HM
301 itevllba.
O UuMlanl, v pomklia. Z8. decembra 1908.
Xll. leto.
j>*Ja vsak dan zvečer izvzcmftl nedelje in pnumfkt ter velja po poirJ prejeman .a »vstro-ofirske dežele za vse leto 25 ft, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h Za Lfubllano s pošiljanjem na dom za vm I ro 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta(}5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge dežele m AmeriMO Ho »eto 30 K. - Na naročbo brez Istodobne rpoiiljatvt naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne perit-vrete po 14 h, če setoananlla tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakratin;po 10 h, če se tiska trikraten veara 1       Dopisi naj se izvole frankovari.     Rokopisi tt n» »racajo      Uredniitvo ta opr«v«*Atvo je v Knafiovin ulicah št 5.     UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativnefestvan.
OretnUtra telefon »t M.
Božična zaušnico.
C. kr. avstrijska vlada je za bo-lično darilo založila slovenskemu narodu mogočno zaušnico.
Zgodilo se je to v obliki imen o -vaiija tretjega deželnegpa šolskega nadzornika za Kranjsko, na katero mesto je bil poklican znani nemšku-tar in kazinot Albin B e 1 a r.
Že skoro leto dni je tega, kar je ponižni sluga nemškega »Volksrata« slovanozrski baron Schwarz prvič predlagal ministrstvu, naj nastavi n emškeg a deželnega šolskega nadzornika. Ministrstvo je takrat predlog deželne vlade o d k 1 o ni 1 o in odbilo iz popolnoma stvarnega nagiba, da tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem s p 1 o h u i treba, ker zadostujeta dva deželna šolska nadzornika popolnoma.
Naučni minister je bil tedaj strupeni Nemec, perfidni in hudobi*i dr. M a rc h e t. Odklonil je Schwar-zev predlog, ker je bilo stvarni) utemeljenje nezadostno, ker je vzlic priporočilu barona Sclnvarza sprevidel, da je novi deželni šolski nadzornik iz stvarnih nagibov nepotreben. Toda Marchet je bil tisti minister, ki se je predrznil reci, da je najprej Nemec, potem znanstvenik in šele nazadnje minister, ne da bi ga bili >lovanski poslanci iz parlamenta vrgli. To je vedel nemški »Volksrat« in to je vedel baron Schwarz in zato sta v dosego svojega namena ubrala drugo struno: poučila sta med tem že spodenega ministra Mareheta, da se z ustanovitvijo nemškega šolskega nadzornika Slovencem zada težak udarec in utrdi in ojači neinštvo na Kranjskem.
Ko je minister Marchet to si -šal, je bil takoj pripravljen, imenovati novega deželnega šolskega nadzornika. Oškodovati Slovane in utr-jati neinštvo. to je bila vsa modrost Marchetova in posluževal se je v to svrho tudi najnižjih sredstev.
Imenovanje je bilo že davno sklenjeno, toda vlada se ni upala ž njim na dan, dobro vedoč, da mora vsled tega med Slovenci zavladati velikansko ogorčenje. Šele ko je bil zagotovljen odstop Beckove vlade, je minister Marchet hitro izvršil še imenovanje neniškutarja Belarja, tako-rekoč v zadnji uri, tik prodno je za vse čase zapustil naučno ministrstvo.
Pravi se, da l>o novemu deželnemu šolskemu nadzorniku izročei tO nadzorstvo nemških šol na Kranjskem. Med te nemške šole pa štejejo tudi ljubljansko realko, dasi je ni njej večina dijakov slovenske DaTOCl-
LISTEK
Cesarjev spomenlh v Lju-tillonl.
Pod Tivolijeni, tam, kjer imamo Ljubljančani svoj »Prater«, stoji čudovito pusta baraka, ki ji je usojeno, da se mora neizmerno dolgočasiti vse dotleji dokler končno ne bode razpadla. In v tej baraki so svoj dan ogradili in z deskam obili prav skromen prostorček, boren in nič manj nepriljuden, nego je ves ostali prostor, in so mu nadeli ponosni naslov: metniški atelije g. kiparja V. Pe-ruzzija. Pa se je zgodilo čudo: nič več u i bilo v teh kotih dolgočasja: zdaj je ta, zdaj je oni z ogljem ali s kredo parkrat potegnil po raskavih deskah, pa je bila v karikaturi, prešerno rogajoči se gledalcu v obraz, ovekovečena ta in ona več ali manj že zdaj, ali pa šele v bodočnosti kdaj znamenita glava ljubljanske umetniške kolonije. Atelijejev lastnik in mojster je kaotično razmetal po *te-nah in po policah fotografije, načrte, osnutke, že izvršeno drobnjav in drugo pisano ropotijo, kakršna se atelijeju spodobi; zvesti njegov oproda Gaspari pa je žuleč posval kane ciga-
nosti in s pomočjo nemškega šolskega nadzornika si hočejo zagotovit., da bodo še lnglje in izdatneje kakor doslej na tem zavodu uganjali pan-gerniansko politiko in pospeševali germanizacijo slovenske mladine.
Največje važnosti pri tem ime nova nju pa je, da se ž njim premeni
razmerje moči v deželnem šolskem svetu na korist nemštva, da se ž poveča moč vlade in oslabi moč prebivalstva. Doslej so bili na vladni strani referent, dva deželna šolska nadzornika in dva zastopnika nčl-teljstva. Vlada je torej imela pel glasov. Nasproti tem so bili: dva zastopnika deželnega odbora, dva zastopnika cerkve in en zastopnik mestne občine, torej zopet pet g\v-sov. Derimiral je torej deželni predsednik, kar ni bilo vedno prijetno.
Z imenovanjem neniškutarja Belarja se to razmerje premeni in ho na vladni strani šest glasov, torej vedno gotova večina. In ker je vlada skozinskoz neinčurska in skuša slovenskemu narodu škodovati zlasti v narodnih rečeh kjer le more, si je lahko predstavljati, kako se bo zdaj delalo v deželnem šolskem svetu.
Kdor hoče spoznati vso gorosta-suost vladnega postopanja pri tem imenovanju, naj pogleda šolske razmere na Štajerskem, na Koroškem m tudi na Primorskem. Skoro pol milijona je Slovencev na Štajerskem, a v deželnem šolskem svetu nimajo nobenega zastopnika in vsi šolski nadzorniki so zagrizeni nemškutaiji.
Taka je pravica, ki nam jo dele v Avstriji. _
Parlamentarni položaj
Dunaj, 27. decembra. »N. W. Journal« je priobčil izjavo barona Bienertha o bodočih nalogah parlamenta, in sicer bo moral parlament rešiti socijalno zavarovanje, podržavljenje železnic, aneksijsko predlogo in eventualno tudi reformo po slovnika. Glede aneksijske predloge je rekel ministrski predsednik, da stvar mora dognati parlament še preden se skliče evropejska konferenca. V principu so vse stranke edine.O podrobnostih pa jih bo ministrski predsednik temeljito poučit v odseku.
Tudi bivši ministrski predsednik baron Beck je poročal v »N. W. Tagblt.« politični pregled o minu leni letu in prorokovanja za bodoče leto. Baron Beck piše, da mora v Avstriji vsaka nova vlada prevzeti zapuščino prejšnje vlade z vsemi akti-vami in pasi vam i. Le parlamentarna vlada ho tisti politični sv. Juri, ki se
bo mogel uspešno lotiti zmaja, ki se mil pravi narodnosti prepir.
Koalicijsko ali uradno ministrstvo.
Dunaj, 27. decembra. Sredi meseca januarja začne ministrski predsednik zopet S pogajanji Zil sestavo koalicijskega ministrstva. To nalogo mu je cesar izrecno naložil v lastnoročnem pismu, s katerim je bil imenovan za ministrskega predsednika. Baron Bienerth bo storil vse, da izpolni to cesarjevo željo. Uspeli je odvisen od strank. Ako se Biener-thu prizadevanja ne posrečijo, se bo pripravil kot načelnik uradniškega ministrstva za daljšo dobo. — Na dvoru so si na jasnem o tem, da za časno ministrstvo nima dovolj moči, da bi rešilo vprašanje glede vojaštva in banke. Zato so takoj od za četka mislili na parlamentariziranje ali pa na spremembo v uradniško ministrstvo s stalnim značajem. Takoj prva pogajanja pa so pokazala, da bi bilo treba za koalicijsko ministrstvo tako dolgotrajnih pogajanj, da bi se navedene nujne stvari ne mogle rešiti pravočasno. Zaradi tega se bodo prihodnja pogajanja vršila v prvi vrsti za stalno uradniško ministrstvo.
Napetost med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Dunaj, 27. decembra. Ruska okrožnica na velesile je dunajske politične kroge neprijetno presenetila. Zaradi tega je baje stališče ruskega ministra zunanjih del Izvolskega omajano ter bo baje moral odstopiti. Napetosti med Avstro - Ogrsko in Rusijo so vzrok osebna nasprotstva med Aehrenthalom in Iz\olskim. Ruski poslanik grof CJrusov, ki je na dopustu, se baje ne vrne več na Dunaj. Vkljub tej napetosti pa je razmerje med dunajskim in petrograj-skim dvorom nespremenjeno.
Dogodki na Balkanu.
Pogajanja  meti  Avstro - Ogrsko in Turčijo.
C a r i g r a d , 27. decembra. Pogajanja z Avstro - Ogrsko se prič-no v par dneh. Program turških zahtev je odobril ministrski svet ter ><> predloži danes ali jutri nvstro-ogr-skemu veleposlaniku. — Avstro-ogr-ski veleposlanik grof Pallavieini je izročil velikemu vezirju spomenico svoje vlade s sledečimi predlogi: 1. Avstro - Ogrska je pripravljena pritrditi zvišanju turške carine za 1;V» : 2. Avstro - Ogrska bo zaprla svoji1 pošte na Turškem, ako store to tudi
Upravnl&tva telefon it 85.
druge velesile; 3. pod enakimi pogoji bo tudi privolila Avstro - Ogrska, da se spremenijo kapitulacije; 4. Avstro - Ogrska je pripravljena, opustiti verski protektorat nad albanskimi katoliki. Turška vlada bo najbrže te predloge cxlklonila, ker ni v njih ničesar omenjenega o denarni odškodnini. Turčija je v smislu bero-Hnske pogodbe upravičena zahtevati odškodnino za Bosno in Hercegovino. Ako se ta zadeva ne dožene med Avstrijo in Turčijo, sprožila se bo i»a konferenci, in ako konference ne bo, ne bodo tri, oziroma štiri velesile priznale aneksije.
Govor ruskega ministra Izvolskega o Balkanu.
P e t r o g r a d ,   27. decembra. Včeraj je imel v dumi minister zn nanjih del Izvolski že davno napovedani in nestrpno pričakovani govor o balkanskih zadevah.   Poslanci so prišli skoraj polnoštevilno,    a tutii ministrske lože so bile vse zasedene. Minister je pričel svoj govor o političnem položaju na Daljnem vztoku, potem je prestopil k Perziji, končno pa k balkanskim vprašanjem. Minister je izjavil,   da je   pri   vseh teh vprašanjih vodilo rusko politiko načelo, da ne sme dati iz rok vloge velike evropejske velesile.  Oslabi jen je Rusije bi bilo zelo nevarno za ostala slovanska plemena in njihov državni organizem. Rusija je pokazala svojo slovansko    tradicijo    posebno pri vprašanju    glede    železnice skozi Sandžak ter se je pri tem odločno in nesebično zavzela za interese baikan skih držav. Potem je minister govoril o aneksiji Bosne in Hercegovine ter naglašal, da je vsled tega zavladalo upravičeno razburjenje v Srbiji, Crni gori in na   Ruskem. Ruska javnost nujno zahteva protest vladi proti aneksiji. Za protest pa ni juri-dične podlage, pač pa bi razmerje napram Avstro - Ogrski zelo poostril. Izreči protest brez namena, v potrebi podpreti z orožjem, bi bila največja politična napaka.   Ako pa Rusije, tudi nima juridične    pravice samostojno protestirati, vendar ima dolžnost, opozarjati na berolinsko pogodbo. Zato pa je potrebna konferenca. Turčija sme pri svojih upravičenih zahtevah računati na simpatije Rusije. Rusija začne s   pogajanji brez sebičnih namenov. Pri tem jo bo vodila misel za ohranitev miru. Na rusko inicijativo se   je   vzela   v program odškodnina za Srbijo in Cmo goro. Bolgarija je s proglasitvijo neodvisnosti dosegla cilj, ki ji    ga je določila Rusija. Turčiji mora Rusija pokazati, da simpatizira    z njenim
prizadevanjem, utrditi v svoji drŽavi red. Zato upa Rusija, da bodo V Belgradu in Cetinju razumeli, du mora ostati Rusija hladnokrvna 11L pametna. — Za ministrom so govorili voditelji vseh večjih strank. Socijalist Pokrovski je govoril o tlačenju slovanskih narodov. Grof Bobrinskij je govoril zelo navdušeno o skupnih ciljih vseh Slovanov, vendar se je tudi on izrekel proti vojni; kdor 1)1 kaj takega zahteval, bi bil izdajalec na slovanski stvari. Končno je sprejela duma na predlog Gučkova r?su-1 učijo, v kateri se izrekajo sočuvstva vsem sorodnim slovanskim narodom ter izreka upanje, da bo ruska vlada storila vse za varstvo upravičenih interesov slovanskih narodov. Vtiski Izvolskega govora.
B e 1 g r a d , 27. decembra. Gc-vor ruskega ministra Izvolskega je napravil v splošnem ugoden vtisk, le }K)greša se, da ni minister ničesar izjavil glede avtonomije Bosne in Hercegovine.
Dunaj, 27. decembra. Govor ministra Izvolskega je napravil v diplomatičnih krogih zelo različen vtisk.
Tajna seja srbske skupščine.
B e 1 g r a d , 27. decembra. Včeraj se je pričela v skupščini tajna seja, v kateri je jx>ročal minister Mi-lovanovič o uspehih svojega potovanja v Berolin, London, Pariz in Rim, Njegovo poročilo je napravilo na vse poslance globok vtisk ter je vsled tega ministrovo stališče zopet pu-jKilnoma utrjeno. Vsled tega za sedaj odpade sprememba ministrstva, te-muč se bo Velimirovičevo ministrstvo samo preosnovalo.
Ultimatum Crni gori in Srbiji?
B u d i m p e š t a , 27. decembra« V političnih krogih govore, da lr.i-merava baron Aehrenthal meseca marca izročiti Srbiji in Crni gori ultimatum, naj obe deželi takoj Ustavite oboroževanje, odpokličete rezerve ter prenehate z grožnjami proti Avstro - Ogrski, ker bi sicer morala Avstro - Ogrska napovedati vojno.
Angleški kralj proti ministru Aehrentha u.
L O n d o n , 27. decembra. Avstro - ogrski veleposlanik grof Mens-dorf je odšel na Dunaj z naročilom kralja Edvarda na cesarja Franca Jožefa, da je Anglija pripravljena, delovati na to, da se odpravijo za Avstrijo razne ovire glede balkanskega vprašanja, toda pri tem je glavna ovira minister baron Aehrenthal. Ako bi se   Aehrenthal odstra-
pete Zdel V kotiču in na platnu stvar-jal hribce in doline in fantiče in de kliče, kakor se mu je ravno zazdelo. Ili Dl bilo več dolgočasno. Makart j«' sicer imel bogatejši atelije, ampak on ni bil slovenski umetnik in to je bilo zanj t url i nekaj vredno.
Nam pa se je Peruzzijev atelije zdel čisto imeniten lokal in kaj radi smo se oh tistem prozaičnem lesenem obojo potiskali v ta v pristno slovenskem slogu zgrajeni lemplum Musa-rum, gnani od zanimanja: kajti mojster Peruzzi je tam notri izkleševa! cesarjev spomenik, ki naj bi v večni Spomin na one težke dneve, ko je slovenska prestolica od potresa porušena v svoji sredini sprejela na pomoč prihitelega vladarja, od slovenskih županov postavljen, dičil belo Ljubljano.
In takrat, ko je to, kar sedaj .vot cesarjev spomenik sameva in se jedva opazi ji vo gubi na širnem, neomejenem, brezmejnem trgu pred justič-no palačo, še stalo v atelijeju, je bilo lepo, paslo je oči in dušo in zadovoljni smo bili z mojstrom in z delom. Takrat je beli ložki kamen še za iskril in zablesketal, če je svetlobni plamen padel na ostre robove, iti svetloba, ki se je v mali atelije sipala skozi okna, ležeča proti severu, je vzbujale ostre sence, da se je vse, kar se je li količkaj dvigalo nad plosk vo, odražalo ostro, telesno; ta-
krat smo imeli spomenik pred seboj, zrli sum mu naravnost »v lica« in gledali smo ga od blizu, da so namili mogla prikriti niti najneznatnej-ša mišica na telesih zbegane in v du šo prestrašene rodbine, ki se z ljubljanskega polja trepetajoča ozira proti prestolici, v groznem potresu razsipajoči se, in ki kot nizek reliei (bas - relief) krije zadnjo stran ar-hitektoniški zasnovanega spomenika. Jasno sta se odražali na levi in desni spomenikovi strani tik oh podstavku za cesarjevo glavo v obliki reliefa izklesani glavi orlov, ki S svojima stilizovanima perotima v lepi črti zaslanjata ožji vrh podstavka, na katerem končno kakor herma počiva vladarjeva glava. Istotako se je v atelijejevi svetlobi in razdalji telesno odražala pred hermo na stopnici klečeča, sicer precej trda in s telesnimi lepotami ne prebogato obdarjena deklica, ki z desnico vladarju podarja lovorjev venec.Izkrat-ka: izredno je gajalo, kar je mladi mojster Peruzzi pričaral iz mrtve skale, mikale in radostile so podrobnosti in prijetna, estetična čuvstva so vzbujale zunanje črte, obrisi arhitektonski sestavljenega spomenika: bil je lep, estetiški, bil je tople, odkrite hvale vreden motvor. Takrat, ko je še stal v atelijeju, tam, v tistem malem predelu dolgočasne barake.
Ko pa so ga odkrili na širnem trgu pred justično palačo — ne, saj to ni več tisto, kar smo gledali in z radostjo občudovali tam!
Na granitnem podstavku se dviga cesarjev spomenik 5.60 m visoki) nad cesto. Granitnega podstavka je 2.bX) in, figuralnega podstavka 2 m, , cesarjeva glava pa ima višine 1 m, pod granitnim podstavkom pa je še nekaj ruše. In stoji sredi brezmejnega trga, brezmejnega, ker je spomenik obrnjen proti justični palači in torej nima ozadja, ki bi ga zaslanja-lo, ki bi mu tvorilo mejo in ki bi branilo razpršeni dnevni svetlobi, da bi se nm ne sipala v hrbet, kakor se mu obenem neovirano sipi je v strani, ker tudi tam ni meja, ker stopijo za-slanjajoče hiše predaleč proč, da hi mogle imeti sploh še kaj vpliva na to, kako se bode dnevna svetloba razdeljevala krog spomenika, kako se bode sipala nadenj in kako bodo padale sence, ki pri spomenikih niso nič manj važen faktor nego slikane sence na slikanih podobah. In tako se dogaja, da skoro 6 m visokega spomenika, pridi z leve ali z de^e, ob gotovih dnevnih časih na tem širokem, z ozirom na spomenik na vse kraje brezmejnem trgu niti ne opaziš: popolnoma se izgubi v tej orjaški prostornini.
To, da stoji nezaslonjen na velikem prostoru, ima pa za posledico še
nekaj drugega: svetloba se sipi je. nanj neovirana, nerazdeljena od vseh strani. Od kod naj pridejo toli potrebne sence? Kje naj se lomi svet loba l Kje naj se oprijemam sence .* In tako je zabrisano vse! Ce stojiš pred spomenikom v malo večji razdalji, tiste klečeče deklice niti opazil ne bodeš: kar izginila je nekam v podstavkovo skalo. Relief zadaj je v tej svetlobi čisto brez vseh kontur, vse je zabrisano, megleno, neizraž -no, črta, ki naj bi markirala ljubljanski Grad, je izginila iK>polnoma. Tistih orlovskih glav ni videti; tudi one so se pogreznile nazaj v kamen.
Kaj nas uče ta dejstva ?
Dvoje: l. Da spomenik, kakršen je ta, ne sodi na tak neomejen prostor, da marveč potrebuje potrebnega okvira, specijalno ozadja, ker bode potem opazi ji v in ker bodo s tem dani pogoji, da se svetloba ne bode sipala nanj nedeljena, nelomljena in brezsenčna, vsled Česar bodo vse podrobnosti pridobile na izrazitosti, ostrini, telesnosti. — Temu spomenik naravnost uničujočemu nedostatku bi se dalo opoinoči s tem, da se krog njega v polkrogu z njegove leve strani, mimo ozadja in na desno stran zasadi primerno grmovje in drevje, ki pa bi moralo biti tako visoko, da bi segalo čez spomenik, da bi stal v zelenju kakor v lopi — ali pa, kar bode še bolje, da se spomenik
nil, bi to prav ugodno vplivalo na Anglijo.
Nova vlada v Venezueli.
London, 27. decembra. Zedi-njene države Severne Amerike sb odobrile proklamacijo generala Go-meza za predsednika republike Venezuele ter mu ponudile celo 6 vojnih ladij na razpolago. — Obenem je senat republike sklenil, da je dosedanjega predsednika Castra takoj aretirati ter ga obsoditi zaradi veleizdaje, ako bi se vrnil v domovino.Castro se ne misli vrniti ter si je z velikimi vložki pri evropejskih bankah pravočasno zagotovil brezskrbno bodočnost.
Skupščina društva slovenskih profesorjev.
»Društvo slovenskih prof esejev« je imelo včeraj dopoldne v či-talnčni dvorani »Narodnega doma* III. ledno skupščino ob prav lepi udeležbi.
Zborovanje je otvoril predsed nik, profesor dr. Ž m a v c, ki je iskreno pozdravil vse slovenske tovariše, zlasti pa odposlanca društva hrvaških profesorjev, profesorja dr. Knčero in dr. Srkulja. (Zivio-klici). Društvo si je v preteklem poslovilen letu stavilo več nalog. Prva glavna se tiče stanovskih interesov, druga pa slovenskih učnih knjig. Glede stanovskih interesov se je društvo obrnilo na merodajne činitelje, kadar je bilo kaj v nasprotju s koristmi slovenskih profesorjev. Upati je, da bodo merodajna mesta v prihodnje bolj naklonjena slovenskim pro-sorjem. Glede slovenskih učnih knjig so doseženi lepi uspehi. Stvar je v dobrem tiru, vendar seveda vse še ni doseženo. Govornik je izrekel zahvalo raznim faktorjem, ki so šli dru štvu pri njegovih stremljenjih na roke. Zahvalil se je slovenskim listom za objave raznih poročil sej odbora in odsekov, ravnateljstvu I. državne gimnazije v Ljubljani za sobo za seje, državnim poslancem za intervencije pri najvišjih oblastih, deželnim odbornikom vsakemu posebej, kakor tudi vsem skupaj, za iz-poslovanje dopustov pisateljem slovenskih učnih knjig pri deželnem šolskem svetu in za naklonitev podpore za izdajanje slovarčkov, da bo — kakor je upati — že prihodnje leto mogoče uvesti slovenski učni jezik v 5. gimnaziji, vsem pri sodnikom deželnega šolskega sveta za njih naklonjenost, vsem tovarišem in odbornikom, zlasti pa tajniku za požrtvovalno delovanje in čitalnici 7a prepustitev dvorane za zborovanje. Govornik je naznanil, da je na dnf-štveno prošnjo za podporo za izdajanje slovenskih učnih knjig poslal slovenski mecen Josip Gorup vitez Slavinski pred par dnevi 500 K v ta namen. (Zivio-klici). Društvo je da lo za društvo »Otrok« kot jubilejni dar 50 K. Med letom je umrl profesor Pokora. V znak sožalja so zboio-valci vstali s sedežev. Z željo, da bi zborovanje imelo iste uspehe kot do sedanja, je otvoril predsednik zborovanje.
Dr. K ne e r a je kot predsednik hrvaškega profesorskega društ.a prinašal intimen in najsrčnejši po zdrav hrvaških kolegov. Dva dogodka, je rekel, sta se dogodila letos, da smemo biti boljših upov. List »Nastavni Vjestnik« je skupno glasilo obeh profesorskih društev, slovenskega in hrvaškega, kar bo gotovo doneslo lepih uspehov tako društvoma kakor tudi narodoma. Drugi do-
prenese v tisti rondel pred glavnim vhodom v justično palačo in zameji z grmovjem. V tem slučaju bi imel za seboj tudi še nrhitektonično ozadje in pridobila bi i spomenik i palača.
2. Nas učijo ta dejstva, da nikakor ne kaže na spomenike, ki jih gledamo iz večje razdalj«*, napravljaii bas - reliefe, tem manj, če so polirani,izdelani gladko,da se se sence nimajo kje oprijemati. Ce bi spomenik prišel na trg malodane tako grobo izklesan, kakršen je prišel iz punk-tacijske delavnice, bilo bi zanj bolje. G. Peruzzi je zagrešil edinole to — in kdo bi mu to mogel šteti v zlo pri prvem spomeniku, ki ga je on izdelal za javnost? — da svojega umotvora ni dovolj preračunal na prostom i nske razmere trga, na katerem zdaj njegov spomenik stoji. V kakem večjem vestibulu bi njegov spomenik reprezentoval pravo znamenitost. V prvi vrsti pa velika reliefna slika na zadnji plati.
Reliefi, kakršen je ta, takozvani nizki reliefi, so najtežji kiparski problem sploh. Dočim je namreč kiparju, ki kleše polno figuro, gledati edinole na to, da ji da pravo proporcijo in gesto, mora kipar, ki kleše bas - relief, poleg vsega še prav kakor slikar rešiti problem, kako bod s izrazil perspektivo. In te ne more izraziti drugače nego s tem, da napia-
godek je zgodovinski akt z dne 5. oktobra, ko sta bili anektirani Bosna in Hercegovina, s čimer se je število avstrijskih Slovanov povečalo za več milijonov. Vzbudimo v naših avstrijskih jugoslovanskih narodih zavest edinstva! Kliče hrvaškemu in slovenskemu srednjemu šolstvu: Vi-vat, floreat, crescat! (Burno ploskanje) .
Nato je podal v vznesenih besedah tajniško poročilo tajnik profesor dr. 11 e š i č.
Članov je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 169; torej za 18 več od prejšnjega leta. Tajnikov ekshibitni protokol izkazuje 214 številk. Od borovih sej je bilo 7. Iz odbora je izstopil dosedanji podpredsednik ravnatelj dr. Požar. Na njegovo mesto je bil izvoljen ravnatelj Schreiner iz Maribora. Tekom leta se je ustanovila goriška podružnica društva slovenskih profesorjev.
V smislu sklepov lanske glavne skupščine so se v okviru društva ustvarili odseki, in sicer za verouk, klasično filologijo, slovenščino, nemščini, zgodovino in zemljepis, matematiko in* fiziko, prirodopis in polje delstvo, propcdevtiko. Za učiteljišča so potrebni še tile odseki: za pedagogiko, higijeno in telovadbo, steno grafijo in moderno filologijo. Nekaterih odsekov delo je bilo posebno nujuo, zato se je v njih prav živahno delovalo, na primer v slovenskem, klasičnem, nemškem, prirodopisnem, zgodovinskem in matematičnem odseku. Odseki oziroma njih člani so ocenjevali lit. izdelke pisateljev, slovarčke, slike itd.
Sestankov je bilo več, nekateri so bili bolj družabno - prijateljskega značaja, na nekaterih so poročali določeni referenti.
Poročalo se je: o kvinkvenalki in pedagoški kazni, o nameravam reformi srednjega šolstva, o Kožuho-vih kartografskih osnovah, o klasični filologiji in o novih določbah glede mature.
V smislu lani sprejetih resolucij je sploh in načeloma misliti na slovenščino kot učni jezik pri vseh predmetih višje gimnazije. Računajoč s konkretnim položajem smo na kranjskih gimnazijah sprožili izjave prizadetih instanc o poslovenitvi naših gimnazij in obenem krepko posegli v realiziranje uvetov, od katerih je odvisna ugodna rešitev tega našega narodnega vprašanja, to je, skrbeti za spisovanje šolskih knjig.
V tekočem šolskem letu se je uvedla grščina s slovenskim učnim jezikom v 3. razredu po kranjskih gimnazijah izvzemši novomeško!! (Klici ogorčenja: Ali je Novo mesto tako blizu Nemčije?) Glede grško-slovenskega slovarja se vrše pogajanja. Filološki odsek je mnenja, da bi za prvo zadoščal slovar v obsegu Gemollovega slovarja. Za Ksenofon ta piše slovarček dr. Tominšek. Glede velikega latinsko-slovenskega slovarja in onega ročnega slovarja, ki bo ekscerpiran iz njega,se je nadejati, da izide vsaj v teku j i veh let.
S tekočim šolskim letom uvesti slovenski učni jezik tudi pri latinščini v petem razredu ni bilo mogoče vkljub naporu vseh sil. Da se to doseže, se je nadaljevalo s spisova-njem slovarčkov za posamezne klasike. Koritnikov komentar k I. knjigi Ilijade je izšel v Izvest ju št .vi (lake gimnazije, Jeršinovičev komentar k I. knjigi Livijevi je založilo društvo vendar mu je tiskovne stroške porav-ravnal deželni odbor kranjski, ki je obljubil, da bo podpiral tudi tisk komentarjev za Livijevo XXI. knjigo (piše .leršinovič) in Ovida (piše Dokler) . kar poj de že po novem letu v
tisk. Spisovanje komentarjev k onim klasikom, ki se čitajo v VI., VII. in VIII. razredu, so doslej prevzeli Sa-lusta (Bellum Jug.) Jeršinović, Cicerona (in Cat.) Dokler, nadaljevanje Homerja Koritnik, Horacija, De-mostena, Platona in Sofokla dr. Pi-penbacher in Vergila Jeršinović. Latinske vadbe za 7. in 8. razred spiše dr. Požar.
K spomenici o pouku slovenske ga jezika, ki smo jo vložili pred 4 leti, je želelo ministrstvo podroben učni načrt; odsek za slovenščino ga je vložil instančnim potom. Načrt je kurziral oficialno po posameznih zavodih.
Pripravlja se nova izdaja slovenskih čitank najprej za nižje štiri razrede, pri čemer se upošteva tudi vsa novejša literatura od leta 1871. dalje do najnovejše. Za dekliški licej se priredi posebna izdaja teh čitank s primernim dodatkom. Tudi za višje razrede srednjih šol bo treba prirediti posebne čitanke. Počakati hočemo le, da nam naučno ministrstvo reši memorandum o pouku slovenščine. To delo je prevzel profesor \Vester sporazum no z vladni m svetnikom dr. Sketom v Celovcu. Nadejati se je, da tekom prihodnjega leta izide prva šolska izdaja slovenskih klasikov.
Z ozirom na letošnjo odredbo na-učnega ministrstva glede maturira-nja na gimnazijah je že pri maturi letos odpadel pismeni izpit iz slovenščine in to pač radi tega, ker je v višjih razredih v slovenskih pokraj i nah učni jezik nemški. Ta činjenica je slovenščino vrgla za pol stoletja nazaj, v pred marčno dobo, ko je bil naš jezik izključen iz srednje šole. Ista činjenica ponižuje naš jezik v očeh naše srednješolske mladine in je zato v direktnem nasprotju z važnostjo, ki jo daje vsaka moderna pedagogika in vsaka današnja šolska uprava baš gojitvi maternega jezika. Ta činjenica pa pravzaprav naravnost nasprotuje besedilu imenovane ministrske odredbe. Po tej odredbi naj bo matura iz učnega jezika, toda za Slovence učni jezik ni le nemščina, ampak na višji gimnaziji vsaj pri enem predmetu, pri slovenščini, v nižji pa razen dveh predmetov vseskozi slovenščina. Iz novega forme, iarja zrelostnih spričeval ni nič več razvidno, v katerih jezikih se je maturant obligatno izobraževal in Ima vsled tega svojo kvalifikacijo. Z ozirom na to je društvo slovenskih profesorjev prosilo, naj se odredba naučnoga ministrstva primerno prilagodi posebnim an v celi Avstriji edinim razmeram slovenskega naroda, in sicer v tem' smislu: 1. Matura iz slovenskega in nemškega jezika bodi za Slovence, kakor je bila doslej. Pismeni zrelostni izpit se vrši iz obeh jezikov, a ustno se izpraša vsak kandidat iz enega ali drugega r»!i eventualno iz obeh, kakor se je lo godilo doslej. 2. V matnritetno spričevalo pride posebna beležka, da se je maturant obligatno izobraževal tudi v slovenskem učnem jeziku in iz njega maturirah
Učni načrt za nemški jezik na bodočih slovenskih gimnazijah, zasnovan po vzorcu očnih načrtov za nemški jezik pri drugih Slovanih, kurzira sedaj pri naših učiteljih slovenščine.
Xi zastalo niti spisovanje zgodovinskih in matematičnih šolskih knjig. Po zadnjem poročilu je poslal prof. Pire Stari vek že sredi tega leta v recenzijo; isti pisatelj piše Srednji vek, Novi vek je obljubil prof. Komatar. Matkova Aritmetika, in Geometrija sta v rokopisu že do1-go gotovi. Geometrijo za učiteljišč* je prevzel dr. Kušar.
Poljančeva Mineralogija je dobila predaprobacijo, njegovo Živalstvo je dovršeno, Macherjeva Botanika bo do Velike noči končana. Fiziko spisuje prof. Reisner.
Brigali smo se za Srkuljev Atlas, aprobiran za šole cislitvanske s klavzulo o »taktni (!!) uporabi«.
Prof. Juvančič spisuje franco sko slovnico.
Društvo deluje z vsemi močmi, da dobimo čimprej slovenske učne knjige.
Društvo je dalo informacije o jezikovnem ustroju ljubljanskega, goriškega, koperskega in mariborskega učiteljišča ter opozarjalo na resolucije, sprejete na shodu učitelj iščnih profesorjev leta 1906., obenem pa naglašalo, da morajo naši zavodi i nadalje imeti pravico apro-birati tudi za nemški jezik.
Glede stanovskega vprašanja je stalo društvo na stališču, da moramo biti na svoji zemlji lastni gospodarji, da morajo biti seveda tudi slovenski profesorji ravnopravni z drugo-rodnimi svojimi tovariši. Zato je umesten protest, kjer se nam godi krivica v tem oziru. Posebno so težke v tem pogledu razmere na Primorskem. Namesto slovenskih učnih moči delujejo samo tuje, dasi je na dotičnih zavodih 2b°/c in še več slovenskega dijaštva. Začetkom novembra je vložilo društvo na kompetentnih mestih obširno spomenico o krivičnem postopanju pri iiameščc-nju slovenskih učnih sil — bila je spomenica uvaževana.
To je bilo stanovsko delovanje na zunaj. Delovalo pa je društvo tudi na znotraj, in sicer malone vse v prid nedefinitivnim tovarišem. Brigalo se je za razpisana oziroma m -razpisana, a že izpraznjena mesta. Zavzelo se je med drugim deloma z uspehom z obširnimi spomenicami za sistemiziranje novih definitivnih mest na I. in II. državni gimnaziji v Ljubljani.
Društvo je vzpodbujalo svoje člane, naj bi pomagali pri ljudsko-izobraževalnih organizacijah ter predavali. Učitelji idrijske mestne realke so priredili 54 predavanj.
Društvo se ne udeleži »Deutscher Philologen- und Schulmannnertaga« v Gradcu, ker ne mara biti na njem privesek in golo sredstvo, pač pa se hoče doma lotiti dela.
Društvo ima svoje glasilo, in sicer »Nastavni Vjestnik«, ki ga izda ja društvo hrvaških profesorjev. Člani društva ga dobivajo zastonj, plača ga društvo, ki po prijaznosti zlasti dr. Kučere pokrije le faktična izdatke za list. »Nastavni Vjestnik« sprejema tudi slovenske članke ii. razprave. Ker bo zdaj treba v šolskih knjigah referatov, ocen in kritik, se začne s tem pri nas metodiško-peda-goško razmišljanje.
Živahno ploskanje je sledilo obširnemu poročilu, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti obširneje.
Predsednik dr. Ž m a v c se je zahvalil tajniku za prekrasno poročilo, profesor dr. Vaj d a je pa želel, da naj se na prihodnja zborovanja, eventnvalno tudi na sestanke, vabijo tudi visokošolci-filozofi.ki so slučajno v Ljubljani, da se tako preskrbi za organiziran naraščaj in društveni duh prehaja vanj* Zeljo bo odbor upošteval in predsednik je z veseljem konstatirah da naraščaj sam išče stiska z društvom, ki mora imeti natančno statistiko vseh profesorskih kandidatov kakor tudi njih imena. Poročilo tajnikove se je nato sprejelo na znanje.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik profesor V a j d a.
V poslovnem letu, ki se j«1 začelo
vi to, kar je bliže, višji1, kar pa je oddaljenega, ploščnnteje, nižje. In mojster Peruzzi je ta problem rešil izborno, specijalno v figuri starčevi, čigar <lesna roka se stega proti rr-šeči se Ljubljani, v figuri, ki bi sama zadoščala kot lepo izpričevalo Peruzzijevega umetništva. Prav dobra sta na reliefu tudi žena in dete, stoječi delavec pa je nekako trd, roka se prekrepko dviga s ploskve in nagnjen je naprej, ne da bi bilo vide ti, kaj mu zabranjuje padec Pa to so razmeroma le neznatne malenkosti
Ce cesarjeva glava na gledalca ne napravlja ugodnega vtiska, je temu krivo dejstvo, da sjHunenik stoji previsoko: za takšno višino ni bil preračunan. Vsled tega se vse poteze vidijo le skrajšane in lice se nam kaže povsem drugačno, nego je izklesano v istini. Torej treba podlago znižati in portret bode pristnejši.
In »Franju Josipu L!« Jaz bi napisal: »Francu Jožefu L«
H koncu mi bodi dovoljena še ena opazka: zakaj naj bi se ne ugodilo ix>ix>lnoma zdravemu predlogu izvršujočih slovenskih umetnikov, da naj bi se med Slovenci, v Ljubljani, sestavil permanentni umetniški odbor, ki bi v zadnji instanci presojal vse umetniške stvari I V ten umetniškem odboru pa bi smeli biti edinole izvršujoči umetniki 1
Fr. Kobal.
Ha rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Ran t. (Dalje.)
Na kolodvoru v Gradcu je dr. Brnot zapustil svoj kupe in se oziral ]K> slabo razsvetljenem peronu, kakor bi koga iskal. Res se mu je iz teme približala hitrih korakov črna, a elegantna dama, ki jo je spoznal že po obrisih in po hoji. Bila je to gospa Olga pleni. Petteg. Brnot ji jo bil z Dunaja brzojavi 1, da se pelje skozi Gradec domov, ker je Anica težko obolela, in gospa Petteg ga je prišla na kolodvor pozdravit. Živela je po smrti svojega moža v Gradcu, a samo provizorično, vedno pripravljena, da se preseli na Dunaj v bližino Brnotovo, samo da mine običajna doba žalovanja in da ljudje nanjo malo pozabijo.
»Tvoja žena je na smrt bolna?« je hlastno vprašala gospa Petteg.
»Da . . .«, je ozlovoljen odgovoril Brnot, ki ni maral, da je njegova metresa govorila o njegovi ženi.
»Ah .. ., ko bi ozdravela ... ti ne veš, kako bi bila jaz srečna.«
Gospa Petteg je v prvem tre-notku resnično tako mislila, kakor je govorila. Iz različnih okolnosti je bila že davno prišla do spoznanja, da ve Anica za njeno nedovoljeno razmerje z Brnotom, in slutila je," da je
to pospešilo Aničino bolezen. Toda že v naslednjem trenotku so jo mi-nole dobre želje, da bi Anica okrevala. Zavedela se je, da Bi je potem nič več ne ločilo od Brnota, da bi potem lahko pred vsem svetom živela ž njim in kot poštena žena delila ž njim tudi uspehe njegove delavnosti.
Brnot je uganil, kake misli ima njegova ljubica, in trd izraz je legel na njegovo lice. Poslovil se je naglo od nje in se vrnil v svoj kupe, dasi bi bil lahko še nekaj minut ostal na peronu.
»Olga mi postaja nadležna,« si je mislil, ko se je zavit v lahko odejo zleknil v kupeju. »Treba je, da se je čim prej otresem. Zdaj, ko smem upati na sijajno karijero, se vendar ne bom obabil s svojo staro metreso, z vdovo obskurnega okrajnega komisarja, ko lahko dobim kako židovsko milijonarko.«
Obrnil se je k steni in mirno zaspal, ne da bi se bil le mimogrede spomnil svoje smrtnobolne žene.
Zjutraj je dospel Brnot v Topolno in je izvedel že na kolodvoru, da je Anica prejšnji dan umrla.
»Točno ob 2. uri je izdihnila,« mu je pripovedoval postajenačelnik. »Ugasnila je mirno in lahko, kakor ugasne sveča, ko je dogorela. Zadnjih osem dni ni mogla več vstati. Samo če je ležala, ji je stce bilo nor-
s 1. oktobrom 1907 in se je končali s 30. septembrom 1908, ie bilo dohoi kov 638 K 24 vin., stroškov pa 527 2 vin., torej 111 K 22 vin. prebitkj Vse društveno premoženje pa zna£ 685 K 7 vin. Proračun društva za to 1908./09. izkazuje 880 K dohodkoj in 924 K 38 vin. izdatkov. Račun šoj skih knjig, ki se bo vodil čisto poj bej, izkazuje za prihodnje leto 883 dohodkov in 1083 K 10 vin. stroškovi Ker je deželni odbor obljubil za ij dajanje šolskih knjig prispevke, bo s temi pokril primanjkljaj. Km se društvene agende širijo, je nazna] nil poročevalec, da bo prihodnje let treba članarino nekoliko zvišati.
Poročilo se je odobrilo, zlastjj ker sta preglednika — ki nista prišla na zborovanje — potrdila s podpisi] da je blagajna v redu, o čemer s* prepričal tudi predsednik.
Nato so se vršile volitve z listki] in sicer so bili izvoljeni v odbor: dr. Bezjak,   dr. 11 e š i č , Kožuh u>. Opeka, dr. O s v a 1 d , Peru šek,   Pirnat in dr. S a j o v i c .1 za namestnika: dr. Pestotnik w\ Vajda, za preglednika pa: Stri t o f in Pipen bacher.
Premembo pravil   je predlagal predsednik dr. Z m a v c. Sprejelo  . I je soglasno, da se v § 2. dostavi, <ia| je namen  društva   »pospeševati si i vensko šolstvo sploh.«
Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil k besedi, zaključil je predsen I nik dr. Z m a v c skupščino z zahvali za udeležbo in z upanjem, da bo tudi v prihodnjem letu delovanje društva tako vztrajno in navdušeno, kot je| bilo doslej.
Rdeči Križ.
Ravnokar razposlano XXIX. glavno poročilo avstrijske družbi' Rdečega križa kaže—kakor prejšnja glavna poročila — poleg neprestano napredujočega mirovnega delova nja, na razviden način tudi, kako se zvezno vodstvo neprenehoma prizadeva služiti glavnemu namenu Rde čega križa, to je preskrbi za olajšavo vojnega zla.
Kakor znano, postavi avstrijska družba Rdečega križa za odnos ranjencev in bolnikov v vojni 33 ko Ion, 2 vojaški skladišči in še raznr vojaške sanitetne naprave, hrani za te v svojih skladiščih ]>oleg zelo izdatnih množin sanitetnega materijala v vrednosti okroglih 1,500.(HHI kron, še park z okroglo 650 vozmi.
Zavetja dovoli »Rdeči križ« v mnogoštevilnih rezervnih bolnicah in oskrbovalnicah 3636 častnikom in 29.bT>3 možem, skupaj 33.299 <y:i 1003 več, kakor v prejšnjem letu) ranjencem in bolnikom brezplačni sprejem.
Družba podpira na ta način dr žavo v spolnjevanju njenih dolžnosti za ranjence v izdatni meri; pa ne samo to, temuč podeli še vsakemu možu vojne in c. kr. domobranibe tudi materijal za prvo obvezo in je v tem v to svrho od meseca maja t. 1. pola goma vnovič naročila 800.000 obveznih zavitkov, kojih nabava velja nad 225.000 K.
Eden izmed najmodernejših pripomočkov kirurgije — preiskovanj" z Rbiitgonovimi žarki — je v vojni, kakor znano, združeno z velikimi tež kočami. Družba skuša temu nedostatku odpoinoči z nabavo vozečih Rbntgenovih aparatov in ustreza s tem posebni želji vojnega vodstva, ki more zelo drage aparate le v nezadostnem številu nabavljati.
Za lokalizacijo morda nastalih nalezljivih   bolezni vzdržuje nvstrij-
(Daljt* v prilo*->>
nialno. Poklicali so zdravnike od vseh strani, imenitne zdravnike, a vsi so samo zmajevali z glavami in izjavljali, da ni nobene pomoči več. Točno ob 2. uri je izdihnila.«
»Torej tedaj, ko je v državnem zboru meni vse ploskalo in mi cVsti-talo,« si je mislil Brnot, ko se je \x\ slovil od postajenačelnika in sedel na svoj voz. »Prav v trenotku mojega največjega triumfa je morala umi« ti. Sirota! Ce bi bil hahjeveren, bi si to lahko tolmačil kot slabo znamenje. Toda na srečo ne verujem v čez-naravne vplive na človeško   usodo«
Usmiljenju ali sočutju ni bilo Brnotovo srce niti v tem trenotku dostopno, samo neprijetno mu je bilo, da je Anica prav sedaj in v njegovi odsotnosti umrla, ker se je bal, da bo to dalo povoda vsakovrstnim zanj neugodnim govoricam.
Peljal .se je najprej v Topolno na svoje stanovanje in šele potem se je v črni žalni obleki tnlpravil k Vr-hovčevim. In bil je prav slabovoljen, ker je že v Topolni izvedel, kako slabo ga sodijo ljudje, da vzlie brzojavnemu obvestilu ni prišel pravočasno, da bi svoji dobri, vsem poštenim ljudem ljubi ženi zatisnil oči.
Na Vrhovčevem gradiču ga ni nihče pozdravil. Posli so mu pokazali sobo, kjer je ležala Anica na mrtvaškem odru, in pustili so ga samega pri mrtvi žen. Gledal   je   dolgo ta
Priloga „Slovensltemn Narodn" St. 301, dne 28. decembra 1903.
ska družba Rdečega križa že od leta 1901. popolna tudi s perilom opravljena skladišča za silo v vseh avstrijskih glavnih mestih, vrhu tega pa še na Dunaju bogato založeno osrednje skladišče ravno tako popolno opravljanih bolniških barak.
Tudi letos meseca junija je zvezno vodstvo naročilo 18 barak za skupni znesek 71.000 K, bolnišničnih oprav za okroglo 25.000 K, bolniških ležiščnih aparatov za 15.000 K., 4 vozeče parne razkuževalne vozove za 3S00 K, potem vnovič zopet 4 barake z opravo za okroglih 26.000 K, ki izborno služijo v mirnem času obče-koristnim namenom družbe in ki naravno izdatno pomnože za vsak primer potrebni vojni materijal.
Omeniti je tudi, da je od obeh društev Rdečega križa že 10 let oprava pomorske ambulanee pripravljena, ki se je vedno, kakor tudi nedavno, glede popolnosti preiskovala in našla porabna.
Končno razpolaga Rdeči križ s 749 osebami za postrežbo, vsekako je to število tako za službo v mirnem času, kateri se Rdeči križ v Avstriji z vso unemo posvečuje, kakor tudi v očigled skušenj zadnjih vojn, žal, še nezadostno in le želeti je, da bi sploš-nost temu vprašanju posvetila tako živahno zanimanje, kakor se to godi na primer v Nemčiji in v Italiji, kjer dame in dekleta vseh stanov, glede proučenja kirurgične pomoči tekmujejo s strežnicami po poklicu.
Vsekako se pa lahko trdi, da ,"e bil in bo Rdeči križ v Avstriji zmožen, na eni strani vsled svojega v zadnjih desetih letih izdatno razširjenega delovanja, osobito glede odvračanja epidemij, na drugi strani pa vsled svojih intenzivnih priprav — glede svojega pravega namena v slučajih potrebe, popolno in docela izpolniti.
Zadružno organizacija čevljarjev.
^Čevljarska zadruga" in „Združeni čevljarji", zadruga ljubljanskih čevljarjev v svrbo nabave sirovin, ste sklioali v Ljubljano shod kranjskih čevljarjev, ki se je vršil v nedeljo, dne 27. t. m
Ob navzočnosti nad 50 tovaršev, zastopana je tudi dežela, otvori Alojzij Erjaveo shod, pozdravi tovarše, posebno one z dežele, in državnega poslanca dr. Žitnika. Naznani, da je kot poročevalec navzoč g. Jun g, načelnik produktivne zadruge Čevljarjev v Gradcu.
Izvoli se nato predsedstvo: predsednikom g. Josip Br esk v a v , podpredsednikom gosp. Martin Kralj, zapisnikarjem pa gg. Kordelič in M a j c e.
K prvi točki dnevnega reda, „novi obrtni zakon in mala obrt," poroča g. Jun g nemško, ker slovenščine ne ume: Izprememba obrtnega zakona ni prinesla mali obrti onih koristi, katere je mala obrt pri Čakovala. S.cer se mora priznat«, da se je permanentni odsek državnega zbora potrudil, da bil storil najboljše, ali žalibog je bilo v tem odseku ljudi, ki nimajo niti pojma o zahtevah in potrebah malega obrtnika, vsled česar je novi obrtni zakon zopet krpa-rija, kakor vsi avstrijski zakoni. Pa še bi bilo, ako bi bila vlada ostala pri sklenjenem zakonu, toda dodala je zakonu izvršilno naredbo, ki je vzela obrtnikom še ono malo dobrot, ki jim jih je zagotavljal zakon sam. Po ti izvršilni naredbi je sedaj konfekcij onarj em postavno dovoljeno delo po meri in dovoljena so jim tudi popravila, kar je naravnost sramotno oškodovanje malega obrtnika. Vse obrtne organizacije so na svojih shodih skle-
snežnobeli obraz bolestnega izraza in te drobne bele roke, a niti ena solza se ni prikazala v njegovih očeh, trdo in kruto je gledal na mrtvo ženo in se ni spomnil njene brezmejne vdanost in ljubezni marveč le mislil, da je bil s to nesrečno žen i t vi jo prevaran in da ga zdaj še kaznujejo s sovraštvom in zaničevanjem, ker je svojo pravico do življenja višje cenil kakor formalnost, da naj bo mož tolažnik svoje žene v njeni smrtni uri.
»Svoji ljubljeni ženi — zadnji pozdrav,« je čital Brnot na velikem črnem traku, ki se je držal krasnega ob Aničinem vznožju ležečega venca.
Obšla ga je strašna jeza. Celo venec,ki bi ga bil on sam moral položiti na krsto svoje žene, so drugi naročili. Tako slabo mnenje so imeli o njem,da niso verjeli,da se bo spomnil te svoje dolžnosti oziroma, da se je pravočasno spomni. Njegova jeza je bila toliko ljutejša, ker si je moral pripoznati, da se v resnici ni sporu -nil naročiti venec. A vzlic temu ga je prešinilo brezmejno sovraštvo proti Vrhovčevim in to sovraštvo ga je tako pretreslo, da se je brez slovesa odvrnil od svoje mrtve žene in zapustil sobo.
(Dalje prihodnjič.)
nile rezolucije, v katerih zahtevajo odpravo te določbe, in današnji shod naj tudi sprejme enako rezolucijo.
Dr Z i Liii k pojasnjuje, kako je prišel v permanentni obrtni odsek, lasiravno ni obrtnik. Odsek je imel 18 Članov, in Če on ne bi bil prišel v odsek, potem bi slovenske dežele sploh ne bile zastopane v odseku. V resnici pa je bilo v tem odseku več takih članov, ki niso imeli niti pojma o obrtništvu, in večkrat se je zgodilo, da so pri glasovanjih ostali zastopniki obrtnikov v manjšini. Da je vlada dodala obrtnemu zakonu potem še iz vršilno naredbo, ki na korist konfek-oijonarjem tako Škoduje oortnikom, je naravnost hudobija. Konfekoije so v veliko škodo obrtništvu, so navadno v židovskih rokah, a vlada jih podpira iz komoditete. Nujno je potrebno, da se omenjena izvršilna naredba raz veljavi. Vendar pa zakon sam ne bo rešil obrtnika, treba je pred vsem krepke organizaoije obrtništva. Obrtni odsek se je sioer potrudil, da bi storil svoto dolžnost, a vlada največkrat ni hotela slišati njegovih želja.
Predsednik predlaga nato re-zoluci o na odpravo izvršilne na-ndbe k obrtnemu zakonu, po kateri imajo koLfekcijotiarji pravico izvrševati popravila. Po priporočilu gosp. Turne se ta rezolucija sprejme soglasno.
K 2. točki dnevnega reda „Produktivne in sirovinske zadruge, njih namen in koristi" poroča gosp. Jung: Ker postava ne ščiti dovo'j koristi malega obrtnika, je ta pač navezan na samopomoč. Treba mu je organizacije, da potom nje dobi sredstev za samoobrambo. Treba jo tudi čevljarski stroki skupnih prodajalen in skupnih delavnic Predvsem je treba, da se usta? ovi zairužua prodajalna, a ta je le mogoča na pcdhgi zadraine delavnice. Stališče vlade je glede aa take delavnice to, da delaj vsak zadružnik sam zase, a v zadružni proda alui pa postavljaj na prodaj svoje izdelke. To pa ni prtktično, kajti poed nec ima, posebno v sezoni, malo časa in ne bi mogel delati za zadrugo, ta pa bi ne mogla potem postreči občinstvu; drugič bi pa bila taka uredba največkrat povod razporu v zadrugi, ker bi se ta ali oni Čutil žaljenega, ako bi mu zadruga kritizi rala ali celo zavrnila kak izdelek. Najboljše je torej, ako se ustanovi s&upna delavnica, kjer se skupaj dela na skupen račun in je za vse odgovorno edino Je vodstvo zadruge.
Treba je tudi gledati na primeren lokal za prodajalno. Za vse to pa je treba denarn h sredstev. Treba je take podlage, da se z lahkoto dobi potrebni kredit. Če ni garancije za to, je škoda truda. Gwtovo so deleži, kakor jih ima sirovinska zadruga, po 100 K, vplačljivi v 15 letih, premajhni Na tako garancijo ne bo kredita. Potrebno bi bilo, da se deleži zvišajo na 500 K in da se vplačuje vsak tedea vsaj po 1 krono, kar gotcvo lahko vsak zmore. In če se potem k t m 500 K doda še dva , trikratna ali pa še večkratna, vsekako pa omejena zaveza, pot^m bo dovolj garancije za kredit. Bilanca, ki mora biti potem ugodna, bo kredit še povečala, in zadruga bo gotovo dosegla svoj namen.
Ravnatelj „Zveze slovenskih zadrug", g Rozman, je hvaležen poročevalcu za njegovo poročilo, ki pa ni bilo popolno. Zadruga „Združeni čevljarji" je ustanovljena zato, da preskrbuje potrebni kapital Sicer so deleži po 100 K res majhni, ali če ta garancija zadostuje „Zvezi", da da zadrugi potrebni kredit, potem so pač dovolj veliki.
Skupna prodajalna je nujno potrebna, pač pa govornik ni za izključno skupno delavnico, temveč naj bi iz deloval vsak posameznik svoje izdelke za zadružno prodajalno, ki bi le zahtevala majhen odstotek za upravo in prodajala blago na račun posamez nika.   Treba je  pa nepristranskega načelstva in nadzorstva, ki ima pra vioo  določevati cene in eventualno tudi zavrniti blago, ako bi bilo slabo, kajti zadruga ne sme biti pribežališče grešnikov in prodajati izdelkov, ki jih drugje ni nemogoče spraviti v denar.
Vlada naj bi podpirala malo obrt z oddajo velikih naročil za vojaštvo, ne pa z malimi zneski, o katerih potem vedno zahteva bogve kaka pojasnila, zakaj so se porabili.
Skupna delavnica je potrebna, to pa v prvi vrsti zato, ker bi zadruga lahko nabavila stroje in jih namestila v delavnici, kjer bi bili na razpolago zadružnikom.
Podjetje bo gotovo uspevalo, posebno v sedanjih raemerah, ko je ki o „svoji k svojim" zopet oživel med nami.
Dr. Žitnik izjavi, da je že Šest let Član obstoječega pospeševalnega urada, ki deli one „milošćine" obrt ništvu, ki pa niso drugega kakor pesek v oči. Č ani tega obrtnega po speŠevalnega urada bi se morali sklicati vsaj vsako leto enkrat, ali dne 15. junija t. 1. so se sešli prvič zopet po  treh   letih.  Razdeliti je bilo
735.000 K podpor, dasiravno je bilo meseoa svečana sklenjeno, da se razdeli 1 milijon podpor. Vsak član je dobil litografirano polo, kako se ta vsota razdeli. Večina tega denarja gre na češko, v Galioijo in v nemške dežele. Le tupatam se posreči dobiti kako podporioo za slovenske dežele. Novi obrtni svet, ki se je ustanovil v delavskem ministrstvu, bo stvar predrugačil.
Glede na ustanovitev produktivne zadruge opozarja na silno važnost poštenega in izobraženega vodstva ter pri tem kaže na velikanske nerodnosti, ki so se godile pri raznih konzumih. „Konzumna ideja je sioer lepa in dobra, ali bil sem vedno nasprotnik konsumov, ker je tako težko dobiti poštenega poslovodjo. Konsumi so šli v nič vsled nezmožnosti, ali pa goljufije".
Z o žirom na dobavljanje vojaških potreb&in pojasni, da skupno vojno ministrstvo oddaja 40 do 45% naročil malim obrtnikom, od vsega tega pa pride 30% na Ogrsko. Georgi je zagotovil poslance, da oddaja domobranstvo vsa naročila malim obrtnikom
Produktivno zadrugo toplo priporoča, ali ustanovi naj se z lastnim denarjem.
G. Oblak svari enako pred negotovimi kreditnimi operaoijami.
G. Turna: Deleži po 100 K so majhni, 500 K se bo zdelo veliko nekaterim, ali vplačevanje po 1 K na teden je tako ugodno, da je vsakemu mogoče. Hudiča vidi vsak bolj črnega, kakor je v resnici.
Predsednik upa, da bo obrtni svet, v katerega pošljejo trgovske in obrtne zbornice z-eze zadrug po 29 članov storil marsikaj dobrega za obrtništvo. Stvar obrtnikov bo, v to zastopstvo poslati prave zastopnike obrtništva. VpoŠtevala bo zadruga vsa mnenja in si potem poiskala najugodnejšo pot.
K 3. točki dnevnega reda »Centralistična organizacija črev-ljarskih zadrug" priporoča poro čevaleo Jung v prvi vrsti deželno organizaoijo, kajti le tedaj se kaj doseže, Če velikost in odločnost organizao je vpliva na tistega, od katerega se kaj zahteva. Zadnji čas je, da se na Kranjskem ustanovi deželna organizacija. Geslo obrtništva mora biti: proč s kolektivnimi zadrugami, v katerih so združeni obrt nisi vseh strok, katerih interesi si večkrat nasprotujejo, in ustanovitev strokovnih zadrug!
Govornik pojasnjuje, kako lepe uspehe je dosegla produktivna zadruga v Gradcu, kateri je on načelnik. Deleže so zvišan* od 200 na 500K. Začelo se je z lastnim denarjem in že prvo le pokazala bilanca tako lep uspeh, da so zadružniki morali biti zadovoljni.
Predsednik je poudarjal, kako klavrna so poročila zadružnik inštruktorjev, oblasti ne store nič, so popolnoma indiferentne napram kolektivnim zadrugam, kakor so njih člani sami. Pri okrajnih glavarstvih ima obrtno poročilo kak mlad plemenitaŠ, ki nima mti pojma o obrtniških po trebah. Edina pomoč je pač lastna organizacija, ki potom deželne in državne zveze potem lahko vpliva na postavo dajo in vlado, da vpoštevate zahteve obrtnikov. Treba pa je podrobnega dela na deželi in zato je treba izvoliti zaupnike, ki bodo delali na ustanovitev strokovnih zadrug.
G. Erjaveo predlaga kot zaupnike : Josipa Kralja v Tržiča, Gregorja Lobodo v Kamniku, Valentina Černeta na Jesenicah, Ivana Zajca v Žirih, Ivana Ramovša v Mostah, Antona Kafko v Št. Pavlu ob Savi in Frana Stareta v Šiški. Sprejeto.
Vpis novih članov v produktivno zadrugo se sklene izvršiti privatnim potom.
K točki ^raznoterosti" predlaga g Turna, da naj se skliče tekom dveh mesecev velik shod Črev-ljarjev iz cele dežele. Sprejeto.
Predsednik se nato zahvali ude-ležnikom in govornikom, nakar še g. Rebek iz Celja, ki se je prišel poučit o ustanovitvi produktivne zadruge, naprosi zborovalce, da naj gledajo na to, da bo vsaj Kranjska po zmožnih obrtnikih zastopana v obrtnem svetu. Predsednik zaključi zborovanje. Na prihodnjem zborovanju bo tudi pogovor o zavarovanju za starost in onemoglost.
Dnevne vesti,
V Ljubljani 28 decembra
— lf emškutarskl shod. Včeraj je bil v kazini shod kranjskih nemškutarjev. Udeležba je bila prav pičla. Zvonec na tem shodu je nosil dr. Eger, ki je obširno razlagal velikanske uspehe nemštva na Kranjskem, zlasti na šolskem polju in poživljal nemštvo na boj zoper slovanstvo. Posebno zahvalo je shod izrekel bivšim ministrom Marchetu, Derschatti in Pradeju in potem grofa Barbu, pozabili pa so našo Lino.
— Eran|slia hranilnica fn slovenski denar- Soča piše: Posestniki delnic Kranjske stavbene družbe in zastopniki Kranjske hranilnice so eni in isti gospodje. Kranjsko stavbno društvo zida hiše, vile in hotele v Opatiji, Trstu, Pulju itd. Sedaj se zgodi sledeče: Agenti kranjske stavbne družbe razširjajo med ljudstvom, da nkdor da pri nas zidati, dobi od Kranjske hranilnice toliko denarja, kolikor vsa stavba velja." To se tudi v resnioi godi, n. pr. v Opatiji so takorekoč z denarjem Kranjske hranilnice sezidani hoteli in druge stavbe, kateri so na milijone hipotečnega posojila dobili, če bi dan os ti hoteli v Opatiji, Trstu in Pulju pri-šli na boben, ne dobi Kranj ska hranilnioa niti polovice izplačanih posojil. Škode je v tem slučaju na milijone, torej je jasno, v koliko varen zavod je Kranjska hranilnioa. Kranjska hranilnioa ima na hotelu „Bel-levue" v Opatiji posojila 3 milijone kron. Ako pride hotel danes na boben, se ne proda za polovico tega denarja. Torej tukaj pri eni točki bi bila zguba poldrugi milijon!
— Veliko zaupanje do so dni je.
29. t. m. je pri celjski okrajni sod-niji glavna razprava zoper oelo vrsto celjskih pretepačev, ki so dne 20 septembra pretepali Slovence, v zmoti oelo nekatere lastne rojake ba on Lenk itd.). Da se pa ti možje sodoije ne bojijo preveč, ampak kažejo naravnost ogromno zaupanje do sodnij, pokazali so s tem, da so skoro vsi vlošili tožbe zaradi razžaljenja časti zoper one Slovence, ki so jih sodniji naznanili. To je naravnost predrzno zaupanje do sodnij in si je to zaupanje menda le s tem tolmačiti, da raČu najo na — pričevanje policije za njih nedolžnost.
— Pred upravnim sodiščem
bo 30. deo. javna ustna razprava o pritožbi Kranjske hranilnice v Ljubljani proti na. direkciji v Ljubljani zaradi izrednega pridobniskega davka. V teh hudih časih je seveda Kranjski hranilnici, ki je bila še pred kratkim tako prevzetna, vsak davek odveč, zato bi se ji naj ne nakladal tisti izredni prid"bninski davek! — 9 januarja bo razprava o pritožbi Josipa Gerž ne iz Gornjega Zemona proti kranjskemu deželnemu odboru zaradi neke cestne konkurence.
— Božično darilo uslužbencem lutne železnice. Premikači, lampisti in drugi v to kategorijo spadajoči nslužbenoi južne železnice so bili doslej vsi nastavljeni le kot dninarji. Z novim letom se njih položaj znatno zboljša. Ne samo da je južna železnica zvišala njih prejemke, sto rila je zanje še več, postali so definitivno nastavljeni uslužbenci in se zanje ustanovi poseben pokojninski zaklad.
— Doklade za zasluge na znanstvenem ln ped •gogicno didaktičnem polju sta dobila šolski svetnik in profesor na nemški gimna ziji v Ljubljani Alfonz Pavlin ter šolski svetnik in profesor na U. drž. gimnaziji dr. Janko Bezjak in sioer vsak po 400 K.
— Osebne vesti. Višji rudniški svetnik v Idriji g Josip Billek je imenovan dvornim svetnikom. — Podravnatelj ljubljanske tobačne tovarne gosp. Alozij Hlavaček je imenovan ravnateljem v VIL Činov -nem razredu, pristavi gg. Ignaoij Elsner, Ernest Wlasak in E d-vardKratoohwill pa za tajnike.
— Promočila« Na graŠkem vseučilišču je bil 24. t. m. promoviran g. Lojze Mum doktorjem filozofije, čestitamo!
— Iz profesorske službe. V VII. čin. razred je pomaknjen profesor na učiteljišču v Ljubljani gospod Anton Funtek in sicer s 1. januarjem 1909
— Iz službe državne železnice. Načelnik železniškega obrtnega urada na Jesenicah ofioijal Viktor Jefiminek je imenovan za višjega cfioijala.
— Iz Šol'ke Službe. Dosedanja suplentinja v črnem vrhu gdč. Roža Jovan je imenovana za provizorično učiteljico isto ta m.
— Iz železntftke službe na Južni Železnici. Revident Jos. Po-lej v Mariboru je pomaknjen v višji plačilni razred, istotako pristav Anton Petek istotam, dalje pristava Maksimilijan Mih elči Čbin Josip Kitek na Pragerskem. Za pristava je imenovan asistent Viktor Tur in. Pristav Jakob Majerič v Račjem Fra mu je pomaknjen v višji plačilni razred, dalje Ivan K aster, asistent v Št. 'Jurju ob Južni žel., pristavi Peter Jano in Konrad Trček v Poličanah, Julij Ju van v Rogatcu, Juri ŽugčiČ, Vladimir Prelog in Frano Papst v Celju, Frano UlČnik v Spielfeidu, asistent Alojzij Lupša v Lipnioi. Za provizoričnega asistenta je imenovan Teodor Defranoesohi, aspi-rant v Vuhreda - Marenberk. V višji plač. razred Ignaoij Prelog, pristav v Ribnici Brezno, dalje asistent Teodor Pil al v Spodnjem Dravograda
ter revident Ludo vik Navratil v Celja.
— Na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani bo poučeval telovadbo Josip Baran, delovodja učnega in poskusnega zavoda za pletenje košev na Dunaju in vodja potovalnega pouka v Ljubljani.
— Is dt orne k nožnice. Ku-stoski pristav na dvorni knjižnici na Dunaju Slovenec dr. Josip Man tua-ni je dobil naslov in značaj kustosa II. razreda.
Iz pisarno slovenskega gledališča. Ker včeraj mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, se jutri opera „Carmen" ponovi ter se poje bržčas zadnjič v sezoni. — Na Novega leta dan, t. j. 1. januarja pop. ob 3. se igra drugič v sezoni rodoljubni Meškov izvirni igrokaz „Mati", zvečer pa se uprizori drugič v sezoni velika klasična tragedija V. Goetheja „Faust".
Slovensko gledališče. Minule praznike so bile štiri predstave, in denarni efekt je bil vsekako veliko večji, kakor umetniški. O popoldanskih predstavah se sploh ne izplača govoriti in je dovolj Če konstatiramo, da so igrali „Desetoga brata" in „P e p e 1 k o". Pri večernih predstavah so peli „Karmen" in „Prodano nevesto". Predstava „Karmen" je bila v obče jako dobra, predstava „Prodane neveste" pa srednje dobra. Pri slednji je bil nov g. Hess ki je nastopil v vlogi Vaška in jo je prav dobro izvedel. Igra njegova je bila primerna in pel je korektno in dobro. V obče pa se mora reči, da smo videli na slov. odru že precej boljših predstav te opere. V „Našem Listu" kjer ravnateljstvo samo sebi hvalo poje, smo čitali med drugimi bnda-lostimi tudi trditev, da je dvojni užitek, poslušati Češko narodno opero v Češkem jeziku, ker je vsak prevod le medel odsev originala, in ker dov-tipnosti in graoijoznosti v izvirniku ne presadi noben prevajalec. Globoko se klanjamo tej modrosti ki je za nas pravo razodetje, posebno ker vemo, kako dobro zna naše gledališko občinstvo Češki *in kako je torej sposobno spoznati in ume ti vsako najmanjšo dovtipnost in gracijoznost v češkem originala. Seveda pridemo po tej logiki končno do sklepa, da naj hodi slovensko občinstvo nemške Igre in operete gledat v nemško gledališče, ker dovtipnosti in izvirnosti v originalu ne presadi noben prevajalec.
Valroslav Jiglć „Matici Slovenski'1. Med svojimi Častnimi Člani šteje „Matica Slovenska" tudi Vatr. Jagioa. Ko je letos obhajal svojo sedemdesetletnico in bil za svoje ii-redne zasluge na znanstvenem polju odlikovan, se ga je spomnila tudi „Matica Slov." Jagić jo je za čestitao zahvalil s sledečim pismom: „(J dva puta, na skoro jedno za dragim, sjetila (spomnila) se Mat. Slov. mene, kojemu je već davno izkazala nezasluženu veliku čast, izbravši me svojim počastnim Članom. Na tolikim dokazima njezine naklonosti u mene žalibože nema drugega sredstva, da joj se i toliko odužim, osim srdečne, iskrene zahvalnosti u riječima. Riječi, istina, nisam štedio, kad se god desila zgoda, da iztaknem velike zasluge Mat. Slov. oko unapredjivanja književnosti i nauke. A dok sam bio profesorom, nisam propuštao nijedne prilike, da svratim pažnju na značenje Slovenaca u kulturnoj historiji velikog plemena slavenskoga. Jošte se i danas ugodno sjetam, s kakim smo uspjehom u slovenskom seminara Čitali Prešerna. — Sve je to, ja osje-ćan (čutim) vrlo malo, i ako može svjedočiti o iskrenosti mojih osjećaja (čuvstev), kojima i svoj Čas, kao svagda, želim Matici Slovenskoj svaku sreću i napredak u njezinoj plemenitoj radnji. — Neću da prosutim (aa-molčim), kako osobito godi mojim mislima nastajanje Matice Slovenske oko sve većeg književnog kulturnog zbližavanje sa svojom najbližom i najsrodnijom braćom, s Hrvatima. Želio bih, da ia te pametne iadeje, dobro shvaćene i umno gajene, iznikne korist za Slovence i Hrvate." _
„Matioa Slovenska" si usoja, objavljati ta list svojega častnega člana, ker priča, kako sodi o slov. hrvaški zajednici mož, ki mu prizneva duševno veličino ves kulturni svet.
Družbi sv. Cirila ln Metoda
je daroval g. dr. Fran Hrašoveo 10 K mesto venca na krsto umrlemu dr. B. Ipavou Hvala!
Deželno učiteljsko društvo je
imelo danes dopoldne v „Narodnom domu" 39 redni občni zbor. Predsednik g. Rezek je v lepem števila zbrane zborovaloe pozdravil prav iskreno, opozarjal na žalosten položaj učiteljstva in pozival na skupno delovanje. Podal je kratko zgodovino društva, ki je je poklical pred 40 leti v Življenje rajni Andrej Praprotnik, Kranjsko učiteljsko društvo zastonj trka pri daš. aboru sa pravično ureditev svojih plač; upati je, da ae pri
novih svojih močeh, ki so prišle v deš. zbor, zboljša bedni položej nČi-teljstva. Nato je poročal o delovanju društva tajnik g. d k ulj. Odbor je imel 4 seje. Bila sta dva sestanka z učiteljiščniki, kar je toplo pozdravljati ter priporočati, da se taki sestanki sploh vpeljejo. V eni izmed odbor ovih sej se je sklenilo, da se naprosi dež. zbor, da se dado učitelj-stvu plače, ki jih ima državno urad-ništvo v XI., X., IX. in VIII. čin. razreda. O' delovanju vseh okrajnih učiteljskih društev poročevalou ni bilo mogoče poročati, ker ni dobil vseh tozadevnih poročil. Govornik je nato govoril o organizaciji učiteljstva, katera organizaoija je sioer prav lepa, vendar ne donaša zaieljenih sadov. Učiteljstvo se vprega v vsako delo, katero delo se pa ne upošteva, kar Sleda učiteljstvo s krvavečim sroem. Izrekel je željo, naj bi se delalo v prihodnje za ojačenje stanovske za vesti in koristi. Blagajniško poročilo g. Dimnika izkazuje 5145 K 83 v društvenega premoženja. Pri sledeči volit vi odbora so bili izvoljeni ti de gospodje v odbor: Dimnik, Por-lan, Gragorin, Jeleno, Eape, Rezek, Šega, Škulj , Štefančič. Preglednika sta gg. Keoelj in Sa-dar. S tem je bilo končano zborovanje.
Društvo za zgradbo nčtel]-
Skega konvikta je imelo danes d<> poldne v ^Narodnem domu" XIV. redni občni zoor ob primerni udeležbi. Predsedoval je učitelj g Furlan, kije prisrčno pozdravil navzoče. Tajniško poročilo je podal učitelj gosp. Rezek V prid društvu so se pro dajale Ž rovnikove „Narodne pesmi za šolsko mladino". Prodalo se jih je že skoraj vseh 20.000. Dalje je v društveno korist izdal spevoigro „Slava cesarju Francu Jožefu I" gosp Emil Adamič. Oglasili so se nadale z brezplačnimi ponudbami za izdajo svojih spinov v korist društva Juri Slapšak, Andrej Rape in E Gangl. Njih ponudbe so se sprejele. Odbor izda prihodnje leto od tov. Iv. Štruklja od kupljeni spis „Sola in dom". Na lanskem občnem zboru se je sprejel predlog, naj bi odbor letos stopil pred zborovalce s konkretnimi predlogi glede zidanja konvikta. Na zidanje pa pri proračunu 300000 K nikakor še ni misliti, zato teh predlogov odbor ne predlaga. Vložila se je tudi prošnja za podporo na Kranjsko hranilnico, a zopet zaman. (Kljub temu se ta nemška hranilnioa usti, koliko da v Človeko ljubne namene! Op. ured.) Društvo šteje danes 52 pokroviteljev, 475 rednih in 322 podpornih članov. Poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj g. Dimnik. Jubilej^ki dar je donesel društvu 3992 K 39 vin. (na Kranjskem 3104 K 39 vin., na Štajerskem 606 K in na Primorskem 188 K). Žirovnikove Nar. pesmi so dale v 11 mesecih 1200 K. Hranilnice in posojilnice se darovale letos 490 K. županstva, oziroma občine so dale 650 K, gospodarski program nad 800 K, vesehoe 1549 K 56 v. C Fr. Jož. I. jubilejna ustanova za učitelj ske sirote na Kranjskem znaša koncem t. 1. 6871 K 71 v. Obresti naloženega denarja so nanesle letos 2235 K 04 v. Vsi dohodki letos znašajo 9542 K 45 v, Čisto premoženje društva pa 68 043 K 03 v. Tudi to poročilo se je odobrilo. Nato je bil soglasno izvoljen ta le odbor: gg Dimnik, Furlan, Gangl, Jeleno, Rape, Rezek, Slapšak, Križman in Sijanec. (Nemca Sohesobarka iz Kočevja so vrgli iz odbora) Pregledniki računov so gg. Bernot, Kecelj in Sadar. S tem je bilo zborovanje končano.
¥ nevarnosti, da bo are ti ran, je bil na sveti dan c kr. računski ifioijal gospod Fran Tavzes. Šel je popoldne na sprehod Čez polja za jušno*železniškim tirom in je krenil mimo skladišč za smodnik proti glavni oesci, kjer se je pridružil pri m ariju dr. Jenku in odvetniku g. dr. Papežu. Gospod Tavzes je bivši o. in kr. rezervni častnik in o. kr. uradnik, gosp. dr. Jenko je bivši o. in kr. rezervni vojaški zdravnik, gospod dr. Papež je vitez železne krone — a vendar so se na straži stoječim vojakom ti gospodje zdeli tako nevarni Avstriji, da so trije vojaki prileteli za njimi, jih ustavili in jih začeli strogo izpra sevati, kdo da so in kaj tod iščejo. Ti gospodje so se tam okrog skladišč sa smodnik sprehajali, še predno so dotični vojaki Še vedeli, da je smodnik iznajden — zdaj bi pa bili gosp. Tavzesa kmalu aretirali. To je že več kot smešno. Tudi ko bi bili v Ljub Ijani srbski ali italijanski vohuni, bi ne mogli okrog teh skladišč ničesar drugega izvohuniti, kakor da so skla dišča zidana poslopja, v katerih je najbrž kaj spravljeno. Zanimala bi jih kvečjemu neintetigentnost na straži stoječih vojakov. Kar se je zgodilo g. Tavzesu na sveti dan, se je zgodilo tudi že različnim drugim gospodom. Samo enkrat se je primerilo, da je neki gospod vojaško stražo ugnal V kozji rog. Dotični gospod je bil
svoj Čas na lovu blizu teh skladišč in je ustrelil kragulja. Njemu niso delali sitnosti, ker je, čuvši strel, vojaška straža v omedlevico padla
Isza kulis nemškega gledališča Pri nemškem gledališču v Ljubljani imajo eno samo dobro moč, to je prvi tenorist B. M. Leser L as ari o, ki je pa prišel na ta oder samo da se izvežba, ker ima že zagotovljen angažma na dvorni operi v DraŽda-nih. Tega moža je kapelnik Miiller -Prem šikaniral že dlje Časa na vso moč Ta Miiller je namreč nad vse zagrizen nemški naoijonaleo, ki sovraži vse, kar ni nemako. Celo skla datelja Verdija, čigar ime tak zakotni muzikant ni vreden da ga le izgovori, zaničuje ta „kapelnik" Muller-Prem tako, da je obetal, da ga na odru uniči in da bo „Aido" tako zlajnal, da je ne bo spoznati. Dae 19. t. m. je šla nemška družba v Celje, da uprizori tam „Trubadurja". Z družba pa ni Šel niti ravnatelj, niti režiser. Na listkih je bil pač imenovan režiser, v Celje pa se mu ni zdelo vredno iti, in vso predstavo je imel v rokah rečeni kapelnik. Že pred predstavo je kapelnik s svojimi pajdaši začel nagajati omenjenemu pevcu. Vedoč, da ta ne prenese tabaČnega dima, so ga v neki kavarni obkolili in mu puhali v usta dim slabih smodk. Pri predstavi mu je kapelnik potem nagajal koli kor je mogel, da bi ga blamiral; dajal je napačna znamenja in kar se more pač storiti, da se spravi pevca v zadrego. Vzlio temu je pevec imel jako lep uspeh, kakor priča poročilo .Deutsche Waoht" in žel mnogo aplavza. Pel je tudi znano stretto tako dobro, da je ploskanje trajalo Četrt ure in je občinstvo burno za htevalo ponavljanja, toda kapelnik je „odtrkal" orkestru in ni pustil po navijati pesmi. Ker je občinstvo le zahtevalo ponavljanja, je Šel kapelnik za kulise in je prepovedal dvigniti zaveso, koristom pa je rekel, „ali ste videli, kako sem Lasariu odtrkal " Da, mož je začel ploskajočemu občinstvu izza kulis si kat i, dokler ni operetni pevec Harden začel kričati „nieder-trachtige Sohufcerei — Vorhang hoch-ziehen." To se je tudi zgodilo in Lasario se je zahvalil ter z gestami pokazal, kaj se godi. Po predstavi so Celjani tolažili pevca, ki je brzojavno naznanil svojemu ravnatelju, da pod Miillerjevim vodstvom več ne na stopi. V torek je potem Leser Šel k ravnatelju in zahteval, naj mu poskrbi zadoščenje Ravnatelj pa ga je surovo nahrulil, čemu je sploh prišel nazaj, ga ni pustil govoriti in ga je podil iz Ljubljane. Nespodobno vedenje na odru nahajajočega kapelnika Mii lerja je pevca tako razburilo, da je Mu lerja oklofatal. Na ravnatelj evo vprašanje, zakaj je to storil, je pevec rekel, da zato, da pride stvar pred sodišče. Naslednje jutro sta prišla dva polioijska funkcijonarja h pevcu na stanovanje in sta ga are-tovala. Ravno ko sta se detektiva mudila pri pevcu je ravnatelj poskusil vsiliti pevcu odstopilno pismo. Poslal je tja svojega slogo in eno pričo, da bi izročila pevcu pismo in ga ujela, da podpiše odpust, česar pevec seveda ni hotel storiti. Na policijo so bili poklicani tudi kapelnik Miiller, korist Barkesch (ki pod roko kupčuje z zlatnino) in koristka- Hasser in tu je pevec izvedel, česa ga dolže: da je kapelnika z revolverjem napadel. Seveda je bilo to izmišljeno. Koristka Hasser je sioer svojo dol-žitev preklicala, a vzlio temu so pevca izročili dež. sodišču, kjer so ga zaprli. Seveda je bila preiskava tokoj po prvem zaslišanju ustavljena in pevec izpuščen iz zapora. Zaradi zaušnio bo sodilo okrajno sodišče. 26. t. m. je bil pevec zopet pri ravnatelju in je zahteval, da naj mu da zadoščenja in ga pusti peti pod vodstvom drugega kapelnika Kurmana, češ, da se ne bo videlo, kakor da je bil ven vržen. Toda ravnatelj ni ho tel nič več slišati. Sklioeval se je na Leserjeve brzojavke iz Celja zadnji del in grozil, da pevoa ven vrže Tako je hotel ravnatelj stvar prikriti in prepoditi pevoa iz Ljubljane, da bi preprečil sodno obravnavo, ki bo pojasnila razmere in se ubranil plačevanja g-iže. R-3S, lepe razmere!
Društvo slovenski protesor-Jev. Posvetovanje o pouku nemščine na srednjih šolah bo v sredo, dne 30. decembra ob 9. zjutraj v konferenčni sobi I. drž. gimnazije v Ljubljani. Na to važno posvetovanje se s tem vabijo vsi gospodje, ki poučujejo ali so poučevali nemščino na naših Šolah, posebno oni, ki so ocenili učni načrt za nemščino.
Skušnja moškega zbora „Glas-bene Matice11 je danes 28. ob 8. zvečer.
»Strelski klub" pri „Novem svetu" (Mraku) ima radi S lvestrovega večera, kateri je v četrtek, svoje streljanje jutri, v torek.
Z a žig. Dne 19. t. m. je neki lopov zažgal pod streho poda Marije Maček v Praprotni polici pri Kranju. Ogenj so kmalu pogasili. Prijeli so nekega osumljenoa, ki pa trdovratno taji vsako krivdo.
Vsled opeklin nmrla. Dne 22.
t m. ob 8. zvečer prižigala je neka 52 let stara samska delavka v Zgor. PirniČah svetilko petrolejko. Ker je pa bila nekoliko vinjena, ravnala je tako neprevidno, da se ji je vnela obleka, kar je imelo za posledico, da je vsled zadobljenih opeklin umrla.
Orožna nesreča na iagl. V tovarni na Jesenioah je hotei dne 24 t. m. ob polu 11. uri dopoldne 34 let stari tovarniški delaveo Anton Debelak oirkularno žago ustaviti. V trenotku, koje s kolesa snemal transmisijski jermen, zagrabilo ga je kolo za obleko in ga vrglo pod žago, katera ga je čez trebuh na dva dela prerezala. Navzočim delavcem je bilo nemogoče mu priti na pomoč. Truplo so prenesli v tamcšnjo mrtvašnico.
V Kostanjevici se je preteČeno nedeljo ustanovil pripravljalni odbor za telovadno društvo „Sokol". Navdušenje za to važno stvar je veliko. Tndi se že pridno telovadi po trikrat na teden.
Narodna čitalnica v Kostanjevici si je na občnem zboru dne 20. t. m. izvolila sledeči odbor: Dr. Albin česar k, predsednik; Anton P a včič, podpredsednik; Ivan Ger-iovič, tajuk; Ivan Gorju p, blagajnik; Ignaoij Č er o v, knjižničar ; Antonija dr. Prevčeva, odbor-nioa; Fran Adamič, odbornik; Fran Rabuse, Jakob Žarg', namestnika. Na tem občnem zboru se je tudi sklenilo, da se vsi Slovaoom sovražni nemški ilustrovani listi z novim letom opuste.
Iz Metliko se nam piše: Na občnem zboru „Narodue čitalnice" je bil izvoljen sledeči odbor: Dr Rudolf Weibi, predsednik; Mdan Gu-Štin, tajnik; J Hrehorič, blagajnik; odborniki: gg. T rampu š, Fleischman, Držaj, JutraŠ. Ker misli ustanoviti Čitalnica javno ljudsko knjižnioo, ki bi bila velikega pomena za naše mesto, prosi se vse prijatelje društva, da pospešijo otvoritev knjižnice ali z denarnimi prispevki ali pa z darili knjig, ki se naj pošiljajo na odbor Čitalnice. Čitalnica priredi na Sdvestrov večer zabavo s plesom. Upati je, da bo ta zabava nekoliko bolj obiskana, kakor so bile prejšnje in da bode postala čitalnica, ki obstoja že čez 40 let, zopet središče, kjer se bodo zbirali vsi, ki jim je bolj na srcu društveno življenje, kakor pohajkvanje po gostilnah
Važno za konlerelce na Dolenjskem! Konjerejskemu odseku c kr. kmetijske družbe je naznanilo c. kr. ministrstvo za domobrambo, da pride 9 marca 1909 vojaška komisija v št. Jernej nakupovat konje za vojaštvo. Konj ere jce in posestnike konj na to s pristavkom opozarjamo, da naj s primernim krmljenjem, snaženjem in pravilnim ravnanjem svoje konje toliko pripravijo, da bodo ugajali nakupovalni komisiji, ker to zadnje dni ni več mogoče storiti.
Stavka premogirjevv Zagorja ob Savi. Na delavskem shodu dne 24. t. m. pri katerem je interveniral predstojnik ljubljanskega rudniškega oblastva, je bil sklenjen kompromis. Delavstvo je obljubilo, da pojde danes, v ponedeljek zjutraj zopet redno na delo, pod pogojem, da se nadaljuje preiskava o delavskih pritožbah zoper inženerja Pitsoha pri rudniškem oblastvu, in da bo inžener Pitsch suspendiran do konoa preiskave. Kakor znano, se Je stavka začela zaradi osebe Pitsoha. Delavstvo si je pridržalo pravico, da sklene kaj stori, a i bo stavko obnovilo ali ne, kadar izide razsodilo o rečeni preiskavi.
Ucnl tečaj o tlačenju živali priredi, kakor se nam piše v Celju od 28 do 31 decembra t 1. g J s. Peitler, šolski vodja pri Sv. Miklavžu blizu Slovenjegagradca, znan strokovnjak v tej zadevi. Kurz se bode vršil v učni sobi V. razreda deške okoliške šole v Celju, Nove ulice Št 10. Zaleti je, da se tega tečaja številno udeleže, ki imajo veselje v to; zlasti opozorimo nanj ljudsko učiteljstvo.
Ućltellsko društvo za brežiški ln sevaiski okr#| ima svoj občni zbor dne 6 januarja 1909 v šoli na Vidmu. Na dnevnem redu je poročilo o društvenem delovanju in stanju društvene blagajne ter volitev no vega odbora za prihodnjo triletno dobo. Predaval bode tudi tov. P esek o temi „Naše delo". Odbor pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Posledice hudobnosti. Pri Sv. Primožu blizu CcJja je preteklo nedeljo podrl neki Jakob Zupane svojemu sosedu plot. Ta ga je pod seboj pokopal in težko ranil. Odnesli so ga v bližnjo hišo in položili na mizarsko stružnioo. Ponoči pa je Zu pano padel na tla in se ubil.
Bomba O bombah. Pod tem naslovom poroča zadrški „Narodni List", da so večinoma vsi avstrijski listi priobčili po nekem spletskem listu vest, da so našli v Kninu — bombe. Pisalo se je seveda zopet o velesrb-skih veleizdajaloih, a te bombe so se izkazale kot ei*to navadne petarde, ki jih jo neki oerkvenik is Kaštela
kupil pri pirotehniku v Spletu in jih pozabil v vlaku.
Očeta le ubiL Pri Sv. Andreju v Lavantinski dolini je 21. decembra 1903 ubil Anton Pečenik svojega očeta Mihaela. Še le Čez ravno pet let 21. decembra letos so ga prijeli. Preje se je mislilo, da se je oče sam ubil.
Iz Kobarida. Dne 22. t. m. pri volit vi županstva v Kobaridu je bil izvoljen županom splošno priljubljeni g. Ivan Gruntar — ŠpiČk,
Oblastveno razpnščena dru ŠtvSr   Tržaško namestništo je razpu stilo  italijanska društva „La giovine Trieste", „Circolo Edera" in „Ciroolo populare di ooltura" v Trstu.
Žrtev   burje.    14letno Ano Komar  v  Trstu  je   burja tako vrgla ob tla, da se je težko poško dova'a na glavi in hrbtu.
Zsbol i o vrgla na nogo V a-ientinu Slavou ttžašaa burja ln ga tako težko poškodovala, da je moral v bolnišnico.
Smrtna nesreča   Pri Trstu je
75!etni kmet Andrej Majcen padel z voza. Povozil ga je drug voz, ki je šel nasproti. Majcen je dobil take poškodbe, da je umrl.
Obesil 80 Je v Trstu vojaški prostovoljeo AntonFabian iz Toma j a.
Kap Je zadela 721etnega Ivana Grmeka v Trstu. BJ je takoj mrtev.
Zabodel Je v Trstu vojak A d. B u d i n j a uslužbenca državne železnice Martina Hvalo.
Zboljšanje pri Jutni železnici S 1 januarjem 1909 se zviša pri Južni železnici pavšal za uniforme, dalje se urede razne službene doklade, kakor  za nočno službo itd.
Umrl le v Kranju krojač F o r-tunat Gogola, star 91 let. Bil je brat rajnkega ljubljanskega Škofa dr. Ivana Gogale.
Mes ne volitve v Zagrebu. <3 ponedeljek, dne 28 t. m. se vrše dopolnilne volitve za enega zastopnika v zagrebškem mestnem zasfcopu Opo-z-oija kandidira na to mesto grofa Miroslava Kulmerja.
Veliko električno centralo baje namerava ustanoviti neki francosko-hrvaški konzorcij na Hrvaškem ob reki Gacki. Centrala bi zalagala z elektriko celo hrvaško in avstrijsko Primorje.
Srbsko pravoslavna metropo-lija na Dunajn. Soiet^kemu „Jedinstvu" javljajo z Dunaja, da se namerava na Dunaju ustanoviti srbsko-pravoslavna metropolija, kateri bi bile podrejene sarajevska, mostarska, dolenjetuzlanska, banjaluška in obe dalmatinski pravoslavni vladiko vini. Novi metropolit bi bil vladika Niko-dem Milaš. Tako bi se Bosna in Dalmacija tudi v pravoslavnem cerkve- 1 nem oziru odtrgali od Carigrada.
V deželno bolnišnico so pripeljali d ero Suhadolnikovo iz Borovnice, katero je med prepirom njen sorodnik tako v desno nogo sunil, da jo je težko telesno poškodoval.
Kap je zadela predvčerajšnjem v Strukljevem hlevu v Kolodvorskih ulicah leta 1837. v Komaniji pri Dobrovi rojenega samskega delavca Ivana Skodlarja, katerega truplo so nato prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Domobransko skladišče za smodnik na Gradu sedaj stražijo domobranci. Občinstvo se tem potom opozarja, da je podnevi dovoljeno hoditi le po široki poti mimo skladišča, ponoči je pa tam mimo hoditi sploh zabranjeno.
Izgubljeno in najdeno.* Ga. Manija Vrtačnikova je izgubila denarnico, v kateri je imela do 110 K denarja. — Ga. Jožefa Šetinčeva je našla ženski pas. — Stražnik Albin Bergant je našel ženski črn predpasnik. — G. dr. Jožef Furlan je našel zlat obesek s sliko. — Delavka Marija Strušnikova je izgubila ročno torbico s 16 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden zlat prstan, vreča obleke, ženski dežnik, ogrinjača in škatulja, v kateri je nekaj obleke. — Gospn A. C. je izgubila zlat uhan.
oroDNi in
— Napad na francoskega predsednika Falieresa. V Parizu je natakar Mathies napadel na cesti predsednika Falieresa, ga zgrabil za vrat ter ga začel daviti. Predsednikovi spremljevalci so napadalca vrgli na tla ter ga aretirali. Napadalec najbrž ni zdrave pameti.
— Kotel se je razpočil v tovarni za čiščenje petroleja v Pardubicah. En delavec je mrtev, pet je hudo ranjenih, a smrtno je ranjen izženir Kleeka.
— Serum proti bolezni  raka je
baje iznašel prof. Sanfeliee v Siciliji.
Slovenci
zbirajte za žrtue!
Telefonska in brzoiovno poročilu
Jan Klima umrl. Dunaj, 28. decembra. Tukaj je umrl član upravnega sveta državnih železnic, prvi strokovnjak v tarifni politiki, Jan Klima, odločen češki rodoljub, star 75 let.
Konference članov gosposke zbornice.
Dunaj, 28. decembra. Danes in jutri imajo vse tri skupine gosposke zbornice konference. Vse tri skupine so sklenile,da se udeleže proračunske debate ter bodo ostro protestirale proti madžarskim koncesijam v armadi.
Podaljšanje trgovinske pogodbe s ' Srbijo. Dunaj,   28.  decembra. Srbska vlada je privolila, da 9e začasna trgovinska pogodba podaljša   za na-daljne tri mesece.
Dr. Wekerle d emisij oni ral?
Dunaj, 28. decembra. Danes ob 2. uri popoldne se je na borzi raznesla vest, da je ogrski ministrski predsednik deinisijoniralt Vest je napravila najslabši vtisk.
Srbska odlikovanja na Ruskem. Belgrad, 28. decembra. Kralj Peter je odlikoval ministrskega predsednika Stoly pina in podni in istra zunanjih del Čarikova z belim orlovim redom prve vrste, predsednika dume Homjakova pa z redom sv. Save prve vrste.
Novo  ministrstvo na Portugalskem.
Lizbona, 28. decembra. Novo ministrstvo, ki ga je sestavil dosedanji justični minister Campos Henriquez, je po večini republikanskega značaja, tako da se mladi kralj zopet trese za prestol.
Angleški kralj ne pošlje cesarju zaupnega obvestila. London, 28. decembra. Vest, da pride avstro - ogrski veleposlanik grof Mensdorff z važnim zaupnim sporočilom za cesarja Franca Jožefa na Dunaj, se dementuje.
Kriza v srbskem ministrstvu poravnana.
Belgrad, 28. decembra. Danes je vse pričakovalo demisijo vlade, ki je predlagala podaljšanje toletnega proračuna za toliko časa, dokler ne bo sprejet proračun za leto 1909 ter je izjavila da je od sprejetja predloge odvisen njen obstanek. Pri glasovanju se je pokazal nepričakovan rezultat: pro 82, eontra 26. Vlada torej ostane.
Protest srbske vlade. Belgrad, 28. decembra. Srbski poslanik na Dunaju je dobil ukaz, protestirati radi neprestanega pošiljanja avstro-ogrske vojske na mejo in prekoračenja posameznih oddelkov preko srbske meje. Včeraj se je raznesel glas, da Avstro - Ogrska na pade to dni Srbijo. Vest je neverjetna. Kaj takega vsaj pred spomladjo ni pričakovati.
Zbliževanje med  Srbijo in Turčijo.
Belgrad, 28. decembra. Ahmed Rizanbegu, ki je izvoljen za predsednika turškega parlamenta, so brzojavno čestitali ministrski predsed nik Velimirović, minister Milovano-vič in s**kcijski načelnik Spalajkovič. V Belgrad je prispel načelnik mla-doturškega odbora o Skoplju major Džafasbeg.
Izjava.
Dne 25. oktobra t. 1. se je nahajal podpisani Karel ŠiškoviČ, trgovec in posestnik v Črnemkalu (v Istri), v gostilni Tereze vdove Šabec v BaČu Št. 21 ter je v prisotnosti več oseb v neki nazdravi c i hudo raz-Žalil in napadel čast in ugled gospoda Gašparja Kastelioa, Župana in posestnika v Materiji, kakor tudi ugled in dober glas nekaterih Članov njegove o en j ene družine.
Z ozirom pa na to, da je gospod Gašpar Kastelio vložil proti podpisanemu pred o. kr. okrajnim sodi-Čem v Podgradu kazensko ovadbo radi razžalenja časti, ga prosi podpisanim tem potom odpuščenja ter izjavlja, da jako obžaluje, da se je drznil napadati njegovo in njegove družine čast, pošteoje in dober glas in to tembolj, ker je on in njegova družina vsakega spoštovanja vredna in ker tudi podpisani globoko spoštuje njega in vse pripadnike njegove družine.
Bazžaljive napade obžaluje podpisani tembolj, ker so popolnoma neosnovani in ker so vsa po njem očitana dejanja izmišljena od prve do zadoje pike.
Da dokaže g. Gašparju Kaste-liou, kako globoko obžaluje storjeno mu krivico, izjavlja podpisani tem potom, da bode dne 26 12. 1908 v gostilni gospe Terezije udove Š«beo, to je na istem prostoru in posebno pred istimi osebami preklical vse dotične razžaljive besede.
Črn i k al (Istra,) dne 22. decembra 1908.
Karel Šiškovič,
4863       trgoveo in posestnik.
Posojilnica v Radovljici
razpisuje sluibo
tajnika
proti nahodu.
ŠKatljIca 40 h.
tla znanje.
Cenjenim inserentom
novoletnih voščil
vljudno naznanjamo, da sprejemamo inserate »novoletna voščila" samo do srede opoldne. Kdor je dobil obvestilo, izvoli torej dopisnico nemudoma pri-poslati, da ne bode prepozno.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28 decembra 1908 Tif ln
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12 68 Pšenica za oktober 19o9 za hO kg K 11 C9 Rž za april , za 50 kg K 10 25 Koruza za maj „ za 5C kg K 7 38 Oves za april „ za 50 kg K 8*71 Ef>w; v. 5—10 vin višje
MsoFOiogitno porodiš.
£	Cas Opato-	Stanje barometra v mm	g6 S.* f s t* r	Varavi	Nese
-a	va*}*				
26.	9. ZV.	732 3	2 6 si * ...od		oblačno
27	7. zi. 2. pop.	7320 710	33 32	vzhod •	■
*	9. zv.	73 5	—4*5 si svzhod		*
28.	7. zj. 2. pop.	730 7 729M	—5 5 si jvzhod -4'11 .		sneg
z zajetno mesefino pla?o 200
j© izkazano  večletno sluibo vanje  v  kakem   denarnem zavoda. Vstop Čimprej e. — Ponudbe do 6 januarja 1909 4859-1
Velika razprodaja!
4 pari čevljev
MF~   sa  lamo O K 9ft h. "M
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila« so mi poverili, da velik oddelek čevljev Še daleč pod izdelovalnimi Btroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega u^nja s kapicami, za zavesovanje, z močno zbitimi ijmi)i. podplati, naini v. obl»ke, daljo i ar moSkih in i>ar ženskih modnih čevljev, ve-leeleg . ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo K h-75 Za naročite v zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razposiljalnica čevljev
A. Gelb, Krakov dt. 332.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 4850
:: Za novo leto::
Najcenejša in najprimer* :::  nejša darila so :::
albumi za razglednice
in
... m •••
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah :::     na prodaj :::
jNarodna knjigarna.
Srednja  včerajšnja  in predvčerajšnja temperatura   5 8    in 2 ,V; norm.   —20 in. —3.7   Padavina v 24 urah 7*1 mm. in 2.5 mm. Po noči od li. na i 8. sneg
Dva brojošKfl
pomočnika
sprejme tako] v trajno delo Anton Štelančič, krojač v/ Hrastnika na Štajerskem. 4815—2
župnika M\w
edino pristna
lasna vod
iz Kopriv
NajboljSe, tisočkrat preizkušeno toaletno sredstvo proti izpadanju las, prhljaju itd. V steklenicah po K 1 20, 2 in 4 krose.
Dobiva se v  lekarnah, droge-rijah in parfumerijah
Pristna samo s sliko in podpisom 4577 Pf Kneipp.
Nizko pod ceno
prodajam radi pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i si za gcspcde in d.ečlce
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trpina A. Lukič. 15?
vo ji Vi fevoj ni ! Svoji U Hvojim !
Podpisani vljudno naznaojam slavn. občinstvu, da sem otvoril v Litiji
pogrebni zavod.
V zalogi imam vsakovrstne mrtvaške krste (truge), od preproste do najlepše po zelo zmernih cenah. Preskrbim vse kar treba za pogreb. Napravim oder, preobleČem in dekoriram mrtvaško sobo, sploh prevzamem vodstvo oelega pogreba, kakor je to navada pri pogreb, zavodih, filagonaklonjenosti občinstva se priporočajoč beležim z vsem spoštov.
Franc PJaninšek, mizarski mojster v Litiji.
3 4637-3
z
se išče takoj potnik
za Kranjsko in sosednje dežele.
Pismene ponudbe a referencami pod „potnlkM na uprav-
nifitvo „Slovenskega Naroda". 4818—2
Jzjava.
Podpisani obžalujem ter preklicem besede, katere sem govoril v gostilni g. Domioelja na Rakeku zoper gosp. Ladovika Modio ia Bloftke polioe, ter se mu zahvaljujem, da je od dalnje tožbe odstopil.
4853 Ivan Ssunik, Rakek.
Notarskega kandidata -sej
aprefme takofl ali najpozneje s L Januarjem 1909 notar Hudovernik ▼ Ljubl]ani. 4833-2
50 hI dobrega in zdravega
belega vina
ima   naprodaj   Josip   Maljavec v
RoĆu (Istra). — Cena hektolitru, postavljeno na vsako postajo na Kranjskem, 22 kron. 4830—2
Slovenci!
- Kupujte -
lisa iarila
-le v-
prvi slovenski modni trgovini za gospode «
Cngelbert Skušek
Ijubljana, jKestni trg št. 19.
Blago in cene so brez konkurence.
to*
OCletnl velik uu= uspeh!
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje želodca
se doseže,  ako se uporablja mnogokrat odlikovano
želodčno tlnbturo
lekarja PICCOLIJA
v £jub liani, na Dunajski cest!.
m steklenica 2O »ln.
Naročila po povzetju. 4276—4
Kdor koće varno, mirno in bitro
1 m ovti It a P0*07*11« Bal ■    rti IMI lil   •b™6  na od
I lil fil ml ¥lsoke °* kr. 1   w~*1*u detelne vlado
potr]enega glavnoga zastopnika:
Jr. Seunig,
UuDUona. Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani11;     2343 26
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika....., Z4.000 M
President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant   . „ 20.000 „
Vozni«  L|nbl|ana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi v osnimi kartami, brea vsake menjave okroglo l1/, dni, ter ima potnik pravico porabo brzoviakov po oeli črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
prav malu rabljena, so pO d ugodnimi pogoji proda.
Naslov pove upravnifitvo „Slov. Naroda". 4852
Gostilna
„Pri Bobenćku" na Glincah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred so   odda zaradi bolezni
takol ali poznele v na|em. ===== Istotam se odda tudi =====
prodajal&ica, m siaEovanj ia taiea.
Več se izve na Ollncah št. 37 pri LlnbllanL 40-8-36
Stenografa
za slovenščino, sprejme takol notarska pisarna v Izubijani.
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda*4. «832 2
Kleparskega^
in.
mprejme laUoj 4-56
Simon jNegro, klepar v Cerknici.
Pozor! Pozor!
T ra, JLIRIJr
Zajamčeno pristna vina. «03 4
Opolo, stari . 12124 v Teran, fini novi „ „ 24 „ Muškatelec . . „ „ 32 „
Reioško .   .   - 99 99
40
it
Rebula, fina stara,, „40,.
Priporoča se za obilen obisk
Payla Mrak
Šelenburgove ulice št 6
olodvoi
Danes, ponedeljek, 28. det
KONCERT
seksteta na lok.
Vstop prost.       Začetek ob 9 nit
K A VARN A
le «ak dan vso not odprta
Za obilen obisk se priporoča 4599 -4 Štefan Miholič.
Od 28. decembra do 6. januarja
prodajam zaradi inventare
moško in Samsko konfekcijo
pod vsako ceno.
»Angleško skladišče oblek" 0. Bernatovič
L. jufc>{ jaria
& 6
»•■12 528
3i* ^tni trir *3,
Q< k*. &Y3trlj«kt>     ^|     državna žeio^nfce-
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1. £zfeod Iz Zrahljane in*. t*L:
r oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žet, Gorica,
1 K ičlTrst, e. kr. drž. žet, Beljak čez Po-iro jco, Ce ovec , Prago. 7 07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
»•26 pred poldne. Osebni vlak v smeri t josenlce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
11-38 »r©*poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Jul. že!., Gorico dri. ieL, Trs drž. se U Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
•oe pepeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja.
2-45 p»p«»dn©. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod Gžćico) Celovec, Praga,
7-iO z vodar. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*35 z veder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
>o*40 peneei. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. iel~ Trst dri. žel.f Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Oataod Is Ljubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik, v-io xve6«r. Osebni vlak v Kamnik 0-50 penedl. Osebni vlak v Kamnik. fSa*r« rij nedeljah (n praznikih do 31. oktobra.)
oktobra 1908 leta.
Prihod v LJubljano |na. toLi
e oe zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka tu*
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča, 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Strane-
Toplic, Rudolfovegz, Grosuplja. 11*22 predpoidne. Osebni vlak iz Praga
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice dri. žeL Jesenic, Tržiča, 2*32 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« •s-13 popoldno.   Osebni vlak Iz Beljak*
juž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (čas
Podrožčico) Gorice dri. žel. Trsta dri
iel. Jesenic, Tržiča
65 o zvečer. Oseb. vlak iz P-age, Celo v c« Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Poe rožčico) Trsta dri. iel. Gorice dri. šmL Jesenic, Tržiča.
H-50 po n odi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst* drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic.
Prihod a L|nel|ano dri. kolodvori
e-48 zjutrsvj. Osebni vlak ia Kamnika, lO-OO prod pol d no. Osebni vlak ia Kamnik*, o io zveder. Osebni vlak ia Kamnika. 8-58 ponodl. Osebni vlak is Kamnika   s o.
ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi ia prihodi so označeni v srad&> evTopejakem času.)
CrOatla 'C edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-
nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
P 1*1)5)11 n ie edina zavarovalnica, katera daie dve četrtini dobička svojim UlUaild zavarovancem.
Pr05)115) ^c edini zavod» kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v ^* UeilUl   onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
PrnZltiZ) sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku w* USollCl   nepremičnine vsake vrste.
CrOSltiia SPry^ma zavarovan^a kristalnih šip,  proti slučajnemu
Croatia ima najnižje tarife. 4069—14
Pl*n O ti a iS^e akviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-UlUdlia   Skcm in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
CJlauni za$top „Crf3atie" k
v UuDUanl, Gosposke ulice it i._S
5096
.B
D79D
69
41
mestne sođbe
»k ama lok
je oddati sa |v Silvestrov večer in za predpust. "W
Vsa tozadevna pojasnila daje odbor nMestnega godbenega društva" v Kamniku 4327—3
Ljubljanska kreditna banka f Ljubljani.
Podružnica v Spljetu.
Mm    glavnica  MmZ S.aOO.OilO.
Priporoča promese na kreditne srečke
n promese ne srečke za regulacijo Donave
„ promese ne ljubllanske srečke
n promese na 3% *em kreditne srečke
PodruZnica v Celovcu.
Stritarjeve ulice Štev. 2.
po kron ŽO'— žrebanje 2. Januarja 1909
po    lf    IO'— r 2.
P°    11      T'— . 2.
po    fl      5a50 , 5.
n 11 it
Podružnica v Trstu.
glavni dobitek
n tj n n
II II 11
K
••r     fiOjr    maj"   V«e a iirom^tie mm in o JO kron.
Vloge na knj*ilee in na tekočI račun obrestuje po čistih IT gpF" 4 1,%
300.000 140.000 40,0 0 100.000
iMsastsas***«™
• 'tri1*** r'|.^
a
Hotel „ILIRIJA" o Ljubljani
*****
v Kolodvorskih ulicah
priporoča izborna domača vina in priznano dobro
hlnjo.
Sprejema ae po najnižjih cenah 4851
opoldanski in večerni abonement.
Po novem letn se otvori na novo zgrajeno moderno urejeno na kar se cenjeni klubi in kegljalci vljudno opozarjajo.
"CTcio"bri-e sobe za tujce.
Za obilen obisk se priporoča m|   J^QVHk
"v
Milijoni
se porabijo vsako leto za kopeli in druge zdravilne načine v nadi, da se s tem doseže zopet izgubljeno zdravje. Zal, da premnogi teh bolnikov dožive bridke izkušnje, čeprav se natančno drže predpisov in se ne plaše nobenih stroškov. Svetujemo zatorej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči nervoznost, nevrastenija, revma-tizem, bolezni v glavi in križu, želodčne in črevesne neprilike, slabosti srca, ohromele sti ln oslabelosti vseh vrst, da naj, mesto da se pečajo z neuspešnimi poskusi, poskusijo ono radikalno sredstvo, ki ima priznano zmožnost zgorajšnje bolezni zdraviti najuspešneje, in to je elektriciteta.
O tem radi damo vsakemu bolniku brezplačnega pojasnila, pošlje naj samo zdoljnii kupon na našo ordinacijo, nakar mu takoj gratis in franko pošljemo svojo 64 strani obseino in s premnogimi ilustracijami opremljeno
brezplačno knjigo
t efiekti
6*.
flektroterapeuflSka ordinacija.
s,2 1. nadar
9 v)
3 h
N ■
28./XII. 1908.
3(upon za brezplačno knjigo.
Elektroterapevti&a ordinacija na Dmaju Lf Schvvangasse U/2
Prosim, pošljite mi knjigo „Rasprava o moderni elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
S
4857-1
se sprejme.
Stanovanje in hrana prosta — Kje, pove   upravniŠtvo   „Slov. Naroda".
! Za praznike!
Pcva
Ljubljana, Stari trg št. 13.
priporoča edino le zajamčeno pristna
vina kakor : Vipavsko belo, I. vrste l/.2 litra 28 b Goriško     B   „    „ „ Rebula nova in stara n Burgundac goriški     „ ,
Istrsko črno „ Teran
relosko „ Mnftkatelec najfinejši in sloveči cv* Ček DrenovČan posestnika J. Vido-viČa Ur še različna vina po najniž i ?-8r>  49 ceni.
it
32 36 b 38 , 24 „ 28 ,
36 n
• —— —— .i ■     ■ i mm .m-        -ar m-
r Kavarna
,Leo
na Starem trga št. 30.
je vsaki dan
»so noč odprto
S9S 9
Vsak torek
seksteta oa lok.
Začetek ob poln 10. Vstop prost
Z odJiOnim ppoptovanjea.
Lee In Fanl Pogačnik
KONCERT
H
n
K *
H
»
N n
M m
*
t*
o m
R
m
»
j*
T K
a*
yr - E UlTIfUIZ^i: »Z9/«3Zr||
I I
Ravnokar je izšel
Koledar za kmetovalca
1000.
1 I
uredil drž. drž. konz. J LEGVART. IV. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine ln prašičev Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila Živinozdravništvo. Vinoreja Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena a poŠto K 1*80, in se naroče pri
Iv. Bonaču v Ljubljani
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
m
Novo vino ^
lastneso pridelka,
tvrdke BR NOVAKOVič l
rdeče (opolo) 24 in 28, rumeno 32 vinarjev 7, litra itd. 3 se toči v Sodnijskih ulicah št. h in na Rimski cesti št. 5.
Toči se tudi pivo Iz zoojebSke delnftke plco«wne. w
Samo še tnato dni!
Žrebanje že 30. decembra 1908
kralj, ogrske
državne dobrodelne loterije
Glavni dobitek 150.000 kron.
Vsi dobitki 365.000 kron v gotovini
W' ec*l* m, t»tftfio -4 la .
Srečke se dobivajo pri kr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Buda-Pešti (glavni carinski urad), pri vseh poštah, davčnih, carinskih in salinskih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah.
3878-8
Kralj ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
i 25. decembra do 25. Januvarja
prodajam na svojih prostorih v Šclslreaaa čire poiegr   \3.oIieJxiegra, mostu
Prima slanino
brez kote od prašičev Is lastnih pltallsč
I. vrste......k$ kron no
H. h........ . 1*30
-= Meso istih prašičev:
I. orcte......ks kron 140
H............120
«91-21
Elija predovič.
Prve vrste
austrijski Izdelek
4589 5
napravljen iz francoskih vin
Kleiift! Mirte
napravljen iz domačih vin.
Dobiva se povsod.
N
Ker nameravam opustiti luksurijozno galanterijsko blago, kakor finejše papirnate izdelke, zbornike za slike in razglednice ter lepo opremljene kasete S papirjem in drugo blago,
prodajam sedaj za praznike 10 do 20°/o ceneje kakor dosedaj. ™'-6
Razstavo si lahko vsakdo ogleda, ne da bi kaj kupil. Ker je   „   ojko |j) trgovina s papirjem in galant. blagom na orobno in debelo.
to le redka prilika, upam, da me bode vsak zaveden Slovenec počastd. 1-u
Za obden obisk se priporoča
s spoštovanjem
Ljubljana, Mestni trg.
Isdajfttalj ia odroTorni sretnik Sati« Eiitnlial«k,
LaMtnina ln tisk »Naroda. tiskara.*
anunuuuujnuuuuuunnj
24
3^QA