Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo X U. t/. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
ti	v __ _	»I	"Fivirh^	Uredništvo in oprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
Mesečna pruoga	60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo Ust s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. Telefon 3112
utripi svojega bistva. Če bi bila njegova izolacija od ljudstva sploh kedaj mogoča, je danes že sama misel na tako možnost absurdna. Zapuščati danes radi režimskih grehov narod, ki bije najtežji boj za svoj obstanek, bi pomenjalo nečastno dezertacijo. S takim nečastnim dejanjem se učiteljstvo noče omadeževati, ne glede na to, da ga sili v aktivno občestveno življenje tudi nagon lastne samo-ohrane: kajti pod ruševinami narodne kulture bo obležal strt poleg vseh drugih stanov tudi učiteljski.
Kakšno stališče naj torej zavzame naša organizacija? Po mojem globokem prepričanju bi bil vsak negativizem v tem pogledu vreden vsega obsojanja. Učitelj je del naroda: z njim stoji in pade. V današnji kritični dobi se ne sme v škodo skupnosti nihče ab-sentirati od občestvenega napora v mobilizaciji vseh narodnih sil, da se najde odrešilna pot iz tega stanja in zgradi boljša bodočnost.
Ker pa je skoraj vse današnje kulturno delo politično organizirano in ker ima uči-
teljstvo za svojo dobro voljo in težko delo redno le slabo politično plačilo, je naša dolžnost, da poiščemo vse možnosti, kako bi vsaj najpotrebnejše delo izvlekli iz političnih klešč na nevtralna nadstrankarska tla.
Prepričan sem, da ta naloga danes ni tako nemogoča, kakor se kaže na prvi pogled in kakor bi mogli sklepati po vseh žalostnih izkušnjah iz pretekle in polpretekle dobe.
Kriza, ki ruši vse materialne in moralne temelje naše narodne kulture, je strahotno nadstrankarska. Vse politične stranke imajo zato največji interes, da se omogoči tako delo, ki bo te majajoče temelje vsaj v minimalnem programu nadstrankarsko zopet vzpostavljalo. Klub prijateljev vaške kulture pri dravski sekciji JUU nudi v tem pogledu dober začetek takega gledanja na današnje naloge učiteljskega izvenšolskega dela in osrednjemu vodstvu naše organizacije bi ob tej priliki toplo priporočil, da započeto delo razširi na ves državni teren ter ga po potrebi dopolni in razširi.	L. G.
Učiteljska zborovanja v Rogaški Slatini
Seja
upravnega in nadzornega odbora sekcije.
V soboto 6. junija t. 1. ob 19. uri bo v Rogaški Slatini — meščanska soba zdraviliške restavracije 5. seja upravnega in nadzornega odbora sekcije.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika, blagajnika in urednika.
3.	Poročilo o seji glavnega odbora JUU.
4.	Razgovor o letošnji banovinski in glavni skupščini JUU.
5.	Tekoče zadeve.
6.	Slučajnosti.
Vse člane upravnega in nadzornega odbora sekcije vabimo, da se seje sigurno udeležijo.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik, s. r.	Metod Kumelj, s. r.
Zborovanje predsednikov sreskih društev.
Skupno z upravnim in nadzornim odborom sekcije bodo zborovali predsedniki sreskih društev v nedeljo 7. junija ob 9.30 v Rogaški Slatini v mali dvorani Zdraviliškega doma.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika, blagajnika in urednika.
3.	Poročilo o seji glavnega odbora JUU.
4.	Razgovor o letošnji banovinski in glavni skupščini JUU.
5.	Tekoče zadeve.
6.	Slučajnosti.
Prosimo, da se seje gotovo udeležijo vsi predsedniki sreskih učiteljskih društev ter vsi
člani upravnega in nadzornega odbora sekcije. Ako bi bil kdo od predsednikov zadržan, naj se udeleži seje opolnomočeni zastopnik društva.
Predsednik: Ivan Dimnik, s. r.
Tajnik: Metod Kumelj, s. r.
Zborovanje devetih sreskih društev.
SRESKA DRUŠTVA PREGRADA, CELJE, GORNJI GRAD, KOZJE, LAŠKO, SLOVENSKA BISTRICA, ŠOŠTANJ, KONJICE in ŠMARJE bodo imela skupno zborovanje v soboto, dne 6. junija v Rogaški Slatini. Takoj po prihodu vlaka iz Grobelne-ga se vrše po potrebi ločena zborovanja posameznih društev. Sresko društvo Šmarje zboruje v restavraciji Ogrizek. Na sporedu je volitev delegacij in slučajnosti. Ostala društva, ki žele zborovati ločeno, naj to sporoče, da se jim rezervira lokal.
Skupno zborovanje se bo vršilo v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma s pričet-kom točno od pol desetih.
Dnevni red:
1.	Otvoritev, določitev zapisnikarjev in overovateljev.
2.	Stanovsko poročilo poda predsednik JUU tov. Dimnik.
3.	Strokovni referat: »Mladinoslovne osnove za reformo naše narodne šole«. Poročevalec g. profesor Gustav Šilih.
4.	Predlogi in resolucije.
Ob enih popoldne bo obed v raznih restavracijah ločeno po sreskih društvih, da se tako zasigura točna postrežba.
Ob treh popoldne bo koncert Učiteljskega pevskega zbora v slavnostni dvorani zdraviliškega doma, po tem koncertu pa prome-nadni koncert zdraviliške godbe.
Za tovariše in tovarišice, ki bi želeli v Rogaški Slatini prenočiti, so preskrbljena pre-noščišča po ugodni ceni.
Učiteljevo izvenšolsko delo
Glavni odbor naše organizacije bo na svoji seji konec tekočega meseca razpravljal tudi o učiteljevem izvenšolskerii delu. V tem članku se mišlimo dotakniti le nekaj načelnih strani tega vprašanja.
Ljubljanska sekcija JUU je na svojih skupščinah že večkrat načela to vprašanje in zavzela napram njemu tudi že svoje načelno stališče. V dveh posebnih tečajih, in to v avgUstu 1. 1933. in v aprilu 1. 1934. so prešli interesenti izmed učiteljstva tudi v podrobno razpravo o sistemu in metodi izvenšolskega dela.
To delo je dosedaj šlo mimo osrednjega vodstva naše organizacije brez kakega posebnega odmeva. Nič čudnega, saj si je slovensko učiteljstvo gradilo tozadevni svoj program v času, ko je preživljala naša centrala težke kritične čase, ki so absorbirali vso energijo tedanjega osrednjega vodstva. Šele po vzpostavitvi urejenih razmer v Beogradu, more misliti naše osrednje vodstvo tudi na izvenorganizačne probleme, ki tako živo režejo v meso slehernega učitelja, zlasti na podeželju.
Glavni odbor našega udruženja se pri tem sicer že lahko naslanja na načelno stališče slovenskega učiteljstva, vendar se nam zdi potrebno precizirati ob tej priliki še enkrat mnenje glede tega problema.
Predvsem nočemo izgubljati besed z dokazovanjem potrebe učiteljevega izvenšolskega dela. Učiteljstvo se temu delu po pretežni večini ni moglo nikoli izmikati in se tudi dejansko nikoli ni absentiralo od njega, saj sloni še vedno ogromen del tega dela na učiteljskih ramenih. Je pa prav to delo tisto, radi katerega doživlja učiteljstvo največja razočaranja in celo preganjanja in to ob vsaki spremembi vladnih režimov, ki se vrste pri nas drug za drugim v vsem povojnem času skoroda s filmsko brzino.
Zato stoji danes učiteljstvo — po vseh teh žalostnih izkušnjah — pred težko dilemo, ali naj se še nadalje s svojim požrtvovalnim delom izpostavlja maščevalnim partizanskim obračunavanjem ali pa naj prepusti ljudstvo njegovi usodi.
Problem je toliko težji, ker mu zastavlja pot do načelnega preusmerjenja tradicija večih desetletij, po kateri se je to delo vršilo vso polpreteklo dobo izključno v okviru političnih strank in tem koordiniranih kulturnih organizacij. Učiteljstvo je vršilo to delo
—	hočeš nočeš — skoraj vedno kot političen eksponent kake stranke.
Dočim je veljalo še do pred kratkim tako usmerjeno izvenšolsko delo kot prostovoljni pristanek učiteljstva določeni politični ideologiji ter si je posamezen kulturni delavec v okviru te svobode tako rekoč sam krojil svojo usodo, se je pa položaj v zadnjih letih temeljito predrugačil, ali da smo preciznejši
—	poslabšal.
S šestim januarjem se je namreč učiteljsko izvenšolsko delo kodificiralo. Hotelo se je sicer dvigniti na nekako državno nadstrankarsko stališče in to po vzoru nekaterih fašističnih režimov. Ta »glajhšaltunga« je pa ostala samo navidezna in usodna fikcija vsakokratnega režima. Političnih tokov v narodu samem ni izločila, jih ni unificirala, nasprotno: njihovo radikaliziranje in okrepljeno diferenciranje nam je nov dokaz — če bi bil še potreben — da se je eksperiment popolnoma ponesrečil, z drugo besedo: ljudstva ni zajel, ostal je osamljen ter se smatra danes kot likvidiran. Niso pa še likvidirani razni njegovi predpisi, pod katerimi trpi učiteljstvo, ki mora opravljati politično delo radi nekdanje fikcije o njegovem nad-strankarstvu. Na te petrefakte, ki tako usodno ovirajo resnično življenjsko stanje in ki izvirajo iz polpretekle fikcije, opozarjam še prav posebno naš glavni odbor, ko bo razpravljal o tem važnem problemu.
Eno najžalostnejših in skrajno poniževalnih poglavij je prav to dejstvo, da ne uživa učiteljstvo uradne zaščite za delo, ki mu je bilo uradno predpisano. Vsled dejanskega stanja politične diferencijacije v naši državi izhaja brez vsakega dvoma, da je vsako uradno predpisano enotno učiteljevo izvenšolsko delo politično dejanje, na katero ljudstvo tudi temu primerno reagira.
Edina logična posledica bi bila, da se učitelj od takega dela sploh absentira, če se noče v bližnji ali daljnji bodočnosti izpostaviti poniževalnemu preganjanju.
Toda — in to je najvažnejši moment v tem vprašanju — tudi na to pot učitelj noče in ne sme. Poleg menjajočih režimov in učiteljstva je tukaj še tretji najtehtnejši faktor in to je narod, ki mu morata služiti tako režim kakor učitelj.
Pred kratkim smo imeli »čast« citati naslednje:
»Prema izveštaju dit-ektora jedne državne gimnazije mnogi učenici sa svršenim IV. razredom osnovne škole, koji polažu prijemni ispit za I. razred gimnazije, dolaze tako nespremni i nepismeni, da to iznenadjuje. Sve je ovo i dokumentovano poslatim djačkim radnjama.
Često puta učenici donose svedočanstva sa vrlo dobrim ili odličnim ocenama' iz srpskohrvat-skoga ili računa, a na prijemnom ispitu pokaže se da ne znaju pisati i citati ni čirilicu ni latinicu, ili čak da nisu savladali tablicu množenja. Ujedno direktor saopštava da su učitelji ovako nespremnih učenika oefenjeni ponajviše vrlo dobrim ili odličnim ocenama.
U diktatu učenici ne samo da pišu vrlo ružno, nego i sastavljaju po dve i više reči ujedno; za-vršeno ne poznaju pravopis (pišu osobne imenice malim slovom, a zajedničke imenice ušred rečenice velikim slcivima), o interpunkciji ni pojma, sasvim ne razlikuju vrste reči n. pr.: dan, prosjak, danas, juče, ovde, bel, cm, dobar, jasan itd., jesu glagoli, a drugiput: ovde, njih, koji, ja, putujuči itd., jesu imenice, što znači savršeno nepoznavanje vrste reči.
Ovakvo neznanje daje dokaza da narodna škola ne daje uSpešan rezultat.
Iako narodnoj školi zaista nije svrha da spre-ma učenika za rad u srednjoj školi, ipak svršeni učenici IV. razreda osnovne škole moraju imati toliko znanja, da mogu sa uspehom pratiti nastavu i u srednjoj školi.
pojasnilo
Kako ovo nije usamljen slučaj da učenici na prijemnim ispitima za srednje škole pokazuju vrlo
slab uspeh, naročito iz maternjeg jezika.« *
Sedaj vemo to, da osnovna šola ne nudi uspešnih rezultatov in da se ta neuspešnost še posebej manifestira v tem, ker Otroci niso zadostno obvladali materinskega jezika in snovi iz računskega pouka. Da pa ne poznajo zadostno materinskega jezika se vidi po tem, ker ne razlikujejo besednih vrst — n. pr.: dan, berač, včeraj, tukaj, bel, črn, dober, jasen itd. V računstvu se dogajajo celo »tragični« slučaji... Kmetski otrok, ki v svojem življenju še nikoli ni videl enonadstropne hiše, vznemirjen in preplašen vsled popolnoma nove in neznane situacije v kateri se je znašel, ni mogel takoj odgovoriti na vprašanje iz poštevanke.
Razume se, za vso to »tragedijo« nosijo odgovornost narodni učitelji. Kako bi moglo to tudi drugače biti? V ostalem ta manira ni prva; moglo bi se celo reči, da je to »stara pesem z novim glasom«.
Pravi se, da je dal inicijativo za tako poročilo direktor neke državne gimnazije. Pripoveduje se tudi to, da se nahaja ta gospod na jugozapadnem delu naše domovine, enem izmed najsamotnejših in naj siromašne j ših.
Da ne pozabimo ... preteklo leto smo imeli ustno anketo o splošnem vtisu o uspehih šolskih otrok pri sprejemnih izpitih, obračajoč se na priznane prosvetne delavce — direktorje srednjih šol. Lahko smo popolno-
VSEBINA:
Učiteljevo izvenšolsko delo.
Učiteljska zborovanja v Rogaški Slatini.
Potrebno pojasnilo.
Reorganizacija publikacij Mladinske matice.
Občni zbor Učiteljske samopomoči.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
ma zadovoljni z njihovimi odgovori. Direktorji pravijo: »Z ozirom na razmere v katerih se dela, se zares ne more oporekati uspeh učencev. Marljivost jugoslovanskega učiteljstva je dovolj znana — kar je povsem v redu,
—	ampak ni zadosti priznana, — kar nikakor ni v redu. Vprašanje sprejemnega izpita je velik problem, ker ni samo šolsko — nego socialno vprašanje. Ne more se reševati na birokratski način z malim aktom, ki se dostavlja — in nosi predvsem vsa obeležja tendencijoznosti in nerazumevanja problema z željo za njegovo pravilno rešitev.« Če bi gospod »direktor neke državne gimnazije« resnično hotel spoznati globino problema, bi storil to zelo lahko. Prečitati bi moral, mnoge članke v »Narodno prosveti«, »Učitelju« in »Glasniku jugoslovenskega profesorskega društva«. Da iz »Glasnika jugoslovenskega profesorskega društva (prof. Al. Miličevic) kajti, če ne moremo imeti nikake iluzije o njegovih simpatijah napram učiteljstvu, potemtakem ne moremo pričakovati, da bi uvaževal ono, kar pišejo učiteljski časopisi. Če bi torej, čital vsaj svoj stanovski časopis, tedaj bi videl, kako inteligentnejše gledajo njegovi tovariši profesorji na ta problem in kako med njihovim — profesorskim stališčem in našim — učiteljskim skoro ni razlike.
S tretiranjem vprašanja o sprejemnem izpitu se morajo upoštevati ta tri elementarna vprašanja: šolski otroci, učitelj in učni načrt.
Pri nas ni uvedena obvezna socialna oskrba šolskih otrok. To je prepuščeno skrbi staršev in uvidevnosti posameznikov. Ampak ker samo skrb staršev in uvidevnost posameznikov v mnogih primerih ne more dati niti minimuma onega, kar je potrebno za fizično (hrana in obleka) in moralno (učbeniki in šolske potrebščine) vzdrževanje otrok, potem tako stanje povsem naravno, ne ostaja brez negativnih posledic na otroško znanje.
Učiteljstvo nima stalnosti na službenem mestu. Njegovo često premeščanje mu ne daje možnosti, da se z vso psihofizično močjo poglobi v delo za vzgojo in izobrazbo otrok. Za to stvar je potreben popoln mir in ne temna slutnja pred slučajno negotovostjo. Pri takem stanju tudi največji idealist ne pomaga mnogo, niti ne more nadomestiti onega, kar onemogoča groba stvarnost. — Ali je po: trebno govoriti o vzdrževanju šol? Med debato v skupščini in v senatu je g. prosvetni minister rekel, da je ponekod tako, da preti nevarnost, da se bodo morale mnoge šole zapreti. Ali je potrebno dokazovati, kako velik vpliv ima to na izobrazbo otrok?
Nazadnje o tretjem vprašanju, o učnem načrtu! Znano je, da je učiteljsko udruženj^ izdalo brošuro pod naslovom: »Projekat na-stavnog plana i programa«, da je razpisalo natečaj za učni načrt in program in da je učiteljstvo v vseh resolucijah zahtevalo revizijo učnega načrta. In taka indirektna globalna kritika kaže dovolj jasno na neprikladnost učnega načrta, a zaradi večje jasnosti poudarimo samo nekaj primerov. Tako se zahteva iz računstva v IV. razredu tudi »vaje v či-tanju in pisanje številke do milijarde«. Katero stvar pa izraža naš narod v svojem življenju v milijardah? Iz materinskega jezika se zahteva v IV. razredu samo na enem mestu poznanje vseh besednih vrst. Filolog, ki je poleg tega vsaj nekoliko pedagog, se mora čuditi, kaj vse se zahteva od otroka z 10 do 11 leti. — Kaj se bodo ti otroci učili iz materinskega jezika v prvih dveh razredih srednje šole? Nazadnje, rigorozna komisija bi našla,
—	opozorimo naj samo na ta primer, — veliko jezikovno pogreško tudi v poslanici, ker se po novi in predpisani terminologiji ne reče osebna imena, nego lastna. Tako je, če se išče dlaka v jajcu.
V IV. razredu je predpisanih iz zgodor vine 40 lekcij; vsako lekcijo bi bilo treba razdeliti na nekaj metodičnih enot — kar bi pomenilo, da bi imeli več metodičnih enot nego je določenih ur za zgodovinski pouk. V detajle se nočemo spuščati, le želeli bi, da se ne pozabijo splošne razmere, v katerih se dela. Nadalje tudi to, da učitelji ne pripravljajo otrok samo za sprejemni izpit, nego obravnavajo vso v učnem načrtu predpisano snov.
G. direktorju tudi ne pade na misel, da ima srednja šola drugačno nalogo kot osnov-
ne; on ne upošteva sugestije svojih kolegov, po kateri bi morali srednješolski profesorji hospitirati v IV. razredu osnovih šol, kakor tudi, da bi osnovnošolski učitelji prisostvovali pri polaganju sprejemnih izpitov.
Kaj naj se počne z otrokom, ki dovrši osnovno šolo? Pri nas še vedno prevladuje sistem štiriletnega šolanja, a strokovnih šol imamo premalo. Kdo more in kdo sme braniti nadaljnje izobraževanje naraščaja? Ali višja izobrazba ni interes naroda in države? Prav zaradi tega dobiva pri nas nižja gimnazija vedno bolj karakter višje narodne šole.
Ker je že v pouku, ki je sledil na osnovi dopisa omenjenega direktorja, govora o dik-
tatih (mi se sicer s takim razumevanjem strinjamo), tedaj bi bilo treba povedati zakaj se pri sprejemnih izpitih, v pismenih nalogah prakticira izključno z diktati? Zelo bi nas veselila nekoliko večja kolaboracija med oddelkom osnovnega in srednjega pouka vsaj v razumevanju pedagoških principov.
Nazadnje ima naša prosvetna centrala nekaj stotin organov, ki so dolžni voditi nadzorstvo nad osnovnim šolstvom; čemu torej sprejemati sugestije, v tem primeru neopravičene obtožbe, od onih, ki niso zato pozvani?
Tako se govori, ko se hoče nekaj povedati o karakterju in pomenu sprejemnih izpitov.	(Iz »Narodne prosvete«.)
Reorganizacija publikacij Mladinske matice
Članek urednika Mladinske matice v 39. štev. »Učiteljskega tovariša« o reorganizaciji publikacij MM je vzbudil med učiteljstvom, ki se globlje bavi s problemom našega šolskega čtiva, živahno razpravljanje in zanimanje. Mislim tukaj predvsem na predlagano reorganizacijo »Našega roda«, ki naj »nadomesti nepopolno in nezadostno čtivo v šolskih čitankah in pa nagnjenje mladine do variacije«, kakor se izraža urednik. Pri vsakdanjem šolskem delu to neprestano opazujemo. Kaže pa se nam takoj drugi in to glavni problem, problem čitank za naše narodne šole, ki pri nas še ni urejen.
Naše čitanke ne zadovoljujejo ne po vsebini, ne po obliki. Čitanke so vedno pojav in izraz kulture in dobe v kateri nastajajo. Na njih sestavo že od nekdaj niso vplivale samo filozofija, pedagogika, literatura, estetika, nego največkrat narodno gospodarski vidiki. Zato je vprašanje čitank v različnih dobah našlo tudi različen odgovor. Danes želimo v čitanke spraviti med drugim sestavke, ki nam govore živo, osebno,, torej žive prigode iz neposrednega življenja, vesele pripovedke, doživljaje, potovanja itd. Le taki sestavki, ki ustrezajo razvitku otroške duševnosti na vsakokratni razvojni stopnji, nam bodo popestrili in podpirali pouk. Danes ima učitelj, ki išče takšnih sestavkov, precej težavnega dela.
Tudi po obliki naše čitanke ne ustrezajo. Nove, ki so pri nas na vidiku, bodo gotovo
Občni zbor Učiteljske samopomoči
Načelstvo US je za letošnji občni zbor določilo Novo mesto. Občni zbor se je vršil 10. maja 1936. v narodni šoli. Zadružniki v Novem mestu, v bližnji in daljni okolici so imeli lepo priliko, da so prišli na občni zbor, izrazili svoje mnenje, zahtevali potrebna pojasnila in se povsem spoznali z delom in uspehi US in to zlasti v letu 1935.
Zadružni načelnik tov. Iv. Kocijančič je točno ob 10. uri otvoril IV. redni občni zbor. (Tov. A. Ivanetič iz Novega mesta je ob pol 10. uri otvoril prvi občni zbor, ki je bil po § 34. naših pravil nesklepčen.) Po uvodnih formalnostih je pozdravil navzoče zborovalce in podal vdanostno izjavo Nj. Vel. kralju Petru II. Nato je tov. V. Menard, predsednik novomeškega sreskega društva pozdravil navzoče zborovalce, izrazil zadovoljstvo na tem, da US zboruje v Novem mestu in želel občnemu zboru najboljših uspehov.
Poročilo zadružnega načelstva za 1. 1935.
je bilo priobčeno v »Učiteljskem tovarišu« od 23. aprila 1936., štev. 37. Zborovalcem je bilo to poročilo znano in niso zahtevali, da se ga prečita. Poročilo je bilo brez debate soglasno odobreno.
Računski zaključek za 1. 1935. je zadružna uprava razposlala v zadnjih dneh aprila vsem zadružnikom. Vsakdo si je lahko že doma sestavil razna vprašanja za pojasnila ali opazke k posameznim računskim postavkam. Na občnem zboru je tov. Kocijančič pojasnil sestavo računskega zaključka, obrazjasnil »denarni promet«, »račun zgube in dobička« ter »bilanco«, navedel vse denarne zneske in zavode, v katerih je naloženo zadružno imetje in poročal o vsem, kar bi utegnilo zanimati navzoče zborovalce ali pojasniti računski zaključek.
V	zvezi z računskim zaključkom je bilo prečitano revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je izvršila po svojem uradniku v dneh 7., 11. in 12. dec. 1935. redno revizijo vsega poslovanja US. Revizijsko poročilo je bilo za zadružno upravo zelo povoljno, kar so zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje.
V	debati so bila stavljena razna vprašanja: tov. Benedičič je želel pojasnila za postavko Din 50.235'— v letu 1935. nevplačani članski prispevki, tov. Perko za znesek o izplačanih posmrtninah, tov. Sežun za naše hranilne vloge v ljubljanski mestni hranilnici, tov. Volavšek glede vinkulacij na hranilne knjižice. Tov. Kocijančič je odgovoril na vsa vprašanja. S pojasnili so se vsi vprašalci zadovoljili.
Tov. načelnik je dal na glasovanje predlog zadružnega nadzorstva: »Predlaga se občnemu zboru, da odobri računski zaključek za 1. 1935. in podeli zadružnemu načelstvu raz-rešnico.« Ta predlog je bil soglasno sprejet. Tov. načelnik se zahvali zborovalcem za izraženo zaupanje.
V	5. točki — sprememba pravil — pojasni tov. Kocijančič delo zadružne uprave in odseka za preosnovo US po predlogih zadružnika Ant. Volavška. Odsek je sestavil obširen načrt za preosnovo, poiskal in ugotovil potrebne denarne vire za brezhibno poslovanje. Ves izdelek je bil predložen Zvezi slovenskih
zadrug v Ljubljani, ki je nasvetovala, da naj s to preosnovo US počakamo do sprejetja novega zadružnega zakona. Občnemu zboru je bil predložen predlog zadružnega načelstva, nadzorstva in odseka za preosnovo US: »Preosnova US po predlogih zadružnika Ant. Volavška naj se do sprejetja novega zadružnega zakona odloži.« Zborovalci so temu soglasno pritrdili.
Tov. predsednik se je zahvalil članom odseka — zlasti micijatorju tov. Volavšku —
za veliko delo in trud, ki so ga imeli s temi predlogi in s sestavo podrobnega načrta za izvedbo.
Po pravilih je dolžn&st zadružnega nadzorstva, da bi 4 krat na leto pregledalo vse zadružno poslovanje. Upravi bi bilo to ljubo. Iz varčnostnih ozirov (potnine članom) predlaga načelstvo in nadzorstvo sledeče: »Nadzorstvo nadzoruje poslovanje zadružne uprave vsaj dvakrat, po potrebi tudi večkrat na leto.« Predlog je bil na občnem zboru soglasno sprejet.
Zadružni revizor nasvetuje v svojem poročilu občnemu zboru, da naj za neredne vra-čevalce podpor iz podpornega sklada določi primerne denarne globe. Načelstvo in nadzorstvo je sestavilo sledeči predlog k 15. točki pravilnika (drugi stavek): »Nerednim vrače-valcem s 3 mesece zakasnitve se računa %, za nadaljnje 3 mesece še skupaj 2% za upravnino.« Po še nekaterih pojasnilih je bil predlog soglasno sprejet.
Zadružnik Vendelin Sadar, ki je bil več let član nadzorstva, je 31. dec. 1935. umrl. Občni zbor je izvolil v nadzorstvo tov. Andreja Sežuna, vadniškega učitelja v Ljubljani.
Zadružna uprava je prejela v zadnjih dneh pred občnim zborom dva predloga. Zadružnik tov. Josip Svetličič iz Beograda predlaga obširno preosnovo US na obče zavarovalniški način (redni članski prispevki, kate-goriziranje v več oddelkov, sprejemanje v zadrugo nad 45 letnih, sprejemanje neučiteljev, zavarovanje za doto zadružnikovim otrokom itd.). Tov. Drago Supančič iz Ljubljane predlaga, da bi vsi zadružniki še enkrat vplačali po Din 60'— v podporni sklad. Podporni sklad bi se povečal, moglo bi se zadovoljiti več prosilcev.
Oba predloga sta bila odkazana posebnemu odseku, katerega bo po občnem zboru poverjeno imenovalo zadružno načelstvo. Ta odsek bo oba predloga preštudiral in stavil na prihodnjem občnem_ zboru primeren predlog za glasovanje. Oboje v skladu s § 35. naših pravil.
Tov. A. Volavšek je še pripomnil (k poročilu Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani), da je finančna osnova za preosnovo US po njegovih predlogih popolnoma jasna, denarni viri točno določeni, izvedba sestavljenega načrta mogoča. Tov. Kocijančič omeni, da je Zveza nasvetovala odgoditev te preosnove le z ozirom na novi zadružni zakon, katerega ima narodno predstavništvo v razpravi.
V slučajnostih prosi tov. Kocijančič vse zadružnike, da bi se kdaj pa kdaj zamislili v naše zadružno poslovanje, v naša pravila, za njih zboljšanje ali spremembo. Vse nove, do-
Znana solidna tvrdka
A. ŽLENDER
Ljubljana, Mestni trg 22
naznanja cenjenim damam in gospodom, da je dospela ogromna količina krasnega volnenega blaga za damske plašče, kostume in obleke. Za gospode pa najfinejši kam-
garn, blago za površnike in športne obleke Brezobvezen ogled !	Najsolidnejši nakup !
upravi. Vsi smo zadružniki, mi vsi tvorimo zadrugo US in mi vsi smo dolžni aktivno sodelovati.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče oglasil za besedo, se je tov. predsednik zahvalil vsem zborovalcem za zanimanje, za debate in nasvete ter obljubil, da jih bosta
načelstvo in uprava upoštevala. Zahvalil se je tov. šol. upravitelju za lep zborovalni prostor, tov. Novomeščanom za prijazen sprejem in za preskrbo vseh drugih ugodnosti. Z željo, da se vsi tu zbrani snidemo na prihodnjem občnem zboru v Novem mestu je zaključil ob 12. uri občni zbor.	I. K.
neprimerno boljše, za kar nam dajejo garancijo osebnosti, ki to delo vodijo. Vendar bo tudi to čitanka v stalni obliki, ki so jo ponekod zamenjali že s takozv. čitalnimi polarni (glej razpravo dr. E. Webra v knjigi O. Kar-städta »Metodische Strömungen der Gegenwart in pa članka prof. Fr. Finka v lanskem »Popotniku«), Takšne čitalne pole bi izhajale mesečno, bi bile torej vedno »nove« in prožne, bi bile sestavljene n. pr. nekatere za vse šolarje v banovini in druge z vrednostjo za posamezne manjše enotne okoliše. Tako si je z izbiro možno sestaviti odlično uporabno individualno čitanko.
Ker pa bomo torej zopet dobili čitanke v stalni obliki, je reorganizacija »Našega roda«, ki nam dopolnjuje ostalo šolsko čtivo, nujno potrebna, ako ga hočemo uporabljati v vseh razredih, torej tudi v nižjih. Za to smo se že dolgo potegovali na učiteljskih zborovanjih in v tem glasilu.
Četudi bosta reorganizirana »Naša roda« manjša po obsegu, bo pa zato iz njiju uporabno vse, ker bosta lahko bolj prilagodena razvojni stopnji otrok v nižjih in višjih razredih, kar sedaj ni bilo in je mnogo sestavkov ostalo neprečitanih.
Dokler torej nimamo čitalnih pol — tudi na to bo treba misliti — nam bo »Naš rod« r obljubljeni obliki neobhodno potreben, ko pa bomo dobili te, pa bo tudi njegova naloga — lažja!	A. Ferlinc.
Splošne vesti
UČITELJSKI POČITNIŠKI TEČAJ V NOVEM VINODOLU
Zagrebška sekcija JUU priredi letos reorganiziran učiteljski počitniški tečaj v Novem Vinodolu v Hrvatskem Primorju in to od 20. julija do 15. avgusta.
Osnovo tečaja tvorijo pedagoški predmeti: metodika posameznih učnih predmetov, didaktika, psihologija, govorilo se bo o arti-kulaciji učnega gradiva, o medsebojni povezanosti učnih predmetov, koncentraciji in kompleksnem pouku, načinu obdelave posameznih predmetov itd. Teoretična razlaga se bo pojasnjevala tudi s praktičnimi primeri.
Poleg pedagoških predmetov se bo obravnavalo tudi ročno delo, risanje in telovadba v onem obsegu, kot se to uporablja v osnovni šoli.
Za tečaj so angažirani znani profesorji pedagogike in učitelji, ki nudijo vsako garancijo za uspeh tečaja.
Prispevek za vsakega udeleženca znaša 300 Din. Stanovanje in hrana (stanovanje skupno, udobno in čisto, hrana prvovrstna s 5 obroki) stane 700 Din za ves čas tečaja (25 dni), tako da bi mogel vsak tečajnik za 1000 Din s popolno oskrbo dovršiti tečaj ter se istočasno odpočiti na našem Jadranu. Če kdo ne bi reflektiral na skupno stanovanje in hrano, si lahko poišče to drugje. Vse ugodnosti, kot kopališke takse in slično, so vračunane v gornjem prispevku. Prijave z vplačano vpisnino 300 Din (št. poštno-čekovnega računa 38.830) naj se pošljejo na JUU sekcijo za savsko banovino, Trg kralja Aleksandra 4/1, Zagreb. Tja je pisati tudi po eventualne podrobnejše informacije.
POPUSTI NA ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNICAH PRI POTOVANJU V RČS V SEZONI 1936.
Za potovanje v seziji 1. 1936 t. j. od 1. V. do 31. X. 1936. nudijo ČSD obiskovalcem iz tujine splošno 50% pri povratku.
Omenjeni popust se dovoljuje samo po najmanj 6 dnevnem nepretrganem bivanju v kateremkoli kraju Češkoslovaške republike. Ta popust se dovoljuje na podlagi inozemskega potnega lista in tako imenovanega »kontrolnega lista«, ki se lahko dobi za znesek 5 Kč v potovalnih pisarnah v inozemstvu, oziroma na obmejni čsl. železniški postaji. Izrecno se opozarja, da notranje železniške postaje v RČS kontrolne listke ne bodo izdajale.
Potovalne pisarne v tujini lahko vpišejo v kontrolni list, če potnik natančno ve dan svojega odpotovanja, te le podatke: datum prekoračenja čsl. meje; 2. datum, kdaj lahko najpreje nastopi potovanje nazaj (po šestih dneh od prvega datuma), 3. datum, kdaj se lahko najkasneje nastopi potovanje nazaj (60 dni od drugega datuma). V slučaju kakšne spremembe se lahko naknadno preskrbi zadevni popravek kontrolnega listka pri kakršnikoli notranji železniški postaji.
Potovalne pisarne lahko preskrbijo vozni listek tudi s 50% popustom. Povratna vozna karta s popustom se dobi pri vsaki železniški postaji v RČS.
Za posetnike — iz inozemstva — češkoslovaških zdravilišč in kopališč se popust na železnicah poviša na 66 Vs % pri najmanj 10-dnevnem bivanju v času od 1. V. do 31. X. 1936. Ta popust se daje na t. zv. »Nakaznico za cenejše potovanje obiskovalcem zdravilišč«, ki se dobi pri potovalnih pisarnah v inozemstvu, oziroma pri obmejnih postajah pri plačanju normalne vozovnice pri potovanju v zdravilišče (na razdaljo najmanj 30 km od čsl. meje). Pred nastopom potovanja nazaj si mora potnik preskrbeti potrdilo zdravili-šne uprave o 10 dnevnem bivanju, nakar dobi vozovnico s 66"Ia% popustom.
Posebne ugodnosti so vpeljane za skupne izlete bodisi z normalnim vlakom, bodisi s posebnim izletniškim vlakom. Vodniki skupin dobijo pri določenem številu udeležencev prosto vožnjo.
Vpeljane so tudi ugodne krožne vozne karte za potovanje po ČSR, ki omogočajo tujcem obiskovati in spoznati naravne iepote, zgodovinske kraje in druge znamenitosti ČSR.
Upoštevajoč, da imajo ČSR nižje osnovne vozne tarife (vožnja na 100 km stane na primer v Avstriji 37.40 Kč (preračunano), v ČSR pa 24.50 Kč), ter malo razliko med vožnjo v II. in v III. razredu (vožnja v II. raz-
finančni efekt popusta na ČSD event. procen-tualno mnogo višje popuste, ki se nudijo v inozemstvu.
Procentualni popust pri skupnih izletih in okrožnih potovanjih,- oziroma navodila, bo sporočil konzulat na željo interesentov.
—	Počitniški tečaj PRK v Zagrebu. Ba-
novinski odbor PRK v Zagrebu priredi letos počitniški tečaj delovne šole v Crikvenici. Tečaj bo trajal od 7. julija do 14. avgusta 1936. Vsak obiskovalec plača 300 Din vpisnine in 25 Din dnevno za hrano in stanovanje. Program dela v tečaju obsega razna predavanja s teoretičnimi in praktičnimi navodili. Tečaju se priključujejo tudi predavanja o ideologiji in organizaciji PRK in praktičen tečaj za ročna dela. Natančnejša navodila daje: Savski banovinski odbor D. c. k. Sekcija Podmladak — Zagreb, Mirogojska c. 4.
—	Vsem gg. poverjenikom (cam) Vodnikove družbe. Konec maja poteče rok v smislu zadnjega odstavka točke III. družbene okrožnice, razposlane vsem gg. poverjenikom (cam) konec aprila t. 1. Uprava Vodnikove družbe prav vljudno prosi gg. poverjenike (ce), da blagovolijo na dopisnici, ki je bila priložena zadnji okrožnici, sigurno do konec maja t. 1. sporočiti podatke o številu članstva, da zamore družben odbor določiti naklado za letošnje Vodnikove knjige.
—	Tovarišem maturantom goriškega učiteljišča iz 1. 1911! Letos poteče 25 let, odkar smo se razšli. Mnogi se vso dolgo dobo nismo videli več. Nemila usoda nas je kmalu pregnala z naših službenih mest in razgnala na vse strani. Veliko smo doživeli in prestali v tem času. —• Po staležu učiteljstva za dravsko banovino sem razbral, da nas je tukaj v svobodni domovini še vedno 17. Prav bi bilo, da se letos, ob srebrnem jubileju, sestanemo vsaj vsi tisti, kar nas je še tu, da malo med seboj pokramljamo in obujamo spomine na prelepa dijaška leta. Zato predlagam: Vsak sošolec naj mi po dopisnici sporoči, ako se proslave udeleži ter obenem predlaga, kje in kdaj se sestanemo in katere še živeče profesorje povabimo. — Tovariši! Pričakujem vašega sporočila čimprej, ker se leto nagiba h koncu in si moramo biti še pred zaključkom glede proslave povsem na jasnem. — Tovariške pozdrave! — Jaka Novak, učitelj, Ljubljana -Barje.
—	Na Nizozemskem izhaja že drugo leto zanimiv esperantski časopis »La Juna Vivo« (Mlado življenje), ki si je v kratkem času pridobil naročnike v več državah. Ta časopis je zelo priporočljiv za esperantske tečaje. — Kdor ga želi naročiti, naj se obrne na naslov: Golobic Peter, učitelj, Jesenice - Fužine na Gorenjskem.
—	Glasnik učiteljev esperantistov »In-ternacia Pedagogia Revuo« (Mednarodna pedagoška revija) izhaja že petnajsto leto. Ta revija je glasilo Svetovnega Udruženja Učiteljev - Esperantistov (T. A. G. E.), ki ima svoje člane tudi v Jugoslaviji. Obrnite se tozadevno na poverjenika: Golobica Petra, učitelja, Jesenice - Fužine na Gorenjskem. (Priložite znamko za odgovor!)
—	V Ljubljani se bo vršil v binkoštnih praznikih (31. V. — 2. VI. 1936) IX. jugoslovanski esperantski kongres. Uprizorili bodo v esperantu Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Zborovali bodo tudi učitelji esperantisti.
Učiteljeva osebnost naj se zrcali predvsem v pravilnem razumevanju borbe za pravice lastnega stanu
bre in izvedljive misli naj sooroče zadružni redu je samo za V» dražja kot v lil.), prekaša
—i Premeščena sta: Marija Cepuder iz Ptuj a v Maribor in Ivan Horvat iz Ihana v Krško.
—i Upokojeni so: Ljudmila Zavrtanik, Trbovlje-Vode, Nikolaj Flisar v Gaberju pri Dol. Lendavi in Jerica Zemljan v Ljubljani.
—i Dodeljeni so: Marija Kern in Neža Zadnik na žensko meščansko šolo v Celju in Marija Logar na II. žensko meščansko šolo v Ljubljani.
Listi
o učitelfatvu, šoli, prosvetl in JUU
—1 Pri šolski proslavi v Tokiju, katere se je udeležilo 4000 ljudi, so 3 odpuščeni šol. sluge natrosili iz maščevanja strup v pecivo in tako je bilo zastrupljenih 1700 ljudi, 50 jih je takoj umrlo, 137 pa se jih bori s smrtjo. (»Slovenski dom« 15. V.).
—1 Manjšinski listi v Jugoslaviji. Manjšine imajo pri nas 9 dnevnikov, 39 tednikov, 23 mesečnikov. Od 71 listov je 40 nemških, 26 madžarskih, 3 so ukrajinski in 2 slovaška. (»Deutsche Zeitung« od 14. V.).
—1 Poročilo o zborovanju zveze društev »Šola in dom« je prinesel »Slovenski dom« od 15. V. pod naslovom čez 3 kolone »Katastrofa ljubljanskega srednjega šolstva«.
—1 Daljši nekrolog nadučitelju Vinku Bercetu v Št. Janžu na Dolenjskem je prineslo »Jutro« od 14. V.
—1 Naval mladine na srednje šole. Dotok v naše srednje šole znaša okrog 8000 dijakov letno. Predstavniki profesorskega društva zahtevajo, da pridejo čimprej pred narodno skupščino pripravljeni osnutki novega zakona o srednjih šolah in o učiteljiščih, da se velike gimnazije razbremene z otvarjanjem novih srednjih šol in da se izdajo novele zakona o srednjih trgovskih in o srednjih tehničnih šolah. (»Slovenski narod« 14. V.).
—1 V Londonu je število šoloobveznih otrok padlo za 40.000. Prihodnje šol. leto bodo .opustili več razredov. (»Marib. večer.« od 14. V.).
—1 Atentator na upravitelja Einspielerja, Ivan Ogrin, ki je napadel tudi orožniško patruljo v Dolu, je zopet v ječi. Zaradi atentata na upravitelja šole v noči od 26. na 27. junija 1932. je bil obsojen takrat na 2 in pol leti ječe. (»Jutro« od 10. V. in 13. V.).
—1 Ban dr. Natlačen v Mariboru. Na vinarski in sadjarski šoli so bana sprejeli s pesmijo tudi učitelji, ki se nahajajo tam na kmetijsko - šolskem tečaju. Ban je opozarjal na važnost poslanstva učiteljskega stanu med kmetskim narodom, kjer je treba zopet spraviti do veljave kmetsko zavednost in ponos ter preprečiti malodušje. (»Slovenec« od 14. maja).
—1 Dela na novi magdalenski šoli v Mariboru napredujejo. Šola bo popolnoma gotova še pred jesenjo, tako da se z novim šol. letom v njej prične pouk. (»Slovenec« od 14. maja).
—1 Ocena Hessenove knjige »Petnajst let sovjetskega šolstva« je izšla v »Mariborskem večerniku« od 11. maja.
—1 Učni načrtni program za 1.—4. razred meščanskih šol je izdal prosvetni minister te dni. (»Slovenec« od 18. V.).
—1 Na neki šoli je učitelj, ki se je norčeval iz Najsvetejšega, ko ga je nesel duhovnik k bolniku, norčeval se je vpričo otrok. Tako poroča »Slovenski gospodar« od 6. V. In še dodaja: Ubogi otroci! Kam plovemo?!
—1 100 osnovnih šol, ki bodo nosile ime Pilsudskega bodo sezidali v kratkem na Poljskem. (»Slovenski dom« od 13. V.).
—1 Pereča vprašanja našega šolstva. V
Ljubljani primanjkuje šolskih poslopij za vse vrste šol, od ljudske do univerze. Tudi z zgraditvijo bežigrajske ljudske šole ne bo rešeno vprašanje prostorov, ker šoli na Grabnu in Vrtači ne ustrezata zdravstvenim in pedagoškim zahtevam. Od mestnih meščanskih šol nima niti ena svojih prostorov in se morajo vse boriti za vsak razred z ljudskimi šolami. Tako se je začelo razpravljati, ali naj se v novo bežigrajsko šolo vseli tudi II. mestna meščanska šola. — Za zdravje učencev naj bi skrbeli šolski zdravniki in poliklinike, a šolski zdravniki še niso nameščeni. (»Glas naroda« od 14. V.).
—J Učitelj Peček in senator Pucelj je
naslov članku v »Slovenski zemlji« od 15. IV., ki hudo napada bivšega ministra.
—1 Na osnovni šoli v Tržiču je bilo v zadnjem času več izprememb. »Jutro« od 16. maja piše, da sta bila premeščena dva agilna sokolska delavca Demšar in Šavnikova. O tov. Omanovi, ki je prišla zopet v Tržič, pravi »Jutro«, da ni resnica, da je bila preganjana od JNS režima. Vzroki njene premestitve so bili drugje.
—1 Vlado kliče na pomoč proti brez-verskim vzgojiteljem »Domoljub« od 13. V. Med drugim piše: Kako naj mladini utrjujejo versko čuvstvovanje vzgojitelji, ki ne hodijo k maši, ki med zapovedano šolsko molitvijo pregledujejo uradne knjige, ali drže roke v žepu, po omari iščejo pismene izdelke ali pa ceio med šolsko molitvijo zbeže iz razreda? V nadaljnem opisuje list nekatere primere. Piše o neki profesorici, ki si je obesila rožni venec okrog vratu in med smehom učenk hodila gor in doli po razredu, norčljivo govoreč: »Vidite, da bom bolj ponižna!«
—1 Iz »Učiteljskega tovariša« omenja »Domoljub« od 13. V. članek za dvig učiteljske avtoritete in pripominja: Kadar bo večina učiteljstva vzgajala mladino po katoliških načelih ne bo potrebovala nobene oblastne zaščite več.
—1 »Naš glas« od 15. V. ponatiskuje iz »Učiteljskega tovariša« Kneževičev članek »Nauk iz nadloge«.
IZJAVA
Združenje nastavnikov meščanskih šol — Sekcija za dravsko banovino izjavlja z ozi-rom na objavo v »Slovencu« z dne 12. maja 1936 in registracijo v »Učit. tovarišu« od 14. maja 1936, da ni bilo na zborovanju v Celju dne 10. maja govora o ukinitvi viš. nar. šol tam, kjer so meščanske šole. Poročilo je v toliko netočno.
V Ljubljani, dne 18. maja 1936.
A. Fakin, s. r., predsednik.
—1 V Franciji je skupina reservistov odrekla pokorščino oficirjem. »Domoljub« od 13. V. objavlja to vest pod naslovom: »Delo francoskih učiteljev že rodi sadove«.
—1 Nova revija »Piramida«, ki jo urejuje Radivoj Rehar v Mariboru, je izšla.
—1 Vprašanje meščanske šole v Žalcu bo v kratkem rešeno. Nova šola dobi prizidek poleg ljudske šole. (»Glas naroda« 19. V.)
—1 Poučno potovanje slovenskih šolnikov na Češkoslovaško. Te dni je odpotovalo na Češkoslovaško pod vodstvom prof. Šiliha, predsednika »Pedagoške centrale« 27 šolnikov. (»Mariborski večernik« od 18. V.)
—1 Prvo fašistično šolo so že ustanovili Italijani v Addis Abebi te dni. (»Slov. dom« 19. V.)
—1 Zahteve učiteljstva meščanskih šol:
Naj se že enkrat uredi gmotni položaj učiteljstva meščanskih šol, ki imajo večjo šolsko izobrazbo, pa kljub temu od 200—300 Din manj plače kot osnovnošolsko učitelj-stvo. Naj se ukine kuluk. So proti monopoli-zaciji knjig in zvezkov. Naj se ustanovi samostojen oddelek v ministrstvu prosvete in samostojen oddelek za meščansko šolstvo pri banski upravi. Šolstvo naj se decentralizira
in preuredi tako, da bo trajala osnovna šola od 7. do 11. st. leta (4 leta), enoten nižji tip srednje šole od 11.—15. leta (4 leta) in višja srednja šola od 15.—19. leta (4 leta). (Z zborovanja v Celju, »Jutro« 19. V.)
—1 Slomškova knjiga »Blaže in Nežica« kot fabula ni originalno delo. Vsa pisma so Schmidova. Vendar je delo tako spretno presajeno na domača tla, da je vžgalo in rodilo uspehe. (Velušček Ciril, »Jutro« 19. V.)
Učiteljski pravnik
—§ Uradno poslovanje. Vloge. Prošnje.
Tak je naslov V. poglavja Roč. kataloga za 1935./36. šolsko leto, ki ga pa nekateri še ne poznajo — znamenje, da ne posedujejo tega prekoristnega pripomočka, ki stane le 17 Din.
V. G.
—§ Roč. katalog 1936./37. izide letos že meseca julija. Naročila izvršite po dopisnici čimprej, da bo možno določiti naklado. Obenem naročite tudi tablice »Moji prejemki« za učiteljstvo na šoli.
V. G.
Naša gospodarska organizacija
—g Podporni sklad Učit. samopomoči. V
zadnjem času nekateri vračevalci podpor samovoljno znižujejo dogovorjene mesečne obroke, drugi zakasnjujejo z vračili za 2 ali še več mesecev. Te opozarjamo na sprejeti predlog na letošnjem občnem zboru. — V začetku tega meseca je načelstvo razdelilo večji znesek. Vračevalci pa prav nič ne hite, da bi nam poslali za ta mesec določene obroke. Če se to stanje ne zboljša, odpade na prihodnji seji nova razdelitev. Uprava ima 25 nerešenih prošenj. En del teh in pa vse po 10. maju 1936 vložene prošnje bodo rešene po velikih počitnicah (v septembru ali oktobru). Upoštevajte to!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Za »Hrenov kamen« so nadalje prispevali: učit. društvo za celjski srez 100 Din, učiteljstvo osn. šole v Oplotnici 100 Din. Učiteljsko društvo za celjski srez je darovalo tudi za »Pestov-škov kamen« 100 Din. Iskrena zahvala!
Mladinska matica
—mm Vsebina 8. številke »Našega roda«. Ribičič: Uvodna. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba. Meško: Orači. Mrzel: Zgodba o Trinajstiču. Bevk: Razbojnik in njegov kum-če. Čižek: Prlek v Pukšah. Joung - Kunaver: Bivališča ljudi. I. Primožič (Ljubno): Bodešče-va Neža. Cicibanov rod: Vseved. Gosja vojska. Doma in po svetu: J. Župančič: Pod praporom Jadranske straže. Race. Ob 601et-nici Cankarjevega rojstva. Mladina piše. Uganke. Rešitev ugank.
—mm Ekspedicija zadnje številke »Našega roda« se prične danes 22. t. m. Šole, ki niso še poravnale naročnino, naj to nemudoma store, da ne ostanejo brez zadnje številke lista in obenem brez knjig.
—mm Letos bodo člani Mladinske matice pa res zadovoljni s knjigami, ki jih prejmejo okrog 15. junija. Knjige ne bodo samo dobre, ampak bodo tudi tako opremljene, kot še nobeno leto. Kresnice IX. bodo natrpane risb, skic in fotografij znamenitosti z vsega sveta. »Barake« je lepo ilustriral ljubljenec naše mladine Maksim Gaspari. »Posteljo gospoda Fibriha« je izredno bogato okrasil s številnimi ilustracijami Slavko Pengov. »Čurimurčki« pa izidejo res razkošno s posebnimi barvani-mi prilogami na finem papirju z ilustracijami Viktor ja Cotiča.
—mm Prosimo vse one, ki so obdržali »Pirhe«, da nam pošljejo čimprej denar, ker moramo poravnati račune v tiskarni in kli-šarni.
—mm Ob 80. letnici Tesle priobčujejo »Razori« daljši članek, kateri ob koncu opozarja učence na Čermeljevo knjigo »Nikola Tesla« in razvoj elektrotehnike«, ki jo je izdala Mladinska matica.
—mm Ob Teslovi 801etnici, naj si vsakdo naroči knjigo dr. Čermelja »Tesla in razvoj elektrotehnike«, ki je izšla v naši založbi.
—mm Od prosvetnega saveza udruženja vseh nameščencev ministrstva prosvete iz Bolgarije je prejela Mladinska matica glede izdaje »Pirhov« naslednji dopis:
Zelo smo se razveselili, ko smo prejeli v prekrasni Vaši izdaji lep prevod naših mladinskih spisov. Visoko cenimo poklon, ki ste ga napravili s tem naši mladinski literaturi. V tem vidimo najlepši izraz bratske solidarnosti v kulturnem pogledu. Ko se Vam za lep dar srčno zahvaljujemo, izrekamo obenem
srčno željo, da pride do še tesnejšega sodelo-
MpH	__ - - - . .	vT vanja pri kulturnem delu obeh bratskih na-
iNeki profesor vprašuje gimnazistke: »No, rnHnv
ah je bil včeraj morda kak poljubček?« Dru- ruuuv"
gi spet politizira učencem, kakšni avstrija-
kanti da so bili klerikalci.
List navaja tudi druge grehe profesorjev in učiteljev, se obrača na prosvetnega inšpektorja, da napravi »koreniti pregled« in končuje takole: Če dvomite o tem, hoče li slovenski narod katoliške šole in zavedno katoliško učiteljstvo ali ne, potem izvršite o tem važnem vprašanju v Sloveniji čimprej ljudsko glasovanje.
—I O pogrebu Vinka Berceta piše »Jutro« od 17. V.
(Poleg tajnika je podpisal pismo tudi znani profesor Konzulov.)
—mm O zadnji številki »Našega roda« piše »Mariborer Zeitung« od 17. V.
—mm V svoji kulturni kroniki prinaša »Mariborer Zeitung« od 13. V. kratko oceno o »Pirhih«. Med drugim pravi tu: Tone Poto-kar je izbral 25 kratkih povesti iz bolgarske književnosti in jih je mojstrsko prevedel. Vsi pomembnejši bolgarski pisatelji so zastopani, tako da je knjiga nekaka antologija. Prevodi se naslanjajo točno na originale in so zelo posrečeni. Knjigo krasijo številne ilustracije, pri katerih so sodelovali skoro vsi domači ilustratorji. To mladinsko knjigo lahko vsakemu toplo priporočamo.
—mm Ocena »Pirhov« je izšla tudi v zadnji številki (9-10) »Mentorja«. V uvodu govori kritik o kulturnih stikih z Bolgari in nadaljuje: »Pirhi« bodo mnogo pripomogli k medsebojnemu spoznavanju. 25 pravljic, pripovedk, legend in basni 21 bolgarskih pisateljev in pisateljic vsebujejo »Pirhi«, ki jih je ilustriralo 26 naših priznanih slikarjev. — Motivi, ki jih obdelujejo bolgarski pisatelji, niso prav za prav nič novega, ker so splošni, in jih poznamo tudi med svojim narodnim blagom v tej ali oni vari-jaciji, a vendar so zanimive inačice in prav tako je zanimivo, kako jih podajajo. Otrokom postanejo »Pirhi« ena najljubših knjig, a tudi odrasli bodo radi segli po njih, zlasti taki, ki jih zanima narodno blago.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Učiteljski pevski zbor sklicuje svojo zborovo skupščino dne 5. junija t. 1. ob 18. uri v Rogaški Slatini z običajnim dnevnim redom. Celokupno članstvo najvljudneje vabimo, da se skupščine polnoštevilno udeleži.
—pev Članstvu sporočamo, da se bo vršil 6. junija t. 1. ob 15. uri koncert UPZ v Rogaški Slatini v dvorani Zdraviliškega doma. Udeležba pri tem nastopu je za vse članstvo obvezna, ker se ta nastop smatra kot oficielna proslava desetletnice zborovega kultfirnega udejstvovanja. Več o tem bo v prihodnji številki »Učit. tovariša«.
Razpored potovanja in bivanja v Rogaški Slatini je sledeč:
Ljubljansko članstvo ter oni, ki potujejo skozi Ljubljano, se odpeljejo z glavnega kolodvora v Ljubljani 5. VI. ob 13. uri 36 min. V Grobelnem se pridružijo tov. (-ice) iz mariborske strani. Ob 18. uri se bo vršila zborova skupščina, po tej večerja. Ob 20. uri pevska vaja do 22. ure. Naslednjega dne, 6. VI., bo od pol 9. do pol 12. ure pevska vaja. Točno ob 12. uri kosilo. Ob 15. uri koncert v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma. Po koncertu zakuska. Iz Rog. Slatine se odpeljemo 6. VI. ob 18. uri 15 min.
Upravni odbor vabi k sodelovanju na tem nastopu vse tov. pevce (-ke). Naročili bomo prenočišča za vse. Ako pa bi se kateri ne mogel iz tehtnih razlogov udeležiti tega nastopa, prosimo, da nam to sporoči z dopisnico takoj.
Izplačilo potnih stroškov bo v Slatini kot običajno.	Odbor.
Šolski radio
S ŠESTE SEJE ODBORA ZA ŠOL. RADIO.
Z ozirom na to, da ima radio-posta ja v juniju že skrčen poletni program, je bil sprejet sklep, da bo v juni ju tudi v šolskem radiu le ena tedenska oddaja in sicer vsak petek ob 11. uri.
Petek, 5. junija, nastopi narodna šola iz Zaloga pri Komendi s pokrajinsko oddajo, ki jo vodi ga. Milena Vrčonova.
Petek, 12. junija: Od krpe do papirja. Ogled Piatnikove papirnice v Radečah; gosp. Rudolf Bratok.
Petek, 19. junija: Kosovo in slepi guslar; gosp. Vekoslav Mlekuž.
Sobota, 27. junija. Vidovdanska proslava.
—r XXXI. teden. Torek, 26. maja, bo
predaval g. dr. Lavo Čermelj: »Ob osem-desetlenici Nikole Tesle.« — 10. julija bo slavila vsa država osemdesetletnico našega najslavnejšega živečega rojaka, ustvaritelja moderne elektrotehnike in radiotehnike, Nikole Tesle. Ker bodo tedaj šolske počitnice, je za šolske proslave določen 28. maj. Predavatelj bo v primerni poljudni obliki v kratkih besedah orisal življenjsko pot in življenjsko delo Nikole Tesle. Govoril bo o njegovih epohal-nih odkritjih na polju fizike in elektrotehnike, radi katerih mu mora biti ves kulturni svet hvaležen in radi katerih moramo biti mi, njegovi rojaki posebno ponosni. Saj je ves razvoj civilizacije in kulture v zadnjih petdesetih letih nujno združen z delom Nikole Tesle. Tesla je z izumom večfaznega električnega toka in vrtilnega magnetnega polja omogočil proizvajanje in prevajanje električne energije v velikem in največjem obsegu. Njegovi visokofrekvenčni tokovi pa niso prinesli samo nezaslutenih znanstvenih odkritij, temveč so našli tudi najširšo praktično uporabo v tehniki in medicini. Teslo pa moramo smatrati tudi kot pravega ustvaritelja radiotehnike, kajti vse, kar je bistvenega pri prenosu električne energije na razdaljo brez kovinskih provodnikov, je že on odkril. V času, ko so drugi delali prve nesigurne poizkuse z elektromagnetnimi valovi, je Tesla že lahko pokazal na sijajne uspehe svojega dela. — II,—III.
Petek, dne 29. maja bo govoril g. Vojko Jagodic: »Kakšen poklic si bom izbral in zakaj.« Težke gospodarske in socialne razmere niso prizanesle niti otrokom. Tudi med nje je že prodrla skrb za bodočnost. »Današnji dnevi prinašajo človeku samo žalostne in težke čase. Kmet obupuje, delavec ves zgaran in v težavah trpi, čevljar se stiska v svoji delavnici in večkrat mu uide kaka solza, ker ima premalo dela. Koliko pa je ljudi, ki hodijo od hiše do hiše prosit...« Le-te besede, ki jih je zapisala učenka neke narodne šole nam dovolj zgovorno pričajo, da tudi mladina že intenzivno misli na svojo bodočnoat. To pa naravnost terja, da je treba posvečati ravno izbiri poklica že v zgodnji mladosti dovolj pažnje, da se ne bodo mlada življenja izgubljala v brezplodno iskanje, marveč da bodo znala pravočasno zastaviti in posvetiti vse svoje miade in sveže sile v korist skupnosti, pa tudi v svoje lastno dobro. Predavanje je namenjeno v razmišljanje mladini o izbiri poklica, kar naravnost terjajo odgovori, ki so jih poslali učenci iz vseh krajev Slovenije predavatelju na poziv v preteklem mesecu. Želeti bi bilo, da gg. učitelji na to predavanje mladino še posebej opozore in se eventualno morda o temi že razgovarjajo. —
—r V kmetijskem radiu bo v četrtek, 21. maja, ob 16. uri predaval g. Puš: Slovenski kmečki dom. V nedeljo, 24. maja, bo ob 16. uri predavanje: Kmetijski nasveti.
Stanovska organizacija JUU Iz izvršnega odbora
—iz Izvršnom odboru Jug. učiteljskog udruženja Beograd — 11. V. 1936 Kuršumlija — Učitelji srezova, dobričkog, kosaničkog, lapskog, prokupačkog i vučitmskog na zboru u Kuršumliji pozdravljaju svoj izvršni odbor i solidarišu se nastojanjima na popravku prilika škole i učiteljstva. — Pretsednik: Drago Mučalica.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju — Beograd — Kruševac — 8. maja 1936. Okupljeno učiteljstvo iz sedam srezova sa svoje velike skupštine, pozdravlja svoje vodstvo, dajuči mu puno priznanje želi da istraje u svome teškom poslu. — Pretsednik, Milu-tinovič.
—iz G. Dimniku Ivanu, pretsedniku Ju-goslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd — Devdelija 11. maja 1936. — Sa svoje sednice nastavničkog veča pozdravljamo svo-ga pretsednika i želimo mu istrajan rad. — Pretsednik: Stevan Tanovič.
Iz društev
= ČLANOM (ICAM) MURSKOSOBOŠ-KEGA DRUŠTVA. Zaostanki na neplačani članarini gredo v tisoče. Dolžnost discipliniranega člana je, da poravna obveznosti do društva. — Zato opozarjamo dolžnike, da naj poravnajo članarino do 5. junija t. 1., sicer prenehajo biti člani. — Odbor.
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA — VZHODNI DEL bo zborovalo 6. junija t. 1. ob 9. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. — 2. Predavanje tov. Vranca: Aktualni pedagoški problemi pri nas in v ČSR. — 3. Predlogi za banov, in drž. skupščino JUU. — 4. Volitev delegatov za banov, in drž. skupščino. 5. Raznoterosti.
Na zborovanju se bodo razdeljevale knjige Slov. šol. matice, zato se prosijo naročniki, da pridejo po nje. Odbor je razmotrival tudi težko stanje društvene blagajne in sklenil iz-tirjati potom odvetnika vse zaostanke na članarini takoj po 6. juniju t. 1. v kolikor ne bodo poravnani do tega dne.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo imelo svoje zborovanje 13. junija 1936 ob 10. uri v Bodoncih. — Dnevni red: 1. Otvoritev. — 2. Čitanje zapisnika. — 3. Poročilo predsednika. — 4. Dopisi. — 5. Poročilo blagajničarke. — 6. Poročilo odsekov. — 7. Pedagoško predavanje (tov. Gabri-jelčič). — 8. Eventualne volitve uprave in nadzorstva. — 9. Volitve delegatov za skupščino. — 10. Predlogi in slučajnosti. — Ker je to zborovanje zadnje v tem šol. letu, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
Poročita
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo dne 2. maja 1936. Navzočih je bilo 83 članov, t. j. 62,8%.
Tov. predsednik Napokoj Josip je otvoril zborovanje, pozdravil imenoma nove člane društva in navzočega sreskega načelnika g. Kosija. Nato je podal situacijsko poročilo, iz katerega smo zaznali zlasti za delo naše organizacije ob sprejetju fin. zak. za 1. 1936./37. Tajnik tov. Trobiš Štefan pa je prečital došle dopise.
šolski svetnik g. Krošl Jože nam je v svojem predavanju o kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu podal mnogo nasvetov in inicijaitive. Predavatelj je izredno zadovoljil vse zborovalce. Iskrena mu hvala!
G. Starman iz Ljubljane je poročal o delu pomladkov R. K. v dravski banovini. Vse navzoče je presenetil velik padec članstva. V debati so se razčistile razne nejasnosti glede naročitve »Glasnika«, članarine itd.
Blagajnik poziva člane, da pravočasno in v redu poravnajo članarino, ker so nekateri v precejšnjem zaostanku.
Prihodnje zborovanje bo meseca junija. Napokoj Josip, preds. Trobiš Štefan, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 4. aprila 1936. v Studencih pri Mariboru. Udeležba 70%.
Zborovanje je otvoril predsednik tov. Petrovič Simon s pozdravom na vse navzoče, posebej na došlega predavatelja tov. Starmana in želel dobrodošlico v naše društvo prispelima članoma: Koprivovi iz Marije Brezja in Živku i z Pobrežja. Pred prehodom na dnevni red se je v daljšem in globoko občutenem govoru spominjal žal prerano umrlega tovariša in našega bivšega predsednika Antona Hrena. V njegov trajen spomin izplačamo iz blagajne še posebej 500 Din za »HrenoV kamen«.
Nato je podal obširno poročilo o predsedniškem zboru in situacijsko poročilo, kar je bilo sprejeto brez debate. Pri okrožriici o obveznem bolniškem zavarovanju je bil predlog za včlanjenje ponovno odklonjen. — Tov. Čikari prispevamo primeren znesek, ki se je zbral na zboru. — Izvoljen je bil stanovsko razsodišeni odbor: Firm, Ledirtek, sodnika; Skrbinškova, tajnica; Ciček, Blažič, Luknar, Zeilhofer in Altova, prisedniki.
Sledilo je predavanje tov. Starmana o pomenu in organizaciji »Rdečega križa« ter poslovanju »Pomladkov« na narodnih šolah. Tov. tajnik pa je na koncu zborovanja podal najvažnejše točke iz »Osnovnih načel personalne prosvetne politike JUU.«
Prihodnje zborovanje bo zopet v Studencih, ker je članstvo izrazilo željo, da hospitira pri tov. Vrancu.
Simon Petrovič, preds. Ivan Šeško, tajnik.
+ SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA -OKOLICA VZHODNI DEL je zborovalo 6. aprila v Ljubljani.
Predsednik Kosin Mirko je pozdravu navzoče in otvoril izredni občni zbor, ki ga je bilo treba sklicati zaradi izvolitve novega društvenega tajnika namesto premeščenega tov. Tomšiča. Na predlog tov. Flajsa Andreja je bil soglasno izvoljen za tajnika tov. Vouk Ivan. Na predlog, tov. Primožiča Ivana pa je bil izvoljen v razsodišču tov. Kosin Mirko S tem je bil dnevni red izrednega občnega zbo-Ta izčrpan, nakar je predsednik otvoril tretje redno zborovanje društva.
Tov. Završanova, podpredsednica JUU sekcije za dravsko banovino, je podala situacijsko poročilo, iz katerega posnemamo, da je sekcija posredovala in delala pri reševanju naslednjih vprašanj: kuluk, vozne ugodnosti na železnicah, predlogi k fin. zakonu 1936/37: a) prvotno besedilo čl. 51. zak. o narr šolah naj se zopet uveljavi; b) čl. 84. zak. o nar. šolah istotako; c) čl. 113. zak. o nar. šolah istotako; č) pravica učiteljic ročnih del do uradniških skupin; d) discipl. postopek za učiteljstvo; e) premeščanje učiteljstva; f) prenos šolskih dajatev od občitn na banovine;
g)	dodelitev učiteljev prosvetnim pisarnam;
h)	postavitev učiteljev za banov, šolske nadzornike; i) kontrakt. služba. Sekcija se nri vsem svojem delu drži deklaracije v smeri stanovske politike po načelih skupščinskih sklepov. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
Nalto je predaval prof. čopič o temi »mladinska psihologija«. V svojem predavanju je podčrtal pomanjkljivost tako imenovane anatomične psihologije, kakršna se je predavala in se še predava na srednjih šolah in učiteljiščih. Tudi duševno življenje je nedeljiva celota, zato obstojajo posamezne panoge dušeslovja samo v teoriji. Ta psihologija pa more končno veljati le za odrasle, otrok pa se začne zavedati svojega notranjega življenja šele ob 10 letu starosti. Zato je treba psihologijo otroka vzeti v celoti in po razvojnih stopnjah. Primarni doživljaji pri otroku so gibi in kričanje, t. j. življenje in stremljenje. Stremljenje je prvo, misli pridejo pozneje. Otrok obrača p o zor nosit tja, kjer se mu kaže pot do večje ugodnosti. Pozornost je izraz psihofizičnih sil. Obseg in jakost pozornosti se menjata po psihofizičnih silah. Važno
je vedeti, kako se pri otroku razvijajo psihofizične sile od rojstva pa do 6. leta, ko pride v šolo, in nato v šolski dobi. Energija, ki se tvori iz materije, t. j. prihaja od zavžite hrane, se z delom izčrpa, zato so potrebni pri pouku odmori, potrebna pa je primerna razdelitev učnih ur po novih vidikih. Tako na pr. ne more telovadba služiti za počitek. Govoreč o mišljenju otrok, je predavatelj rekel, da hoče odrasel človek in torej tudi njegov učitelj vsiliti otroku svoj način mišljenja, kar je napačno. Zato so razočaranja pri pouku. Življenje je celota, zato je delitev učne snovi po učnih predmetih nenaravna. Otrokova domišljija, ki je v nasprotju z mnenjem mnogih, jako revna, utegne služiti učitelju ali pa ga ovirati pri delu. Otrok si zna pomagati s siromašnim materialom. Pri tem ga posnemajmo in ne iščimo popolnosti v upodabljanju predmetov in dogodkov na tabli ali v zvezkih. Pri vsem šolskem delu bodi otrok izhodišče.
V debato je posegel sreskii šolski referent tov. Drnovšek Fran, ki je obžaloval, dar ni predavatelj zaradi odmerjenega časa mogel svojih ugotovitev podpreti s praktičnimi migljaji. Otrok hoče delati. To njegovo hotenje je treba uvaževati. Pouk bodi aktiven. Vse pobude naj prihajajo od učenca, učitelj bodi zgolj regulator pouka. Zatorej je na mestu koncentracijski in kompleksni pouk. Poučevanje strogo po predmetih ni naravno. Pri zemljepisnem pouku n. pr. ni prav, če se omejimo na naštevanje gor, rek itd., ampak vzeti je vsio naravo in življenje. Otroci radi pozabijo, ker izvajamo pojme že po nekaterih primerih.
Po teh izvajanjih je tov. siretski referent v imenu pedagoškega odseka . predlagal, naj predsedstvo naprosi tov. Vranca, da bi podal slično predavanje, kakor ga je imel na zborovanju društva za Ljulbljana-mesto. Drugi predlog je bil, naj bi se nekateri učitelji javili za hospitacije na ljubljanskih poizkusndh šolah.
Tov. predsednik (Kosin je rekel, da bo odbor upošteval prvi predlog, za hospitacije pa se je prijavilo 6 tov.
Nato je tov. Lulik poročal o gospodarskih ustanovah organizacije ter zlasti priporočal pristop k Učit. tiskarni.
Soglasno je bila nato sprejeta resolucija, ki jo je predlagal tov. Lulik, naj organizacija ukrene, kar je v njeni moči, da pavšalno blatenje učiteljstva v časopisih preneha. Zaradi pregreškov poedinih učiteljev ne gre jemati ugleda vsemu sitanu.
Nato je predsednik Kosin dal prebrati predlog tov. Slokana: »Uvedba bolniškega zavarovanja za učitelje«. Za pristop je glasovalo samo 12 članoV, zato je bil predlog odklonjen.
K slučajnostim je tov. blagajničarka ponudila članom znake JUU v nakup. Pozvala je tudi nove člane, da se javijo zaradi članarine in opisa.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil zborovanje. Vouk Ivan, tajnik.	M. Kosin, preds.
-f JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo dne 4. aprila 1936. v osnovni šoli v Krčevini. Od vpisanih 96 članov je bilo navzočih 70 t. j. 73%.
Po pozdravu se spomni tov. predsednik prerano umrlega tov. Hrena, šol. upravitelja iz Studencev, njegovih zaslug za učiteljski stan in organizacijo ter njega samega kot dobrega tovariša. Navzoči počaste njegov spomin z 1 minutnim molkom in 3kratnim: Slava! Nato pozdravi novo pristopivše člane in članice.
Spomni se tudi 60 letnice tov. Cvetka Ivana velezaslužnega šol. upravitelja v Krčevini. Med dopisi se sklene: 1. za fond za ne-nameščene in brezposelne učitelje prispeva vsak član od 1. IX. 1936. dalje še 50 par pri članarini.
2.	Za Hrenov kamen prispeva naše društvo 100 Din, že poslanih 100 Din učiteljskemu domu v Mariboru naj uprava doma vpiše kot delež društva (tov. Andrejčič).
3.	Bolniško zavarovanje odklanjamo.
4.	Šol. upravitelji naj vplivajo na kraj. šol. odbore, da plačajo zaostalo naročnino za »Popotnika«. Tov. predsednik je podal situacijsko poročilo, v katerem omenja pooblastila iz finančnega zakona za leto 1936./37., ki se tičejo prosvete, zlasti pripravo novih discipl. predpisov iz vzdrževanja šol po banovini. Sledila so predavanja. Tov. Spreitz je govoril o poznavanju otroške duše ter podčrtal različne tipe pisav z ozirom na človekov značaj.
Tov. Kodrič je< govoril o osnovnih načelih personalne politike JUU na podlagi pravil, ki jih je izdalo JUU v Beogradu leta 1934. (ter podčrtal misel, da bodi prav vse! članstvo deležno v enaki meri dobrot te politike).
Tov. Andrejčič je govoril o gospodarskem pomenu Učiteljske tiskarne za učiteljski stan ter podčrtal znano geslo: svoji k svojim!
Tov. Starman iz Ljubljane, tajnik banovin. PRK je govoril v nalogah RK ter omenil, da je letos padlo število pomladkarjev RK za 50%: z ozirom na prejšnje leto, vzrok: znižanje uradniških prejemkov, obubožan je pre-bivalsva ter tekma pomladka Jadr. Straže. V debati so tovariši priporočali ustanovitev šol. odra PRK, šolske kuhinje ter šolske lekarne PRK, za kar daje odbor RK v Ljubljani tudi primerne podpore. Vse prireditve PRK so po izjavi delegata vedno in povsod takse proste.
Tov. predsednik se referentom toplo zahvaljuje posebej referentu PRK.
Mesto tov. Froma je izvoljen za predsednika odbora za sestavo čitank tov. Spreitz.
Tov. predsednik stavi predloge:
1. Anketa nacionalnih društev v Mariboru, pripravljalni sestanek 1. VI. t. 1. v Mariboru.
2.	Obsodimo početje tov. Milojeviča proti tov. Dimniku, ki mu izrekamo vse zaupanje in zahvalo.
3.	Izvoliti je tročlanski odbor za revizijo sreske učiteljske knjižnice: izvoljeni tov. Salda, Pur in Vauda.
4.	Pred prihodnjim zborovanjem naj bo sestanek upraviteljev.
5.	Učit. dom v Mariboru naj izda praktične učne pripomočke (za zgodovino, kmetijstvo itd.).
6.	Nešteto predlogov je učiteljstvo stavilo tekom zadnijh let v pogledu učiteljskega izvenšolskega dela, pričakujoč vedno in vedno, da bodo šol. oblasti končno izdale kak regulativ s potrebnimi smernicami, kar bi izključevalo vse neprijetne posledice za tako učit. udejstvovanje. Pozdravljamo izjavo g. prosv. ministra, da postani učitelj pionir nar. prosvete in naj se ne tira v dnevno politiko. Vendar ponavljamo sličen naš zadeven predlog, sprejet ponovno pri zborovanju 19. jan. 1935., ki dokazuje našo nekolebljivost v naziranjih tega vprašanja (prečita ta predlog), ki obsega: 1. vrnitev učitelja šoli, 2. razbremenitev izvenšol. dela do primerne mere, 3. izbiro dela po interesu in sposobnosti. 4. kooperacijo preštevilnih društev in sistem v delu, 5. upoštevanje izvenšol. dela ne na prvem mestu, 6. zaščita oblasti za to delo, 7. ločitev šolske uprave od politične. — Ta predlog naj sekcija ponovno predloži oblasti in naj ga podpirajo tudi vse druge stanovske in kulturne organizacije v interesu boljšega razmaha narodno-kulturnega dela in v interesu opore učiteljstvu ter vsem delavcem pri tem delu!
Ob sklepu se je od članstva poslovil razrešeni šol. upr., tov. Cvetko Franc, želeč nam: Mir od spodaj in zgoraj!
Prihodnje zborovanje bo v Pesnici dne 6. junija t. I.
Mirko Vauda, preds. Kodrič Rudolf, ta j.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKO-FJA LOKA je zborovalo dne 7. marca 1936 ob 8. uri v deški narodni šoli v Škofji Loki.
Zbor v risalnici deške narodne šole je otvoril in vodil tovariš predsednik Vojteh Debeljak, ki je uvodoma počastil spomin pokojnega šolskega upravitelja in učiteljskega vzornika tov. Antona Hrena in bivšega škofjeloškega šolskega upravitelja Friderika Kramarja, nakar je obširno poročal o predsedniškem zboru v Mariboru, poudarjajoč zlasti vse ono iz šolsko prosvetnega in organizator-nega življenja, ki tangira najširši krog učiteljstva. V situacijskem poročilu je posegel za celih 10 let nazaj, v dobo, ko si je zasnovalo učiteljstvo svojo nepolitično stanovsko organizacijo, opisal pa je v kronološkem redu vse dogodke do naših dni, ko preživlja učiteljstvo zlasti glede na pisanje gotovega dela slovenskega tiska burne čase. Poudarjal je važnost stanovskih častnih sodišč, obrazložil je temelje deklaracije s XV. glavne skupščine in pre-dočil stališče JUU v prosvetni personalni politiki. Vabil je na mednarodni pedagoški kongres v Beogradu in na sodelovanje pri sestavi novih učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo.
O vseh društvenih upravnih zadevah je poročal tajnik tov. Franc Košca.
1. Učiteljski dom v Ljubljani je izstavil potrdilo o brezobrestnem posojilu 1000 Din.
Na subvencije za okrajne učiteljske knjižnice, kakor tudi na ustanavljanje novih knjižnic za enkrat ni misliti.
3. Učiteljstvo se vabi, da tako zvano narodno blago pošilja tovarišu referentu Za-hrastniku.
Za tem so se prečitali razni dopisi, med njimi oni Mladinske matice, ter se ugotovi, da bi se ta mladinska literatura v škofjeloškem okraju še bolje lahko razširila.
Po poročilu o izpremembah v članstvu je predaval nastavnik meščanske šole tov. Ivan Grum O pomladanskih delih na šolskem
CENE NIZKE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26
vrtu. Prisotni so njegovim, vsebinsko zelo preudarnim in strokovno dovršenim izvaja-njim sledili z največjo pozornostjo in nagradili ob zaključku tov. predavatelja z zasluženim priznanjem.
O Učiteljski samopomoči je obširno poročal tov. podpredsednik Janko Kokalj in povabil neorganizirance k vstopu v to preko-ristno socialno ustanovo.
Po razgovoru o raznih manjših društveno notranjih zadevah je bilo zborovanje zaključeno.
Fr. Košca, tajnik. Vojteh Debeljak, preds.
Novosti na knjižnem trgu
—k Osnovne črte iz književne teorije. —
Knjiga, ki jo je spisal dr. Ivan Pregelj, založila pa Jugoslovanska knjigarna, predstavlja zelo koristno delo in sicer ne samo za dijaka, ampak za vsakega količkaj izobraženega človeka sploh. Pisatelj nam razlaga vse vrste pesništvo: epično, lirično in dramatično, daljo novelo in roman ter vse vrste drugo prozo. Obenem z bistvom poezije, igrokaza in romana ter njih najrazličnejšimi vrstami in označbo ter z njih tehnično zgradbo seznani pisatelj bralca tudi s slovstveno zgodovino vseh narodov, t. j. z najznamenitejšimi proizvodi lepe besede v pesmi in prozi od najstarejših časov do moderne. Posebno praktično vrednost dajejo knjižici na koncu pridejana vprašanja — vseh je 160 — obenem z odgovori, ki povzemajo vso vsebino knjige v najkrajši in najjedrnatejši obliki. — Knjižica stane 24 Din.
—k Izšla je 4. štev. »Živalce«, strokovnega lista za rejo malih živali, ki ga izdaja društvo »Živalca« v Ljubljani in urejuje naš tovariš Leop. Paljk. Letna naročnina znaša za šole le 20 Din. — Vsebina 4. številke je sledeča: IX. razstava »Živalce«. Vzreja puranov. Notranjost golobnjaka. Rja pri kuncih kožuharjih. Prehrana koz. Malo v premišljevanje. Vprašanja in odgovori. Drobiž. Dobre knjige. Poglavje 0 poštenosti. — List Vsebuje mnogo strokovnega čtiva in zasluži vso pozornost od strani rejcev malih živali. Zlasti ga priporočamo kmet. nad. šolam iti tudi v višji narodni šoli nam lahko dosti koristi.
Mali oglasi
Hali oglasi, ki služijo f posredovalne in socialne naaene •kiinstra, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din S'—
FR. P. ZAJEC
I m p r a I a n optik
Ljubljana, Stari trg »
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
BLED, RESTAVRACIJA »POTOČNIK«
Kompletni penzijon, maj, junij, 35, 40 Din. Izletniške skupine, šolske ekskurzije, celodnevna prehrana) prenočišče, 22, 26 Din. Informacije daje in priporoča se Uprava.
Kdor
■
oglašuje, ta ■ napreduje! ■
Avgust Agnola LJUBLJANA
TTRŠBVA CESTA ŠT. 10 Telefo. 2471
Zaloga s teki». porcelana, kamenine, zrcal ia iip. Kompletne opreme u restavracije, hotel«, gostila«, kavarne in bar« t«r u splošno gospodinjstvo. Likinsal predmeti.
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
reglstrovane zadruge z omej. zaveza
L i u b I la n a
Frančiškanska ulica St. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal
PODRUŽNICA MARIBOR. palala banovlnsttc hranilnic«
Izdeluje diazo - amoniak - papir „JASNIT", za kopiranje načrtov, ki je edini 100 */o domač izdelek te vrste v državi!