojilo, ki ga lahko
dobite v enem dnevu in vse
zadeve rešite v kreditnem
oddelku!
N^ končamo:
Obiščite razstavo pohištva
in Merkuijeve prod^alne!
Veselimo se vašega obi^a in
vas žeUmo prepričati, da
skrbimo za vas ter se še enkrat
potrditi v tem, da se s
strdcovno postrežbo, v ko-
raku s časom želimo približati
kupcu.
Meikuijeva tekstilna hiša je bogato založena.
Pestra izbira v Meikurievi tehnild.	Foto: Koa
Kuhinja ,^ihideja" na razstaivi.
Foto: Kosi
Prostorja razdelitev v stanovanju.	Foto: Kosi
Dneva soba iz meblovega E-novi programa.	Foto: Kosi
Oprema za enosobno stanovanje.
Foto: Kosi
tednik - četrtek, 18. novembra 1976
11. stran
PRED PRAZNOVANJEM DNEVA JLA
Letošnje prireditve in proslave pod naslovom:
„35 let socialistične revolucije
in razvijanje ljudske obrambe"
Letošnje praznovale 22. decembra — dneva JLA mora
označevati masovnost in širino. Priložnostne prireditve in
proslave bodo potekale ^ozi ves mesec december, tako so se
med dnigim dogovorili na minulem razgovoru, ki ga je
organizir^ občinska konferenca SZDL Ptiq in ki je bil
posvečen pripravam na praznovale dneva JLA.
V leto^e praznovale bo treba aktivneje kot doslej
vUjučevati krajevne dgavnike, kmečko in delavsko mladino.
Izostali ne bodo že tradicionalni obisdd osnovnih šol, ki bodo
vključevali razgovore o življenju pripadnikov ljudske obrambe, s
posebnim poudarkom na šolai^u v vojakih šolah. Mladi bodo
ob tg priložnosti pisali tudi spise pod naslovom: ,35 let
socialistične revolucge in razv^ai^e ^udske obrambe". Zvrstile
se bodo še kulturne prireditve, športna in druga srečai^a. Letos
bi nžy prvič mladi ustvagali na temo iz NOB, vcgaScega
življenja, družbene samozaščite, svoje izdelke bi nato razstavi.
Višek proslav in prireditev bo nedvomno stn^en v svečani
akademiji in svečanem zboru v vojašnici Dušana Kvedra, ^ bo
na sam dan praznika.
MG
Prijateljski obisk v KS Cirkovce
Pred dnevi so krajevno skupnost
Cirkovce obiskali predstavniki kra-
jevne skupnosti Bela iz kranjske
občine. Predstavniki te KS so se za-
nimali predvsem za gradnjo doma
krajanov in za gospodarski položaj
krajevne skupnosti. Zanimalo jih je
kdo financira dom, koliko kmetov
je v krajevni skupnosti, kje so za-
posleni krajani in kakšno je sode-
lovanje krajevne skupnosti z obči-
no Ptuj. Ravnatelj osnovne šole,
predsednik zbora delegatov in
predsednik sveta KS Cirkovce so
gostom predstavili srednjeročni
program KS Cirkovce, jim v
kratkem razložili financiranje in
samo gradnjo doma krajanov;
predsednik prosvetnega društva pa
je goste seznanil s kulturno dediš-
čino krajevne skupnosti in z delo-
vanjem raznih kulturnih skupin v
Cirkovcah.
Predsednik sveta KS Bela na Go-
renjskem pa je v odgovor razložil
razvoj njihove krajevne skupnosti
in dejal, da so kmetje v njihovi KS
usmerjeni v živinorejo in pridelavo
mleka. V njihovi KS je samo 7
kmetij, ostali krajani so delavci in
se po delu tudi ukvarjajo s kmetij-
stvom. Povedal je še, da je njihov
obisk širšega pomena in da
predstavnike KS Cirkovce vabi v
Belo in da morda tam
spregovorimo o pobratenju krajev-
nih skupnosti.
Kasneje so predstavniki KS Bela
pot nadaljevali proti Slovenskim
goricam, kjer so se ustavili še na
Jeruzalemu v ormoški občini.
zk
Prijateljski obisk predstavnikov KS
Bela.	Folo: zk
v teritorijalne enote
vključiti čim več mladih
Splošna yudska obramba je
edina možna oblika odpora pioti
slehernemu sovražniku. V splošni
|udski obrambi sodelujgo vsi
prebivalci naše domovine. Mladina
je bila vedno tista odločilna
revolucionarna sila, ki je nastopala
tako, da ohrani mir, svobodo in
enakopravnost.
S takšnimi besedami se je
občinska konferenca ZSMS
Ormož obrnila na mlade v
ki^evnih skiwnostih. Tako je
predsedstvo OK ZSMS Ormož vse
predsednike osnovnih organizacg
ZSMS zaddlžUo, da se pogovore z
mladino v kr^evnih skupnostih in
v delovnih orranizadjah in jih
navdušijo za mjučitev v enote
teritorijalne obrambe.
Ob tq priložnosti sta koman-
dant teritongalne obrambe in
predsednik OK ZSMS Ormož
dgala, da je ta poziv eden od zelo
važnih operativnih nalog in
ddanski odziv mladine bo pdcazal
v kakšni meri smo uspeli aktivirati
mlade vseh struktur in obeh
spolov za izvrševanj ene izmed
n^častnejših in najzahtevnejših
nalog: braniti domovmo, n^bfi^e
svojce in imovino v odločilmh
trenutkih, če bi prišlo do agresge.
Akcqa je uspela. Ob koncu ve^a
povedati, da je danes v enot^
teritorialne obrambe mnogo
mladih obrazov in mnogo ^av
pdcritih s titovko ali kapo z
zvezdo petc^rako.	zk
Občani krajevne skupnosti Ptuj
pripravljeni na referendum
Stab za pripravo referenduma
pri KS Ptuj je na zadnji svoji seji še
razpravljal o izvedbi volitev, o
plakatiranju, o okrasitvi Ptuja na
dan referenduma in o pripravah
glasovalnih mest.
Občani naj se zavedajo, da je
priti na volišče njihova državljan-
ska dolžnost, glasovati po lastni
presoji pa je njihova pravica. Štab
je ob koncu ugotovil, da ni nobenih
zadržkov pri zadnjih pripravah za
uvedbo samoprispevka za sofinan-
ciranje enotnega programa gradnje
srednješolskega prostora.
Doslej so bili zbori občanov, šte-
vilni sestanki s starši po osnovnih
šolah in srednjih šolah, sestanki os-
novnih sindikalnih organizacij v
združenem delu, v skupščinah sa-
moupravnih interesnih skupnosti
ter družbenopolitičnih organiza-
cijah in društvih. Posebej velja
omeniti aktivnost osnovnih orga-
nizacij, aktivov in svetov ZKS. Tr-
dimo lahko, da smo dosedanjo ak-
tivnost dobro sestavili in seznanili
velik krog naših občanov in delov-
nih ljudi. Vse dosedanje razprave
so nedvomno pokazale živ interes
in zavzetost nas vseh za novi samo-
prispevek, saj večina občanov
podpira predloženi program za
gradnjo srednješolskega centra.
Pred kratkim so se na območju
krajevne skupnosti Ptuj sestale
,,petorke", ki so v živahni
razpravi izoblikovale stališča, ugo-
tovitve in naloge, ki jih čakajo v
času do referenduma. Branko Gor-
jup, predsednik skupščine občine
Ptuj, ki je zadolžen za KS Ptuj, je
pohvalil dosedanji potek akcije in
povdaril, da je veliko narejenega v
tem trenutku najpomembnejše ak-
cije v občini Ptuj. Delati moramo
še naprej, tako, da se bodo v akcijo
vključili res vsi organi, vsako obli-
ko zbiranja ljudi moramo izkoristi-
ti za obravnavo tako pomembne
gradnje srednješolskega prostora.
Pomembno je, da prav sedaj še
aktivneje delamo naprej vse do 21.
novembra.	AP
Bogati silosi v
Središču ob Dravi
Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi je te dni svoje silose napolnila s
koruzo. V vsakega izmed njih so spravili 700 ton koruze in močnih krmil.
Koruzo za predelavo kupujejo v Vojvodini in od KK Ormož. 19
delavcev te delovne organizacije ustvarja okoli 30 milijonov bruto
dohodka.
zk
Komunisti
o akciji
tedna
Komunista
Letošnja akcija tedna Komunista
teče pod naslovom ,,Človek, delo,
kultura." O tej akciji so ormoški
komunisti na zadnjem posvetu tudi
razpravljali. Sekretarji so bili v
celoti seznanjeni s programom kul-
turnih akcij ob tednu Komunista,
ki bo v ormoški občini prihodnji
teden. Sicer je akcija bila jasno za-
stavljena že na srečanju prosvetnih
delavcev, kjer je sekretar občinske-
ga komiteja ZKS vse prosvetne
delavce in druge seznanil s potekom
akcije pod naslovom ,,Človek,
delo, kultura."
Prav tako so na posvetu
sekretarjev osnovnih organizacij
ZK, komunisti razpravljali in bili
seznanjeni z uresničevanjem
sklepov konference ZKS o kmetij-
stvu. Podana je bila tudi
informacija o dopolnitvi in
spremembah osnutka zakona o
združenem delu.	zk
S koruzo napolnjeni silosi.
Pionirji pozdravljamo!
(KS Rogoznica je povabila ostarele občane)
Joj kohko vas je! Na cesti se pa
ne srečigemo. Seveda, niste več
rosnih let in se radi držite d cm a.
Poma^te svojim otrokom pri
domačih in poljskih delih. Va-
rujete svqe vnučke, da se jim k^
ne zgodi in še marsikakšno breme
sloni na vaših ramenih. Nekateri
pa žalostno samevate, čakate na
svqe otroke, ki so se raztepH po
naši mili domovini, pa tudi tujini.
Se bodo vrnili pod skupni krov?
Čakate, razmiSjate. Se še kdq
pomnite časov, ko ste pisali s
kamenčld po šolskih tabhcah in
ko je učitelj hodil s palico med
kletmi in vas strahoval? Gotovo
še veste, da ste morali že otroci
trdno delati in vam ni bilo tako
lepo, kot je danes nam, povojni
^neraciji. Pa vendar ste našli še
cas za otroške norčije, brez teh ni
mladosti. Danes je marsikq za
vami. Ostal je lep aM trpek
spomin, ostale so hrapave roke,
trudne noge, premalo gibčna
hrbtenica, razbrazdan, .i še vedno
mil obraz, ostale so vam bogate
živ|enjske izku^je in neizmerna
^ubezen do vsega, kar vas obd^a
- do otrok, zem^e, živine, do
narave ... Ziv^enje vas je iz dneva
v dan učilo in izučilo, nas pa
daies uči šola, pa seveda ^i vi
vsi odrasli občani. Žal nam je, da
so danes naše šole postale pretes-
ne, mnoge je nagrizel zob časa,
tud premalo jih je, nas otrok,
željnih znanja, pa je vedno več.
Vsi bi se radi učili v modemih
učilnicah z bogatimi knjižnicami,
oprem|enimi kabineti, telovadni-
cami itd. V njih nq bi bilo
zagotov^eno vaše vam o, zdravo in
bogato preživljanje mladosti.
Drage, ljube naše babice in
dedki n^ ostareli občani! Ker nas
imate radi in nam privoščite
bogatejšo in lepšo mladost, kot ste
jo imeli sami, vas prosimo, da z
nami vred dr^te pesti v želji in
prepričanju, da bo referendum 21.
novembra u^el in nam, ki danes
rastemo, z novimi šolami zagotovil
dober telesni, duševni in umski
razvoj. Takšen razvoj, kot ga čas
narekuje, mi pa bomo postali taki,
kakr&ie nas drufta rabi in priča-
kuje.
Hvala vam vsem za vse, kar ste
doslej za nas storili, hvala za vaš
pri^vek k DA, ko vsi govorimo o
sSC, hvda za vsako lepo urico, ki
ste jo nam naklonili in srečno
uživajte jesen vašega živ^enja!
Dopisni kroždc
OS F. Osojnik - Ptuj
Vabilo
Vabimo občane na otvo-
ritev novega ZDRAV-
STVENEGA DOMA (ob
splošni bolnišnici dr. Jo-
žeta Potrča v Ptuju).
Otvoritev bo v soboto,
20. novembra 1976, ob
10. uri.
Vabljeni!
vreme
do nedelje, 28. novembra 1976.
Mlaj bo v nedeljo, 21. novem-
bra ob 16.11.
Napoved: v četrtek in v pe-
tek, 19. novembra bo spremen-
ljivo in hladno vreme. Od 28.
do 30. novembra bo poslabša-
nje vremena, ki bo držalo dva
do tri dni, vmes bo vetrovno.
Pihali bodo mrzli vetrovi, sneg
je verjeten 29. in 30. novembra.
Alojz Cestnik
Nedeljska basen
Za n^u in n^ino sorodstvo pa šolski prostmr ne bo potreben.
Foto: M.Ozmec
RODILE SO:
Milena Vrabl, Budina 55 —
Natašo; Anica Petek, Vodranci 45
—	Zvonka; Frančiška Krajnc,
Hlaponci 52— Roberta; Silva Ilec,
Grajenščak 91 — deklico; Nada
Goričan, Vodnikova 3 — deklico;.
Katarina Zoreč, Trg svobode l/a
—	Valterja; Sonja Lačen,
Rabeljčja vas 1 — deklico;
Marjana Drevenšek, Lancova vas 8
—	dečka; Silva Zavec, Bukovci 177
—	deklico; Marija Hojnik, Strmec
1 — Nevenko; Milica Cimerman,
Spuhlja 132 — Mitja; Slavica
Horvat, Grajenščak 91 — dečka;
Matilda Simonič, Podvinci 124 —
dečka; Ljudmila Vek, Zetale 12 —
Dejana; Angela Krajnc, Mezgovci
3 — Simono; Angela Ciglar,
Pacinje 37/a — dečka; Elizabeta
Gorišek, Cesta Olge Meglič 43 —
Brigito; Marija Vidovič, Zlatoličje
77 — deklico.
POROKE:
Anton Strelec, Grajena 14 in
Ana Pernek, Sedlašek 11; Slavko
Hameršak, Rogozniška 18 in Vesna
Žnidarič, Gregorčičev dr. 5;
Frančišek Gotvajn, Muršičeva 3 in
Cvetka Vertič, Muršičeva 3; Franc
Ozvatič, Zagorci 64 in Martina
Majer, Godemarci 50; Srečko
Zorko, Trnovski vrh 13 in Ana
Voda, Janežovski vrh 20.
URMLI SO:
Neža Breznik, Podvinci 39, roj.
1896, umrla 7. novembra 1976;
Janez Mohorič, Drbetinci 7, roj.
1911, umrl 5. novembra 1976;
Marija Košti, Stara cesta 56. Lju-
tomer, roj. 1926, umrla 5. novem-
bra 1976: Ivan Keček, Ormož,
Ljutomerska 8, roj. 1905, umrl 6.
novembra 1976; Marija Kosec,
Brstje 5, roj. 1908, umrla 7.
novembra 1976; Pavlina Cuček, Biš
63, roj. 1889, umrla 10. novembra
1976; Adela Gracer, Juršinci 6, roj.
1908, umrla 10. novembra 1976;
Eva Merf, Zadružni trg 6, roj.
1894, umrla 12. novembra 1976;
Frančiška Reišl, Rakovci 38, roj.
1928, umrla 11. novembra 1976.
TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost
RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava
Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša
100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada
TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.