nevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
TRST, nedelja 27. decembra 1959
...... -.
msms
MOTIV IZ VELIKEGA REPNA
(Foto M. Magajna)
Pariz za sedež konference določil primernejši datum
jala tezo konference najvišjih, katere naj bi se udeležilo 14 ali 16 držav. 3. Hru-liev Je Sprejel prediodičnost prihodnjih Konferenc. Toda to ne more biti pravzaprav nobfnc |p«estnečenje, ker se Je 5^ vebno zavzemala za io tezo, ki se trdi, da je britanska. 4. Hruščev ne omenja dnevnega reda prihodnje konference« Ostali «so bili v svojih sporočilih sicer prav tako nejasni. To se zdi, da kaže skupno dobro voljo, izogniti se sleherni oviri, še preden so si regli vsaj »dober dan« in preden so se vsedli okrog okrogle mize.« List nadaljuje: «Te štiri točke so torej podlaga — in to je, kakor so zdi opravičeno — pametnega optimizma, ki je nastal z odgovorom sovjetskega voditelja.«
»Combat« piše pod našlo-' vom »Spomladno upanje« med drugim; «V tem miroljubnem ozračju, ki se polagoma širi, se lahko veselimo dobrih mednarodnih odnosov.« List ugotavlja »prisrčen ton« zahodnega vabila Hruščevu in odgovora sovjetskega voditelja in nadaljuje; «Nobenih pridržkov in nobenih ugovorov. Ton pi-I sem se ne razlikuje od tona
sporočil, ki so si jih izmenjali voditelji zavezniških držav. Uvaja se formalna vljudnost v odnose med Vzhodom in Zahodom. To seveda ne rešuje vseh velikih vprašanj, toda pomeni umestno spremembo med tonom sporočil, ki so svoj čas imela prizvok škornjev, ki so razbijali po ozemlju, in žvižganja poizkusnih raket. Tako se nakazuje okvir sestanka, ki naj pomeni odločilen razvoj v načinu razgovorov. Izločuje se »odvečno« breme« pogojev, ki bi pokvarili razgovore še pred začetkom. 2e sedaj se zdi dogovorjeno, da o formuli rednih sestankov štirih ne bo ugovorov, Gospodarji miru uvajajo organizem vrhovne arbitraže. Strinjajo se, da bodo skušali postopoma sporazumeti.«
Progresivni »Liberation« izjavlja, da se leto 1959 kon. čuje pod dobro zvezdo, in dodaja, da se bodo tega leta spominjali v zgodovini kot dobrega leta, leta prehoda iz hladne vojne, včerajšnjih groženj v jutrišnje miroljubno sožitje, leta, ki bo prvikrat po dolgem času poteklo brez resnih kriz in v splošni volji, r.aj se ozračje ne bi zastrupljalo s spori.«
loče ga' Toda ne ponarejenega...«
(Iz «11 Monao«)
ffN
Aktualni
portreti
JAYNE MANSF1ELD
M Je doslej v filmu do neke meje uveljavila. K temu Ji Je pripomoglo predvsem njeno »fizično bogastvo«, njene okrogline. S tem pa Jayne baje ni zadovoljna in film ■The Callenge« naj bi bil njen prvi film, v katerem so ji poverili tudi zahtevnejšo vlogo.
CARLO RADAELLl
Je tudi industrialec iz O-stiglie, ki je na nogometnih stavah pred tednom zadel edino trinaj-stico in pospravil 173 milijonov lir. Kot smo že poročali, je svojo »srečo« sprejel zelo mirno in nima v načrtu nič posebnega. Živel bo »kot doslej«, Je izjavil.
GABRIELLA TUCCl
Je častno predstavljala italijanske operne pevke in pevce v Londonu v tednu italijanske opere, ki so ga zaključili pred dnevi. Istega bi ne mogli reči za vse ostale predstavnike in predstavnice, katerih ena Je doživela pravi polom.
DR. CARMELO SCAGUA
direktor zapora »Regina Coeli« je dal ostavko na svoj položaj. Vzrok sta bili smrti Marrella Eli-seia in Angela Monacija. Ti dve smrti sta v Javnem mnenju dvignili veliko prahu, kar ni nič čudnega, ko vemo v kakšnih razmerah je do smrti Marceila Eliseia prišlo.
OLlMPlA CAVALL1
sicer ni kdo ve kako popularna in velika film-ska zvezda. Kljub temu Jo znajo režiserji odlično izkoristiti za razne vloge, kjer naj pride do izraza zapeljivost. Včasih pa gre to tudi nekoliko v karikaturo tega »talenta«.
Sedem dni v svetu
Odbor desctorice
O najvažnejših dogodkih v preteklem tednu pišemo v uvodniku na prvi strani. Zato bomo na tem mestu omenili le nekaj ostalih dogodkov. Med temi je sestanek zunanjih ministrov petih zahodnih držav, ki sestavljajo odbor desetorice za razorožitev, Te države so ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija. Na posvetovanju so se sporazumeli, da predlagajo sovjetski vladi, naj bi se odbor sestal 15. marca prihodnjega leta v Ženevi. Poleg tega so sklenili, da se bodo predstavniki omenjenih petih vlad ponovno sestali januarja v Washingto-nu, da se podrobneje dogovorijo glede sestanka desetorice. V uradnem poročilu je rečeno, da bodo med svojimi posvetovanji upoštevali stališče NATO in da bo ta organizacija stalno obveščena o razgovorih.
Kakor je znano, je bil ta odbor sestavljen z namenom, da skuša najti rešitev raz-oroiitvenega vprašanja in da o svojih sklepih poroča odboru OZN za razorožitev. Poleg petih zahodnih držav so t> odboru naslednje vzhodne države: SZ, Poljska, CSR. Romunija in Bolgarija.
ZDA in Maroko
Predsednik Eisenhouier je po pariških sestankih ob povratku v domovino obiskal tudi Maroko, kjer se je več ur razgovarjal s kraljem Mohamedom. Važen rezultat tega obiska je, da sta se Eisen-houier in Mohamed sporazumela, da bodo ZDA evakuirale svoja vojaška oporišča v Maroku pred koncem leta 1963, umik z oporišča Ben Sliman pa bo končan do 31. marca 1960. Glavni del svojih razgovorov pa sta oba državnika posvetila Alžiriji. V uradnem poročilu sta poudarila važnost reševanja tega vprašanja v okviru priznanja pravice do samoodločbe.
Po svojem dolgem potovanju po Aziji, Evropi in Severni Afriki se je predsednik Eisenhosver vrnil domov. Na sliki njegova žena Mamie in Eisenho-
wer se prisrčno pozdravljata
Marieila toči solze... I ALI VEŠ...
(Ob dodelitvi nagrade «Melchiorre Corelli»)
Istrski CLN je ustanovil pred petimi leti nagrado *Melchiorre Corelli*, s katero skuša vzdrževati iredentističnega duha Med učečo se mladino istrskih beguncev, ki se danes pretežno bridko kesajo, da so nasedli propagandi in v letih anglo-ameriške okupacije in pozneje zapustili svoje domove in se preselili v razna taborišča za istrske begunce. Ta nagrada se dodeljuje tistim u-čencem, ki dosežejo najboljši uspeh na natečaju z obveznimi temami. Letos se je tega natečaja udeležilo okrog 200 u-čencev, za kategorijo osnovnih šol pa je zmagala Marieila Manzutto, ki je baje najbolje odgovorila na temo: »Majhna Istranka sem, in pogosto čujem starše govoriti o moji Istri in o lepi deželi, ki smo jo zapustili*.
Zadeva bi sicer ne zaslužila posebne pozornosti, ker so taki in podobni natečaji navadno povsem nedolžne stvari; toda v našem primeru je le potrebno, da se pri tem pomudimo, ker je značilno, v kakšnem duhu skuša istrski CLN vplivati na mladino iz krogov istrskih beguncev, hkrati pa, ker nam rezultat takega prizadevanja dovolj zgovorno priča, kako taka mladina reagira na taka prizadevanja.
Mlada Marieila Manzutto hodi v o-snovno šolo, kar pomeni, da ima v najboljšem primeru 10 ali 11 let (po sliki sodeč jih ima manj). Ko je s starši zapustila Umag je bila otrok, pozneje pa Umaga ni več videla, kajti sicer ne bi mogla pisati tako, kakor piše (ne moremo namreč verjeti, da bi bila pri svoji starosti že tako «pokvarjena>
ali pa tako... prebrisana.)
Mlada Marieila toči »grenke* solze, ko ji spomin uhaja v Umag, kjer je
njen nekdanji dom »m-raten in tih*, vrt »zapuščen*, kjer ljudje »ne govore v našem lepem jeziku*; kjer celo «morje objokuje ribiške ladje, ki so tiho drsele po vodi, ob smehu, petju in kričanju*; ona pa sedi sedaj v novem domu, lista družinski album, po licu pa ji drse solze...
Draga Marieila! Ne dvomimo, da si dobra in pridna učenka, toda žal nam je, da že sedaj pri svojih mladih letih brez pomisleka pišeš tako patetično o stvareh, ki jih ne poznaš. To res ni lepo od tebe. Umag ni na Kitajskem, nekaj korakov je od Trsta. Tja moreš celo dvakrat na dan, tja boš mogla kmalu celo sama. Ko boš to mogla, ti svetujemo, da obiščeš svoj rojstni kraj. Takrat ti pa po licu ne bodo drsele solze, ampak verjetno se bo na njem pokazala rdečica zaradi tistega, kar list, ki ti je sestavek objavil, imenuje »občutljivost*, čemur pa mi pravimo uslužna naivnost. Za sedaj pa vedi, da v Umagu govore tudi danes v tvojem lepem jeziku, da tvoji sorojaki hodijo v italijansko o-semletko, ki ima celo izključno italijansko poimenovanje, da po morju še vedno drse ribiške ladje, pa tudi kričanja, veselja in petja ne manjka...
Ko boš nekoliko dorasla ti bo marsikaj postalo jasno... In takrat boš tudi razumela, zakaj so ti za tako »solzavo* pisanje dodelili nagrado »Melchiorre Corelli*.
Pretekle dni »o »e »»trajno širile govorice o spremembi v alžirski vladi. V Kairu je zasedal narodni svet alžirske revolucije. V poučenih arabskih krogih so zatrjevali, da so na zasedanju sklenili u-stanoViti »alžirsko vojaško vlado*, ki naj bi imela svoj sedež na alžirskem ozemlju. Svoje seje pa bi imela v Tripolisu v Libiji. Nova vlada bi imela le pet ministrov, ki so vsi vojaki. Njen predsednik pa bi bil sedanji ministrski podpredsednik in minister za obrambo Krim Be-kasem. Opazovalci to mnenja, da je namen takih sprememb premagati nekatere notranje težave. Poleg tega pa bi reorganizacija vlade lahko pomenila večjo vlogo vojske v splošnih političnih zadevah. Nekateri trdijo tudi, da bi bil s tem olajšan začetek pogajanj s Francijo, ker de Gaulle pravi, da se hoče pogajati s »tistimi, ki se borijo*. Novi ministri pa so vsi aktivni borci. To »o seveda domneve na podlagi uradno nepotrjenih vesti. Zato ni niti še povsem gotovo, ali je bila taka vlada res u-stanovljena. Iz alžirskih krogov so namreč ura dno javili, da so te vesti netočne, in da bo predsednik sedanje vlade Ferhat Abas podal izjavo ob zn' 1 'Tičku zasedanja.
Šolska vojna v Franciji
Prav dan pred božičem se je v Franciji končalo prvo dejanje tako imenovane šolske vojne, ki se vodi med pristaši laične šole in pristaši konfesionalne šole. Klerikalcem je uspelo s pomočjo de Gaullg doseči, da je parlament izglasoval zakon, ki daje držat) no pomoč konfe-
sionalnim privatnim šolam, v katerih pa bodo poučevali v klerikalnem duhu.
Parlament je razpravljal o tako imenovanem Lapiejevem šolskem načrtu. Le-ta v bistvu favorizira privatne šole v odnosu do državnih; izven proračuna namreč predvideva še 40 milijard subvencij za privatne šole, pri čemer prevzema država bremena, medtem ko prepušča «privatnikom» duhovno vodstvo v teh šolah. Gre za težnjo cerkve, ki bi si rada zagotovila kontrolo nad vzgojo dela francoske mladine, stroške za to pa naj bi krila država. V šolskem letu 1958-50 je bilo namreč v privatnih šolah vseh kategorij vpisanih 1.697.000 učencev in študentov, od tega 1.573.000 v konfesionalnih šolah, ki jih v celoti ali delno upravljajo cerkvene osebnosti, ki določajo duhovno smer vzgoje.
Laična javnost je že med pripravljanjem tega zakonskega načrta odločno protestirala, saj je Francija domovina laične šole! Minilo je natanko 76 let, odkar je Ju-tes Ferrg v osebni spomenici pozval vse vzgojitelje, naj v svojem pedagoškem prizadevanju ne uče ničesar, kar bi bilo v nasprotju s svobodno vestjo in s svobodnim mišljenjem slehernega pošte-nega Francoza.
Preden je omenjeni zakonski predlog prišel pred parlament, je bila zelo žolčna razprava med «laičnimi* in «konfesionalnimi» ministri. Pod pritiskom slednjih je moral bivši socialist, sedanji prosvetni minister Andre Boulloche popustiti še v zadnji točki, ki bi utegnila vsaj do neke mere pomiriti laično javnost: iz načrta so vrgli klavzulo, ki je določala, da bodo morale privatne šole v zameno za subvencije vskla. diti režim poučevanja z načeli «svobode vesti in mišljenja*. Država je torej dala 40 milijard, ne da bi karkoli dobila... Parlament je proti jutru 24. t.m. sprejel zakonski načrt.
Se pred glasovanjem je prosvetni minister Boulloche, nekakšen zvezni člen med vlado in socialistično stranko, odstopil. Po Franciji je prišlo do prvih spopadov med policijo in demonstranti, ki jih je organiziral odbor za obrambo laičnih jo!; v državnih šolah so otroci pred za-
(Nadaljevanje na 8. strani)
mm  .—.......mn. ......H. ................IIIHIIIIIIIIIIIII...UUHIHIIIII II 1111111IIII1111.IIIIIIIIU
PONOVNO SE VRAČAMO K cDVEMA ŽLICAMA PETROLEJA NA DAN»
Doslej ugotovljenih že 16 primerov ozdravitve	ati	močne
Nihče si ne dela utvar, da je rak premagan, toda upati je, da bo znanost, ki ima vse to pod svojim nadzors tvom, mogla v kratkem dati svoj pozitiven odgovor
Ze v tretje s« vračamo k temu problemu. Ponovno nameravamo pisati o zdravljenju rakastih obolenj z jemanjem petroleja. Ze po objavi našega prvega članka, še - bolj po objavi drugega članka, dobivamo v uredništvo telefonske pozive, pisma in obiske. Na vse to smo odgovarjali le to, kar smo vedeli, kar smo povzeli iz nekaterih jugoslovanskih listov, ki se s to zadevo temeljito ukvarjajo. Tudi tokrat bomo nadaljevali po i-sti poti in nadaljnje primere povzeli iz istega vira, vendar pa bomo povedali, da j« tudi v Trstu nekdo, ki jemlje petrolej in v kolikor nam bo dano, bomo o tem primeru tudi mi pisali, saj nam je bilo obljubljeno, da nas bodo o poteku obveščali.
Sedaj pa preidimo h konkretnim primerom, ki jih povzemamo iz zagrebške revije »Globua* in zagrebškega dnevnika »Večernji lista.
16. t.m. je v uredništvo »(Globusa* prišla ženska srednjih let. Hotela je govoriti z nekom o — petroleju. Vendar ženska ni prišla po morebitne informaci-je, pač pa je prikazala svoj primer:
»Ime mi je Terezija Rošu, stara sem 47 let, sem uradnica, stanujem tu in tu itd.s
»Tam nekje pred letom dni sem začela naglo hujšati, melo zatem sem začenjala čutiti bolečine v spodnjem delu trebuha. Te bolečine so s časom postajale hujše in hujše in stopila sem k zdravniku. V januarju letos so mi ugotovili, da imam raka na jajčnikih. Počakala sem n. vrstni red in
kmalu po diagnozi so me sprejeli v bolnišnico, kjer sem bila operirana. Toda po zdravnikovih izjavah je bilo moje stanje takšno, da operacija ni imela posebnega učinka. Zato sem bila podvržena obsevanju s kobaltno bombo na onkološkem oddelku bolnišnice v Vinogradski ulici. Tu so me 30-krat obsevali in me nato poslali domov. Po obsevanjih pa se je moje stanje le za kratek čas in le deloma popravilo, pozneje pa je bilo vedno slabše in slabše.s
»Domov sem se vrnila v juniju in poletje še nekako prebila. Vendar sem se vedno teže in teže premikala. Izgubljala sem moč in težo, jesti pa nisem mogla skoraj nič. Vse se mi je upiralo, posebno meso. Ob tem so bolečine postale vedno hujše.*
»Kot je poletje minevalo, tako se je moje stanje slabšalo. Nisem se več gibala, vse dneve sem prebila v postelji in zavedala sem se, kaj se z menoj dogaja. Kljub temu sem ponovno šla k zdravniku. Bilo je to konec oktobra ali v začetku novembra in tu so ugotovili, da je prišlo do metastaze v kolku in pozneje tudi v rami. Bolečine so postajale tako hude, da se nisem mogla niti oddahniti, še manj pa kašljati. Domači so me umivali in česali, če sem se pa hotela na postelji obrniti, so mi morali zelo oprezno premakniti najprej eno, nato še drugo nogo. Bila sem povsem brez moči.«
«....Metastaze so se širile, moje stanje se je slabšalo... Situacija je postala kritič-
MiiiMiiiiililiiilillilliHilllliniiiniiiilluiliiininniiiiiiiililllilliililllitiiiiillllilllillliiiillliiiiiiiiiuiitiliillliiiillllliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiliiiiiliiiiiilliiiiiiiiilllilltiiiliilll
POD REFLEKTORJI	SLOVENSK
Miniaturni intervju z Nado Gabrijelčičevo
Le ožjemu krogu gledaliških obiskovalcev in prijateljev je znano, da je bilo vodstvo gledališča v nenehnem iskanju proračunskega ravnotežja, primorano napotiti dolgoletni članici tržaškega ansambla Nado Ga-tšrijelčičevo in Emo Starčevo v sicer zasluženi, vendar pa preuranjeni pokoj. Pre-uranjeni predvsem zato, ker je umetniška in življenjska vitalnost obeh igralk porok in vir ie mnogih igralskih doživetij. Gledališko vodstvo ti je zagotovilo sodelovanje obeh igralk tudi v bodoče in prav v današnji premieri nastopa Nada Ga-brijelčičeva v naslovni vlogi »Kostelke* — kot gost.
Med edino pavzo sem jo našel v garderobi. Zadnja vaja pred nastopom pred občinstvom. Nada sedi spokojno, brez nervoze, ob mizici za maskiranje.
»Kako se počutiš — kot gost?* — Nekoliko ji roka zatrepeče, ko si prižiga cigareto. Toda to je le trenutek.
»Tako je napisano na lepakih in v uradni zasedbi. Pravzaprav pa tega ne ob-
čutim niti v odnosu s kolegi, niti — kot vidiš — v uradnem odnosu. Sem in
bom v srcu ostala član tega gledališča, katero cenim in ljubim. Tako bo o-stalo, tudi če bi me življenjska pot zanesla kdo ve kam...*
Z zamišljenimi očmi je pogledala mimo mene in odločno potegnila dim is cigarete. Čudno. Nešteto vlog sva skupaj oblikovala in skupaj reševala probleme realizacij predstav. Menda je tokrat prvič, da Nada nima problemov z masko. Vendar ji tega ne omenim. Radoveden sem, katera doživetja iz njene dolgoletne gledališke dejavnosti ji v poslednjem času stopajo v ospredje.
»Nikoli nisem lebdela na preteklosti. Rada imam vloge, ki terjajo celega Človeka. No, nekaj je bilo tudi takih in se jih rada spominjam.»
»Kaj pa Kostelka?*
»Roman »Gadje gnezdo» Vladimira Levstika sem brala že v dijaških letih. Se danes se spomnim, kako veliko je bilo doživetje ob liku Iiastelke tudi pri mojih tedanjih prijateljicah. Dramatizacija Herberta Griina je
pomagala delu do širše in obče veljave, ker ga ni o-mejila ne krajevno ne časovno. Prepriča me velika humanost in protivojna misel Osebnost Kostelke je enkratna v naši literaturi. Ni solzava, kot mnoge žene in matere v slovenski literaturi. Po dveh tednih študija sem sanjala o čudoviti obleki, ki mi je bila prevelika, ko pa sem jo pred o-gledalom hotela sleči, sem
z grozo opazila, da so se šteli
lesa...*
vi oprijeli tudi mojega te-
Takšna je Nada. Intenzivna v študiju in polna prispodob, ki segajo v rahlo fantastiko. Večina njenih vlog ni »prerisanih* iz življenja vsakdanjosti. V vseh so sledovi ustvarjalnega razmišljanja in podobe življenja, ki ga ustvarja literatura. Ob Koncu še: intimna želja za prihodnost?
«Ohranitev našega gledališča. Zdravja in dela in — doslej sem v tem gledališču zrežirala devet del. Rada bi še deseto... Razumeš, zakaj... vsekakor ne zaradi okroglega števila.*	jjq
na, nisem imela niti toliko moči, da bi govorila. Domačini so ponoči vedno pogosteje dežurali ob moji postelji. Pozneje sem zvedela, da so medtem že kupili parcelo na pokopališču Mirogoj, da bi me ne morali pokopati na oddaljenem pokopališču na Miroševcu. Nekje po 20. novembru se me je lotila tudi mrzlica, ki se je bila do dne, ko sem začela jemati petrolej, povzpela na 39 stopinj... 21. novembra je izšel »Globus*, ki smo ga dobili dva dni pozneje. Ko so mi povedali, za kaj gre, sem sklenila poskusiti srečo. In tako sem 25. novembra začela piti destiliran petrolej...*
Nato je Terezija Rošu povedala, kako mučno ji je bilo jemati smrdljivo tekočino in to ne zaradi okusa, pač pa zato, ker že ni mogla nič več požirati. Terezija Rošu j« nadaljevala: »V treh dneh mi je temperatura izginila, drugače pa sem se počutila huje kot grozno. Zdi se mi, da so to bili dnevi krize. Toda po teh treh dneh je šlo vse na bolj«...*
Začenjala je dobivati tek, stolica se ji je uredila. Po beli kavi prvih dni si je zaželela piščanca, nato pečenko in sproti s tekom se ji je vračala moč. Povrnil se ji je spanec in veliko je spala. Začela je že vstajati in 15. decembra prvič ponovno stopila na ulico. Naslednjega dne je obiskala uredništvo »Globusa*, kjer je prikazala potek svojega »čudeža*. Bolečine sicer še čuti, toda le na pritisk in še te iz dneva v dan vedno manj.
Uredništvo se s tem ni zadovoljilo in se je obrnilo na zdravnika, ki je Terezijo Rošu zdravil in z njim so stopili k njej na dom, da bi jo pregledal, sedaj, po »čudežu*. Zdravnik je po pregledu izjavil: »Presenetljivo! Frapantnol Vedeti namreč morate, da je bile ona povsem neozdravljiv primer. Potek njene bolezni zelo dobro poznam.*
Primer Terezije Rošu smo navedli v podrobnostih. Naslednje primere bomo le nakazali.
Gre za primer človeka, ki je imel takšno vrsto raka, da je bilo obsevanje nemogoče. Tudi operativni poseg je dal porazne rezultat* Začel je jemati petrolej. Po enem mesecu epetrolei-ske kure* vstaja iz postelje, hodi po stanovanju, 1-ma vedno boljši tek In v nasprotju s pričakovanjem, se njegovo stanje boljša.
Nadaljnji primer. Gre za pljučnega raka. Pacient je dobil že aktivno metas»atič-no žarišče na obrazu. Začel je piti petrolej in žarišče se je začelo manjšati. Zaradi nekih motenj je pacient prenehal piti petrolej in metastaza »e je reaktivi-rala. Ponovno je začel piti petrolej in žarišče se je spet umirilo.
Dva nadaljnja primera; 1.
«... Ime mi je Tereza Rošu, stara sem 47 let, sem uradnica-.-« Najprej grozna diagnoza, nato operacija, za njo še 30-krat pod »kobaltno bombo«... Vse zaman. Slabšanje, skoraj smrt. Nato »»dve žlici petroleja na dan« in sedaj: a Presenetljivo, frapantno!«
— da ZDA uvozijo vsako leto vedno več opic za potrebe laboratorijskih poskusov. V letošnjem letu so u-vozili iz Indije nad 300.000 opic. Opice prevažajo v posebnih letalih in ob prihodu v ZDA dobijo injekcije vitaminov na podlagi penicilina.
* m v
da je občinski svet v Parizu, na predlog komunističnega svetovalca, sprejel sklep, da se ustanovi nagrada »Gerard Philipe* v spomin na nedavno umrlega znanega filmskega in gledališkega igralca. To nagrado bodo dodelili vsako leto za gledališke ostvaritve mladih umetnikov. Pogoje za dodelitev te nagrade in znesek v denarju bodo določili kasneje.
* * *
da je rangunska občino pripravila načrt, da se majhen otok na Kraljevskem jezeru v središču mesta spremeni v »Tulcabon* (otok zabave) za počitek in zabavo prebivalcev glavnega mesta Burme. Ko bodo dela končana, bo otok zabave imel majhne restavracije z eksotičnimi vzhodnimi in evropskimi jedili, trgovine, dvorane za ples, gledališča in verjetno tudi kino dvorano. O-krog otoka bodo zgradili miniaturno železnico.
* * *
— da je specialist za rent-genologijo v plzenski bolnišnici dr. Zdenjek Hudaček zgradil novo vrsto operacijske mize, v katero je vgrajen rentgenski aparat. Ta posebna vrsta operacijske mize omogoča, da se pacient pregleda z žarki med operacijo samo, s čimer je moč ugotoviti, ali je bil odstranjen vzrok bolezni, kakor tudi splošno stanje pacienta. Dr. Hudaček je izjavil, da operacije na hrbtenici, ki jih izvršijo z novo metodo, zahtevajo sicer nekaj več časa, da pa so rezultati mnogo boljši in absolutno točni.
* * *
— da so japonski tehniki s tokijske univerze zgradili stroj, ki piše avtomatsko, P° diktatu. Gre za neko elektronsko napravo, povezano * pisalnim strojem.
***
— da so na neki farmi v Kaliforniji dobili s selekcijo kokoši brez perja. Te kokoši žive dobro v ogrevanih kokošnjakih, ker ne prenesejo svežega zraka.
* * *
— da je vodji laboratorija na konservatoriju »Gorki* v Moskvi, prof. Vasilije' vu, uspelo izdelati gramofonske plošče, ki imajo sa tno osem obratov v minuti, fci nepretrgoma »govore*, t0" da ne igrajo, dve do štiri tire. Take plošče izdelujejo * posebno iglo za snemanje, * se segreje od 180 do 200 stopinj C. Teh plošč ni moč u-porabiti za snemanje gl®*” be, ampak le za govorne tekste.
* * *
da so v Sovjetski zvezi izdelali in praktično z uspehom preizkušali prvi avtomatski traktor. Ko se zarez« prva brazda, tedaj traktor, ki ima posebno napravo, W teče po tej brazdi, avto»a sko vleče plug vzdolž nje 1 mu tako služi za kažip0 • na koncu brazde se obrti in gre po sledi nove brazd«-Prednosti tega traktorja v tem, da more en sam strok nik nadzorovati delo v* traktorjev, kakor more v * varnah en sam delavec na zorovati hkrati več stroje * * *
— da so znanstveniki n*
davno odkrili izredno rna\
na bitja, ki morejo biti f®
zajedavci na nekaterih o*
terijah. Prav tako so ug°vj.
vili, da morejo nekateri
rusi, zaradi svoje zelo P
proste strukture, kristalizli
ti, kakor vrsta n eorgans ’	-	na-
V. iz Marine pri Trogiru, stara 56 let, je imela raka na jajčnikih. Poslali so jo v Zagreb, kjer so jo od 20. decembra lani do 14. januarja letos obsevali. Trenutno izboljšanje, nato ponovno poslabšanje. V zadnjem času le obupno stanje. Vse, kar je užila, je izbruhala. Po 10 dneh jemanja petroleja se počuti veliko bolje, bruhanje je že prve dni prenehalo.
Nadaljnji primer: B. B. iz Kaštel Sučurca pri Splitu je imel raka na jeziku. So ga sicer obsevali, toda bilo je že prepozno. Operacije pa niso mogli več izvesti. Dvakrat so ga zdravili na onkološkem dispanzerju v Zagrebu. 2e ni mogel nič jesti, pač pa je mogel le piti. Pod jezikom je imel večjo sluzasto rano. Metastatično žarišče se mu je pojavilo pod uhljem in se nato razširilo po levi strani vratu. Jozik je bil že paraliziran. Zdravnik dr Roman Božin mu je dal še nekaj dni življenja. Vtem mu je sin prinesel iz Zagreba destiliran petrolej in četrti dan uživanja petroleja je bil učinek že tolikšen, da se je začel pacient na postelji dvigati in jesti. Rana pod jezikom se celi. jezik ni več otečen tn pacient pravi, da je prerojen.
S takimi primeri bi mogli še nadaljevati, kajti doslej
je ugotovljenih že 16 primerov ozdravitve ali močnega izboljšanja. Vendar pa moramo zabeležiti še primer J. L. iz Beograda, ki je prebila vse faze, kot ostali pacienti, ki smo j iti navedli; od obsevanja do o-peracije, začasnega izboljšanja in poznejšega ponovnega poslabšanja, vse do #dveh žlic petroleja na dan* Tudi pri tej se je stanje močno izboljšalo, le da je nato prišlo do pljučnice, ki ji je pacientka podlegla.
Navedli smo le nekaj izmed 16 primerov, kolikor so jih doslej ugotovili in prekontrolirali. Verjetno bo še kak primer, za katerega pa ve le sam pacien* in njegovi. Vse to je zelo spodbudno. Kljub temu pa si še nihče ne dela utvar, da je rak premagan, kot nihče ne trdi, da je petrolej zdravilo. Zato prepuščamo besedo bodočnosti, praksi in seveda znanosti, ki se bo zelo verjetno v kratkem izrekla. In to temeljiteje in odločneje, kajti vsa zadeva, ki se zdi tako enostavna in morda »neodgovorna*, se taka zdi le tistim, ki niso o njej bolje poučeni. Zadeva namreč ni prepuščena sama sebi. Pač pa je pod kontrolo ljudi-strokovnjakov, ki se zavedajo odgovornosti, ki so jo s tem prevzeli. Z naše strani le beležimo in upamo, veliko upamo...
tvarin, pa se spričo teg0 , „0 hajajo »na meji* med ** in mrtvo materijo.
***	e
— da v Veliki Britaniji n
bodo več uporabljali 3e nih pljuč (ki silijo P80'®”^ da ostaja mesece in mes rj v ležečem položaju) P zdravljenju otroške P8^8 se< Nova naprava, ki jo b °bop daj uporabljale angleške nišnice, dovoljuje pacie
da sedi, da dela razne * in da mere celo menjat’ sto bivanja, če P°l°va w0v» traja več kot 24 ur. ,, naprava ima posebno ^ ko, ki pošilja kisik v P 1 ,g. in je znatno cenejša od klenih pljuč*.
„ u-
— da se je razmerje v porabi tako imenovane . in nežive energije jna ^ ti ste, ki jo proizvajajo vek in živali, in one, ki j jo dajejo razne VT,te.a.njlifi zelo spremenilo v P0,le stoletju. Od skupne «n* v letu 1850 so je »	r0-
kov ustvarjale človeš 'g. ke. Za leto 1900 je ug° jO Ijeno, da je človek da) ff, odst., živali pa 52 odst. ^ gije. Z nadaljnjim raz se industrije in energetoc bo to razmerje še bolj
menilo in znanstveniki m
ju je jo, da bo v pr>j(fl v-letu človeška sila P. n p a Ijala komaj 3 odst., ergtk komaj 1 odst. vseh *
»kih virov.
Ishar Singh Je mlasknil ? jezikom m zavrtel rep svojemu prekletemu volu. «No, dajmo! Naprej, nar prej! Samo še dve milji. Potem ti bom dal klaje. Naprej!»
Opoldansko sonce je žgar lo njegovo glavo. Na vozu je bila domača oprema hiše: zbita dvojna postelja, nekaj loncev, kolovrat, cula oblačil, koza, trije otroci in Jeewi, njegova žena. Najmlajši je bil pri prsih matere. Jeevvi ga je tlesni-la po zadnjici in dejala: “Saj ni notri niti kaplje mleka več, ti mali vrag! Bodi že zadovoljen. Saj bomo kmalu prišli v vas in tam boš dobil j esti!»
Ponošeni turban je zleze) postrani na glavi Ishar-ja Singha. Pot mu je kapljal na brado. Bil je močan mož, ki se je selil z otroki in ženo iz Pakistana, potem ko so bili razdelili deželo. Dva meseca je preživel v zbirnem taborišču v Amritsaru. Po štirih mesecih, prebitih v Jullunduru pa so prejeli prisrčno vabilo strica, ki jih je vabil k sebi v Kalya-no, majhno vasico, ki je ležala šestdeset milj v peščenem predelu «Le naprej! Samo še miljo!* je tleskal z jezikom in udarjal po volu z razcefrano bambusovo palico. Ko je prispel v vas je našel stričevo hišo na koncu vasi. Ustavil je, stopil z voza ter odšel proti veliki hiši. Približal se mu je črn pes, mu ovohal o-panke ter se nato umaknil. Ko je vstopil se mu je približal domačin.
Ishar Singh mu je povedal, da je prišel obiskat strica Wadhawa Singha. Domačin je pokazal z roko: «Tam zadaj v slamnati koči biva tesar, tvoj stric. Kar pojdi!*
Stric in teta sta lepo sprejela vso družino, čez nekaj dni je Ishar Singh že dobil delo na poljih veleposestnika. Dali so mu razpadajočo kočo pobeglega muslimana. Jeevvi jo je očistila blata in kravje-kov, prebelila ilovnate stene in jo tudi zunaj uredila. Postavila je peč za peko kruha. Pri tem so ji pomagali sosedje, ki so včasih zanjo kuhali. Kozo so privezali h kolu na dvorišču. Otroci so se bosi, neumiti in nepočesani igrali s kamenčki na cesti. Jeevvi je predla bombaž na kolovratu, ki so ga bili pripeljali s seboj iz Pakistana. Potrudila se je, da je kila njena preja najboljše kakovosti.
Pred kočo je stalo veliko figovo drevo. Vaščani so zanj skrbeli, ga zalivali in mu nosili cvetje. Deblo so okrasili z živordečimi znaki. Ob večerih so prižigali Pod figo lončene svetilke. Jeevvi je verovala, da leži Pod figovcem utelešeni Veliki Brahman. še otrok se Je kot veverica podila po drevju. Pod drevesom je nekoč molila za sina. Veselilo jo je, da je bila figa blizu koče. Njena sen-ca je bila hladna in osvežujoča. Ob večerih Je pogosto zahajala tja in pridigala lončeno svetilko.
Ishar Singh ni rad gledal, da ona časti drevo. Delal je namreč že v gozdu in podiral drevje. Kasneje 3e pri lesnem trgovcu z o-stro sekiro cepil drva in Pripravljal kurjavo za peči.
Ko je nekoč odsekal vejo blizu stoječega drevesa mu le žena dejala: «To ni dobro. Drevo je ranjeno in joče. Ali ponoči ne slišiš njegovega stokanja?* “Nesmisel!* je odgovoril Ishar Sinkh. «Drevje je za Posekati, bog nam je tako naročil!*
kot rog, biti mora velik in močan.* Ne prehudo je zamahnil po sinu Biruu in se zasmejal. “Njegova koža je že ožgana in to je dobro. Ta mi lahko že na polju pomaga, če bo z menoj delal mu bo gospodar plačal polovico moje mezde!*
Biru je odšel z očetom na polje; pomagal mu je pri setvi in žetvi.
Po opravljeni žetvi je peljal pridelek na prvi semenj in prejel plačilo za svoje delo. Ko je Ishar Singh videl, da je njegov sin že dorastel, je bil v srcu zelo ponosen in vesel.
Jeevvi je bila rodovitna kot zemlja ob reki. V zbirnem taborišču je rodila drobceno hčer z velikimi udrtimi očmi. V novem domu je rodila na pol mrtvega sina, ki je živel le nekaj ur. Sedaj je spet pričakovala otroka.
Nekega dne je prišel Ishar Singh s polja in prosil Jeewi naj mu da kozarec pijače. Ležala je na dvorišču na dvojni postelji, s katero so bingljali strgani trakovi. Ni se mogla dvigniti.
«Vedno ležiš, kot psica! Vstani!* je besno vzkipel.
Jeevvi je zastokala z motnimi očmi: «Ni mi dobro. Kaj morem zato. Naj gre kamor hoče!»
«že spet?* je zarohenl. «S teboj je slabše kot s psico! še celo zemlja se brani včasih sprejeti, toda ti si vedno pripravljena! Psica!*
Z leseno zajemalko je pil iz ilovnatega vrča in si nato obrisal brke. Turban je vrgel na posteljo in zamrmral: «Plačujem za grehe zadnjega življenja. Božje prekletstvo leži na meni Kaznuje me in mi vsako leto pošilja novo nadlogo.*
Dnevi so tekli dalje. Slišali so, da je Utar Pradeš zdivjal in prestopil bregove kot Ganges. Več tisoč beguncev se je eršilo v sosednje province. Lani, ko se je bila Jamuna razlila preko bregov, je poplavila nad dve sto vasi. Vaščani so se bili privezali z dhotisi (ledvenimi pasovi) na debla in razne klade ter več milj naokoli iskali živež in varen kraj. Eni so izgubili otroke, drugi živino. Toda peščena pokrajina je bila vama, ker je padlo letno komaj nekaj centimetrov dežja. Pesek je takoj vsrkal dež.
Nekaj dni je že venomer deževalo kar je osvežilo žejno zemljo. Sveže umito listje in očiščena drevesa so molelo kvišku. Nebo je treskalo in grmelo. Deževalo je brez prestanka.
Jeewi se je zvijala v bolečinah. Ishar Singh si je rokril glavo z oglavnico in šel po staro babico. Ta ni mogla prebroditi vode k njegovi koči. Ishar Singh se je vrnil in opazoval nebo. Ni kazalo, da bi se razjasnilo. Skozi streho je curljala voda. Otroci so se vsi vprek tresli, ko so gledali bliske skozi razdrapan stron.
Deževna doba je šla h kraju.
Iz velike zaloge Indre, ”°ga dežja, je padlo nekaj Kapljic tudi na suho peščeno zemljo, ki jih je ta-Koj vsrkala. V zahvalo je Kemija obilo rodila ječme-na. koruze in čičerke. V hize ležečih predelih v bližini velikega ribnika pa je ‘pastel celo bujni sladkorji trs.
Ishar Singh je prinesel domov veliko mladega graja, ki ga je bil natrgal na Pj;lju in ga stresel na dvorišču, Otroci in koza so ta-K°j planili nanj. Jeevvi, ki Je z oguljenim koruznim storžem strgala lonec je rprašnia moža: “Zakaj ne P°šlješ nobenega naših o-trok v šolo?*
Ishar Singh je odvrnil: “Svojega sina ne morem “e tako zgodaj poslati v «-lo. saj ima komaj sedem *ft. Kmečki sin naj raste
Opomba o pisatelju: Dalwant Gargi sodi med “'Jajše sodobne indijske pisanje. Rodil se Je leta 1918 v rednji Indiji kot sin kmečka delavca. V svojih delin i-:Ve('krat opisuje sodobno *ntlijsko vas
Ponoči jih je prebudil nenavaden hrup. Podoben je bil razbijanju, lomljenju ir pokanju... Sto mili dlje je reka predrla nasip in se razlila preko polj in vasi. Koza ob kolu na dvorišču je začela divje blejati. Žival začuti veliko veliko hitreje nevarnost kot človek. Nategovala je vrv in izdrla iz razmočene zemlje kol ter nato begala po dvorišču. Njeno splaše-no blejanje se je mešalo z ostalimi vreščečimi glasovi.
Ishar Singh je zarjul: «Voda! Poplah! Vstanite!* Dvignil je otroke z ležišč, pobral lestev iz bambusovih kelov in se povzpel na strop.
Dež je tolkel po ilovnatih stenah. Vrata iz koruznih stebel so razpadla. Voda je že segala do kolen.
Ishar Singh se je hitro vrnil. Njegova žena se je opotekala k bambusovi lestvi. Pomagal ji je in jo potiskal kvišku. Oprijela se je napušča in po vseh štirih kot žival zlezla na krov. Ishar Singh je skakal sem in tja. Voda je grozeče in zamolklo šumela, toda koča se je še uVrala. Voda je že odnesla na dvorišče dvojno posteljo lesene zaboje, cule oblek, košare iz ličkanja in bambusovo lestev.
Družina se je stiskala na koči in molila Otroci so šklepetali z zobmi. Jeevvi sc je ulegla, zavijala oči in držeč se za trebuh mrmrala: cVai Guru! Vai Guru! Oh, Veliki bog! Milost! Oh, oh!»
Toda je že narastla do njih. Od kod je prišla in kam teče, niso vedeli. Verjetno je deževalo na Himalaji in se je tam sneg topil, da so reke divje na-
rastle in vsevprek preplavile .To ni bil krajevni dež. Bila je nesreča, ki je od daleč prišla. Zategadelj niso vedeli za njen izvor, za njeno čud.
Ena stena iz ilovice se je zrušila. Strop se je u-drl in voda je odnesla sinova, medtem ko je deklica tulila. Vsa zmešana od strahu je obvisela na napušču, ki je vezal steno in vrata.
Ishar Singh je skočil v vodo da bi rešil otroka. Temno je bilo. Ni vedel, ne kod ne kam. Zaklical je ženi, ki se je z zadnjimi močmi oprijemala strehe.
Voda je podrla figovo drevo tako, da je velika veja segala na streho. Jee-vi se je mukoma dvignila, oprijela veje in se počasi splazila na drevo.
Streha se je sesula v kalno grgrajočo vodo. Jeevvi je slišala obupni krik hčerke in bolečina ji je stisnila prsi. Ni ji mogla pomagati. Brez moči se je sedla na drevo.
Ishar Singh se je boril podivjano vodo in klical sinova ter hčerko. Toda samo temna voda je zamolklo šumela. Ozrl se je okoli. Njegova koča je bila porušena. Drevo v vodi se mu je zdelo kot hrbet velikana. Boril se je s tokom. Končno je le prišel do drevesa. V krošnji je našel Jeevvi, ki je sopla kot žival. Tudi tretjega o-troka je odnesla voda, kot že prej onadva. Iz Ishar-jevih prsi je privrela globoka tuga, pomešana z o-bupom in preklinjanjem. Toda koga naj preklinja? Nebo je bilo popolnoma črno. Pod njim je tekla umazana voda, povzročitelj tuge.
Jeevvi je zastokala: “Umi-ram! Pomagaj!*
Zona jo je spreletela in pritisnila je z nogo ob vejo. Zvijati so jo začeli krči. Stisnila je zobe in pesti. Rodila je ...
Ležala je na postelji iz vej .Pod njo je bila temna in globoka voda kot so oči mrtveca (mrliča).
Vas je bila uničena. Tudi močna hiša veleposestnika se je sesula. Samo nekaj dreves in tempelj boga šive so še ostali. Popolnoma mirno je bilo. Ostala sta samo Ishar Singh in Jeevvi. ishar je splezal z drevesa in se vrnil s košaro in kosi oblek.
Jok otročička je preglasil šumenje vode. Zlovešča tema je bila premagana. Nebo se je začelo jasniti. Zvezde so začele odsevati v vodi, ki je začela počasi upadati. Jeevvi je dvignila otroka in si ga dala na prsi. čutila je njegovo mehko telesce, mokro od dežja in obdano od vlažnih listov.
Ishar Singh je dejal: “Počasi... previdno! Fant ;e! Bog ga je nama dal. Upam, da bova še druge dobila.* Jeevvi se je obrnila k njemu in mu zašepetala z iskrečimi očmi:
“Ne bog, drevo nama je sina podarilo!*
BALWANT GARGI
Prizor iz Gruenove ccKastelke», katere premiera bo danes v Avditoriju
Razpisane
«Kajuhove nagrade«
Založba “Borec*, ki v svojem razširjenem programu letos prvikrat izdaja knjige v rednih zbirkah, je razpisala literarne nagrade za najboljša dela, ki bi prišla v poštev za objavo pri tej založbi. Razpisala je »Kajuhove nagrade* z namenom, da bi dobila osvobodilna vojna slovenskega naroda v slovenski književnosti še večji poudarek, in z namenom, da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje še bolj spodbudila k ustvarjanju del z motiviko narodno-osvo-bodilnega boja.
Kajuhove nagrade so tri: prva nagrada znaša 300.000 din, druga 200.000 din in tretja 100.00 din.
“Kajuhove nagrade* bo založba “Borec* podelila za izvirna in še neobjavljena dela, in sicer za literarna dela (roman, povest, pesniška zbirka, zbirka novel, dra-matsko delo), za dokumentarna dela, za spomine in za ilustracijo ter opremo knjig.
Seveda prihajajo za nagrade v poštev le dela, ki obravnavajo tematiko osvobodilnega boja Slovenije, in sicer bodisi partizanstvo, ilegalno delo, predvojno partijsko in delavsko razredno borbo, koncentracijska taborišča, zapore ter zgodovinska znanstvena dela s tega področja.
Avtorji, ki bodo hoteli konkurirati za “Kajuhove nagrade*, bodo morali svoja dela predložiti do konca decembra 1960, medtem ko bodo nagrade podeljene ob dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. julija 1961.
PARTIZANSKI POPOTNIK V ISTRSKEM «BOŠKU» - MILAN GUČEK
Delo «Počakaj	do	pr
je oddolžitev	ljudem
Doslej nisem zasledil še nobene znanstvene definicije, kaj je to »dober človek*. Meditiranje o dobroti se mi je namerilo, ko sem srečal avtorja že druge knjige partizanskih spominov, Milana Gučka. Ker pa je ta druga knjiga šele v tisku, Guček pa prisoten, je bilo torej to moje razmišljanje namenjeno predvsem njemu.
Za portrete že od nekdaj nisem imel kdove kakšnega izrazitega talenta. Opisi u-trujajo. Utrujajo pa zato, ker ne sproščajo: človek se mora osredotočiti na enega samega človeka, mu skozi leščerbo njegovega »jaza* določiti «gibčno-zvočni» izraz, mu obrniti žepe in dokazati, da je tak in tak, ker nosi v žepu pipec. Da v njegovi podzavesti čemi sivkast pajek morilskih nagibov. In če vam je poleg tega jasno, da doma lastnoročno kolje kure in kdaj pa kJaj tudi domačega zajca, še dodatek: pohlep po topli krvi, ki v drobnem curku teče skozi prste... in tako naprej. Ne vem, če Guček kolje kure. Rekel bi, da ne. še muhe mu je žal, pa bi se lotil kure! Lepo vas prosim! Narejen je po zunanji podobi italijanskega režiserja in igralca Pietra Germija, le malo širši v obraz je. In menda je navznoter tudi ves tak, kot poznamo Germija iz filmov: možato nežen, tiho vase zaklenjen in ves srečen, kadar je sam s seboj. In kadar je zaprt v školjko ne-preudarnega odpovedovanja. La soledad sonora. Zvene-
(Improvizirana skica portreta)
ča samota. Z Germijem ga druži še poklicna sorodnost: oba sta pri filmu. Oba menda prenavdušena zanj. Germi igralec in režiser, Guček (no, celo oba se začenjata na «G») pa direktor Vibe iz Ljubljane. Oba bi bila lahko dublerja, samo da Guček za take stvari nima preveč talenta. Guček nikoli v življenju ni bil dubler. Vedno je predstavljal samega sebe in zdaj mu bo morebiti malo nerodno, ko raztapljam njegov karakter v vosku lastnega spoznavanja. Tako menim: v hudih dneh zadnje vojne je živel med ljudstvom, se zaganjal v blodnjak Slovenske Istre in navajal ljudi k temu, da bodo ljudje. Zato je prav, da jim ga zdaj predstavim.
Namreč takega, kakršen je. Njegova knjiga »Počakaj do prihodnje pomladi* ga kaže takega, kakršen je bil med vojno, tu v Istri. Zdaj prihaja večkrat v Koper. In vedno je tak, kakor da se nečemu čudi: naslanja se na ograjo avtobusne postajo in strmi nekam ven. V horizonte, nad katerimi se vrešče spreletavajo albatrosi. Kakor da je brez vere v epsko lepoto zelenka-sto-modrih obzorij. In se vnovič prepričuje, da je t0 vendarle vse res. Da si lahko brez strahu in brez grozljivega utripa. A vendar: zdi se mi, da veruje v človeka. Z velikim «C». Počasi se taja v razgovor, po-
tlej pa pripoveduje zgodbice, ki si jih nikoli ne izmišlja. Zanj velja to, kar je napisal v uvodu svoje druge knjige: »Tudi pri pisanju te knjige nisem šel dalj od resnice.*
Resnici na ljubo naj priznam:	malo ga poznam.
Mimogrede. A imam že tak nos za to, kaj je dobro in kaj slabo v ljudeh. Guček je »moj človek*, ker impo-nira z vsem. Glava antičnega kipa, srebrno-sivi lasje pa ne scela. Nekakšna stilizirana rustikalnost,	za
njo pa podoba mehke, voljne verlainovske nature. To so pač kontrasti, ki se v človeku nikoli ne dopolnjujejo.
Za »Primorski dnevnik* je bil domenjen intervju. Vprašanja sem postavljal počez in nanje je tudi odgovarjal. Nikoli tudi ni v zadregi. Prvo vprašanje: kako da sta izšli prva in zdaj še druga knjiga partizanskih spominov šele zdaj, skoraj petnajst let po končani vojni? Guček: »Krivo je dvoje — vse do pet let nazaj nisem našel v svoji prezaposlenosti potrebnega časa ne zbranosti, da bi zapiske uredil in pripravil; Saj veste, kakšna divja leta nenehnega dela in vrenja so bila takrat, ki so človeka, posebno na pionirskem delu, vsega prevzela * Spet sem radoveden:	Kdaj ste
zasnovali celotno delo? Guček (ves se je zapredel v spomin):	«2e med vojno.
•""""H"..........................  ..m...........................................
umi tiiiiin n mi n iiiiiiiiiini m n in n Hlinili m Hlinili Hlinili m nuni m |, o nuni um mi
Vi
  - v Koper greva))
(Odlomek iz knjige Milana Gučka
iPočakaj	do	p
Neznansko pa naju je z Bognar-jem mikal Koper, če sva spala pri Toniju na Boninih, sva ga gledala s postelje skozi okno. Na polotok postavljen in nizko pod nami je bil kot na naši dlani.
Odločila sva se — v Koper greva! Pogledat, kakšen je, kdo je v njem, in končno — v mestu te nisva bila nekaj tednov ..
Na vernih duš dan zjutraj smo šli v štirih: za ^kamuflažo* sva vzela vsak eno dekle — mladinko. Z nama sta šli Kristina in Pavla. Oblečena sva bila spet v izposojene boljše civilne obleke, jaz celo z belim robčkovi v malem žepku.
Niti nič tesno nama ni bilo, ko sva zapuščala varno zaledje. Velikega občutka pa tudi ni bilo v meni. če bi vse do kraja premislila, bi si najbrže premislila. Tako pa. ..
Ob vhodu v Koper je stal bunker in v njem vojaška straža. Gledali so bolj najina zala dekleta kot pa naju. Račun je kazal dobro.
Ozke koprske ulice so bile polne ljudi. Na trgu pri mestnih vratih so kuhali školjke, «mušule», in nemalo meščanov je srkalo iz koščenih lupin neko sluz. Izpite so metali v koške, ki so stali kar tam pri stojnicah
In ves Koper je bil v zastavah. Nekatere z žalnimi trakovi. Bilo je tudi nekaj transparentov.
Koper je proslavljal mesec dni rešitve iz partizanske nevarnosti.
V nekih hišah so celo objokovali septembrske žrtve.
Ravno pravo vzdušje, da ujamejo kar v takem razburjenem mestu dva partizana in dve mladinki ...
Kako je vse dišalo iz trgovin! Moj nos je bil še vedno občutljiv kot pri divjačini. Vonjal sem kavo, poper, lovor, mila, baldrijan, bencin — vse.
V gostilno smo šli na malo ju-žino, na zmarendo*. Lokal je bil poln vojaštva, karabinjerjev in civilistov. Ti so govorili med seboj nemško. Agenti so morali biti.
Medtem je že udarilo poldne. Dekleta so imela neka opravila, midva z Bognarjem pa sva se sama sprehajala, v Calegariji sva se ustavila pred izložbo drogerije in gledala, kaj vse prodajajo sedaj, v času <tešer>.
Ulica je bila opoldne skoraj prazna. Ob Bognarja se naenkrat vstopi karabinjer in nekaj časa gleda izložbo skupaj z nama.
*Kaj pa delate v Kopru?* vpraša prijazno Bognarja.
«Po opravkih sva prišla/» mu brez zadrege odvrne v narečju domačinov.
«Kak.o pa to, da nista v vojski? Kaj ne vesta, da morajo biti vsi mladi fantje in možje v republikanski armadi?*
«Saj sva komaj prišla od vojakov/»
K moji strani je prišel še komandir.
*Kaj se pa pogovarjate?» je
vprašal svojega podrejenega.
«A, čakamo, da bo trgovina odprta,» je brž odgovoril Bognar.
še nekaj kratkih besed, in — poslovila sta se od naju.
Z Bognarjem sva bila že vsa trda in tudi še nisva bila na jasnem. Je bil to samo začetek preizkušnje in nama pripravljajo zanko, ali pa sta bila karabinjerja res samo iz prijaznosti in cljudo-milosti» tako radovedna?
Prav gotovo sva z Bognarjem vzbujala v takšnem majhnem mestu pozornost. Posebno jaz nisem bil tip za tiste kraje. Tudi lasje mi še niso od avgusta meseca kaj prida zrasli.
Na dogovorjenem mestu sva se dobila z «zaročenkama» in od same prešernosti nisva vedela kaj bi.
tPojdiva se fotografirat/» nama je prišlo na misel.
Ob robu mesta smo vstopili v hišo na samem, z nepogrešljivo stekleno streho. Fotograf v krilu naju je vsakega posebej vzel na plošče.
V mestu ni bilo opaziti nič posebnega. Nobene vznemirjenosti. Najbrž naju ne lovijo.
Tako zaljubljeno smo se držali, da je vojak v bunkerju cedil sline in žvižgal za nami, ko smo odhajali iz volčjega brloga Ob koprskem pokopališču pa sva zapela «Nabrusimo kose, zdaj čas dozoreva.. .*
In tisti hip se je na vrhu poti prikazal osamljen — karabinjer.
In šel mimo ...
Misli in besede za prvo knjigo so se mi porajale na nenehnih pohodih in na počitkih, ko sem bil sam s seboj. Vse, kar sem doživljal, sem si venomer obnavljal in kasneje tudi zapisoval. Ko sem po desetih letih te zapiske urejal, mi ni bilo treba dosti dodajati, spremenil pa nisem ničesar. Drugo knjigo, obdobje svojega dela in doživetij na Primorskem, pa sem no-s-1 ves pas v spominu. Ko pa sem se pred meseci pripravljal, da vse to tudi napišem, sem šel na pot. Obiskal sem svoje stare znance, prijatelje in kraje, in tako se mooida že t. oble* dele podobe trobile spet svei žo barvo.*
Naslednje vprašanje zoprno potiskam v globino: kakšni so bili nagibi, da ste se lotili tega pisanja? Pa je nanj Guček odgovoril. »Več jih je bilo, teh nagibov. Za človeka veliki — in da bi ne bili takšni nikoli več ponovljeni — časi, hočem reči, da bi bili dnevi takšnih stisk in preizkušenj prizaneseni našim otrokom in njihovim potomcem. Morda je vprav zaradi tega bil primeren čas izida obeh knjig, ko je še prisotna generacija, ki ie vse to doživljala, in da vse te izkušnje lahko posreduje tistim, ki prihajajo za nami. Takšno, kakršna je, sem napisal tudi zategadelj, tia ne bo treba kasnejšim rodovom resnice šele iskati. Predvsem kar se tiče druge knjige, »Počakaj do prihodnje pomladi*, pa moram povedati, da so me k njenemu pisanju silili izredni ljudje, ki sem nanje naletel in z njimi živel ves čas svojega dela na Primorskem. Predvsem njim in njihovim velikim delom bi se rad oddolžil in jih razkril vsemu svetu.*
Kaj pa zdaj? sprašujem dalje. (Mislim: ali se bo spoprijel tudi s problematiko sodobnega življenja.) Guček kratek čas razmišlja, potem odgovori nekam odsotno: »Z obema knjigama je moje opisovanje zadnje vojne končano. Za zapiske iz življenja po njej pa bo treba zajeti še malo sape.* (Kako čudno, ali ne: naše današnje življenje je vendar na dlani. Tu je, prisotno kakor malokaj, živi z nami, nas obdaja od vseh
strani,. se zaletava v nas, nas peha v stiske in blodnje, nas plemeniti na svoj način, mi pa ga srkamo s povprečjem slabega okusa. Morda pa ima Guček prav: potrebna je perspektiva, da lahko gledaš stvari v njeni zaobljenosti in celovitosti. Po tisti: zaradi dreves ne vidiš gozda.)
Menjam ploščo. Spomnim se od nekje maksime francoskega režiserja Reneja Ciaira:	Francoski film je
lahko postal dober v tistem trenutku, ko je našel jran-cosko temo. In se vržem na problematiko slovenskega in jugoslovanskega filma. Guček:	»Vprašanje filma,
kakor ste mi ga zastavili, je tako kompleksno, da terja pravzaprav že obširno razpravo. Na kratko:	u-
stvarjalna umetniška moč naših ljudi se šele prebuja vendar je ravno v tej dobi pokazal slovenski in jugoslovanski film tolikšno življenjsko silo, da zasluži njegov razvoj vsestransko podporo. Ce je naš film dosegal tudi številna mednarodna priznanja, potem so izgledi in upi za njegov še večji uspeh toliko boljši. Vse občudovanje pa zasluži naš risani film. Morda je prav na njegovem primeru očitno, kolika ustvarjalna sila je v naših filmskih ljudeh nasploh. Jugoslovanska tema? Mislim, da smo ji dobro na sledi: denimo — Vlak brez voznega reda. (Prva nagrada minulega puljskega festivala.) Ko bodo na videz drobne, v resnici pa velike stvari o naših
ljudeh povedane s tolikšno izrazno in umetniško močjo, potem bo uspeh jugoslovanskega filma tu. In ko ustvarjalcem ne bo manjkalo poguma, da govore o vseh padcih in vzponih, v teh velikih časih, ko opuščamo včerajšnji svet.*
In zdaj še posebej za' Trst, ki je dal režiserja in nekaj igralcev za nagrajeni film na puljskem festivalu »Tri četrtine sonca*. Guček je preprost: »Zame je bil presenečenje in odkritje hkrati. Zaradi svoje človeč-, nosti in širine, pa tudi in predvsem zaradi ustvarjalne moči vseh tistih, ki so ga delali. Delež režiserja Jožeta Babiča in igralcev tržaškega SG Sardočeve, Nakrsta, Raztresena in Guština daje filmu posebno noto in barvo njegovi širini.*
Postal sem indiskreten. In. privaten- Rad bi spoznal Kučkove male strasti, hob-byje, ki jih imajo vsi dobri ljudje. Vsi ljudje, ki živijo. Tisti, ki so v življenju mrtvi, so apatični. Ne ljubijo in ne sovražijo več.) Guček pritrjuje in de: »Konjiček? Dokler mi ni postal kruh, je bil to — film. Otrok niti ne omenjam, sicer sem pa njim po navadi jaz — konjiček. Poleg tega pa imam še rad nasploh harmonijo, lepe oblike •’ in, lepe podobe. Ce tega ni pri roki, poiščem sam. Najboljši kipar in slikar je — naprava. Od tega si vzamem včasih kaj s seboj, zato mi je ob strani največkrat ipoj zvesti prijatelj — fotoaparat.*
Dragi gospod, upam, da s? boste iz tega spoznali... Spoznavam se. In tudi drugi se bodo. Sploh pa ne vem, zakaj so prijetni in zvesti in dobri ljudje vedno tako navznoter urejeni. Njihova duhovna arhitektura-ne prenese ne Corbussiera in ne Wrighta. Ceni pa I lečnika s harmonijo linij in vizuelnega zvoka. »Počakaj do prihodnje pomladi*. Tak je naslov knjige o I* stri, o njenih ljudeh v času stiske in preizkušenj, o njenih tihožitjih in pejsa-žih Morda pa bo v teti ljudeh in drugih zanetila iskrico spomina na te čase. Nikoli ni dobro pozabljati človeškega trpljenja, kaiti življenje bi bilo potlej brez cene. Guček ga ni pozabil. In zato je napisal to knjigo:
MILAN LINDIČ
Jože Horvat
Ritem
Mafavi hte vi
Na laiki smo bili štirje: Poleg mene še slikar Berto Sirk, zdravstveni asistent Ciril Velušček in naš mornar, dalmatinski ribič iz M ut terja Rokica Juraga. Zapustilj smo mestece Pirovac in jadrali proti Šibeniku.
Veter je bil len, lena je bila barka m len je bil naš pogovor. Zagledal sem se v malo okroglo dalmatinsko čepico, tako-zvani *pomidur», ki jo je Rokica imel na glavi. Ta čepica je bila gotovo nekoč živo oranlasto rumena; zdaj je bleda in tem-nosivo zamaščena. Da poživim pogovor, sem dejal:
*Rokica, moj dragi! O-vaj tvoj pomidur nikako mi se ne svidja*.
*Pa šta mu fali?* *Star je, prijav i nedo-stojan.*
*Dobar je, brate. Ima več deset godina, da ga nosim.*
*Bit če dobar za tebe, ali nije za nas. U Šibeniku očemo da kupimo novi.*
Vnela se je dolga živahna debata, ki je trajala do Šibenika. Ostalo je pri tem, da Rokica dobi nov pomidur.
Kupiti pomidur za Rokico ni bila lahka stvar. Imel je tako debelo glavu-rino, da mu nič ni hotelo pristajati; hodili smo od trgovine do trgovine. Končno, po kakih dveh urah iskanja in veselo-važnega ugibanja in posvetovanja, smo le našli nekaj primernega. Plačali smo in Rokica se je giz-davo ogledoval v zrcalu: *Ama, baš sam otmen. bogamil*
Sirk se je oglasil s svojo slavno jugcslovanščino: iSada pa gremo u kolu gostilnu, da pijemo li-koj za ovu kupčiju*.
Mimogrede smo si nabavili kruh, pečeno ribo, sir in pršut ter stopili v običajno dalmatinsko tbir-tijo*.
*Ajde, gazda. nosi litru vina!*
Gospodar — birtaš nam je prinesel liter rujnega dalmatinca in zraven postavil na mizo liter vode, kakor je to v Dalmaciji splošen običaj; Dalmatinec ne pije čistega vina, ker mu je premočno, ampak ga stalno meša z vodo: Boji se, da bi dobil sbalun* (se opijanili.
Snovi za pogovor nam ni manjkalo. Prva, dolga točka sporeda je bil novi pomidur, sledila sta morje in barka, pa zopet pomidur, nato veter, ribe itd. Na mizo je prišel drugi liter, potem tretji — steklenica z vodo pa je zapuščena samevala ob strani. Nihče se ni zmenil zanjo. Zaradi Rokice smo vsi govorili hrvaški; tudi Sirk se je moral potruditi, da ga je Rokica lahko razumel.
Privlekli smo na dan zaloge, začela se je vesela zakuska z novim litrom vina in s še enim. Razgovor je bil vedno bolj živahen. Medtem ko je vino teklo, je pa stala voda bridko zanemarjena na svojem mestu tam daleč na robu mize. Bili smo edini gostje v birtiji, ker je bil delavnik in dopoldanska ura. Naš birtaš je nemo postajal in neprenehoma buljil v nas. To mi je dalo končno povod, da sem ga vprašal: *Pa šta gledaš, brate? Jeli nešto nije u redu?* Počasi je odgovoril: tSve je u redu, gospa-ru. Samo želio bi h, da vas nešto pitam, a ko dozvo-lite*.
*Pa ajde, kaži, da čuje-mo! Govori!*
Stopil je bliže, poševno je pogledal tja na samotni liter vode, naslonil se je z rokama na mizo in vprašal:
*Da mi oprostite: Kakvi ste vi ljudi? Govorite ko Dalmatinci, a pijete ko Slovinci... !!??*
MIKULA LETIf.
OBJAVILI BODO SPOMINE ERROLA FLYNNA
«
Moje grešno
Zaskrbljenost filmskih zvezdic in damic, ki so bile v jati njegovih oboževalk in ljubimk - Bil je sicer kavalir, toda brezobziren in brez vesti Ro je bil že mrtev sta ga na njegovi jahti še čakali dve deklici
Ko je pred kratkim sporočila založba Putnam iz New Yorka, da bo objavila knjigo spominov nedavno umrlega filmskega igralca Errola Flynna, z naslovom «Moje grešno življenje*, so se začeli pri Put-namu zglašati sloviti odvetniki iz vseh večjih mest v Evropi in tudi v Ameriki. V imenu svojih klientk sc zahtevali, da naj založnik ne objavi spominov v taki obliki kot so napovedali, da naj imena njihovih klientk črta ali pa tako spremeni, da jih ne bo moč spoznati. Hkrati pa so se začele pojavljati v svetovnih časopisih daljše ali krajše izjave nekaterih uglednih dam in filmskih zvezd, ki odločno zatrjujejo, da niso nikoli i-mele nikakršnih stikov s pokojnim filmskim igralcem Errolom Flynnom.
Zelo je bilo razgibano življenje tega igralca. Komaj 50 let je imel, a koliko je skusil! Njegov oče je bil znan naravoslovec, u-gleden znanstvenik. Sin pa je hrepenel po doživljajih, pustolovščinah, po svetu in...
Pa kaj bi se čudili! Bilo mu je komaj 17 let.
In res je nekega dne kar natihem izginil od doma. Niso ga našli Zašel je med mornarje in tam trdo delal. In potem ga je premetavalo iz kraja v kraj. Želel si je dogodivščin. I-mel jih je. še preveč. Pomival je posodo, duhal prazne steklenice, da ,ie ugotavljal, če je bil v njih salmiak ali solna kislina.
iiiiiimtMiiiHiiiiiiiMittifiMiiimiiiiiiiiiiiiiiitfivmitiiiiiiiiiiiMMiuitiitilifniiiiiitiiiitiiiiiiimiiiiiiiitiimimiiiuiiiitiiiiiiittiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiHi
NEKAJ SPOMINOV IZ PRETEKLOSTI
Svefoivančani
Ko sem brskala med knjigami na podstrešju pri šusmeljevih, sem zagledala med drugim kakih 70 cm visok iz lesa izrezan Eiffelov stolp.
«Kdo ga je izrezljal?* sem vprašala Karla šušmelja.
»Moj oče,* je bil odgovor, »okrog leta 1837. če greste v Villa Revoltella,* je nadaljeval, »poglejte v cvetličnjak, tam boste na stropu videla lestenec „kluo-kuo”, ki jo je dokončal moj oče okrog leta 1889. Izdelana je iz trtnih vej in trtnega lesa. Podaril jo Je svojemu botru Sosiču, ki je bil takrat nameščen kot glavni vrtnar v imenovanem dvorcu.*
Seveda sem hotela takoj izvedeti kaj več o tem inteligentnem domačinu. Rojen je bil leta 1859, umrl pa je že leta 1894, komaj 35 let star. Po poklicu je bil zidar. Udejstvoval se je v takratnem tetriburaškem zboru pri Sv. Ivanu. Doma je igral na harmoniko, katero je sam izdelal. Dobila sem v roko njegovo sliko, kjer stoji sredi med svojimi tovariši. Pa tudi do njegovega pisma, katerega je pisal leta 1884 svoji ženi iz Eilika v Hercegovini. To pismo ni zanimivo zaradi tega, ker je pisano pred 75 leti, ampak tudi zaradi vsebine same.
:/.e Vrdelski omenja v eni izmed svojih knjig, da so Svetoivančani hodili na sezonsko delo daleč naokoli. Tako je šel tudi Franc šušmelj na sezonsko delo v Hercegovino in dne 30. marca leta 1884 je pisal iz Bilika svoji ženi med drugim:
tpredrago serce ti aam vedit da se znaidem zdrau in veseu in se troštam da bo to pismo tudi tebe zdravo našlo in ti pošlem pet goldinario za praznike r.e zameri ker ti ne morem poslati več ker smo imeli dva dan sneh in smo nurdili samo sedem žarnat in sen mngu kupit ene skorence...
C e je Pepe še doma rečte da ni treba prit dokler ne pišemo ker ne bo mo-go nait delo ker vsaki bot ker pride vapor morajo jet po šupi domou.*
sezonski
delavci
čCUar
£
Potem kuharski pomočnik, pomožni policaj, izpiralec zlata. Udeležil se je kazenske ekspedicije v džunglo proti lovcem na človeške glave. Novinar. A nazadnje je šel še enkrat med lovce na človeške glave v odpravi nemškega znanstvenika dr. Hermanna Erbe-na. Znameniti učenjak je proučeva! življenje divjih ljudstev in je šel tja s lilmsko Kamero Toda domačini niso bili nič kaj voljni sodelovati. Vedli so* se proti njim sovražno. Napadali so jih. In v tem je mladi Errol prednjačil. Na divjem konju je dirjal in streljal. In takrat se je izkazalo, da je nenavadno fotogeničen.
Zato so ga filmski ljudje poiskali in ga spravili v Hollywood, kjer je nastopal najprej v manjših vlogah. Takrat so bili zelo upoštevani filmi z divjega ziipada. Divje dirjanje s
konji, bitke z ljudmi in zverinami, nasilje, streli, požigi, pobijanje.
Iskali so take ki so znali dobro jahati, pasti s konja, streljati, plezati, plavati in še mnogo takih spretnosti. Errol Flynn jih je znal obilo. Zaslužil je 70 dolarjev na teden.
Toda, ko so iskali igralca za kapitana Blooda so izbrali njega. In s tem se je odprla njegova umetniška kariera, njegova pot navzgor. V 25 letih je nastopil v 50 filmih. Samo divji boji, drzni nastopi, napadi in begi. Odlikoval se je v takih pustolovskih filmih. Spreten je bil pri tem.
Toda ni bil znan samo po svojih spretnostih v divji preriji. Tudi kot osvajalec ženskih src se je proslavil .Zlepa se mu ni mogla kaka ženska izmakniti. Do zadnjega jih je zapeljeval in med najlepšimi
in najbolj privlačnimi je izbiral. Pravijo, da jih je bilo več sto. Bile pa so povečini le bežni stiki, samo hipno požejenje, kratkotrajna omama.
»On piše samo golo res-iiico!* pravijo o njem. Bil je sicer kavalir, toda brezobziren. brez vesti.
Zato se tudi nekateri bojijo njegovih Spominov, številne ženske ki so mor-
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
| Rojeni	od	22.	xn.	do	20.1.1
O	Dominantna značilnost rojenih	v znaku Kozo-	§
§ roga je ambicija, čeprav so nagnjeni k razmišlja- q O nju in samevanju, jih notranja sila spodbuja k O O osvajanju visokih in plemenitih smotrov; včasih pa g q je ta ambicija nizkotna, nebrzdana in zelo škod- o O Ijiva. Rojeni v tem znaku čutijo v sebi veliko po- O O trebo, da prevladujejo in se v svojem okolju od- 2 g likujejo.	o
3 S svojo vztrajnostjo in trmo znajo doseči smoter 0 O in uresničiti vse svoje načrte. Pri tem so skrajno O O potrpežljivi in neutrudljivi, da premagajo vse ovire. 2 2 Večkrat se jih loti melanholija; včasih so pesi- g O misti, ljubijo samoto in niso dovolj družabni. V O O svojih zahtevah in osebnih potrebah so skromni. 2 2 Primanjkuje jim fantazija in v odnosih z ljudmi o O nimajo dovolj človeške topline ter spontanosti. O O Vedno obvladajo sami sebe, so mirni in hladni. 2 2 Njihov odnos do zunanjega sveta, do ljudi in do- g 2 godkov pa	je	večinoma dobro	preračunan.	g
O	V svojem poklicnem delu so	fizično zelo od-	2
O porni ter prenašajo vse napore. So zelo inteligent- X O ni, skrbno se pripravijo na izvrševanje svojega po- g g klica in so	vestni pri	delu.	O
2	Tudi v njihovih ljubezenskih	odnosih prevla-	o
O duje razum nad čustvi. Sovražijo zunanje izraze in g O ljubezenske izlive ter se ne morejo sprostiti. Za- -© radi tega se pozno poročijo ali ostanejo sami.
O	Zenske, ki so rojene v znaku	Kozoroga, imajo
O to srečo, da se nikdar ne postarajo. Z leti namreč 2 pridobijo na ljubkosti in osebnosti. Med njihovimi
Od leve proti desni:	Josip Mikelič,
Miček Marc (sedi), Franc Šušmelj in Peter.
To pismo odkriva še eno stran iz zgodovine naših delovnih ljudi; iz njega Je razvidno trdo življenje sezonskih delavcev v tisti dobi.
Ta popotovanja po svetu pa so imela tudi eno dobro stran, in sicer to, da so obogatila te ljudi v znanju in življenjskih izkustvih. Prav gotovo so ta izkustva mnogo pripomogla, da zgodovina lahko beleži bogato kulturno go-spodarsko-socialno delovanje in udejstvovanje naših preprostih delovnih ljudi pri Sv. Ivanu.
PAVIA KOLARIČ
Pokojni filmski igralec Errol Flynn
da le za hip bile z njim, ki so v trenutni slabosti popustile... Vse njegove zakonske žene in ljubice, prijateljice, sedaj upravičeno z -nemirom pričakujejo izida izpovedi tega moža, do brezobzirnosti odkritosrčnega.
Niti ne morejo več biti ponosne na to. da so nekoč ljubile tega, ki je zad-r.je čase vedno bolj propadal.
Vdal se je pijači. Užival je mamila, marijuana, o-pij. A največ vodko. «Nima duha in zlepa se ne more dognati, da je užival alko-
slavnimi prednicami sta Madame de Maintenon in O m^močna0ie*^6 VO<1" Pompadour; njihova sedanja tipična predstavnica
pa je vedno mladostna Marlene Dietrich. Druga O Le za nekatere se ve, da značilnost žensk, rojenih v znaku Kozoroga, pa je 2 so bile nekoč tudi v jati ta, da čutijo v sebi veliko potrebo po neodvisnosti, g onih, ki so tega slavnega Na vse načine si pomagajo in se borijo, včasih tudi o ljubimca obkrožale, ga lju-z velikimi težavami, da ostanejo neodvisne. Zaradi g bile ali pa samo dopustile, tega se čimprej osamosvojijo in si poiščejo pri- g da jih je on ljubil. merno zaposlitev. Tudi ko se poročijo, si želijo same zaslužiti za svoje osebne potrebe. Sicer pa niso zahtevne, ne marajo dragocenih stvari in dragih oblek, če bi za dosego tega morale zatajiti svojo osebnost.
Zenske, rojene v znaku Kozoroga, se dobro razumejo z rojenimi v znaku Device, vodnarja in Bika, ne pa z rojenimi v znaku Raka in Tehtnice.
V znaku Kozoroga se je rodilo mnogo politikov in diplomatov, znanstvenikov in filozofov. Med drugimi so se v znaku Kozoroga rodili Newton, Pa-eur, Montesquer, Cezanne, W. Wilson, Ferruccio arri in Luigi Zampa.
Linda Christian, ki je nekoč zatrdno verjela da se bo z njo poročil.
Ann Sheridan, ki je bila pri njem le nekaj dni m mu je potem ušla.
Bette Davis, ki je nekoč pozneje zatrjevala, da nikakor ne more razumeti, da je kdajkoli le za hip bila z njim.
Olivia de Havilland, ki je 0 vest ni nikoli preveč pekla zaradi njega.
VELJAVEN OD 28. DECEMBRA DO 3. JANUARJA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4-) Nekateri načrti bodo šli po vodi, toda kljub temu boste imeli lepe priložnosti za zabavo ob koncu tedna. Ne ustrašite se ovir in vztrajajte na svojem stališču.
Bik (od 21. 4. do 20. 3.) Zšnimive ponudbe za izboljšanje delovnih pogojev. Razgibani dnevi in razne spremembe, ki vas bodo zelo veselile. Prijetna vabila na zabavo v veseli družbi. Pismo in darila.
Dvojčka (od 21. S.
do 20. 6.) Premagali boste ljubezenske spore, če boste bolj uvi-tdevni. Nenadne priložnosti za zaslužek in napredovanje v službi. Spremembe v okolju, ki bodo ugodno vplivale tudi na vas.
Rak (od 21. 0. do 22. 7.) Glede zabave se boste mo-| rali prepustiti na-I ključju. Prijetna srečanja. Del» vam ne bo šlo gladko od rok. Imeli boste razgovore z osebami, ki vam bodo koristile v poklicnem -delu.
m
Odlo»»vek j* pisma, ki ga jc Šušmelj pisal svoji ženi leta 1884 iz Hercegovine.
Lev (od 23. 7. do
@22. I.) Mirno tn redno poslovno delo; potrebujete pa nekoliko počitka, da si naberete novih energij. Ugodni trenutki za u-resničitev nekaterih načrtov in utrditev vašega položaja.
Devica (od 23. S. do 22. 9 ) Neka oseba vam bo dokazala svojo veliko simpatijo. Nekaj novega v vašem poslovnem delu, ki vam bo zelo koristilo. Zanimiva srečanja in prijetna družba. Pismo.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) Presenečenja. Znašli se boste v zamotanem položaju in se ne boste znali odločiti. Gmotne razmere se bodo zboljšale; toda ne smete slepo verjeti vsem obljubam.
Škorpijon (od 24.
10. do 21. 11.) Novosti in presenečenja v srčnih zadevah. Nekaj o-vir v poslovnem delu, ki pa jih
boste premagali. Razgibani dnevi, zaradi česar ne smete 9klepati novih dogovorov ali kupčij.
Strelec U. do
(od 22. 21. 12.)
Trenutki melanholije in pobitosti v vašem srcu. Iskreni prijatelji vas bodo potolažili. Precejšnje ovire v poslovnih zadevah, toda premagali jih boste, če boste vztrajali.
Kozorog (od 22. 12. do 20 1.) U-godni dnevi za ljubezenske sestanke. Zadoščenje za uspešno poslovno delo, ki je terjalo od vas precej prizadevnosti. Neka intimna zadeva se bo v kratkem u-godno rešila.
Vodnar (od 21.
do 19. 2.) U-resničil se bo na-vam je ze-srcu. Ne-ovir v poslovnem delu. Prijetna presenečenja in novosti v družini ter lepe priložnosti za razvedrilo. Sporočilo in darila.
Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Uredili boste nekatere zadeve in pripravili načrte za nadaljnje delo. U-godne priložnosti za uresničitev načrtov glede zabave v prijetni družbi. Obiski prijateljev in razgovori za nove posle
Vodnar
®1. do 1
resničil črt, ki lo pri kaj oi slovn^r
GRAFOLOG ODGOVARJA
Ava Gardner, ki še vedno zatrjuje, da ima nanj le najlepše spomine.
Zsa Zsa Gabor, ki trdi, da se samo Porfirio Rubi-rosa more z njim primer-. ati.
Gina Lollobrigida, ki danes vse odločno zanika.
Grace Kelly, sedaj kneginja noče nič priznati. Izjavlja le, da je Errol Flynn trikrat poskušal pri njej, toda je odnehal, ko je spoznal, da ne bo odziva.
V to vrsto spadajo deloma še ženske ki jih je privedel v svoj dom po zakoniti poti.
Francoska igralka Lily Damita, od katere se je ločil kmalu po rojstvu sina.
Nora Eddington, ki jo je spoznal tisti dan, ko se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi zapeljevanja mladoletnice. Kratek je bil zakon z Noro.
Tretja žena je bila Patri-zia Wymore, tudi igralka. Ko se jima je rodila hčerka so njega zopet obdolžili, da je v Monte Carlu zapeljal neko 15-letno deklico. Tudi takrat je bil o-proščen.
In zadnja, Beverly Aad-land, komaj 17-letna plavolaska, ki je edina izmed vseh teh žensk jokala za njegovo krsto.
A ko so sodne oblasti po njegovi smrti popisovale njegovo premoženje, so našli na njegovi jahti dve prikupni in mladi deklici. Povedali sta, da sta bili Errolom tam, a je odšel in jima naročil, da ga počakata. In tako čakata...
Burno je bilo življenje tega moža, ki je bil ljubljenec mnogih, ki jim je bil vzornik v neustrašeno-Bli in odločnosti. A kdo ve, če Je zares našel srečo, ki jo je šel nekoč iskat...
S. A.
DUŠANKA — Preobčutljivost je kriva, da od časa do časa zapadate v stanje nervoze in neučakanosti. S 5j| povečanim fizičnim udejstvovanjem bosta dobili večjo
| ^
g oblast nad seboj in kmalu bodo izginile te navsečnosti. ¥ Trajnejše odnose na ljubezenskem področju za zdaj ni
5 pričakovati; možne pa so prehodne simpatije.
* VASOVALEC — Marljivost pri vas ni posledica
* vztrajnosti, ampak častihlepja, ki vas vzpodbuja k na-| daljnjemu delu. Radi se lotite težjih problemov ter jih
|	>0*4. MtUttt i«. 'VOAl/f4
[j, skušate reševati čim bolj javno, pričakujoč razumeva 5js nja in pohvale s strani najbližje okolice. Ne prekinite jjt s sedanjim študijem, ampak nadaljujte z izpopolnje-¥ vanjem svoje intelektualne osebnosti.
1
jjt ZLATOROG — Volja, podjetnost in energija se ka-
6 žejo v delovnem poletu, ki bi mogel prenesti težje V obremenitve S svojo neuklonljivo voljo boste s polj
%	/M. Je	^i
I	*
ji močjo izvirnih zamisli realizirali svoje načrte, s poet močjo katerih se bo izboljšala tudi gmotna situacija. ¥ Polagajte takojšnjo pažnjo prebavnim motnjam.
$
sk ANICA — Ste uglajene dejavnosti in polni pleme-¥ nitih zamisli. Močno se odraža smisel za varčevanje in
)|	N	*
|	oLoJ
»j« plodno ustvarjanje z razpoložljivimi sredstvi. Ljubite ¥ šport, ste precej nestalni, kar opazi tudi vaša okolica: |j pomoči v tej smeri ne smete odkloniti.
S
DIAMANT — Ste nosilka novih idej, katerih sado-ve boste zaradi svoje energije in odločnosti kmalu dojk živeli; ljubite neodvisnost in svobodo, zaradi česar
I	*
»vam je siljenje k temu ali onemu nadvse zoprno; v neki meri vam je v tej zvezi zoprna vsaka tradicija § in konservativnost. Glavobol in nespečnost nimajo pri jk vas težje osnove.
I
% TUJEC — Ste umetniško nastrojeni in ljubite pojit sebnosti ter individualne uspehe. Vse to pa še m opra-W vičilo za nesistematsko in časovno često prekinjeno
rt
'.»t
i
i
v
%
I
i
$
'/i*
s
i %
ii
&
*
(A.
S
T
X ustvarjanje. Omejite se na čim manjše število dejav-8 r.osti in skušajte v javnosti zbuditi zanimanje z dognali nimi in izdelanimi oblikami ustvarjanja, katero more vsekakor nositi pečat vaše individualnosti.
l| O.	MAJA	— Poslane vrstice so zelo skromne, vse-
«	kakor	pa se	more iz njih	razbrati, da je oseba, za
katero ste priložili rokopis, vztrajna in ima dovolj živ-% ljenjske sile, da more doseči postavljeni smoter. Oseba «1/ je imela v preteklosti neljub dogodek, saj navezuje Jjt	sedanje stike	zelo oprezno.	Zeli izboljšati svoje mate-
sij	rialno	stanje,	v ljubezni”pa	je stanovitna.
sl*
%
11» leno (Jhan I je te tl da ugaja«
m končala s snemanjem filma «Kaj praviš ti?- PlflV Za praznike se je vrnila k »vojim v Pariz.
KAKO SE IZVAJA DVOJEZIČNOST V NEKATERIH KMETIJSKIH URADIH
Naši kmetje imajo v uradih vso pravico do uporabe svojega materinega jezika
Vsi vemo, da je vladni generalni komisariat priredil slovenske tečaje za svoje u službence.
Razumljivo je, da je g. generalni komisar priredil te tečaje zato. da usposobi svoje uradnike za neposredno občevanje s slovenskim občinstvom, kot to predvideva Posebni statut, priložen spomenici o soglasju in kot to zahteva že samo dejstvo, da na našem področju živijo Slovenci, ki imajo e-nake pravice kot Italijani. Ena takih osnovnih pravic obstaja v tem, da se poslužujemo materinščine ob vsaki priliki.
V skladu s tem stališčem vladnega generalnega komisarja bi lahko pričakovali, da bodo tudi druge javne u-stanove in javni uradi, ki ne spadajo neposredno pod delokrog vladnega generalnega komisariata, posnemali to akcijo in se temu stanju prilagodili.
Mislim, da ni potrebno dokazovati, da je kmetijsko prebivalstvo sestavljeno v večini iz Slovencev, če je do včeraj bilo to dejstvo samo aksiom, se da danes dokazati s podatki.
Kdorkoli bi potreboval u-strezne podatke, se lahko o-brne na pristojni urad, kjer bo, v kolikor je to mogoče, dobil vsa potrebna pojasnila.
Mislim na Pokrajinski u rad za združene kmetijske Prispevke (Ufficio Contribu-ti Unificati in Agricoltura), ki ima svoje prostore v U-lici Duca d’Aosta 12. Radovednež lahko pregleda tudi občinske sezname neposrednih obdelovalcev, ki so bili svoj čas objavljeni na občinskih oglasnih deskah.
Kljub temu, da je večina kmetovalcev Slovencev, Pokrajinski urad za združene prispevke nima nobenega u-radnika, ki bi poznal slovenski jezik. Ali poseča kakšen uradnik tečaj za slovenščino?
Mislim, da bi bilo potrebno ,da bi vsaj en uradnik iz tega urada moral obvladati slovenski jezik, oziroma da bi bilo še bolj pravilno, če bi ta urad vzel v službo slovenskega uradnika. Edino tako bi vsaj delno rešili vprašanje «fair» zastopstva, čeprav bi bilo bolj logično, da bi morali vsi uradniki v takih uradih obvladati slovenščino.
Enak problem se pojavlja Pri na novo' ustanovljeni Kmetijski bolniški blagajni.
Kot prvo dejstvo moramo ugotoviti, da zajema blagajna celo tržaško pokrajino. Pod to pokrajinsko bolmško blagajno spadajo občine De-vin-Nabrežina, Zgonik, Re-Pentabor, Dolina, Milje in Trst. Pričakovati bi bilo, da bi s tem v zvezi tudi ta u-stanova imela ne le enega, utnpak večino slovensko govorečih uradnikov.
Oglejmo si, kakšno je sedanje stanje.
Ko prideš pred poslopje, kjer so uradi te blagajne, Pozdravi napis v italijanščini in zaman iščeš napisa v slovenščini, tudi na vra-«h ne.
Vse tiskovine so v italijanščini in ravno tako tudi Pisma, naslovljena našim “lovenskim kmetom. Edina izjema je bil majhen pla-ki je bil dvojezičen.
Pred dnevi so se zglasili uradih Kmečke zveze in "Veze malih posestnikov nekateri kmetje, ki so izjavili, da niso mogli govoriti s slo-enskim uradnikom, ker ga Pi bilo.
Poizvedb smo o tem in u-sotoviii, da Je uradnik, ki J® znal slovensko, po nekaj ‘nesecih prostovoljno zapu-stil službo.
Kljub temu, da vemo, da ešitev vseh teh problemov **e spada v pristojnost ravnatelja kmetijske bolniške
gače, se zateče do kake osebe izven urada, da priskoči blagajni na pomoč kot prevajalec.
Nasi kmetje in njih organizacije se ne morejo strinjati s takim stanjem in zahtevajo, da se v tem poslovanju dosledno izvaja' dvojezičnost. To bo ostalo tako dolgo odprto vprašanje, dokler se ne bo rešilo v skladu s pravicami, ki jih imajo kmetje kot člani te ustanove.
Kmetijska pokrajinska bolniška blagajna bi morala i-meti zunanji napis tudi v slovenščini in ravno tako bi morale biti dvojezične tudi tiskovine, medtem ko bi morala večina uradnikov govoriti slovenski jezik. Le tako bi bilo uresničeno «fair> zastopstvo slovenskih kmetov, ki predstavljajo večino zavarovancev. Ta nujnost izhaja tudi iz dejstva,
da slovenski kmetje, ki predstavljajo večino, plačujejo prispevke za bolniško zavarovanje, iz katerih bolniška blagajna vsaj delno črpa sredstva za svoje vzdrževanje.
Preveč očitna je krivica na račun slovenskih kmetov in njihovih pravic, da ne bi obvestili tudi javnost o stanju, ki obstaja na tem področju, in kjer je izven vsake diskusije, da slovenski kmet predstavlja ogromno večino kmečkega prebivalstva na našem področju.
INŽ. PINO PEČENKO
BAZOVICA
Cas bi bil, da bi enkrat za vselej podjetje «Autovie Car-siche« poskrbelo, da bi se sprevodniki in šoferji držali
urnikov. Samo nekajkrat dnevno prihaja in odhaja avtobus ob določeni uri. Vprašam o-menjeno podjetje, komu na čast visijo urniki po trgovi-nah, gostilnah in celo na postaji? Nekdo se je pritoževal in pripovedoval, da ne more skoraj nikoli uloviti ne vlaka ne avtobusa za Križ ali Tržič, s katerim bi moral imeti zvezo. Ce bi ta človek hotel priti na delo ob uri, bi moral odpotovati od doma celo uro prej! Cas bi bil tudi, da bi to podjetje dodalo vsaj zjutraj in zvečer še nekaj avtobusov, ker so tako natrpani, da človek stopi na eni nogi in še tista ni vedno na tleh. Pri taki gneči, prerivanju in suvanju se človeK tako utrudi in snoti. da je vožnja prava muka.
Mislim in upam, da bo podjetje v najkrajšem času kaj ukrenilo.
PRIZADETI
Motiv iz Križa	(Foto	Magajna)
  """  ............................................................                mn......-n....................................................................
----------
z tj o (i b n iz miza
Hči treh očetov
Lepega dopoldne je čevljar Riko iz Križa pri Trstu stopil v domačo gostilno in naročil kvartin domačega. Na drugem koncu pivnice so trije že precej okajeni domačini pravkar odpevali kitico iz znane kriške pesmi:
Po pameti ga pijmo da pamet ne zgubimo, k’jv. bi blu šaldu grdu, k’ b’ ne znali kam domu. Riko je medtem srknil iz svojega kvartina in si skozi okno z zanimanjem ogledoval neko dekle, ki je sedelo na gostilniškem vrtu in pilo malinovec. Ker je imel poseben dar za opazovanje žensk, zlasti mladih, je ugotovil, da je neznanka nenavadno lepa.
«Cjo, Nini, kdo pa je onale frujla?- je nazadnje vprašal gostilničarja.
-Vem samo to, da je davi prišla iz Trsta in da išče o-četa,-
Riko je debelo pogledal gostilničarja in mukoma požrl slino. Potem se je znova ozrl po dekletu in si ga še natanč. neje ogledal. Nazadnje je ves prepaden vstal in jo urnih nog ubral skozi vas proti brivcu Bertu.
•Cjo, Berto,- je rekel brivcu, ki je bil sam v svoji brivnici, -pridi takoj k meni in spotoma pokliči tudi Ju. šta. Ampak — takoj, pravim, ker gre za zelo važno in nujno zadevo. Si razumel?-Brivec ga seveda ni prav ni: razumel; toda preden ;e utegnil kaj vprašati, je Riko že izginil za bližnjim vogalom
Pol ure kasneje so vsi trije, sedeli v Riko vi hiši. Riko je bil vdovec brez otrok; prav tako priletni Berto je bil še samec; Jušto, ki je bil svoj čas pomorščak, a se je sedaj bavii z ribolovom, je bil že vci let ločen od žene, ki je z njunim edinim sinom živela v Trstu.
-No, kaj pa je? Za kaj gre?-sta Berto in Jušto nestrpno vprašala.
-Neko važno novico vama moram povedati,- je odgovoril Riko z vznemirjajočo teht. nostjo, ki je še bolj podžgala radovednost njegovih dveh starih prijateljev.
-Kaj pa takega?- je neučakano vprašal Berto, ki ga je še posebej mučila poklicna, brivska radovednost.
• Mislim, da še nista pozabila na Silvo,- je začel Riko, •na tisto lepo natakarico iz tržaške oštarije „Andemo de Piero", kaj?-
•Jaz se je še dobro sporni-njam,- je nekam mrko odvrnil Jušto.
• Tudi meni je Se v živem spominu,- je priznal Berto.
• E-e, vidita, tudi vidva se je še spominjata, čeprav je od takrat preteklo že več kot dvajset letl-
• Poslušajta torej! — Kakor vidim, se oba še dobro spominjata Silve. In oba se spominjata, da smo jo tisti čas, se pravi pred več kot dvajsetinVi leti, vsi trije zalezovali. In tega nismo prikrivali drug drugemu, zakaj bili smo pre
blagainp Kmn eo nhrnTlf d-rugemu. zakaj bili smo pre-hani in	r	prijatelji,	da bi mogli
knw ,	Izrazili željo	storiti	kaj zla za	hrbtom drug
““letovalcev, do bi se na- 1	................
javili slovensko govoreči u-
raclniki.
ravnatelj je sporočil to j*“Hevo gospodu komisarju o.niške blagajne, vendar ne emo, če je ali bo kaj u-renil, ker do danes še ni-OR *me' pri^*ce govoriti z
^a6nkrat moram torej u-sotoviti,	da	si kmetijska
  	—v ~	W	I	II}/
drugega. Ali ni bilo tako? No torej, vsi trije smo hodili za Silvo, ker je bila vsem trem všeč. Toda ona ni marala nobenega od nas treh. To tudi vesta, ne?--Veva,- je pokimal Berta -Ne vesta pa tega, da sem jo jaz kljub temu le premamil...-
• Kaj, kaj? A?- sta sunila iz sebe Berto in Jušto.
• Da, tako je bilo, prijatelja oj a draga! Sram me. je, da
to skrival pred vama, ki sta moja največja prijatelja; sram me je, da vama šele danes razodenem to svojo skriv-nost...-
• No, ker si že tako odkrit,-je po kratkem, a napetem presledku rekel Berto, -bom tudi jaz odkrit. Vedi namreč, pa ti Jušto tudi, da se mi je nazadnje tudi meni posrečilo premotiti Silvo
-Ma neee!- je zazijal Jušto.
Riko je brez začudenja zrl v brivca.
-Res je, prijatelja moja,-je povzel Berto. -In zdaj mi je nerodno, da vama šele ta hip priznavam to, kar bi bil moral že davno priznati.-
• No ja,- je zdaj rekel Jušto, • ker sta se oba tako odkritosrčno izpovedala, si ne morem kaj, da ne bi tudi jor priznal, da sem tudi jaz na koncu koncev osvojil Silvo...-
-Tndi tiii!- je osuplo zategnil Berto.
Riko se je samo nekam zagonetno nasmehnil, nato pa je rekel:
• No, zelo lepo je od nas to, da smo si tudi to stvar zaupali, kakor smo si zmerom takoj zaupali pse naše osebne skrivnosti. Da pa sta tudi vidva imela opravka s Silvo, sem danes ugotovil tudi sam. in zato se vama nisem prav nič čudil, ko sta tudi vidva priznala, da sta jo zapeljala...-
• Pusti to!- mu je nejevoljno vskočil n besedo Jušto.
• Raje povej, čemu si pravzaprav privlekel na dan to zadevščino?-
• Le potrpi — pse pride na vrsto! — No, najprej vama moram povedati, česar še niti slutita ne. Iz tiste naše ljubezni, prijatelja, se je lepega dne izcimil otrok, ki je danes že kakih dvaindvajset let staro dekle...-
• Vem,- je hladno rekel Jušto.
-Tudi jaz vem,- je mračno pristavil Berto.
• Da vesta?- se je začudil Riko.
v^juL^.ko^st t rNiaK n; rpa mi ne	s™«™*
vrnil Jušto, -ko pa sem ce-\v glavo, da bi vsi trije lahko | od časnika, se bežno ozrla po     >-»•"»>■»"»»»--.■••                ..........................................
Zimska obdelava vinogradov
lih osemnajst let plačeval a-limente...!-
• Tudi ti? — Ni mogočeee!-sta zazijala Riko in Berto.
-Pa jih nista plačevala tudi vidva?- se je zavzel Jušto.
Riko in Berto sta se spogledala. Potem so se spogledali vsi trije. Njihovi obrazi so bili za kake tri cole daljši kot običajno. Po premolku se je Riko odhrkal in nekam poparjen o dejal:
• Kakor ugotavljamo, nas je vse tri pošteno potegnila...-
Bcrto je vdano skomignil s rameni in izjavil:
• Kar je bilo, je bilo — pustimo to!»
• Seveda,- je rekel Riko, «če bi bilo s tem konec vsega. Toda poglavitno šele pride.-
• Ali se je spet oglasila s kako pisarijo?- je hlastnil Ju-što.
-Ne; ona se ne bo več oglasila ne tako ne drugače, ker je, kolikor vem, lani umrla. Pač pa se je zgodilo tisto, česar sem se že dolgo bal: prišla je njena hči...-
A? — Beži no!- sta zazijala Berto in Jušto.
•Ja, davi je prišla v vas. Na lastne oči sem jo videl v oštariji pri Ninetu. On mi je povedal, da je prišla iz Trstain da išče svojega očeta. Več mi ni vedel povedati. Toda ko sem si jo ogledal, sem takoj ugotovil, da je njena oziroma naša hči...-
• Kako — naša?- je nerazumljivo vprašal Jušto.
• Da, naša! Kakor hitro sem si jo natanko ogledal, sem u-gctovil, da sta tudi vidva i-mela vmes svoje prste. Celo ima moje — priznam! — toda oči ima čisto tvoje, Berto, njen nos pa je prava kopija tvojega, Jušto.-
• Da bi torej bili vsi trije obenem njeni očetje?- se je začudil Jušto. •Saj kaj takega sploh ni mogoče!-
• Na svetu je vse mogoče!-je prepričljivo pribil Riko. •o jo boš videl, ne boš mogel zanikati svojega soočetov-stva.
imeli isto hčer!- je odkimal Jušto.
• Jaz pa vama rečem: brž ko jo bosta zagledala, bosta morala priznati, da je tudi varna podobna,- je vztrajal Riko.
•Ja, kaj pa zdaj?- je zaskrbelo brivca. «Ce se bo stvar razvedela — upajmo, da se ne	bo	—-	bo	hudič. Ko sem
nehal plačevati alimente, sem sir oddahnil v prepričanju, da je s tem konec skrbi in nevarnosti, da bi prišla stvar na dan, na, zdaj pa ti naenkrat pride njena hči in te išče...-
-Kaj se ti meša?- je vzkliknil Riko. •Tako stvar je treba	kar se	da	previdno otipati,	ne	pa	da	bi stopil pred
njo in vprašal: ,Gospodična, ali morda iščete nekega Rilca. Jušto in Berta, ki so vaši nezakonski očetje?’ Strela, kje si s pametjo! Vso stvar moramo čim bolj na tiho načeti, da kdo kaj ne zavoha in raz-bobna	po	vasi. še to bi re
manjkalo! Do zdaj razen nas nihče ne ve za to. Moja rajnka je svoj čas nekaj vohala, pa sem ji, kakor se reče, natrosil popra na sled.-
-Kar je, je!- ga je prekinil Riko. -Mineštra je skuhana — treba jo je snesti. Punca je tukaj in naša očetovska dolžnost je, da se osebno pozanimamo, kako in kaj je na stvari. Ce pa ugotovimo, da išče samo enega od nas in če bi imela kake zahteve od njega, naj on prevzame nase vse, ostala dva pa mu bosta pomagala prenesti breme, da le ne pride stvar na dan. še strinjata s tem? — No, zdaj pa pojdimo!-
Ko so zavili na gostilniški prt, je iz pivnice prihajala stara kriška pesem -N’ štac-junu je m’šina...-, ki jo je prepeval že stari trio. Dekle je še vedno sedela tam in prebirala neki časnik, ne da bt opezila trojice, ki se je usedla k sosedni mizi tako, da ji je lahko videla obraz. Medtem ko je trojica napeto zi
bolniška hlnrmin	&	m°)a draga! Sram me. je, da
1)0 potrebi in če ne J™ I**? ®*° *“ dol(,a l(,ta molčal ljivejie, dostopnejše oblike, tnnreoi in Ce ne gre dru-1 o tem; sram me je, da sem 1 Ni nova trditev, da globoka
Pod zimsko obdelavo razumemo dela, ki jih vinograd zahteva prav v tem času zimskega mirovanja oziroma, ki jih je v tem času najbolj koristno opraviti.
Določena dela, kot je globoka zimska kop, gnojenje s hlevskim gnojem ter drugimi organskimi in težko topljivimi umetnimi gnojili, dalje globoko zimsko oranje, namreč najlaže opravimo v času ko je trta gola in Vo nas pri delu ne ovira mladje. Pa tudi najboljši uspeh dosežemo, če se teh del lotimo takoj po odpadanju listja in če jih končamo pred pričetkom nove vegetacije, to je pred koncem zime.
7. globoko zimsko kopjo (25 do 30 cm) vinogradnik ne samo da zrahlja površino, temveč obdela tudi globlje plasti tal, jih obrne, zdrobi in tako omogoči določeno fizikalno n kemijsko izboljšanje tal. Zrah. ljana tla narpreč lahko vpijejo več vlage, bolj premrzne-jo in dobijo boljšo strukturo, istočasno vdre tudi zrak v nastale votline, tla se prezračijo in nekatere spojine, ki so važne za prehrano rastlin, pieidejo pod vplivom zraka, vede in drugih sestavin v top. Ijivejše, dostopnejše oblike.
zimska kop zaleže kot polovično gnojenje.
Pri zimski kopi očistimo tu. di plevel, ga vržemo na pol vršje, kjer ga mraz uniči ali pa ga celo odnašamo ven iz nasada. Med kopjo očistimo tudi rosne korenine, zlasti je to važno na osušnih, strmejših legah, ker tako pospešujemo razvoj glavnih korenin, ki v sušnih letih lahko rastlini zagotovijo zadostno preskrbo z vodo. V nižinah, ki imajo morda tudi visoko podtalno vodo, bomo očistili le koreninice, ki so morda pognale iz cepljenega dela, med. tem ko ostale pustimo, ker bi sicer trti prej škodovali kakor koristili. Na mokrih, v načelu nevinogradniških terenih, kjer so tu in tam zasadili tudi vinsko trto, se korenine razvijajo le bliže površju, medtem ko so spodnje, ki ležijo večji del leta v vodi, navadno odmrle. Ce bi torej odstranili tudi korenine, ki so se po sili razmer razvile tik pod površnjem, bi vinograd propadel. Zato naj bo tudi kop tu bolj plitva
Ko smo trte okopali, opravimo še globoko zimsko oranje, s katerim trte zaorjemo. Zlasti je to potrebno pri mladih in pa na vetrovnih legah,
Ce pa nameravamo neki vi-
nograd pognojiti s hlevskim gnojem, potem bomo vrstni red omenjenih del nekoliko spremenili. Gnojimo lahko po vsej površini, samo del površine med vrstami, ali pa v jarek. Zadnji način je primeren zlasti za strmejše lege, kjer vrste tečejo po plastnicah ali podobno, za mlade vinograde ali če nimamo dovolj gnoja. V naših podnebnih razmerah je izpiranje tal dokaj močno, pa bi imeli pri gnojenju po vsej površini pre. cejšnje izgube na hranilnih snoveh. Tudi to dejstvo govori za nekoliko globlje ža-oravanje (20 do 25 cm) hlevskega gnoja v enega ali dva jarka z zgornje strani vrste, take da se otopljene hranilne snovi stekajo k trtam. Prvi jarek naj bo vsaj 30 cm od trte, naslednji pa prav toliko do prvega. Koliko jarkov bomo pognojili, je odvisno od količine gnoja. Ce se odločimo za ta način, odpremo najprej jarek, nato gnojimo, okopljemo trte, na koncu pa preor-jemo še ostalo površino.
Tako pognojen in obdelan vinograd bo pripravljen dočakal novo vegetacijo in kaj kmalu bomo lahko ugotovili
"ni”)”1 Pravi.lna z‘m-' | oa oo neuega obdelava dobro izplačala, šla ona prava
IN2 M MARUŠIČ
neznancih in se spet poglobila v branje. Tedaj se je Riko nagnil čez mizo in šepe-taje rekel:
-Sta jo videla? No, Jušto. ali ima ali nima prav tak nos kot ti? In ti, Berto, ali moreš reči, da nima ravno take oči kakor ti?-
•Res je,- je priznal Berto, ves zamaknjen v dekle. •Prav si imel, ko si trdil, da je podobna nam trem,-
• Meni se pa dozdeva, da je podobna samo tebi, Riko,- je rekel Jušto.
• Samo meni? Ha! Ali imam jaz tak nos ali ga nimam? Nimam ga. Tak nos imaš sa-mo_ ti. Ce pa misliš, da se boš otresel svojega deleža...-
• No, no, nikar se v teh težkih trenutkih ne prerekajmo!- je zašepetal Berto. -Sicer pa moraš priznati, Jušto. da ima nos, ki je na las podoben tvojemu. In v tem primeru ne moreš zanikati, da ni tudi tvoja.
Zdaj je Jušto vdano odje-njal in zlezel vase.
• Vesta kaj,- je menil Riko, •najbolj bo, da kar načnemo zadevo.-
Vstali so in se približali dekletu, nekam plaho in obotavljaje se.
• Ali dovolite, gospodična, da malce prisedemo?- je vprašal Riko.
-Prosim!- je privolila in se začudeno ozrla po neznani trojici, ki se je razporedila o-krog mize.
• Oprostite...» je začel Berto in obmolknil, ko da bi s tem izčrpal ves svoj besedni zaklad. Ko je Riko uvidel, da ne more dalje, je rekel:
• Ne zamerite, gospodična, da vas nekaj vprašam. Gotovo boste rekli, da smo vsiljivi, pa nismo... Veste, če pride tujec v vas, človek rad kaj vpraša, kako je po svetu... Da, človeka zanima to in ono, rad sliši, kaj je no-vega,..-
• No, le vprašajte, kar želite!- je nestrpno segla v njegovo mencanje.
-Da,- se je odhrkal Riko, • takoj vas bom vprašal, kar mislim. — Seveda, rekli boste da sem neolikan, ker se jjtikam v vaše osebne zadeve, toda ne morem si kaj, da vas ne bi vprašal: Ali je res, da iščete svojega očeta?-
• Res je,- je žalostno pokimala ona.
Trojica se je osuplo spogledala
•Da, res je,- j: znova potrdila in si z robčkom otrla solzo.
Obrazi trojice so začeli spre. miniati barve kakor kameleon.
• Pred tremi dnevi,- je nadaljevala, -je odšel iz Trsta na lov v te kraje, pa se do davi še ni vrnil domov...-
Jušto, Riko in Berto so se debelo spogledali. Njihovi o-b razi so nehali spreminjati barvo. Prvi je prišel, do sape Berto. Vstal je in tolažeče rekel
• Nikar ne obupajte, gospodična, gotovo se še vrne!- In je odšel.
• Le pogum, gospodična,- je rinil Jušto in se odmajal za brivcem.
Riko je nekaj hipov strmel v dekle, ker pa ni našel primerne besede, je odmotovilil za prijateljema.
Ko so stali na cesti, si je Jušto obrisal oznojeno čelo in se oddahnil.
• Kdo bi si mislil,- je sproščeno vzkliknil Berto, -da se bo vse tako lepo končalo! — No, zdaj je konec strahu pri-jatelja!-
•Kaj še!- je mračno dejal Riko. •Zdaj se me začenja polaščati še večji strah, strah da bo nekega dne zares pri naša hči!-
KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO
,VODORAVNO: 1. po alpsko vriskati in peti, 7. žitna bolezen, 17. mešati z apnom, 18. neustrojena koža, 19. mesto v ZSSR, 20. pritok Save, 21. veliko mesto v Zahodni Nemčiji, 22. jezna, besna, 23. okvara, poškodba, 24. kaznivo dejanje, 25. žensko ime, 26. ime filmske igralke Gardner, 27. izdelovalec nekega prodja, 28. pokrajina v Italiji, 30. znak za natrij, 31. spitan, odebeljen, 32. rastlina, iz katere se cedi mleku podobna tekočina, 33. okrajšava za krajeven, 34. šolska potrebščina, 35. človek z brezlaso ploskvijo na glavi, 36. besedna predpona, 37. gora v Kamniških Alpah, 39. produkt ognja, 40. kemična prvina, 41. gulim, vlečem kožo s česa, 42. pregrajen, ločen del, prekat, 43. del ladje (množ.), 44. fin, nežen, rahel, 45. duhovniški molitvenik, 46. hitro končan, ne posebno dolg, 47. star, u-gleden možakar, 48. ki jemlje vid, 49. majhen prehod, neve-lik vhod, 5Q. reka v Evropi, 51. povzročim, da postane tekočina motna, pokvarim (veselje, prijateljstvo), p2. sestavljen iz treh delov, 53, začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja («Ciklamen»), 54. tečaj, stežaj, kol, okoli katerega se žito naklada, 55. srednjeveški vitez, ki se je bojeval proti nevernikom, 56. slovenski tednik, 57, je tisti, kdor hitro hodi, 58. svež, nekuhan, 59. dragocena tekočina, 60. človek, ki zna več jezikov, 61. gora blizu Ljubljane.
NAVPIČNO: 1, naše morje, 2. obleka, oprema, orodje, 3. težko delo na polju, kolikor ga je mogoče v enem dnevu opraviti, 4. majhna špranja, o-kence, 5. otroški naziv za o-četa, 6. osebni zaimek, 7. slovensko ime za februar, 8. hrup, nepokoj, 9, nekdanji predsednik angleške vlade, ki ga je pokopala sueška kriza, 10. barva obraza in kože, polt (fon.), 11. kratica za ljudska republika, 12. je vsak član nogometnega moštva, 13. slovenski pesnik (Valentin), 14. kultura, 15. del teniške igre (dvojina), 16. pod nogami so najbolj varna trdna, 18. ponižen, pohleven, 21. prebivalec Bleda, 22. združevalen, spajalen, 24. splazim se, splezam, 25. smeh zbujajoč, 27. iz debla iz-tesan čoln, 28. tuje moško i-me, 29. pretepem, nabijem, 31. kar je naglo v kropu oparjeno, skuhano, 32. kmetijski delavec, katerega sezona nastopi po žetvi, 33. obrtnik, 34. navzgor zapognjen, 35. čistim plevel, 36. skrnina, udnica, 38. vrsta živopisanega jabolka, 39. spor, nesporazum, 40. žrelo ognjenika, 42. prepočasno, premalo delavoljne, 43. rojak, člo. vek doma iz istega kraja, 45. stara ljudska oblika moškega imena, 46. majhna skupina ljudi, ki jih druži neko skupno delo, 48. stiskaško, lakomno, včrtanja, 51. stožer, tečaj, 52. vojaški pratež, 54. število, 55. bolezenski pojav, ki človeka prime, zvija, trga, meče iad., 56. število, 57. kratica za slovenski narod, 58. grška
črka, 59. okrajšava za krajeven.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1.	korona,
7.	grunt,	11.	krožek,	17. oto-
peli, 19. oča, 20. klasiki, 21. sedem, 22. divtzor, 25. bivol, 26.	okel,	27.	vel,	28.	motek,
20.	rano,	31.	ven, 32.	najin,
34	retur,	36.	lov,	37.	el, 38.
kolerik, 40. pojoč, 42. ma, 43. Bug, 44. Nemec, 46. napad, 48. Tabor, 50. celec, 52. vodik, 54 Simon, 56. sirek, 58. čer, 60. SP, 62. Kemal, 64. Herodež, 66. za, 67. tro, 69. tapir, 71. sopem, 72. pal, 73. rips, 75. repat, 77. Vid, 78. meči, 79. obare, 81. taborit, 83. poleg, 84 golenci, 86. aga, 87. opereta, 89. iridij, 90. otoki, 91. o-kajen.
NAVPIČNO: 1. Kosovel, 2. otekel, 3. roden, 4. Opel, 5. nem, 6. Al, 8. rov, 9. učim, 10. Nazorr 11. KI, 12. Rab, 13. osir, 14. žival, 15. ekonom, 16. kilovat, 18. idejen, 20. kreton, 23. Ilirec, 24. otep, 27. val, ?9. kujav, 32. nogomet, 33. Nimes, 35. ropočem, 38. kubik, 39. kelih, 41. Čadež, 43. bas, 45. Ceres, 47. dir, 49. romar, 51. cerovi, 53. ostrogi, 55. napeti, 57. kopito, 59. maligan, 61. pribor, 63. lipa, 65. ded, 66. začete, 68. opali, 70, rabat, 72. Pelej, 74. sred, 76. Togo, 78. mora, 80. eni, 82. rak, 83. pek, 85. C(imperman) J(osip), 86. po.
Zetdm L izziv
-
ALOJZ RAVBAR
KAM/ /
KMALU POTEH \k^e
VJ9£TXJ 7 Čt ŽCUJO IMETI KBVAVS. but/ce, tedaj -Jtu BOMO -ZADOVOLTIU
(Ž4DM.74AC4
VSI BAND/TI SOlKvn^d'-:
U vlVkJ-rcnirr,,, AiKtTlTS 3
S/ IN V4
(hudiča , saj je,
VVSE MESTO TU /
m	 i-
7^° 50» kot J p|d ELj^E&^o ooug, re*
POZO-B /	,
So 2e -ru /
v Buizu/AjiTAvic.
V4 TEXA /
STAVlUt
iitaaaljevanje sledi)
P rffi orslcT "(Tne v nlk	— 6 —		27. decembra 1959
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10, najnižja 7.5, zračni " tlak 1017.1 stalen, veter 3 km Jugovzhodnik, vlaga 88 odst., nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11.2, padavine 0 9 mm	Tržaški d	nevnik	Danes, NEDELJA, 27. decembra Jane/ Sorice vzide ob 7.45 m zatone ob 16.26. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 4.35 in zatone ob 14 41. Jutri, PONEDELJEK, 28. dec. Neva
Podatki o pristaniškem prometu
Celotni letošnji pristaniški promet bo znašal okrog 4 milijone ton blaga
Zlasti je padel železniški promet, ki bo letos morda nekoliko nižji od leta 1938 - Reški pristaniški promet se približuje tržaškemu
Objavljeni 10 neuradni podatki o pomorskem prometu tržaškega pristanišča v prvih enajstih mesecih letošnjega leta. Promet je po teh podatkih dosegel po morju 3.786.977 ton, medtem ko je lani (januar-november) znašal 4.043.486 ton, 1957. leta 4.716.057 ton, 1938. leta 3.039.585 ton.
Na osnovi teh podatkov in predvidenega prometa v mesecu decembru lahko zaključimo, da bo celoletni letošnji pomorski promet dosegel 4,1-4,2 milijonov ton, medtem ko je znašal 1938. leta 3,3 milijonov ton in 1913. leta 3,4 milijonov ton.
Značilno je, da na Reki predvidevajo, da bo letošnji celotni pomorski promet tega pristanišča dosegel okoli 3 milijone 300 tisoč ton in da se bo torej prvič znatno približal prometu Trsta. To je toliko bolj pomembno, v kolikor je pred drugo svetovno vojno dosegel promet Reke komaj 22 odst. prometa Trsta in je znašal 770 tisoč ton, medtem ko je dosegel promet reškega pristanišča v letu 1913 2,1 milijonov ton.
Tudi reško pristanišče je izgubilo nekaj tranzitnega prometa, tako da ne predvidevajo, da bodo dosegli lansko raven tranzitnega prometa, ki je takrat znašal 1 milijon 70 tisoč ton. Vendar pa bo ta negativni pojav znatno nadoknadilo dejstvo, da se je na Reki občutno povečal promet z raznim bogatejšim blagom in da bo zato finančni rezultat znatno uspešnejši, kot je bil lani. Pristaniški krogi so mnenja, da je do tega ugodnega rezultata prišlo, ker so obdržali stare pristaniške tarife (drugod so jih povišali) in ker so z modernizacijo luke znatno pospešili operacije in izboljšali kakovost pristaniških uslug.
?.e podatki o pristaniškem prometu so torej zelo porazni, še mnogo hujši pa so podatki o železniškem prometu, ki odražajo v prvi vrsti tranzitni in splošno trgovski promet in kjer ne vpliva v večji meri dovoz za tržaško industrija in odvoz gotovih izdelkov.
Železniški promft je dosegel v prvih enajstih mesecih 1 milijon 775.865 ton, medtem ko je v istem razHdtjju lani znašal 2.603.175 ton, 1957. leta 3. milijonov 195.244 ton, 1913. leta, prav tako v razdobju ja-nuar-november, 1.788.482 ton.
Na osnovi teh podatkov se
lahko pričakuje da bo železniški promet znašal v letošnjem letu 1.950.000-2.000.000 ton in da bo torej enak alo celo nekoliko nižji, kot je bil promet 1938. leta, ki je dosegel 2 milijona ton in občutno izpod železniškega prometa 1913. leta, ki je znašal 2 milijona 700 tisoč ton.
Prošnje za stanovanja
Občinska ikomisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da niso več veljavne prošnje, vložene pred 12. julijem letos. Izjemo predstavljajo samo prošnje ezulov, vložene po 1. januarju 1958, ki še vedno veljajo. Komisija poziva zato vse
tiste, ki bi radi dobili stanovanja, katera bodo zgradili na podlagi odloka vladnega generalnega komisariata št. 73 z dne 11. 12. 1958, naj vložijo prošnjo na posebnem obrazcu do 31. decembra letos.
Upoštevali bodo samo prošnje italijanskih državljanov, stalno bivajočih v tržaški občini. Upoštevali pa ne bodo prošenj oseb, ki so bile kdaj obsojene na hude ikazni, lastnikov nepremičnin in oseb, ki imajo toliko dohodkov, <ja si lahko same priskrbijo stanovanje. Prav tako ne bodo upoštevali prošenj oseb, ki so ze kdaj neupravičeno odklonile stanovanja, katera so jim bila dodeljena.
Včeraj v dvorani na Kontovelu
Kulturni popoldan prosvetnega društva «Prosek-Kontovel»
Prvi nastop novega tamburaškega zbora, dve igri in recitacije
Namesto že skoraj tradicio- Sledile so recitacije, ki so nalnega nastopa pevskega zbo-i jih podali Vojka Kocman, Maj-
ra in godbe je prosvetno društvo .Prosek-Kontovel* včeraj priredilo v dvorani na Kontovelu kulturni popoldan, na katerem je nastopala domača mladina. Nastop mladine je razveselil številne domačine, ki so kljub neugodnemu vremenu prišli na prireditev in s tem dali spodbudo najmlajšim, da tudi v prosvetnem življenju nadaljujejo lepo domačo tradicijo.^^B^^^^^^^^H Napovedovalec Rado Nabergoj je že ob samem začetku pripomogel k prijetnemu vzdušju, v katerem se je razvila vsa prireditev, nato pa se je prvič predstavil občinstvu novi tamburaški zbor, ki ga je pripravil Milan Pertot, vodil pa Emil Cibic. Že s svojo prvo izvedbo je tamburaški zbor žel lep uspeh in vzbudil val odobravanja in ploskanja. Najprej je zaigral *Po iezeru*, nato 'Barčica*, za zaključek prireditve pa *Marko skače*
'"O""..........................  iiiuniiiiiiiimiiniiitiiiiiitiiiiitiiiiimimiimiiiiiiiimiHi..................................
Mnogo	ljudi	na
€Stefanovem lučanju» v Boljuncu
Slabo vreme z dežjem ni preprečilo vaški mladini, da bi se na trgu obmetavala z jubolki in pomarančami
Boljunška dekleta mečejo jabolka in pomaranče na trg, kjer se je začelo tradicionalno lučanje
Slabo vreme z dežjem ni preprečilo tradicionalnega lu-čanja v Boljuncu. Že ob dveh popoldne so začeli v vas prihajati Tržačani in ljudje kz o-kollSfcfK' vasi Ifi takrat šo bila na
ki so se za letošnje lučanje še posebno dobro pripravila. »Municije« je bilo namreč toliko, da je bil ves boljunski trg po končanem lučanju poln
iMiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiimiiiiiiiiimiiHiiiiuiniiiiiiitiimiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiimiHiitiiiiiiiiiii
Davčne prijave v tržaški občini
Na seznamu družinskega davka letos 36.590 davkoplačevalcev
Na tržaškem županstvu je na vpogled občinstvu seznam davkoplačevalcev za razne občinske davke, med katerimi je vsekakor najbolj važen družinski davek. Na podlagi davčnih prijav je vpisanih v seznam druž nskega davka 36.590 davkoplačevalcev s skupno obdavčljivo osnovo 22 milijard, 779 milijonov in 691.590 lir.
V primerjavi z lanskim letom se je skupna vsota davčne osnove zvišala za okrog 119 milijonov, Občina bo dobila na račun družinskega davka 561 milijonov 581.550 lir. Najvišjo obdavčljivo vsoto je prijavil industrialec Piermario Topnella, in sicer 46 milijonov. Sledijo mu Roberto Haus-brandt (38 milijonov), Carlo Martinoli (36 m lijonov), Marič Tripcovich (31 m lijonov), Cioffredo de Banfield (26 milijonov), Alber o Casali in Car-lo Wagner (26 miti ). Gino Ba-roncini (21 m:lj.) itd.
.« ».
Zastrupitev s plinom
V petek se ie zbralo precej ljudi v stanovanju v Ul. Cal-vola 13. da preživijo skupaj več»r. V kotu je bila prižgana p'inska pečica, ki je segre-
pojavila pri nekaterih slabost. Poklicali so osebje Rdečega križa, ki je odpeljalo v bolnišnico 77-letno Josipino Feifer vd. Škabar in 61-letno Gemmo Crevatin vd. de Calo iz Ulice Barbariga.
Skoraj istočasno je 43-letni Lucianu Škabar pripeljal v bolnišnico svoja dva sinova, 8-letnega Claudia in 9-letnega Carla, ki ju je po nudeni zdravniški pomoči lahko odpeljal domov. Obe ženski pa so sprejeli s prognozo okrevanja v nekaj dneh
Luciano Škabar je povedal, da sta bili v njihovem stanovanju poleg njegove žene in otrok tudi njegova mati in njena sestrična in da je do za-strupljenja prišlo verjetno zaradi slabega delovanja plinske pečice.
V petek je morala v bolnišnico 62 let stara Marija Stoka vd. Matjašič s Kontove-la 187, katero so zaradi zloma d.-sne noge in vinjenosti sprejeli s prognozo okrevanja v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku.
Ženska ne govori. Karabinjerji, ki so jo spremili v bolnišnico, so izrazili mnenje, da je Stokova padla zaradi preveč
prr
fr. Krj kmalu se je zaužitega vina.
ostankov jabollk in pomaranč, s katerimi se je mladina obmetavala.
Lučanje se je začelo okoli I5,nrei. Se pred začetkom so J3/!1 la*.rax 'v11,13, j lastniki bencinskih črpalk za--retf-tutti domača dekleta, ščitili sVOje naprave z deskami, okna na stanovanjih so zaprli s polknami, stekla obdali z lesom. Otkoli trga je bila zbrana množica radovednežev, ki pa se je takoj potem, ko so začela frčati prva jabolka, umaknila v vama zavetja. Dekleta so imela v rokah polne zavoje pomaranč in jabolk ter jih začela metati na trg. Fantje so jih pobirali in bitka se je začela.
V letošnjem lučanju je igral svojevrstno vlogo Angelo iz Bjekov, tki se je sredi trga nastavljal kot živa tarča. Marsikakšno jabolko ali pomaranča se je razletelo na njegovi očitno trdi glavi, še več pa na hrbtu, ki ga je pokrival debel usnjen jopič. No. Angelo se ni dosti zmenil za to in je pridno pobaral pomaranče, ki so potem romale v nahrbtnik. Tako je Angelo poskrbel za precejšnjo dozo zabave in mimogrede tudi za svoj nahrbtnik...
Ko se je lučanje končalo, so se ljudje zgrnili v domače gostilne, ki so bile, kot je to ze običaj, založene z vsemi dobrotami. Mnogo je delala tudi osmica Kraljiča na Gorici, ki je bila vseskozi polna gostov.
Kljub dežju se je mladina po lučanju odpravila na zabaviščni prostor, kjer so se kmalu začeli vrteti vrtljaki m sedeži so bili skoraj vedno polni...
Za zaključek naj še omenimo, da je bil zvečer v vaški dvorani, ples, ki je trajal vse do jutra.
GOMMA PL A STIC A
Ulica dellTstria 8. tel 53-054 (pri Sv. Jakobu)
Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, Igrače, lutke, plasti, ko za pode-imitacija parketov.
Vse po konkurenčnih cenah!
Napredovanja
komisarjev javne varnosti in kvesture
Upravni svet javne varnosti, k: se je pred dnevi sestal v prostorih ministrstva za notranje zadeve v Rimu, je škle-nil napredovanje 481 komisarjev javne varnosti v čin višjega komisarja. V tržaškem oddelku javne varnosti in kvesture je napredovalo 9 komisarjev v višji čin. ^led temi so načelnik kvestorjevega kabineta dr. Vittorio Bartoli-ni, načelnik letečega oddelka dr. Riccardo Ambrogi, načelnik odseka sodne policije dr. Gennaro Armano, načelnik komisariata javne varnosti na Trgu Dalmacija dr. Gennaro Cappa, načelnik odseka pomorske poTicije dr. 'Mario Festa. načelnik oddelka železniške policije dr. 'Giuseppe Ham-meri, načelnik odseka obmejne policije dr. Giovanni Pi-cerni, načelnik openskega komisariata dr. Guglielmo Reg-gio in načelnik miljskega komisariata dr. Vincenzo Rovelli. Napredoval je tudi načelnik komisariata v Ul. Giulia dr. Francesco Malinconico, in sicer v čin komisarja.
Nezgoda prijatelja dobre kapljice
Že v četrtek zvečer se je nekaj 1 ju-di zateklo v bolnišnico zaradi raznih poškodb in ni izključeno, da so padli prav zaradi vinjenosti. Najprej se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom 55-letni pomorščak Giuseppe Climi iz Ulice D’Alviano, ki je govoril nerazumljive stavke in je bil vidno razburjen. Poleg tega je krvavel iz nosa in ker niso izključene kostne poškodbe, so ga zdravniki pridržali iz previdnosti na opazovalnem oddelku.
Mož, ki bo ”erjetno okreval v 8 ali v najslabšem primeru v 20 dneh, je izjavil samo, da je v svojem stanovanju nerodno padel. Več ni znal ali morda ni hotel povedati.
Precej čudna nezgoda se je pripetila tudi 46-letnemu železničarju Elvinu Grusovinu iz Videlce Skoljeta, katerega so morali zaradi rane, zelo verjetno povzročene s kakim ostrim predmetom, na hrbtu pridržati s prognozo okrevanja v 8 ali 30 dneh na I. kirurškem oddelku.
Grusovin je zdravnikom povedal, da se je zvečer pred prazniki spotaknil na dvorišču in da je padel vznak, pri čemer je z hrbtom priletel na oster predmet. Kakšen je bil ta predmet pa Grusovin ni znal pojasniti.
da Cibic, Edi Bazin, Egon Bukovec, Marjan Čuk in Lučko Kralj. Precej smeha je vzbudila enodejanka •Kmetič in volk*, v kateri so nastopili Vojko Pahor, Boris Milič, Neva Kocman in Marjan Cuk.
Najmlajšim izmed občinstva, pa tudi odraslim, je zelo ugajala dvodejanka «Vedei», v kateri so sodelovali Vojko Bukovec, Rado Nabergoj, Marjan Čuk, Neva Kocman, Rado Ukmar, Boris Milič, Egon Bukovec. Vojko Pahor in skupina «palčkov». Ta del sporeda sta pripravila Ljuba Ukmar in Marjan Pertot.
Po kulturni prireditvi je sledil ples. Domačini so bili zadovoljni in upajo, da jim bo mladina spet pripravila še kaj lepega.
 «»------
«Kastelka» včeraj v Križu odlično sprejeta
Slovensko gledališče je včeraj na predpremieri v Križu pokazalo novo, pravkar naštudirano delo, Griinovo iKastel-koi. Kržani so znali ceniti pozornost, ki jim jo je gledališče izkazalo s tem, da je to pot pri njih najprej nastopilo z novim delom, in so dvorano napolnili. Sodeč po sprejemu, ki ga je bila aKastelkas deležna pri občinstvu v Križu, je mogoče že sedaj reči, da bo nova drama povsod ugajala. Gledalci so se popolnoma vživeli v dogajanje na odru in potekla je tudi marsikatera solza.
Celoten vtis pa je bil, da gre za zelo dobro predstavo, pri kateri je bila posebne hvale deležna glavna igralka Nada Gabrijelčičeva.
Danes popoldne pa bo predstava v Avditoriju.
Prosvetno društvo »S. Škamperle« čestita in želi mnogo sreče novoporo-čencema Vidu Peganu in njegovi življenjski družici Josipiini.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
{ OtEDALlSČA )
Slovensko gledališče v Trstu
DANES ob 16.30 v AVDITORIJU v TRSTU premiera
VI. Levstik . H. Griin
KASTELKA
(Gadje gnezdo)
Igra v dvanajstih slikah
Režiser: JOŽE BABIC
Scenograf: JOŽE CESAR
Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA
Osebe: Polona, prva dekla na Kastelčevim - Leli Nakrstova; Katra, mlada pomožna dekla Zlata Rodoškova; Cena, hlapec in godec - Edvard Martinuzzi; Kastelka - Nada Gabrijelčiče-\a, kot gost; Galjot, sosed -Stane Raztresen; Jože, najstarejši . Julij Guštin; Tone, drugi - Miha Baloh; Janez, benja-minček - Stane Starešinič in Silvij Kobal; Jela, Galjotova starejša - Štefka Drolčeva; Zinka, Galjotova mlajša - Bog dana Bratuževa; Komisar - Justo Košuta; Mrkunov Peter, fant iz vasi, Jožev vojaški sluga - Jožko Lukeš.
Prodaja vstopnic dve uri
Bred pričetkom predstave v 1. Roma 15-11.
r sredo 30. t. m. ob 20.30 na OPČINAH
KASTELKA
VERDI
V gledališču Verdi se pripravljajo za predstavo VVagnerjevih oper »Siegfrid« in «Somrak bogov«. Premiera «Siegfrida» bo 4. januarja, »Somraka bogov« pa 13. januarja.
C
KINO
Excelsior Ob 10 in 11.30 velika matineja za otroke in odrasle z dokumentarnimi in risanimi filmi. Vstopnina 100 lir. Excelsior 14.00 »Zadnja plaža«, G. Pečk, Ava Gardner, F. A-staire in A. Perkins.
Feuice 14.00 »Drzna tatvina običajnih neznancev«, Vittorio Gassman.
Fitodrammatlco 14.30 »Picchierel-lo in Ctlly Willy na drugem festivailu«. Zabavni risani film. Grattacielo 14.00 »Ferdinand 1., neapeljski kralj«, De Filippo, R. Schiaffino, J. Sassard, De Sica, M. Mastroianni. R, Rascel, F. Fabrizi, N. Taranto. Izkaznice neveljavne.
■iiiiiiiimitimiiiifiimtttiiiiiiiiiiiitiiiiifitifmmiiiiiiiiiiiMiiiiiititHiiiiiiiitiitmiiiHiiiiiiiititiii
Smrtna prometna nesreča Žalosten konec delavca
Čeprav je bilo med prazniki precej prometa, se lahko brez skrbi trdi, da so bili ljudje oprezni in zahvaljujoč se temu dejstvu, je imela prometna policija in z njo osebje Rdečega križa manj dela kot se je pričakovalo.
Vseeno pa so prazniki zahtevali smrtno žrtev. Gre za 59-letnega težaka Angela Piazzo iz Ul. Battera, ki je ponoči med petkom in soboto vozil s svojo iambreto proti Bar-kovljam. V Miramarskem drevoredu, in sicer v bližini restavracije »Piccolo Mondo», je Piazza iz neznanih razlogov zašel s ceste na desno stran in silovito treščil v drog s prometnim znakom.
Nekaj minut po nesreči so prišli ponj z rešilnim avtom Rdečega križa in ob 2.15 je bil hudo ranjeni Piazza na sprejemnem oddelku v bolnišnici. Ker so mu ugotovili poleg zloma noge in notranjih poškodb tudi globoko rano na čelu s prebitjem lobanje, so ga nemudoma hoteli prenesti na II. kirurški oddelek, a je že med prenosom podlegel.
Predvčerajšnjim zjutraj so morali bolničarji Rdečega križa do Sv. Barbare kjer so malo prej našli v notranjosti neke barake na kupu listja umirajočega moža. Identificirali so ga za 46-letnega kmetovalca Giuseppa Richterja iz Ul. Molin a vento 19. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku. Čeprav so zdravniki napravili vse, da mu rešijo življenje, pa je mož
Jutri bo tržaški občinski svet glaioval o proračunu in s tem turii odločil o usodi sedanjena občinskega odbora, katerega obstoj visi tako re-
Pred novo krizo občinskega sveta?
ko: na niti. Kot je znano., je., kot •izgubljen tin» (zato se-pottebna za odobritev prorn—\ veda še bolj drag in priljub-čuna absolutna večina glasovJ Ijen) vrnil v stare jasli, je to )e polovica glasov vseh sne- bil med prvimi zapustil PSDI, tovalcev pius eden, kar pome-J uganjal fronderstvo, in prešel ni konkretno v našem trža»' v MU IS. Skupno razpolaga š!;rm primeru	31 glasov. Ce	se	odbor torej z	28	glasovi, med-
položaj ne rprevitni,	pa	bo	•	tem ko jih je	imel lani 29. Ta-
manjkal za odobritev "štora-1 krat pa so glasovali zanj še tuna vsaj en	glas. če	ne	celo	i	dr. Agneletto	in	oba indipen•
dva	|	dentista, tako	da	je še en glas
Kaj je privedlo k temu po-, 0S^,aL*	vn
Ui -djU? Predvsem dej tv,dal	* 9
je odbor pravzaprav stalio »i P^Dl-PRl lahko iz samo po se-manjšini, ker sodelujejo . I bi razumlj.uih razlopot. doda-
njem »runo demokristjani in
mo samo Tollogev glas in
mestnem središču.
V politiki se sicer ne more nič izključiti in so vedno možni kompromisi, toda težko je
verjeti, da bi lahko občinski odbor računal z Agnelettovim glasom, če ne bi ugodili tisaj kakšni njegovi zahtetii. Res je, da ne bi smel biti noben čudež, če bi demokristjani pri-stali na otvoritev slovenskega vrtca, saj bi morali to storiti celo z navdušenjem, če bi bili res kristjani, kaj šele demokrati, in se ravnali po znanem
dež, s te strani ni pričakovati sprememb. Ostanejo še liberalci. Njuna dva glasova lahko rešita barko, na kateri je vkrcan odbor. Toda vsaka usluga zahteva protiuslugo. Ce bi demokristjanska levica pristala na sodelovanje s predstavniki gospodarske desnice, Ui se najbrž malce kujali socialdemokrati, ki so te doslej kot kaka dolenjska nevesta sramežljivo branili sodelovanja z ,liberalci. Pozabiti pa ne smemo, da se je PSDI z isto-
Kristusovem nauku: »Pojdite'pom levice pomaknil na des-
,	,	v.....	glas,	ki	bi	premaknil	jezi
socialdemokrati, ki *ojdefc teh(njci „ koriH dem0.
tmeh lam Stm svetovalce se
m L-n l. n«jant lnl kvečjemu glas indipendentistu j med ose narode...* ild. Toda no in iz predvčerajšnjega pre-i.»'	i	raZnlaaa"'	Borgheseja, toda z pet kim' tudi golobi na strehi občinske-' ,tavanja prof. Ciacchija v
i ,»	9 asovi, ua -una? „pr0šanjem. Manjka torej odlo-, ga rotovža že vedo, da so oni. Krožku socialnih študijev ne
P l’1 .”r"Jo sporazumno od- £j|nj gias ki bi premaknil jezi- prej nacionalisti kot demokrat-j moremo izključiti zaključka bor	»e	socialdemokrat,	k.	sol	...	)e in kristjani	Ida utegne PSDI sodelovat, v
Sicer pa je mitovski vodja \	štiristranskem centrističncm
Morclli že opozoril demokri-	odboru, vse v znamenju gesla
.	—,----- —	—	—-------------- stjane, naj pazijo, da ne bi	rešitve »demokracije*.
r>cr°	■	S,‘n,pa!llia	prešel	o',	venske katoliške	skupnosti in vsaj enkrat bili res kristjani i	Videmsko glasilo, ki ščiti in-
PSI Pri tem naj še. mimogre-jsDZ naročila, na, glasuje pro- m, bog nas varuj, priznali slo- terese liberalcev in misovcee, de omenimo, da sta od teh ti proračunu, ker ni občinski! venskim občanom tudi v ob- je tudi omenilo možnost «pri-tre.i svetovalcev popolnoma odbor upošteval zahteve po činskem okviru kakšno drob stno nacionalnega» odbora, pri »pravoverna* le dva, kajtr ustanovitvi sipi nskega olro-, tinico naravnih pravic. Ce se čemer pride v poštev poleg od-re ji, prof. Dulci, ki se jejškega vitca m zabavišča *J torej ne zgodi kak poseben ču-J bora štirih strank tudi mož
fcristjansko-republikansfcega oddaj na po ra-koiu v stranki ibora Dr Agneletto je namreč ra polagajo samo s tremi, ker izjavil, da sta mu odbora Slo-
Supercinema 13.30 »Vojaki na konju«, John Wayne in W. Hol-den. Technicolor.
Arcobaleno 13.30 »Vojaki na konju«, John Wayne in W. Hol-den. Technicolor. Izkaznice neveljavne.
Astra 14.00 »Eshnapurjev tiger«. (Prva epizoda iz »Indijskega grobe«),
Aurora 14.00 »Velika vojna«, Alberto Sordi in Vittorio Gassman.
Alabarda 14.00 »Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sordi, D. Gray, B. Lee in A. Ci-tariello
Capitol 13.30 Msrylin Monroe, To-ny Curtis, Jack Lemmon v najbolj zabavnem filmu leta «Nekacerim ugaja vroč«. Prepovedane vse izkaznice.
Crlstallo 14.00 »Dolar časti«, J. Wayne in D Martin. Technicolor.
Garibaldi 14.00 «Dan osveteir K Douglas, An,thony Quinn. Technicolor, vistavision.
Impero 15,00 «Pri treh mladenkah«, J Matz, K. Bohm, M. Schneider.
liana 14.00 »Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sordi,
D. Gray, n, Lee in A. Cua-riello.
Massimo 14.30 »Zadnji dnevi Poin-
jev«, S. Reeves in C. Kauff-man.
Moderno 14.00 »Čarovnica gre v nebesa«, James S:ewart, Kirn Novak, Jack Lemmon, Ennie Kovacs. Cinemascope, technicolor.
Viale 13.30 «Ljudje krokodili«.
Vittorio Veneto 14.45 »Nasilno poletje«, E. Ross. Drago, J. L. Trintignat, J. Sassard
Ideale 14.30 »Carjev poročnik«. Romantična in privlačna drama carske Rusije Curd Jurgens,
E. O. Hasse, Eva Bartok.
Marconi 14.00 »Himna bitke«, R.
Hudson in Martha Hyer. Cinemascope, technicolor.
S. Marco 15.00 »Zenske so šibke«, Jacqueline Sassard, Mylene De-mongeot, Pascale Petit. Poje Paul Anka. Prepovedano mladoletnim.
SavOna 14.30 »Indijski grob«. (Druga epizoda) D. Pag«.
Odeon 14.30 »Ciao, ciao, bambi-na», Elsa Martinelli, Antonio Oifariello. Glasba Modugna.
Novo cine 13.30 »Gusar s črnega skobca«, Gerard Larx)ry, Mija-nov Bardot. Technicolor.
pozno zvečer umrl. Sodna obdukcija bo pokazala vzroke smrti, vendar že sedaj domnevajo, da gre za naravno smrt.
Daleč od doma, pri svojem sinu Mirku Kocjančiču iz Ul. Vigneti 30, katerega je prišla obiskat za praznike, je umrla 69-letna jugoslovanska državljanka Marija Kocjančič vd. Kocjančič iz Šmarij nad Koprom.
Kot so ugotovili, je priletna ženska umrla zaradi srčne kapi. Kasneje so truplo pokojnice prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je ostalo na razpolago sorodnikom.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIII
Ob VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE OKLICI
Mehanik Sergij Žerjal ln Ros-marie Keller, ztdar Franco Or-1 tatido in šivilja Caterina Burelli, pilot Libero Guerrino Ferro in gospodinja Onorina Pisano, agent Pi Sergio SpaLioita in gospoumja Lidia Dell Uomo, delavec Pietro Sveffe in prodajalka Maria Mad-aalena Marši, podoficir am. vojske Richard Frank Gali in gospodinja Nella Dagnelut, uradnik Sergio Cordioli in uradnica Dolores Bresciam, profesor Leopold Zobatič in uradnica Ivana Stoc-ca, oficir Vincenzo Grieco in novinarka Colomba Cestofanti, markonist Giovanni Antollovich in p.odajalka Elda Zorzetto, prodajalec Vittorio Ursini in šivilja Silvana Ruggiero, geometer Carlo Velicogna in uradnica Eugenia Bosahini, uradnik Ugo Kairiš in uradnica Silvia Linda, uradnik Antenore Bucavelli in bolničrka Loreta RamanuU1!, univ. profesor Giorguo Zoldan in učiteljica Mar-gherita Silvestri, tramvajski u-službenec Bruno Galperti in gospodinja Laura Bullo, šofer Elvio Garoialo in baristka Margherlta Persurich, Inženir Sergio Lugna-ni in uradinica Maria Alzetta, industrijski tehnik Gastone Eccel n uradnica Luisa Zoni.
 «» —•
LEKARNE ODPRTE DANES Dr. Codermatz, Ul, Tor San Piero 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Alta Miinerva, Trg Sv. Frančiška 1; G Papo, Kjadin; Prax-marer, Trg Unita 4; dr. Rossetti, Ul Combt 19; dr. Signori, Trg bolnišnice 1; Tamaro In Nerl, Ul. Danite 7; dr. Miani, Barkovlje ln Nicoli, Skedenj.
— «*-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Hevol-tella 42; Depangher Ul. sv. Justa 1; AUa Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanettl-Testa d'oro, Ul Mazzini 43.
(darovi im pkimipkvki)
Ob obletnici smrti nepozabnega sina Alberta daruj« družina Antonič iz Cerovelj 2.000 lir za Dijaško Matico.
ut.biiu u umi Ivan in Angela Košuta Iz Križa
pa se mora konec končen le	1000 lir « D'Jilko Ma'
nost sodelovanja z misovci; seveda bi n tem primeru prišel o pošten drugačen odbor .« tudi drug župan.
Zakaj je odbor zašel v taksno zagato? Pisali smo že, ds odbor, kar se tiče formalne demokracije (ose je relatinno, seveda) v primeru s prejšnjim predstavlja korak naprej, saj imamo sedaj na primer komi. sijo načel nikou svetovalskih skupin in druge komisije, ki jih prej ni bilo. Tudi toliko retorike ni bilo kot prej (tudi tu so izjeme in županov izbruh proti dr. Deklevi potrjuje pregovor, da je «stara navada železna srajca*). Toda v bistou smo ostali pri starem, ker ni dal odbor proračunu tiste napredne socialne barve, kot je obljubljal ter je opravljal le navadne upravne posle brez vsakega zaleta, zaradi česar ni pravzaprav zadovoljit nikogar, ker ni bil ne krop ne ooda. Takšna brezperspeic-tinna politika iz dnena n dan
maščeuati. Mi lahko ugotovi-
I Namesto cvetja na grob Cirilu
mo samo, da ni odbor rešil ne KraUu |z .,ieM daruij0 dl.uJ[ine splosmh socialnih ne naših na-i Kralj-Jogan 10.000 lir za Dijaško rodnostnih zahtev.	‘ Matico
[ R A P I O J
RADIO TRST A NEDELJA, 27. decembra 1Š5Š
8.00 Jutranja glasba in koledar;
9.00 Kmetijska oouaja; 9.30 Božične pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu, oddajo je pripravil Orio Giarini;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika seamih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15,00 Mojstri jazza; 15.20 Koncert slovenskih solistov;
15.40 Yvette Horner in njen ansambel Musette; 16.00 Glasbeni popoldan, 16.40 Plesna čajanka;
17.00 «Vzgleden mož«, igra v štirih dejanjih; 19.15 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Igra orkester Billy Vaughn; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.25 Jugoslovanske ritmične popevke; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Brahms: Kvintet v G-duru, opus 111; 22.40 Večerne melodije; 23.30 Nočni ples.
TRST
7.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Glasba za orgie; 14.30 »El Cam-panon«.	*1
NACIONALNI PHOGHAM
8.30 Življenje na polju; 12.10 Venček pesmi; 12.30 Glasbeni album; 13.30 Nedeljska fantazija;
14.30 Opeirna gtasoa; 17.45 Sim-lonični koncert; 19.00 Plesna glasba; 21.00 Mali glasbeni variete;
22.45 Koncert pianista VVilhelma Kampi a.
tl. PROGRAM
10.15 Zenska nedelja; 13.00 «A-strorascel Z 2»; 13.40 »Piacevo-hssimo«, gilasbena komična oddaja; 14.00 «11 diseobolo«; 16.00 »La Mongoli ter a«;	17.00 Glasba in spori.; 18.30 Plešite z nami; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Sedem riovin glasov lahke glasbe; 22.15 Športna nedelja.
111. PHOGHAM
16.00 Haydnova in Schubertova glasba; tv.cnaru Strauss: Lieder za petje in kiavir; 20.15 Večerni Koncert; 21.20 Lirična glasba.
KOPER
6.00-7.15 Prenos tcL; 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja: »priprave za se.ev hibridne koruze — Souelovanje predelovalnih obratov s kmeujsk.m kombi-lii iom v obaintm pasu — Zvezni načrt za leu> inoo — Na perutninarski farmi v Neverkah«; 8.30 Z naroono peamijO v ueueljsko jutro; 9.00 Nasa reportaža; »Novi proizvodi v TiK»; 9.15 Zabavni zvoki; ru.0o-10.3o Prenos RL; 10.30 Operni odlomki; 11.00 Potovanja;
11.15 Nedeljski koncert; 12.00 Pogovor s p-siiušaict; 12.10 Glasba po željah; 12.30 Glasba po zeijati (11. del); 13.30 »aoseuni kraji in ljudje«; 14.oo Giasoa po željah;
15.10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij; lb.0u-19.0o Prenos RL; 19.00 Športna nedelja;
19.10 Glasbeni Imermezzo; 19.30-
22.15 Pre..os RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Plesna glasba.
SLOVENIJA
6.00 Domače za dobro voljo;
6.30 Popevke za nedeljsko jutro;
7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7,35 Pihalne godbe z zabavnimi zvoki; 8.00 Mladinska ladijska Igra — Josip Ribič.c. Razbojnika FriCe In Frače; 8.35 Deset minut z mladinskimi zbori,
8.45 Zabavna matineja; 9.15 Novoletne razglednice; 9.45 Blaž Arnič: Koncert za ilavto, godaia, harfo in ceiesto; 10.00 Se pomnite tovariši... — Včasih smo se tudi smejali; 10.30 Vedre melodije z veokimi zabavnimi orkestri; 10.55 Zimske pesmi; 17.17 Štiri skladbe Mat.,e Bravničarja za klavir; 11.30 Stefan Kuhar: Beo-giad za Beograd; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30 Za našo vas; 13.50 Lahek spoied za podeželje; 14.15 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.30 Z domačimi pevci In godci; 16.00 Humoreska tega tedna — Kryslyna Zywalska; Saj, Saj; 16.20 Melodije za Vas; 17.00 Zabavni utrinki; 17.30 Radijska igra — Kurt Kusenberg: Srečni ljudje; 18.05 »Ob sredozemski oba-li»- 18.30 Kel!x Mendelssohn: Četna simfonija »Italijanska«; 20.05 Izberite melodijo tedna (zabav-no-glasbena oddaja z nagrado); 20.50 Kvintet Johny Meyer; 21.00 Borodin, kot ga je videl Rimski-Korsakov; 22,15 Plesna glasba — vmes — Reportaža z mednarodnega košarkarskega turnirja;
23.10 Popevke na tekočem traku;
23.40 V ritmu današnjih dni.
ITAL, TELEVIZIJA
10.15 Oddaja za kmete' 15.00 Športni popoldan; 16.00 Grof iz Albe, opera v treh dejanjih; 19.00 Praznični dan; 20.30 Poročila;
21.00 Salvator Gotta; »Ottocento«, četrta odoaja; 22.30 Športna nedelja.
Jutri
13.30 Šolska oddaja; 17.00 Oddaja za otroke; 18,30 Poročila;
18.45 Kako opremiti stanovanja; 1905 Lahka glasba; 19 35 Oddaja za delavce; 20.05 Šport; 20.30 Poročila; 21.00 »II brigaiue dl Tac ca di lupo«, film; 22.35 Današnja vprašanja; 22.50 Poročila,
JUG. TELEVIZIJA Zagreb 11.00 Km«ijska oddaja; TV Italija 15.00 Športno popoldne -- smuk za olimpiado in poročila. Beograd 20.00 TV Dnevnik;
20.20 Kulturna panorama; Ljubljana 20.50 Dokumentarni film; 21.10 Didel-dudel z Optimisti, Marjano Deržaj in Ljubljanskim jazz ansamblom — glasbena odda ja.
Jutri
Zagreb 18.00 Oddaja za družino in dom; 18.30 Elektronika v medicini — poljudno-znanstvena oddaja. Beograd 20.00 TV Dnevnik;
20.20 Reaktor A — novi reaktor v Vinči. Ljubljana 20.35 Dekon-strukcija v industriji — aktualna tema; 20.55 TV reklame; 21.05 Prenos ali film.
Palače Hotel
v Portorožu
i/ljntinn vabi na
siives rooiie
v vsah prostorih »Palam: huli:la»
VSI PROSTORI BODO OGREVANI, NA RAZPOLAGO OGREVANE HOTELSKE SOBE IGRAJO 4 RENOM IRAN 1 PLESNI ORKESTRI IZ LJUBLJANE OB SPREMLJAVI ODLIČNIH PEVK IN PEVCEV PRESKRBLJENO ZA OD LIČNO JEDAČO IN Pl JACO TER ZA IZVRSTNO ZABAVO Rezerviranja sprejema u-prava «Palace hotela« v Portorožu - Tel. št. 61-44
Hotel TRIGLAV
SEŽANA - TEL. 6
SPOROČAMO VSEM, DA JE OD DANES 27. DEC. DALJE PONOVNO OTVORJEN NAS HOTEL V RENOMI-RANEM IN SODOBNEM INTIMNEM STILU. VABIMO NA
TRADICIONALNO
E
nmmmTTTTT nnnnnnnn
KJER VAS BO ZABAVAL RENOMIRAN
LJUBLJANSKI KVINTET
Sprejemamo rezerviranja v upravi in v baru na bloku pri Fernetičih.
Cenjenim gostom in prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto.
HOTEL CENTRAL
POHTOKOŽ
PRIPOROČA, DA ZA
PRAVOČASNO REZERVIRATE PROSTORE!
KKMKKKKaKKKKK. PROSVETNO DRUŠTVO «S!avko Skamperle»
vabi na
SILVESTROVANJE
ki bo v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7.
Rezerviranje miz od ponedeljka 28. t. m. od 20. do 21. ure v društvenih prostorih.
k k k : i?: : v:: : y. m k : : k :
TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
Za silvestrovanje se pripravlja VELIKA ZABAVA S PLESOM v dvorani gostilne
KRIŽMAN
VELIKI REPEN Za informacije telefonirati na številko 21-361
Veselo
silvestrovanje
mmr mmnn d b n mr rrn
« PLESOM VELE VEČERJO
m
priredi
HOTEL FURLAN
HEPENTABOR
Za informacije in rezerviranja telefonirajte na štev. 21-360
Želimo našim gostom srečno novo leto
AVTOPREVOZ
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
• PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OB LIK NA VSA GORIVA
• ELEKTRIČNI LIK Air NIKI SESAI C1 ZA PRAH, PKALNI STROJI HLADILNIKI.
• LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI.
• DEKORATIVNI METI.
PRED
• SERVISI IZ PORCELA
NA.
• NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) Z NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei)
KERŽE
Trst,
Piazza S. Giovanni 1
PRODAJA TUDI NA OBROKE
MALI OGLASI
OTROŠKE VOZIČKE, športne vo.
žičke, žimnice originalne PtTn^f llex in vsakovrstno pohištvo dobite Dri MADALOSSO v Trsta Ulica rorrebianca vogal Treni« Ottobre
HHI 'SINI CAKLO, Trst, Ul. B»'# tisti 20, prodaja gospodinj5** električne predmete — štedllni* ua drva, premog, plin, elektrik — trajno goreče peči »ARGO« •** na plin in elektriko. Olaji*** pri plačilu Postrežba plina dom — Tel 24.041.
BIANCHI (TOMOS) 49 kub. «> tri prestave, dobro ohranjen, Pr*v dam. Sterzai, Ulica Limlta°e itev. 6.
V TRSTU v veletrgovini »Feliceji Ul Carducci 41, nasproti Pol<,r', tržnici, so na izbiro vsakovrstn bunde (vetrni jopiči) vseh vr*w uežm plašči za moške in žen*7.. hlače iz žamera ter že izdela.,i cele obleke in posamezni J°P ® ’ vse po najnižjih v Trstu oM**1 ječih cenah. Nadalje obve^«nn() da smo ravnokar prejeli 19 u Montgomery p'aščev za dečke, * so v prodaji za vsakega kupca P“ reklamni ceni, to je 4000 1>7 .V. kumad. Torej pomnite, v ve' trgovini »Fellre« v Trstu dobi.
bunde po 2900 lir S tem
od-
rezkom vam priznamo poseben popust.
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli čin izkazali našemu ljublje1* mu sinu
ARMANDU
zadnjo čast in ob njegovi izSd bi lajšali našo težko bol5Ciio' izrekamo našo globoko zahva
Družina MERLUZZI
Nabrežina 27 X11.1959
ZAHVALA
Globoko ganjeni od toliko ganljivih izrazov sočutja ob prerani smrti naše ljubljene žene in mame
JOSIPINE SANTI
ie prisrčno zahvaljujemo vsem. ki so nam ob tem žalostnem doeodku stali ob strani in z nami a0-čustvovali.
Posebno se zahvaljujemo č. č. duhovščini. pev' -kemu zboru prosvetnega društva #V. Vodnik« _*H ranljive žalostinke, številnim uslužbencem iz P larovalcem cvetja in vsem vaščanom in drugim 5,e' vilnim pogrebcem.
Družine SVETINA (SANTI). KOCJANCIC, MARC, PANGERC in HLABJAN
Dolina, 27. decembra 1959.
Gorlško-benešbi dnevnik
Roditeljski sestanek v Rij as kem do m 11
Velik pomen dijaških zavodov za vzgajanje naše učeče se mladine • Kakšne napake delajo starši
Ko so v prejšnjih časih starši pošiljali svoje otroke študirat v Trst ali Gorico, so morali dvakrat premisliti, preden so storili ta odločilni korak. Lahko je bilo reči: v šole ga dajmo, a veliko, veliko teže je bilo ta sklep izvršiti.
Za študenta v mestu je bilo treba predvsem poiskati stanovanje in hrano. Vse to je pa bilo združeno z velikimi stroški in žrtvami za družino.
Kako vse drugače je danes, ko so v mestu na razpolago razni dijaški zavodi, domovi in menze, ki za dosti nižjo ceno kot nekoč nudijo učeči se mladini streho in hrano.
Te in podobne misli so razlagali staršem, zbranim na roditeljskem sestanku v Dijaškem domu v Gorici prejšnjo nedeljo.
Roditeljskega sestanka se je udeležilo lepo šttvilo staršev ali njihovih namestnikov. Po otvoritvi predsednice gospe Bogatajeve je gospa Nanuto-va govorila predvsem o vzgojnem pomenu zavoda. Po tem govoru je povzel besedo nadzornik zavoda prof. Bednarik, ki je poudarjal, da se nekateri starši premalo brigajo za svoje otroke. Ne prihajajo na sestanke, da bi zvedeli, kako napredujejo njihovi otroci bodisi vzgojno, bodisi v šoli. Vzgojna spričevala kar na slepo podpišejo, ne da bi jih pregledali, še manj pa, da bi jih primerjali s prejšnjimi. Premalo se oglašajo tudi na šoli ali pri prefektih, da bi pozvedeli za učne uspehe. Na srečo pa so taki starši v manj šini.
Poleg te moralne brezbrižnosti obstaja pa še druga, materialna, da namreč nekateri zaostajajo v plačevanju določene oskrbovalnine. Potem pa se jim nabere toliko meseč-uin, ki povzročajo težave u-pravi, pri zanikrnih starših pa brez potrebe slabo voljo.
Zavod bo dosegel uspehe le, če se bodo prav vsi starši bri. gali, in to prav vestno za vzgojne in učne uspehe svojih otrok in če bodo redno plačevali mesečnino. Navzoči so potrjevali vsem besedam in se čudili,, da se nekateri starši ne zavedajo svojih najbolj temeljnih dolžnosti.
Po končanih razgovorih so se razdelila vzgojna spričevala. 2 voščili za praznike se je l»oo uspeli sestanek zaključil.
stva pa se lahko poslužujejo tudi pokrajinske ceste, če vozijo počasi in previdno.
Zemeljski plaz zasul
cesto v Števerjan
Na božično noč se je na pokrajinski cesti Oslavje-Stever-ian, in sicer kakšnih 700 metrov od Steverjana proti O-*lavju utrgal zemeljski plaz in zasul del ceste. Pokrajinama cestarja sta imela na Praznik polne roke dela, da sta vsaj za silo očistila cesto ln jo usposobila za lažji promet. Do nadaljnjega je na tem delu ceste prepovedan vsakršen promet z avtobusi in težkimi tovorniki. Ce so namenjeni v Števerjan, se morajo Posluževati občinske ceste po Grojni. Lažja prevozna sred-
A. Milani predsednik ustanove za turizem
Ministrstvo za turizem je z dekretom že tretjič potrdilo Angela Milana za predsednika pokrajinske ustanove za turizem.
" ; j , smrti in poroke
je Asterio Turus in Lidia Ca-stella, tekstilni delavec Gilber to Vižintin in tkalka Marghe-rita Rosso, trgovski potnik Bruno Valentinuzzi in učiteljica Annaluisa Donalech, uradnik Arrigo Zanini in Ambret-ta Gennaro, mehanik Stefano Wilfinger in uradnica Oliva Chantal Milesi, mizar Giuseppe Colonnello in Maria Anna Proietto.
V goriški občini se je od 20. do 26. decembra rodilo 14 o-trok, umrlo je 11 oseb, oklicev je bilo 6, poroke pa 4.
Rojstva: Renzo Bello, Luisa De Vittor, Alessandra Minin, Arianna Furlan, Mauro Leban, Anna Russo, Roberto Ličen, Annunziata Scuotto. Allesan-dro Graba, Marinella Samari, Giorgio Tossi, Antoniu? Nova-ra, Sonia Leghissa, Rita Cej.
Smrti: 52-letna Slava Brajnik por. Batistič, 82-letna Fran-cesca Bone vd. Vuga, 65-letni krošnjar Andrea Zancarli, 58-letna Veronika Giadrossich vd. Fenzl, 64-letni upokojenec Lui-gi Tulissio, 63-letni gojitelj cvetlic Romolo Sabadini, 64-letna Giuseppina Cej vd. Be-vilacqua in še poprej vd. Gru-zovin, 77-letni upokojenec Gia-como Colausig, 69 letna upokojenka Marcellina Kumin vd. Figelj, 77-letna Giulia Benda vd. Palmeri, 7-dni stara Arianna Furlan.
Poroke: hidravlični delavec Attilio Cum in tekstilna delavka Eda Prinčič, trgovski reprezentant Sergio Criscuoli in Maria Portelli, čevljar Dome-nico Capito in Norma Hi It-brunnr, oficir ital. vojske E-middio Poliseno in Guia Si-
Razstava akvarelov tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja v prostorih ASK (Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu št. 1 bo oaprta do 6. januarja.
Obdarovanje v otroškem vrtcu v Rupi
Pred prazniki je goriški prefekt dr. Nitri obiskal otroški vrtec v Rupi, kjer je razdelil otrokom številne darilne pake te. Prijetne prireditve se je udeležil tudi podžupan Janko Cotič in občinski tajnik Pie-tro Galassi.
Povabljencem so otroci pripravili lep sprejem. V slovenščini in italijanščini so jim deklamirali in zapeli več pesmi, ki so jih zelo ganile. Za vse se jim je zahvalil prefekt, ki jim je želel srečne praznike.
Predavanje na Vrhu
Prejšnji teden je bilo na Vrhu uspelo predavanje gori-škega akademika Filiberta Be-nedtiča o «Jeseninu, pesniku sinje Rusija«. Predavanje je bilo v društvenih prostorih in ga je poslušalo precejšnje število vaščanov. Na koncu je predavatelj predvajal nekaj plošč z ruskimi pesmimi.
Danes popoldne na občinskem stadionu
Po zasluženi zmagi v Cagliariju dve točki tudi proti Messini?
Taccola srednji napadalec namesto Secchija
Na svoji poti iz območja kri-rC je včeraj Edera dosegla na tične cone se bo Triestina da-1 tujem igrišču proti Torriani
iiiiiiiiiiiHiHintiiiiitiitiiiiitittiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii
Dajmo pevmski mladini primerno igrišče
Ustanova Tre VenezSe naj odstopi prostor
Pred leti je bilo lepo igrišče nasproti hleva ustanove
Ker je vest, ki jo je pred I tudi če bi ga, bi bilo za dnevi objavil naš list, o po-' pevmsko mladino predaleč.
trebi primernega igrišča za pevmsko otročad in mladino vzbudila v vasi živo zanimanje, se k temu vprašanju po-vračamo v upanju, da bomo našli razumevanje pri ljudeh, ki se jih to najbolj tiče.
Nasproti hleva ustanove Tre Venezie v Pevmi je bilo pred leti primerno igrišče, ki je bilo vstran od prometnih nevarnosti in kjer se je mladina lahko po mili volji zabavala. Pozneje je ustanova igrišče odvzela ter obljubila, da bo zgradila novega v bližini gostilne Gira. Zaradi raznih pre-
Oklici: agent civilne polici-1prek igrišča niso zgradili, pa
  umnimi
Smrtna nesreča na solkanskem prehodu
Financar na motociklu se je zaletel v zapornico
Zapreke ni vitlel zaradi naliva
Financar 22-letni Antonio Fu-sco, ki se je z motociklom zaletel v zapornico na prehodu Solkan II., je v petek ob 20.30 podlegel poškodbam.
Fusco se je v četrtek ob 17. uro z veliko brzino peljal po Svetogorski cesti proti solkanskemu prehodu. Morda zaradi nepoznavanja ceste, še bolj verjetno pa zaradi slabe vidljivosti med nalivom se je z veliko brzino zaletel v spuščeno zapornico na italijanski strani. Zaradi močnega sunka je železo ukrivil, njega samega pa je vrglo na asfalt. Finanoarji, ki so na prehodu, so takoj poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ponesrečenca prepeljal v civil-
ZSPD priredi
SILVESTROVANJE
v PROSVETNI DVORANI v GORICI v znamenju
na
Vstop samo z vabili, ki so na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1. VSI TOPLO VABLJENI.
no bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na opazovanja zaradi hudih notranjih poškodb. Cez en dan je umrl zaradi poškodb vranice.
Ker smo mnenja, da bi u-stanova Tre Venezie kot državno podjetje zlahka pogrešalo nekaj stotin metrov zemeljske površine pri Pevmi, kjer se rasteza njeno več sto njiv obsegajoče posestvo, bi bilo prav, če bi se našel v bližini vasi primeren prostor, ki bi ga zravnali in posejali s travo, kjer bi se mladina po mili volji natekala, ne da bi se izpostavljala nevarnosti, ki prežijo nanjo na cesti, kjer se sedaj igra po sili razmer Tako igrišče bi služilo tudi St. Mavru in Oslavju, kjer prav tako nimajo večjega travnatega prostora.
Prepričani smo, da bodo pristojni organi, zlasti pa občinska uprava, poskušali najti primerno rešitev tega vprašanja, ki je, kakor se je izkazalo v tej vasi zelo občuteno. Starši predvsem pa mladina bi bili vsem, ki bi se za to zavzemali, iz srca hvaležna.
V baru z glavo od zid
Otrok je padel iz zibelke
Mala 10-mesecev stara Donatella Gabi iz Ul. Pola št. 10 je včeraj okoli 11, ure padla iz zibelke. Starši so vsi zaskrb. ljeni poklicali rešilni avto, ki je otroka prepeljal v bolnišnico, kjer so prosili zdravnika, da bi otroka pregledal, če se mu je kaj zgodilo. Ker otrok ni čutil posledic padca, so starši z istim avtom Zelenega križa hčerko prepeljali domov.
Nesreča Doberdobcev v Ulici Ouca D’Aosta
Ob 18.45 sta se v ulici Duca D’Aosta ponesrečila z motorjem 22-lctni Mirko Devetak in 26-letni Josip Lavrenčič iz Doberdoba. Pri padcu si je Devetak zlomil levo stegnenico, Lavrenčič pa, ki je sedel na zadnjem sedežu, se je udaril v levo koleno in potolkel po obrazu. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto.
Ob 15.50 so poklicali usluž-bence Zelenega križa v gori-ško posažo, in sicer v kavarno, kjer se je ponesrečil 19-letni Nevio Paziente. Fant je hotel po stopnicah iz zgornjih v spodnje prostore bara, pa se mu je zdrsnilo Zadel je z glavo ob steno in si ranil kožo na temenu. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč in ga poslal domov.
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: »Kratke ljubezni v letovišču Palma di Maiorca«, A. Sordi, B. Lee VERDI. 15.00:	»Mednarodna
spletka«, G. Grant, L. Saint v barvah.
VITTORIA. 14,30: «Osvajalci Oregona«, F. Mc. Murray. W Bishopsjmal.
CENTRALE. 15.00: »Strah Barbarov«, C. Alonzo, v barvah MODERNO. 15.00:	»Žarah
Kan«, A. Ekberg.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 7,4 stopinje ob 14. uri, najnižja 1,6 stopinje o polnoči; vlaga sto odstotna. Včeraj do 17.30 je padlo 6,4 mm dežja.
nes pomerila na občinskem stadionu pri Sv. Soboti z enaj-storico Messine. Gostje so že od ponedeljka v Tržiču kamor so prispeli naravnost iz Parme, kjer so v 13. kolu izgubili z 2:0 v zadnjih minutah igre. Svoje bivanje v naši neposredni bližini so kljub neugodnim vremenskim pogojem in prazničnemu razpoloženju temeljito izrabili za treniranje. 2e v torek so imeli lažji kondicijski trening, v sredo pa so odigrali prijateljsko tekmo z domačim moštvom CR-DA, ki se je končala z neodločenim izidom 1:1. V četrtek so imeli člani prvega moštva še en trening, po katerem je trener Arcari kljub nekaterim pridržkom praktično že določil enajstorico, ki bo nastopila v Trstu.
Glede na to, da so vsi igralci s katerimi razpolaga, v dobri formi in v zadovoljivi fizični kondiciji, je skoraj gotovo, da bo Messina igrala z isto formacijo kot v Parmi. Sporno je samo mesto desnega krila med titularcem Regalio in rezervo Bettinijem. Formacija gostov bi potem-takem bila naslednja:
Colombo; Wirchmayer, Stuc-chi; Dot ti, Bos co, Sellani; Regalio (Bettini), Landoni, Ali-cata, Bredesen, Brugola.
Trener Arcari je v Tržiču izjavil, da upa v dobro igro svojega moštva in tudi v pozitiven rezultat čeprav mu je znano, da je Triestina v dobri formi in da ji je zmaga v Cagliariju dvignila moralo, ki je upadla po nesrečnem internem porazu s Torinom. Čeprav Messina na tujih igriščih prakticira defenzivno taktiko, pa je njena moč pravzaprav bolj v napadu, kjer sta sedaj sicer že nekoliko zbledela solista Bredesen in Brugola še vedno nevarna.
Toliko o gostih. Seveda pa tudi Triestina božičnih praznikov ni prespala. Trener Trevi-san je svoje igralce podvrgel dokaj intenzivnim treningom, ki pa so se, razen v četrtek popoldne, odvijali v glavnem pod stopnišči glavne tribune. V četrtek so na glavnem igrišču trenirali vsi člani prvega moštva in hekaj obveznih rezerv in trener se je lahko prepričal o fizični kondiciji vseh igralcev, ki je bila zadovoljiva za vse razen za Secchija, ki ima že nekaj dni prebavne motnje. Prav zaradi tega so imeli člani prvega moštva včeraj dopoldne še zadnji odločilni trening ob robu glavnega igrišča, da ga zaradi dežja ne bi pokvarili za današnje srečanje. Po' tem treningu je Trevisan tudi sprejel dokončno odločitev, da bo namesto Secchija igral na mestu srednjega napadalca Taccola, ki bo imel na levi strani že standardno dvojico Magistrelli-For-tunato, na desni strani pa potrjeno dvojico Mantovani-Puia, ki se je v Cagliariu tako dobro obnesla. Dvanajsti član moštva je Auber. Postava Triestine za današnjo tekmo bo torej naslednja:
Bandini; Friperi. Brach; Szo-ke, Varglien, Radiče; Manto-vani, Puia, Taccola, Magistrel-li, Fortunato.
 «»--------
zadovoljiv neodločen rezultat 2:2.
Neuspeh italijanskih boksarjev na Švedskem
GOETEBORG, 26. — V okviru mednarodne boksarske prireditve v Goeteborgu v organizaciji Johanssonovega prokuratorja Ahlquista je švedski boksar težke kat. Thoerner Asshasman premagal prvaka Italije Scarabellina s tehničnim k. o. v 5. rundi. V isti kategoriji je Šved Lennart Risberg premagal po točkah Italijana Friša, v srednjetežki kat. pa je Italijan Calzavara boksal neodločeno s Fincem Kokikonenom v 8 rundah.
# # •
MILAN, 26. — V dvoboju
sedanjega prvaka Camparija po točkah v 12 rundah in o-svojil prvenstvo.
V okviru iste prireditve je Francoz Hoeffler v welter kat. premagal Manco zaradi diskvalifikacije, v srednji kat. pa Gar-belli Francoza Negrela po točkah.
# # •
RIM, 26. — V okviru boksarske prireditve v Rimu je v srednjetežki kat. Francoz Roux premagal Italijana Maz-zolo po točkah, v welter kat pa je Nervi premagal Francoza Schepplerja in zmagal na mednarodnem turnirju v wel ter kat.
# # •
BOLOGNA, 26. — V okviru mednarodne boksarske prireditve v Bologni je v težk' kat. Cavicchi premagal p. t. Kitio-ne Laveja iz Tonge, v pete-
Mladinski pokal <rE. De Martinom
Triestina-Verona 3:2
Dobra igra tržaške enajslorice. Težka poškodba branilca Barbierija
za italijansko prvenstvo peres-1 linji kat. pa je Rollo premagal ne kategorije je izzivalec No- Francoza Sobolaka s k. o. v bile iz Bologne premagal do-11’50” prve runde.
Juniorji Triestine so včeraj popoldne na blatnem in težkem igrišču v Ul, Flavia po 'odlični borbeni in na trenutke tudi tehnično dovršeni igri premagali juniorsko moštvo Verone v tekmi za mladinski pokal «E. De Martino«. Zmaga Triestine je toliko bolj pomembna, ker je tržaška enaj-storica v 36’ prvega polčasa izgubila svojega branilca Barbierija, katerega so morali zaradi hude poškodbe odpeljati v bolnišnico. Zdelo se je, da bo izguba enega igralca porazno vplivala na tržaško moštvo, toda Petagnovi fantje so v drugem polčasu zaigrali kot v svojih najboljših dne ter najprej izenačili, nato pa povsem zasluženo premagali nasprotnika, ki se je močno, predvsem pa otro in na trenutke tudi dokaj grobo, branil.
Po lahni terenski premoči v začetni fazi prvega polčasa je Triestina dosegla vodstvo v 22' po Demeniji na perfektnem predložku Zugne. Štiri minute kasneje so gostje izenačili po Cavatoniju.
V 36’ je prišlo do kritičnega trenutka v katerem je doma-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMlfHIIIIIIIIIIIIIIIMtllllllllllllllllllllllUIIIHIItllllltllllMIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIHilMIIMIIIItllllllllllllllHIlIHMIIIIIIIIIH
Anticipirane tekme prvenstva B lige
Como, Novara in Mantova zmagali na svojih tleh
Premaganci so Cagliari, Reggiana in Venezia
PRVENSTVO DILETANTOV
Ponziana-Aquileia 3:0 Torriana-Edera 2:2
V anticipirani tekmi za prvenstvo diletantov s skupini B je včeraj Ponziana na svojem igrišču premagala enajstorico Aquileie s 3:0.
Gole za tržaško enajstorico so dosegli: v prvem polčasu v 7’ Coroli, v 30’ Lupoli; v drugem polčasu v 5’ Lupoli.
« * •
V anticipirani tekmi za prvenstvo diletantov v skupini
V včerajšnjih anticipiranih nogometnih tekmah B lige so bili doseženi naslednji rezultati:
v Comu: Como - Cagliari 3:8
v Novari: Novara - Reggiana 1:8
v Mantovi: Ozo Mantova -Venezia 3:1
* # •
COMO • CAGLIARI 3:8 (1:0)
Strelci: v prvem polčasu v 40’ Campagnoli; v drugem polčasu v 36’ Campagnoli, v 40’ Stefaninj II.
Como:	Lonardi; Ballarini,
Baccheretti; Beretta, Gioni, Stefanini I.; Bellini, Stefanini II., Governato, Campagnoli, Perversi.
Cagliari: Salerno; De Toni, Simeoli; Turchi, Stefanelli, Serradimigni; Meanti, Busetto, Piaceri, Colomban, Congiu.
Premoč Coma je bila konstantna in Cagliari ni nikoli ogrožal vrat domačih. Tri minute pred koncem je sodnik razveljavil gol Governata. Najboljši pri Comu so bili Campagnoli, Gioni in Perversi, pri Cagliariju pa Stefanelli, Salerno in Serradimigni. NOVARA-REGGIANA 1:8 (1:0)
Strelec: v prvem polčasu v 44' Scaccabarozzi iz 11-m.
Novara: Lena; Miazza, Scaccabarozzi; Baira, Corbani, Testa; Rencsto, Feccia, Cella, Passarin, Scaglia.
Reggiana: Baldisseri; Nobili, Spinosi; Boccalatte, Bertoli, Corej; Tribuzio, Pistacchi, Ca-stagner, Deotto, Cavazzoni.
Zmaga Novare je bila popolnoma zaslužena četudi je edini gol dosegla iz 11-metrovke. Domačini so bili izredno borbeni, gostje pa bolj tehnični. Edini gol je bil dosežen tik pred zaključkom polčasa po očitni roki branilca Spinosija v kazenskem prostoru, V drugem polčasu so gostje zaman napadali.
O. MANTOVA - VENEZIA 3:8 (1:8)
Strelci: v prvem polčasu v 3’ Uzzecchini; v drugem polčasu v 18’ Rebizzi, v 19’ Giagnoli.
O. Mantova:	Negri; Tarab-
bia, Giavara; Ferri, Veneri, Longhi; Rebizzi, Giagnoli, Uzzecchini, Rizzolini, Chiricallo.
Venezia: Bubacco; Tresoldi, Andizzoni; Tesconi, Carantini, Molinari; Rossi, Orlando, Cale-gari, Mion, Pochissimo.
OZO Mantova je danes v svojem zmagovitem pohodu dosegla 11. točko iz sedmih tekem. Bila je vsestransko boljša od svojih nasprotnikov. Odlikovali so se predvsem Uzzecchini, Rizzolini in Tarabbia, pri Veneziji pa Molinari, Te-sconi in Carantini.
♦" V. -
skoki v Oberstdorfu, 1. jan. v Innsbrucku in 6. jan. v Bi-schofshofenu.
če moštvo izgubilo svojega branilca. Verona je frontalno napadla in tržaški vratar De Min se je pogumno vrgel pod noge Cavatoniju, ki je že prodrl globoko v kazenski prostor.
V istem trenutku se je v nastalo gnečo pognal tudi Bar-bieri, toda tako nesrečno, da je obležal na tleh v silnih bolečinah. Odnesti so ga morali z igrišča in pozneje so v bolnišnici ugotovili, da si je zlomil levo nogo.
Polčas se je zaključil z vodstvom gostov, ki so dosegli še en gol spet po Cavatoniju.
Ko je vse kazalo, da bo Verona v drugem polčasu izko-ristila svojo številčno premoč, pa je Triestina zaigrala kot prerojena ter po dolgem obleganju vrat končno izenačila v 30'. Obramba gostov se na dolg predložek sploh ni zganila. 2o-go je dobil Colaussich, se prebil skozi obrambo in kljub temu, da je bil stisnjen, plasiral žogo v mrežo mimo vratarja, ki mu je stekel nasproti.
V 38 je Triestina dosegla zmagoviti gol. Njegov avtor bi lahko bil Demenja. ki je imel pred seboj samo še vratarja, toda v zadnjem trenutku ga je nasprotni branilec nekorektno zaustavil in sodnik je brez pomišljanja dosodil e-najstmetrovko, katero je z močnim strelom realiziral Pel-legrini.
V finalu je Verona zaman
skušala izenačiti.
V tržaškem moštvu so se s požrtvovalnostjo odlikovali vsi.
V napadu je bil najbolj nevaren Demenja, Del Negro pa je izstopa! s premišljeno koordi-natorsko igro.
Triestina je igrala v naslednji postavi:
De Min; Barbieri, Čepar: Pellegrini, Varglien III.. Zu-gna, Colaussich, Scala, Deme-nia, Del Negro, Forti (Pieri).
Sodniki za današnje tekme A ki B lige
MILAN, 26. — Za nogometne tekme A in B lige, na programu 27. dec. z začetkom ob 14,30, so bili določeni naslednji sodniki.
A liga (13. kolo)
Inter - Genoa: Annoscia (Bari); Juventus - Roma:	Leita
(Videm); Lanerossi - Atalanta: Bonetto (Turin); Lazio - Milan: Lo Bello (Siracusa); Padova - Bari: Campanati (Milan); Palermo - Alessandria: Mori (Cremona); Sampdoria -Napoli: Rigato (Mestre); Spal-Fiorentina: Jonnj (Macerata); Udinese - Bologna: Moriconi (Rim).
B liga (14. kolo)
Brescia - Močena: Gazzano (Genova); Catanzaro - T. Torino: Marchese (Neapeij); Parma - Catania: Grignani (Milan); Sambenedettese - Sim-thal: Di Tonno (Lecce); Taran-to - Lecco: Sbardelia (Rim); Triestina-Messina: Guidi (Brescia); Verona - Marzotto: Ge-nel (Trst).
KOLESARJI ZA DIRKO PO EGIPTU
Kolesarska zveza Jugoslavije je določila reprezentanco za dirko po Egiptu. Sestavljajo jo Šebenik, Levačič, Valčič, Vukojevič in Gregorina. Rezerva je Novak. 2irovnik in Petrovič nista bila vključena zaradi poškodb.
Smuški skoki v St. Moritzu
Športne novice iz Jugoslavije
LORGER — ST. 1
Jugoslovanski športni list «Šport» je izročil državnemu atletskemu rekorderju Stanku Lorgerju zlato značko jugoslovanskega športnika leta. Za Lorgerjem je debil v anketi lista »šport« največ točk namiznoteniški igralec Markovič
ST. MORITZ, 26. — Švica Daescher in Nemec Dusske sta z enakim števiio-m točk zmagala na mednarodnem tekmovanju v smuških skokih v St. Moritzu.
Senjorji: 1. Daescher (šv.) 217 (66,5 - 67 m) in Dusske (Nem.) 217 (67 - 67), 3. D:no De Zordo (It.) 2)5 (65 - 68), 9. Silvani (It.) 198 (62 - 63).
Juniorji: 1. Bruno De Zordo (It.) 196,5 (63,5 - 64). 2. Moser (Av-st.) 164 ( 56 - 61,5), 4. Ferrari (It.) 160 (62 - 65 p ).
KOŠARKA V VIDMU
Udinese-Gira 62:45
VIDEM, 26. — Danes se je tukaj začel božični moški košarkarski turnir. V prvem srečanju je domača vrsta Udinese premagala moštvo A serije Giro z 62:45.
MEDNARODNI NOGOMET
ATENE. 26. — Jugoslovansko nogometno moštvo Vojvodina iz Novega Sada je premagalo danes v Atenah drugo plasirani del grške lige Panatinaiki 8:3 (4:1).
SAARBRUECKEN, 26.	—
Splitski Hajduk je na gostovanju v Saarbrueckenu premagal Saarbrucken z 2:1.
O MUENCHEN, 26. — «Uj-pest« - #1860» Muenchen 4:0 (2:0).
C OFFENBACH, 26. _ «Hon-Ved« - »Kickers« 3:1 (1:1).
O ORAN (Alžirija), 26. — V prijateljski tekmi je Real Madrid premagal Reims s 3:0 (2:0).
(Mfovunn urednik STA.J1SLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod 211 Trst
Dane« v Trstu
II., potem pa nogometaši Jusu-fi, Di.................
urkovič in šoškič.
SMUČARSKI SKAKALCI
ODŠLI V INOZEMSTVO
Pod vodstvom zveznega kapetana Šramla in trenerja Klančnika so odpotovali v Hof-gastein v Avstrijo smučarski skakalci Jemc, Pečar, Langus, Šlibar in Oman, ki bodo nato sodelovali tudi na nemško-av-strijski turneji. 30. dec. bodo
NOGOMET Triestina - Messina, B. liga Občinski stadion ob 14 30.
Libertas - S. Giovanni, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 10.30.
CRDA (Trst) - Muggcsana,
diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30.
Fortitudo - Cremcaffč, diletanti. Igr šče v Miljah ob 14,30.
SABLJANJE
Deželni turnir v floretu za moške. Pokal #Carlo de Palma«. V orožni dvorani Ginna-stica Triestina. Začetek ob 9.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu
Začetek ob 13.30. Glavna dirka «Premio di Addio« (Totip). 360.000 lir, proga 1880 m.
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 27. t. m ob 16. uri cinemasrope Lux barvni film:
PRELAZ
OREGON
mo m mm
na Opčinah
ULICA CAKS1A
Danes 27. t. m. od 14. uri ponovitev pustolovskega filma cinemascope, v barvah
DALJNA
OBZORJA
V ponedeljek 28 t m ob 18. uri pustolovski War-ner film:
COMMANDOS
soooooooooooooc A. F. P R Či V O S T
Ifl/lami/i Metimul
3000000OOOOOOOOC
»Dragi prijatelj,* sem mu odvrnil, »priznavam ti, kako sem tem slaboten. Da, moral bi ravnati tako, kakor mislim, Ali
gospodar svojih dejanj? Kdo bi mi mogel pomagati, a bi pozabil milino svoje Manon?»
- »Bog prizanesi!* Je vzkliknil Tiberge, »pred seboj imam enega naših janzenistov.*
»Ne vem, kaj sem, in ni mi povsem jasno, kako naj bo,» se branil, »a le predobro občutim, kako resnično je, kar Pr»vijo janzenisti.*
Jat	Je	Pa le dosegel ta najin razgovor, da se je v pri-
J*	zopet prebudilo usmiljenje do mene. Sprevidel je, da
p v moji razuzdanosti več slabosti kakor pokvarjenosti, hi®J? b11 h01-! pripravljen, da mi pomaga, a brez te pomoči t bil zatrdno končal v bedi. Vendar mu nisem niti črhnil,
. * Jo nameravam popihati iz Saint-Lazara. Prosil sem ga > Raj izroči pismo, ki sem ga bil napisal. Da bi pred njim "Pravičil potrebo tega pisanja, sem mu navajal vse mogoče, anesel sem se, da ga bo res predal v prave roke. Se pred "Cerom je Lescaut prejel pismo, ki mu Je bilo namenjeno. . Prižel me je obiskat naslednjega dne. Pod imenom mo-v* brata se Je srečno preril do mene. Neskončno sem bil esel. ko sem ga zagledal v sobi. Skrbno sem zaprl vrata. »Niti hipa ne smeva zgubljati,* sem hitel. »Najprej mi r?vej. kako je z Manon, potem mi pa svetuj, kako bi se tresel spon!*
Pravil je, da sestre ni videl več od tistega večera, ko so
me prijeli. Skrbelo da ga je in veliko je povpraševal, kaj se je nama pripetilo. Nekajkrat je šel v poboljševalnico, pa mu niso marali dovoliti, da bi z njo govoril.
»Hudobni O.M., drago mi boš plačal vse to » sem vzkliknil.
»Zastran tvoje oprostitve,* je nadaljeval, »ni tako lahka stvar, kakor si morda misliš. Sinoči smo s prijatelji opazovali zunanjost te stavbe in smo dognali, da ne bo igrača, če te bomo hoteli izvleči od tod, ker gledajo okna na notranje dvorišče, kot si sam opisal, a vse naokoli je stavba. Povrhu si še v tretjem nadstropju, a vrvi in lestvic ne moremo vtihotapiti. Z zunanje strani ne vidim nobene rešitve. V hiši sami bi bilo treba iznajti zvijačo.*
»Ne tako!* sem ga prekinil, »vse sem do dobra preračunal, zlasti odkar moja ječa po prizanesljivosti očeta su-periorja ni več tako stroga: vrat v mojo sobo ne zaklepajo več, sprehajam se lahko po samostanskem hodniku. Toda vse stopnice so zagrajene z debelimi vrati, ki jih skrbno zapirajo podnevi in ponoči. Vsa zvitost ne bi nič zalegla * Obstal sem pri teh besedah in tehtal misel, ki mi je šinila v glavo.
»Slišiš! Ali bi mi mogel priskrbeti samokres?*
»Nič lažjega,* je dejal Lescaut. »Ali misliš koga ubiti?*
Zatrjeval sem mu, da ne mislim ubijati in da nič ne dč, če samokres ni nabit.
«Prinesi mi ga jutri! Zvečer ob enajstih pa zanesljivo pridi s prijatelji pred vrata! Upam, da bom srečno prišel do vas.*
Zaman se je trudil, da bi izvedel kaj več. Početje, ki sem ga nameraval, se utegne zdeti pametno šele potem, ko se	posreči. Prosil	sem Lescauta,	raj kar gre, če hoče,	da
me bo naslednjega dne zopet lahko obiskal.
Res so ga spustili tudi drugi dan brez težav kakor prvič. Po videzu je bil resen mož in nihče bi si ne bil upal dvomiti, da	ni poštenjak.
Pripravo za osvoboditev sem	držal v roki in prav	nič
več nisem dvomil, da ne pojde po sreči. Načrt je bil čuden in	drzen, a česa	se ne bi polotil spričo nagibov, ki	so
me vodili?
Odkar so mi	dovoljevali, da	sem zapuščal sobo in	se
sprehajal po hodnikih, sem opažal, da vsak večer prinaša vratar ključe vseh vrat superiorju in da se potlej vse pogrezne v grobno tišino, kar je pomenilo, da so vsi v sobah.
Brez ovir sem lahko prišel po zveznem hodniku od svoje sobe do sobe očeta superiorja. Nameraval sem mu izviti ključe in ga prestrašiti s samokresom, če bi se jih branil izročiti. Odkleniti sem nameraval vrata in se izmuzniti na cesto.
Težko sem čakal, da pride pravi čas. Vratar je prišel — kakor običajno — nekaj čez deveto. Počakal sem še uro časa, da bi menihi ln služabniki zanesljivo pospali. Potem sem krenil po hodniku z orožjem in s prižgano svečo v roki.
Potrkal sem nalahno na superiorjeva vrata, da ne bi delal prevelik hrušč. Začul je, ko sem v drugič potrkal. Najbrž si je mislil, da	je kakšnemu	menihu slabo in	ga
prihaja prosit pomoči, zato je vstal in šel odpirat. Vendar je bil	toliko previden, da Je vprašal, preden je	odprl, kdo
je in	kaj	hoče. Moral sem mu povedati ime,	a izgovoril
sem ga kolikor mogoče z otožnim glasom ,da bi moža prepričal, kako mi je slabo.
»A vi ste, dragi sin?* se je začudil in mi odprl vrata. »Kaj vas je privedlo ob tako pozni uri?*
Stopil sem v sobo, ga odvedel od	vrat in izjavil, da	mi
ni	moči več vzdržati v	Saint-Lazaru.	Noč ie pripravna	za
odhod	na	skrivaj, naj bo tako prijazen in mi	odpre vrata
ali pa	mi	posodi ključe, da si jih odprem sam.
Tak pozdrav ga je	seveda nemilo	presenetil Obstal	Je
in me nekaj časa začudeno opazoval, ne da bi spregovoril besedo.
Nisem smel izgubljati časa. Dejal sem mu, da sem hvaležen za vse njegove dobrote, a da je prostost največja dobrina zlasti zame, ker so mi jo vzeli po krivici. Sklenil sem, da si še tisto noč priborim zopet prosiost, naj velja kar hoče; tako sem mu povedal. V strahu, da ne bi poskušal klicati na pomoč, sem pokazal izpod jopiča zadosten razlog za molk.
»Samokres! Kaj, sinko? Ali mi hočete vzeti življenje v zahvalo za moje upoštevanje, ki sem ga imel do vas?*
«Bog ne daj,* sem odvrnil, »vi ste premodri in dovolj
preudarni, da me ne boste prisilili do te skrajnosti. Prostost hočem! Ce mi izpodleti po vasi krivdi, boste plačali z življenjem.*
»Toda, dragi sin,* je povzel ves bled in prestrašen, »kaj sem vam naredil? Zakaj hočete mojo smrt?*
«Nikakor,» sem postajal nestrpen «ne nameravam vas ubiti, če vam je do življenja. Odprite mi vrata, pa bova najboljša prijatelja*
Na mizi sem opazil ključe. Zgrabil sem lih in ga prosil, naj bi šel z menoj. Hrupa naj nikar ne dela. če le mogoče, sem ga opomnil.
Moral se je vdati. Pri vsakem koraku in ot. vsak’h vratih, ki jih je odpiral, je vzdihovanje ponavljal; »O, dragi sin, kdo bi si bil kaj takega mislil o vas?*
»Le mirno, oče!* sem ga opozarjal vmes.
Naposled prideva do nekakšne zagrade za glavnimi vrati že sl mislim, da sem svoboden, ko stojim za patrom s svečo v eni in s samokresom v drugi roki.
Medtem ko pater naglo odklepa vrata, pokuka iz bližnje sobe služabnik, ki je spal v pritličju in je najbrž slišal rožljanje zapahov. Preprosti pater je mislil, da bi me ta utegnil prijeti. Kaj neprevidno mu je dal znak, naj mu priskoči na pomoč. Služabnik, pravi hrust, se je brez premisleka zakadil vame.
še malo se mi ni zasmilil. Pognal sem mu kroglo v prsi.
»Glejte, pater,* sem dejal ponosno svojemu vodniku, »kaj ste napravili! Naj vas to nikar ne vznemirja, da ne bi šli dalje,* sem pristavil in rinil superiorja do zadnjih vrat
Ni se upal braniti. Odprl je vrata.
Stopil sem srečno na prosto in našel nekaj korakov od vrat Lescauta, ki me je čakal z dvema tovarišema, kakor je bil obljubil.
Odkurili smo jo.
Lescaut me je vprašal, ali ni bilo slišan strela s samokresom.
»Tvoja krivda!* sem odvrnil. »Zakaj si mi prinesel nabitega?*
(NadaLjcvanje sledit,
Cena 30 lir
IVI.; I rni yi-t>3». y;i.«ua. •it-33H (■orii« 33-33
PostmDa platana v gotovini Abb postale 1 gruppo
LHEUNISi VO: UU MONTECCHI tl. k, II. aM. — TELEFON 93-10« IN »4-63* — Počlnl predal 559 — tiPHAVA: UL.' SV. FRANČIŠKA tt 20 —
Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel 33-83 — OGLASI, od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 - CENE OGLASOV:	ia	vsak	mm	višine	v	Sinili	enega	stolpca:	trgovski	80. tinančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir, — MALI OGLASI: 30 ur beseda.
TRST, nedelja 27. decembra 1959
Lelo XV. - Št. 306 (1160)
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno 1000 I
FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1440. polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založn St tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AHIT, UZS. Ljubljana, Stritarjeva ul.-J-l.. tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3-
.------------------ ,tn-»	   4t$4-----T-	ir,-	~■"n-------- —	---------------
Demokratska stranka ZDA zahteva prepove d N? P™cesu v Bagdadu
*l	•	i	i	•	•	l	•	•	obtožbe proti Naserju
poizkusov z jedrskim m raketnim orožjem
Posvetovalni svet stranke izjavlja, da vojaška politika vlade veča nevarnost jedrske vojne - Sporazum o razorožitvi je mogoč samo s sodelovanjem Kitajske - Demonstracije proti jedrskemu orožju v Veliki Britaniji
WASHINGTON, 26. — «Posvetovalni svet» ameriške demokratske stranke je objavil izjavo o »obrambi, razorožitvi in preživelosti«, ki jo je pripravil odbor šestnajstih znanstvenih in tehnoloških izvedencev, v kateri je rečeno, da je zaradi sedanje vojaške politike ZDA »ne samo mogoča pač pa tudi verjetna» splošna jedrska vojna, razen če se ne sporazumejo o raz-orožitvenem programu.
Izjava dodaja, da noben lak sporazum ne bo učinkovit, če ne bo pri njem udeležena Kitajska, katere niso ZDA še diplomatsko priznale.
V izjavi je dalje rečeno, da se zdi, da tako ZDA kakor SZ upajo v «jedrski zastoj« in v stalno «ravnotežje terorja«, v katerem bo strah pred represalijami preprečil vsem državam, da tvegajo atomsko vojno. Poudarja pa, da je taka politika nevarna, ker bi jedrska vojna lahko izbruhnila »po pomoti, po nesreči, zaradi zgrešenih računov«. Poleg tega bi se ravnotežje lahko razbilo z napredovanjem na jedrskem in tehnološkem področju v drugih državah. Dokler ne bo dosežen sporazum o razorožitvi, nadaljuje izjava bi lahko sprejeli vojaške ukrepe, kakor je ustvaritev stabilnejšega stanja. Ti ukrepi bi lahko zajemali: manj ranljive sisteme represalij in obrambe, boljši sistem ugotav-
ljanj, da se zmanjša možnost lažnih alarmov, nadaljnja zagotovitev proti nenadnim napadom.
Da se prepreči, da bi se omejena vojna spremenila v splošno vojno, priporoča odbor, naj se znova določijo vloge oborožene službe. Zlasti predlaga, naj se oborožene sile razdelijo na dva sektorja: prvi bi imel naloge, ki so povezane z omejeno vojno, dj;u-gi pa naloge, ki so povezane s splošno vojno.
Vsekakor pa so znanstveni svetovalci mnenja, da mora biti najvažnejši smoter države doseči splošen sporazum o razorožitvi s primernimi jamstvi. Kot začetek bi morali odpraviti orožje za množično uničevanje, kakor so jedrske konice, z jakostjo, ki gre v megatone, medtfelinske rakete, oporišča za izstrelke ter podmornice, ki lahko izstreljujejo raketne izstrelke
Odbor se zaveda težav, kar se tiče nadzorstva za uresničenje razorožitve. Zato pripo-
nMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIII1111111II lllllllll III lUlUlllllllllliUIII
roča večja raziskovanja na tem področju, ki naj jih poverijo »državni agenciji za mir«, ki naj bi se ustanovila. Kot prvi korak na poti razorožitve, se priporoča prepoved poizkusov z jedrskim orožjem in z balističnimi izstrelki.
Na koncu izjavlja odbor, da mora biti sporazum o razorožitvi, če naj bo učinkovit, res mednaroden in mora vključevati tudi veliko in močno državo, kakor je Kitajska.
Iz Londona javljajo, da je danes popoldne odpotovalo peš iz Liverpoola v Hull, ki je oddaljen 210 km, 40 moških in žensk, ki sodelujejo pri demonstraciji proti jedrskemu oboroževanju. Demonstracijo je organizirala sekcija gibanja za »kampanjo mladine za jedrsko razorožitev«. Med potjo, ki jo bodo prehodili v devetih dneh, se bodo demonstrantom pridružili drugi prostovoljci.
V božični noči pa je večja skupina ljudi organizirala v Londonu »božično bdenje za mir«, 52 ur zaporedoma je skupina korakala po glavnih londonskih ulicah in protestirala proti atomski vojni. Demonstracija se je končala nocoj z zborovanje, na katerem so odobrili dve resoluciji. Prvo so poslali britanskemu notranjemu ministru Butlerju.
luiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimM
Jutri na Siciliji
Glasovanje o deželnem proračunu Moro proti «odprtju na desno»
Posvetovanja pri Pelli pred Gronchijevim obiskom v ZSSR
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Vsi politični voditelji — vladni in opozicijski — so odšli na praznični dopust. Ne samo včeraj, temveč tudi danes ni bilo nobenega političnega dogajanja, kajti v Rimu je ostal od redkih ministrov menda samo Pells s Tognijem. Prvi se je sestal danes z italijanskim veleposlanikom v Moskvi Pietromar-chijem ob navzočnosti podtajnika Folchija, generalnega tajnika ministrstva za zunanje zadeve Grazzija in generalnih ravnateljev ministrstva. Predpostavlja se, da so obravnavali vprašanja obiska predsednika Gronchija v Sovjetski zvezi, ki bo prihodnji mesec. Minister Togni pa je zastopal vlado na današnji otvoritvi rimske Opere z Verdijevim «Plesom v maskah«. Spremljal je namreč predsednika Gron-Čhija, poleg predsednika šepata Merzagore in predsednika poslanske zbornice Leo-neja.
V ponedeljek bo zopet na vrstt Sicilija. V Palermu sa ho sestala deželna skupščina m ponovno glasovala o deželnem proračunu. Glasovanje bo zanimivo, ker ni izključeno čeprav je precej neverjetno — da se bo pojavil zopet kak »prosti strelec«, kot se je to zgodilo pred tedni, ko ja na glasovanju za proračun Milazzova deželna vlada padla. Sicer pa se vse tisto, kar se je zgodilo v zvezi z reševanjem sicilske krize, še vedno komentira.
Tako je navse zanimivo omeniti tilto, kar piše jo navadi »vsevedni« reakcionarni novinar Vittorio Zincone, ki se je pred kratkim »proslavil« z indiskretno objavo Gronchi-jeve izjave, da bo potrebno revidirati konkordat z Vatikanom. Doživel je hudo kritiko svojih kolegov. No, tokrat je bolj stvaren in piše v ilustriranem tedniku »Europeo«, da ima vse tisto, kar se je zgodilo med Rimom in Palermom mnogo globlji pomen kot pa je samo dejstvo ponovne izvolitve Milazza za predsednika dežele. Ko pove — kar se Je že vedelo — da se je predsednik vlade Segni najbolj upi-ra' pogajanju za sestavo demo-kristjansko-socialističme vlade na Siciliji, piše da je Segn. takrat trdil, da bo prišlo ne samo do krize vlade, temveč tudi do razkola v krščanski demokraciji.
• Zadeva datira še iz časov Fanfanijeve vlade in je še vedno veljavna: skupina demokri-stjanskih poslancev (več kot 30 in manj kot 40), piše Zincone, se je po številnih sestankih obvezala, da bo povzročila razkol in ustanovila drugo katoliško stranko, če bi se Fanfani odločil, da sestavi vlado s socialisti. Med temi prostovoljci ni bilo nobenega velikega imena, toda očitno je bilo, da so se voditelji držali v rezervi; ne zdi se pa, da je med njimi kak desničar, kakršna sta Andreotti in Prl-la. »Zarota*, če jo hočemo ta-to imenovati, zadeva bolj ljudi, ki so takrat pripadali Fan-fanijevi »demokratični iniciativi* in ljudi, ki se jim je to-
»dorotejcev* in »šelbovcev*.
V krščanski demokraciji obstaja torej še vedno skupina 30 ali 40 »zarotnikov*, ki so tudi danes glavna opora Se-gnijevi vladi desnega centra. Zato je položaj sedanjega tajnika KD Mora precej težaven, zlasti če bo nadaljeval po poti, ki jo je nakazal v svojem zadnjem članku v glasilu KD »II Popolo*. Moro poudarja, da kongresni sklepi prepovedujejo odprtje na desno. Poleg tega pa je tu še »nenadomestljiva demokratična funkcija stranke in nujno potrebna avtonomija, v kateri lahko samo KD reši svoje naloge večinske stranke*. Milanski «11 Giorno* spričo te Morove trditve pravilno poudarja, da sedanje stanje ne odgovarja^ kongresnim sklepom. Sicer pa tudi sam Moro pravi, da tgre za nedoslhdnost ln Opozarja, da stranka tvega izgubo glasov in nadaljuje s poudarjanjem, da so »stvarni interesi države v svobodi, socialnem napredku in gospodarskemu razvoju*.
Ce bo torej Moro vztrajal pri teh ugotovitvah in posledicah, ki iz njih izhajajo, Se-gnijeva vlada ne bo mogla dolgo trajati. Ob vsakem poskusu odprtja na levo pa se bo pojavila skupina »zarotnikov* z grožnjo, da bo ustanovila novo katoliško stranko, ki bo imela podporo Vatikana. In izhoda iz zaprtega kroga zopet ne bo videti.
A. P.
Resolucija
CK KP SZ
MOSKVA, 26. — Agencij* Tass je objavila končno resolucijo, ki so jo odobrili po šti-
ridnevnem zasedanju CK KP SZ. Centralni komite je poveril svojemu predsedstvu nalogo, da prouči številne predloge za ustanovitev velikih kol-hoznih zvez.
Med drugimi točkami, ki jih omenja resolucija so: 1. Letno zvišanje proizvodnje žita od 164 na 180 milijonov ton zaradi obdelovanja novih zemljišč. 2. Sedemletni načrt za proizvodnjo mesa (16 milijonov ton) bo izveden leta 1963 in ne šele leta 1966, kalkor je bilo predvideno. Da se doseže raven v ZDA, bo potrebno prekoračiti ta načrt za štiri ali pet milijonov ton. 3. Zmanjšanje proizvodnih stroškov, da se s tem omogoči zmanjšanje cen na drobno. 4. Zvišanje deležev za nedeljiv sklad kolhozov bi moral v prvi vrsti služiti za nakupovanje opreme, za zidanje kmetijskih poslopij in stanovanj. 5. Resolucija poudarja, da bo Sovjetska zveza konec leta pridobila 62 milijonov ton mlelka, t. j. 5 milijonov več kakor ZDA, ter 845.000 ton masla, t. j 4 kg na osebo, medtem ko jih bodo v ZDA proizvedli 3,7 kg na osebo.
Resolucija poudarja, da je potrebno nadaljevati mehanizacijo kmetijstva, s tem da se poveča znanstveno delo, ki se tiče kmetijstva, in da se postopno demokratizira organizacija sovhozov in kolhozov.
MOSKVA, 26. — Šestnajst članov sovjetskr ekspedicije, ki je odpotovala z oporišča Mimy, je v dobrem zdravstvenem stanju doseglo danes ob 10. uri Južni geografski tečaj. V treh mesecih je ekspedicija opravila 2690 km. Na Južnem tečaju je postavljena ameriška preiskovalna postaja ki se imenuje po Amundsenu in Scottu.
Z njo zahtevajo takojšnjo izpustitev šest članov »akcijskega odbora proti jedrkKi vojni«, ki so sedaj v zaporu.
Z drugo resolucijo, ki so jo poslali Mac Millanu, pa pozivajo britansko vlado, naj se odpove slehernemu atomskemu oboroževanju in vsem jedrskim poizkusom. Resolucija zahteva tudi ukinitev raket in oporišč na britanskem o-zemlju ter poziva vlado, naj zavzame stališče proti prihodnjim francoskim jedrskim poizkusom in proti temu, da bi zahodna Nemčija dobila jedrsko orožje.
Rockefeller ne bo kandidiral za predsednika ZDA
ALBANY, 26. — Newyorški guverner Nelson Rockefeller je danes sporočil*, da se ne misli potegovati za republikanskega kandidata za predsednika republike na volitvah, ki bodo prihodnje leto. Tzjavil je, da se je za to dokončno odločil in da ^vojega sklepa ne bo spremenil. V jjosebnem poročilu za ti9k dodaja Rockefeller, da ne misLi sprejet; niti kandidature za podpredsednika, če bi mu jo ponudili.
Svojo izjavo je Rockefeller objavil, ko je končal potovanje po ZDA. V izjavi pravi, da je ugotovil, da večina prihodnjih delegatov na kongresu stranke nasprotuje njegovi kandidaturi in da bi ta kandidatura terjala dolgo volilno propagando po vsej državi, zaradi česar bi moral zanemarjati svoje guvernerske posle. Na koncu pravi, da bo podprl kandidata, ki ga bo imenovala republikanska stranka. Vendar pa bo vedno »svobodno in odločno« povedal svoje mnenje o državnih in mednarodnih vprašanjih.
Zaradi Rockefellerjeve odločitve je sedaj praktično že gotovo, da bo podpredsednik Ni-xon imenovan za predsedniškega kandidata na kongresu stranke, ki bo julija 1960 v Chicagu.
■ «»-----
Nov otok v Kaspijskem morju
MOSKVA, 26. — Zaradi podmorskega vulkanskega izbruha je 25. decembra nastal v Kaspijskem morju otok, vulik približno 50 ha. Najprej se je kakih 15 minut dvigal iz morja, ki je tam globoko 10 m, steber plamenov in dima, ki je segal do 200 m visoko. Ko je bruhanje prenehalo, je ostal otok, ki bo dobro rabil pri iskanju petroleja in zemeljskega plina.
 «»—
Nad 200 žrtev dela «čarovnikov» v Belgijskem Kongu
LULUABORG, 26. — Doslej je najmanj 226 domačinov v Nweki v Belgijskem Kongu umrlo, ko so «dokazovali», da niso obsedeni po zlih duhovih. To dokazovanje je del obredja, ki ga pri ljudstvu izvajajo «čarovniki». Ti obredi trajajo več tednov in oblasti še niso uspele, da bi jih preprečile, čeprav so že več »čarovnikov« aretirale. Število mrtvih pa je verjetno še večje, kajti trupla umrlih sežgejo in pokopljejo; doslej pa ni bilo mogoče še vseh odkriti.
atentata in jih je odobril*. Dodal je, da je bil načrt za umor Kasema le prva stopnja širše zarote, in da je bil pripravljen podroben načrt, ki naj bi povzročil v Iraku državljansko vojno in izročil državo «na-serjevskim voditeljem ZAR*. Državni pravdnik je trdil, da je Naser na tajni seji častnikov glavnega štaba, ki je bila leta 1957, izjavil, da mora egiptovska vojska okrepiti svojo moč ne samo za obrambo proti Izraelu, pač pa predvsem zato, da združi arabski svet pod vodstvom Egipta.
BAGDAD, 26. — Danes se je začel pred ljudskim vojaškim sodiščem v Bagdadu proces proti večji skupini ljudi, ki jih obtožujejo, da so sodelovale pri atentatu, ki je bil izvršen 7. oktobra proti Kasemu.
Predsednik sodišča polkovnik Mahdavi je imel oster govor proti predsedniku Naserju, iranskemu šahu, kralju Huseinu in »drugim agentom imperializma, ki skušajo zrušiti iraški republikanski režim*. Izjavil je zatem, da bo proces pomenil za iraško javno mnenje »edinstveno presenečenje v analih sodstva*, ter je dodal, da je zaroto proti Kasemu pripravil, krvoločni diktator Naser.
V zvezi s sporom z Iranom je predsednik sodišča napadel »šaha, vladarja, ki ga psuje ves Srednji vzhod in predvsem iransko ljudstvo*. Ironiziral je v zvezi z nedavnim obiskom iranskega šaha v Jordaniji in dejal:	»Teheranski
pritlikavec in amanski potomec sta, kakor se zdi, spravila skupaj svoje brodovje in svoji močni armadi za uničenje naše slavne republike*.
Govoril je zatem o »petih Naserjevih zarotah*, s katerimi so baje v zadnjih mesecih skušali uničiti iraški demokratični režim. Dodal je, da bodo obtoženci, ki so navzoči, »pravično obsojeni v skladu z interesom ljudstva in demokracije*.
Državni pravdnik Amin je v svojem govoru obtožil notranjega ministra za sirsko pokrajino ZAR polk. Seraja, da je organiziral atentat proti generalu Kasemu ob sodelovanju socialistične stranke Bass.
»Predsednik Naser, je dodal, je bil obveščen o pripravah
• IlllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllBllllllMIIIIIIIIUIItlllllllllllllllltlintllllllllltlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllf ■II1IIIMIII1III
Mnogo smrtnih nesreč Spet škoda po poplavah
Fri Parizu trije otroci zgoreli • Šestnajst oseb izgubilo življenje, ko se je potopila grška ladja • V ZDA samo pri cestnih nesrečah 243 mrtvih
Pierre de Gaulle umrl
PARIZ, 26. — Brat predsednika de Gaulla Pierre de Gaulle je umrl nocoj v ameriški bolnišnici <• Neuilly, kjer je bil operiran pred tremi dnevi. Zdravnik, ki ga je operiral, mu je skušal nadomestiti žilo odvodnico z umetno žilo iz plastike.
Pierre de Gaulle je bil star 62 let in je bil predsednikov mlajši brat. Udeležil se je prve in druge svetovne vojne. Leta 1943 so ga Nemci aretirali, ker je sodeloval v odporniškem gibanju. Depor-tirali so ga v Heichenberg blizu Karlsbada. Leta 1948 je bil izvoljen za občinskega svetovalca, zatem pa za predsednika pariškega občinskega sveta. Postal je republiški svetovalec in poslanec za Pariz od leta 1951 do 1956.
MILAN, 26. — Umrl je komediograf Alberto Colantuo-ni. Rodil se je 1. 1874 v Trstu.
Dvi,0,
Družbeni načrt in proračun FLRJ odobrena
,6 industrijske proizvodnje Znižanje izdatkov za obrambo
Drago Kunc o aprilskem sestanku najvišjih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Zvezna skupščina Jugoslavije je sprejela na svojem zadnjem letošnjem zasedanju, ki je trajalo tri dni, predlog družbenega načrta za prihodnje leto, ki predvideva 14-odstotno povečanje industrijske proizvodnje in 8.1 odst. povečanja narodnega dohodka v odnosu na letošnje leto. S tem povečanjem bo industrijska proizvodnja konec 1960. leta za 2.7 krat večja od proizvodnje v letu 1952.
Zvezna skupščina ie sprejela tudi zvezni proračun za leto 1960. Clan zveznega izvršnega sveta Veljko Vlahovič je v obrazložitvi predloga med drugim poudaril, da v proračunu predlagani znesek za narodno obrambo znaša 8.58 odst. narodnega dohodka, kar je za 0,93 odst. manj kot letos. To je doslej najihanjša obremenitev narodnega dohodka za potrebe Jugoslovanske ..ljudske armade.
Državni tajnik za finance Nikola Minčev je v govoru o novem zakonu o proračunu u-gotovil, da bo osebna in družbena potrošnja v vsaki občini odvisna od produktivnosti in naporov za razvoj proizvajalnih sil. Nerazvitim krajem, kjer se zaradi gospodarske zaostalosti to načelo ne more uveljaviti, bo pomagala federacija iz svojih rezerv. Zvezni proračun za leto 1960 predvideva v ta namen 13.5 milijard
BENEVENTO, 26. —• Tri osebe v Guardia Sanframondi so umrle, ker so zaužile pokvarjena jedila. Gre za 46-letnega očeta ter 18-letno hčerko in 14-letnega sina. V kritičnem stanju pa se y bolnišnici nahaja tudi žena ter trije mlajši otroci.
TURIN, 26. — V Giavenu je plin, ki je uhajal pri ogrevalni napravi, umoril tričlansko mlado družino: 30-letnega trgovca Carla Portigliattija, njegovo 26-letno ženo ter 18-mesečno hčerkico.
VERONA, 26. — Ko je 44-letna Annamaria Gandolfi vozila po cesti Gardesana proti Peschieri, je hotela blizu Lazise prehiteti neki kamion s prikolico. Zavozila je preveč, na levo, tako da so kolesa šla z ašfalta na mehka tla. Zaradi precejšnje brzine je avto prevrnilo in zagnalo v neki drog. Avto je pri tem šel čez telo Gandolfijeve, ki je bila na mestu mrtva, njen mož in 15-letni sin pa sta v bolnišnici v zelu hudem stanju, ker imata oba prebito lobanjo in vej drugih poškodb. Dva mlajša otroka ter njih 19-letna setrična imajo lažje poškodbe in bodo ozdraveli v nekaj dneh.
Pri neki drugi nesreči blizu Rho sta izgubili življenje dve osebi in ena je težko ranjena. h ranco Maironi, 27-let-ni trgovec, je iz neznanega vzroka zavozil naravnost v motor, ki je prihajal z nasprotne strani, na katerem sta se vozi’a dva mlada moška. Pri trčenju ju je zagnalo z motorja in sta bila takoj mrtva, pa tudi avtomobilist je bil dokaj hudo poškodovan.
RIM, 26. — Zaradi žalosti, ker se je avgusta meseca njena 22-letna hči zastrupila, si je 66-letna Luisa Musacchia sedaj vzela življenje s pil nom. Hči, ki je stanovala pri
sestri in br«tu matere, se je
zastrupila zaradi nekega očitka, ki ji ga je napravila teta. Ko sta se teta in stric vrnila iz bolnišnice, kjer je nečakinja umrla, sta se še sama usmrtila s plinom zaradi občutka krivde, da sta ona povzročila smrt nečakinje.
Policija je sedaj pričela natančnejše poizvedbe, da ugotovi, če so še kaki drugi vzroki teh štirih samomorov.
Trije mrtvi in šest rabjenih — to je bilanca cestnih nesreč na Sardiniji med prazniki.
FOGGIA, 20 — V prepiru je v Monte Sant’Angelo neki kmet ubil s sekiro svojega sina. Karabinjerji so ga aretirali.
PARIZ, 26. — Potem ko jo
(Nadaljevanje z 2. strani)
četkom pouka odpeli sHtmna laični šoli«, vzgojitelji pa so kljub navodilom, »naj ostanejo nevtralni« imeli predavanja o zgodovini in pomenu laične šole.
V parlamentu je pred glasovanjem komunistični poslanec Billour izjavil, da bo to i prašanje ostalo odprto, dokler ne bo dobilo moderne rešitve. Pripomnil je, da gre za trgovino med cerkvijo in golizmom.
Roditelj SFIO Mollet pa je opozoril na nevarnost, ker se klerikalci sedaj ne bodo ustavili, in je dodal, da je pomot njihovim šolam le prva etapa. Izjavil je tudi, da bo nova večina, kadar bo nastala, razveljavila sedanji zakon, ki je v nasprotju z duhom francoske miselnosti in moderne šole.
7 dni v svetu
Italija
Prejšnji teden je potekat v Italiji v pripravah na p raz-
žilo po De Gašperjevem" cen-]r',ce- Vrstil« so se v prvi Trizmu; t. j. oseb, ki so se vi vrsti vzajemna čestitanja za orenci postavile na strani božič in novo leto po že dolo-
čenih tradicionalnih pravilih. Vendar pa letos čestitke in besede, ki so bile izgovorjene, nimajo zgolj formalnega pomena. Zlasti je važen poudarek, ki ga je dal ob čestitanju predsedstvu poslanske zbornice poglavar države Gronchi glede nujnosti izvajanja republiške ustave. Dejal je, da so vsi členi enako važni in življenjskega pomena. Rekel je, da. it se kdo ne strinja z vsemi temi členi. raj zahteva spremembo ustave; dokler pa veljajo, se morajo izvajati. Važni so torej rudi tisti členi, ki se tičejo naše in vseh manjšin v Italiji, in ki jih bo treba zaradi tega začeti izvajati vsaj v prihodnjem letu, kajti kar se tiče Slovencev v Italiji, se vlada izvajanja še vedno ni lotila.
Povsem drugače pa ravna z Neme i na Južnem Tirol-
spravili celo pred Združene narode. Zanje je vlada odobrila zakonsici predlog na svoji zadnji letošnji seji, na podlagi katerega naj bi se dosledno izvajala dvojezičnost v vseh javnih uradih, hkrati pa je odobrila še drugi predlog odloka, na podlagi katerega bi imeli na Južnem 7’i-rolskem dodatno plačo od 12 tisoč do 25.000 lir mesečno vsi državni uradniki, ki obvladajo nem/dno.
Vlada je ponovno dokazala, da uporablja za našo in nemško manjšino dvojno mero. Niti na zadnji svoji seji ni razpravljala o zakonskem predlogu za slovenske šole. Poudarjamo, da je ponovno prekršila obljubo, ki jo je dala letos kar dvakrat, in sicer najprej na četrtem nato pa še na petem zasedanju jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za izvaja-
skem, ki so svoje vprašanje j nje posebnega statutu london-
skega memoranduma.
Na isti seji v sredo je vlada odobrila še načrt zakona o enotni srednji šoli, tako da po njegovem sprejemu v parlamentu ne bo več raznih «ovviamentov», t. j. strokovnih nižjih šol in tečajev, temveč enotna nižja srednja šola, v katero bo vstopil učenec po končanem petem razredu osnovne šole. Vsak učenec bo moral obvezno vseh teh osem let obiskovati tako šolo, ki bo brezplačna.
Oba doma parlamenta nista v prejšnjem tednu zasedala, ker sta na dopustu do IS. januarja prihodnjega leta.
Pač pa se je govorilo in pisalo o starih in novih škandalih. Nujnovejši je zopet v zvezi s starim senatorjem Piccionijem. Njegov zet dr. Lacalamita, ki je predsednik važne ustanove eksperimentalnega centra za film, je izdal knjigo, za katero se je ugotovilo, da jo je enostavno prepisal od nekega univ. pro-fesorja in zanjo dobil nagru-do eVtareggio* ter tako nameraval postati celo predsednik Blagaj ne za Jug. Nagrado je motal seveda vrniti in tudi predsednik ni več,
je mož zapustil, je Christiane rešiti,
neki avtobus s 84 osebami vozil proti Veroni, je zaradi ledene ceste zdrknil na nekem ovinku s ceste in se prevrnil. Od 24 potnikov se nikomur ni nič hudega zgodilo.
V Aosti je polno plazov z neugodnimi posledicami za promet. Komaj so za božič cesto Čourmayeut - Pre-Saint-Didier očistili plazu, se je že utrgal nov plaz. Plazov pa je tudi drugod mnogo.
Nekje je ostalo blokiranih 5h krav, ki jih ni bilo mogoče spraviti v dolino zaradi prevelikega snega. Posebni ekspediciji pod vodstvom gasilcev je uspelo po šesturnem delu napraviti do živali pot in jih
dinarjev, to je za 2.9 milijard več kot letos.
Zastopnik jugoslovanskega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na petkovi ti skovni konferenci izjavil, da predlog o vrsti sestankov na najvišji stopnj‘i in predlog o skorajšnjem sestanku omogoča nadaljnji proces pogajanj in popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom in da Jugoslavija upa, da bodo ta pogajanja pomagala naporom vseh miroljubnih sil in Združenih narodov, da se ohrani mir in rešijo mednarodna pereča vprašanja.
V zvezi s predlogom zahodnih sil, da se na sestanku na najvišji stopnji vprašanje Berlina poveže s splošnim nemškim vprašanje.a, je Kunc izjavil, da metode pogojevanja enega vprašanja z drugim v mednarodnih pogajanjih otež-kočajo njihovo reševanje, in je izrazil upanje, da se bo glede tega vprašanja našla kompromisna rešitev.
Na pisanje agencije Reuter*, da je jugoslovanska vlada pripravila načrt za tesnejše stike med balkanskimi državami in o eventualnem sčstanku zastopnikov parlamenta, je Kunc poudaril, da je stališče Jugoslavije o balkanskem sodelovanju jasno in da so to stališče ponovili jugoslovanski voditelji v zadnjih svojih govorih. Z jugoslovanske strani niso bili sprejeti nobeni koraki
smislu poročanja »Reuterja*.
Ko so ga novinarji vprašali, kakšno bi bilo stališče Jugoslavije, če bi katera koli druga balkanska država predlaga, la sestanek zastopnikov parlamenta, je Kunc odvrnil: »Ne vidim potrebe odgovarjati na hipotetična vprašanja*.
Zadnje potovanje predsednika Eisenhowerja je Kunc ocenil kot korak, ki lahko prispeva k boljšemu razumevanju med narodi in državami in splošnim naporom za ohranitev miru.
Na vesti, ki so se pojavile v nekaterih zahodnih listih v zvezi z nedavnim obiskom delegacije katoliških duhovnikov Slovenije pri predsedniku Titu in možnosti izboljšanja odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, je Kunc izjavil, da
Marien našla bivališče s svojimi 4 otroki, ki so imeli 6, 5, 4 in 3 leta, v neki »roulotte« v campingu blizu Chateau-rouxa Za božični večer je Christiane bila povabljena na večerjo k teti, ki stanuje v bližini. Mlajšim trem otrokom je razdelila božična darila in jih dala spat, 6-letnega Christiana pa je vzela s seboj. Ob večerji je teta opazila, da je pozabila kupiti maslo, pa je poslala Christiana, naj ga gre iskat v njihovo «stanovanje». Malo minut nato se deček vrne ter ves preplašen kriči; «Hiša gori!« Mati je pritekla in se zagnala v plamene, da Di otroke, rešila. Močno se je opekla po obrazu, toda otrokom ni mogla več pomagati, ker se je #roulotte» spremenila v gorečo grmadp.
Policija skuša ugotoviti vzroke nesreče. Nekateri menijo, da ni izključen zločin ali zlobno maščevanje: mož Christiane Marien je namreč že večkrat kaznovan in v Chateau-rouxu je »mel precej sovražnikov.
Začasni podatki o nesrečah v Franciji med prazniki izkazujejo 28 mrtvih in 61 ranjenih.
NEW YORK. 26. — Med prazniki je v ZDA zaradi raznih nesreč umrla 301 oseba, vendar pa to število še ni dokončno. Samo pri cestnih nesrečah je izgubilo življenje 243 oseb.
RIM, 26. — Zaradi močnega deževja so vsb dotoki Tibere močno narasli, kar je imelo za nadaljnjo posledico, de je Tibera na več krajih prestopi-j la bregove. Pri tem je pone ' kod preplavila razne nasade ter povzročila veliko škodo, drugod pa je preplavila posamezne ceste in tako prekinila promet, Večkje so morali jire-bivalci zapustiti svoje hiše, kar pa ni bilo vedno prav lahko, ker se je ponekod voda pojavila nenadoma. V San Martino In Čampo so gasilci rešili 10 otrok nekega kolegija, ki jih je voda preseneti la, ko so oili zbrani okrog božičnega drevesca. Neka 21-letna zenska je pa rodila otroka med tem, ko so jo spravljali na varno
V tridentinski pokrajini in na Južnem Tirolskem se je po lepem, skoraj pomladanskem dnevu na božič zopet začelo slabo vreme. V višjih krajih sneži, v nižjih pa dežuje. Ker pa je tudi mraz so ceste mo no pomrznile, tako da je vožnja z avtomo-
V Carrari je plaz zasul industrijsko železnico in tako več dni ne bo mogoče prevažati marmorja s hribov.
KITZBUEHEL, 26. — Na pod. ročju Steinbergkogla je včeraj plaz zasul dve skupini smučarjev. Pod snegom Je o-stalo šest oseb, od katerih so tri; rešili, dve drugi pa so potegnili izpod snega mrtvi. Šesta žrtev je neki deček iz Bologne, ki ima polomljenih nekaj reber.
ATENE, 26. — Približno miljo daleč od rta Laurion se je v hudi nevihti prevrnila 3000-tonska trgovinska ladja Pri tem je 16 oseb Izgubilo življenje- doslej so našli 8 trupel. Rešili pa so šest mornarjev.
LONDON, 26. — Devetletne, ga dečka ter njegovega očeta je zagnal veter s pomola Bournemouthu (južna Anglija). Truplo očeta so našli sele po dveh urah, medtem ko je deček, ki so ga takoj potegnili iz valov, umrl med prevozom v bolnišnico S Portugalskega pa javljajo, da so velikanski valovi odnesli z ladij v morje nekega švedskega in nekega danskega mornarja, ki sta potem izginila v razdivjanem morju.
Po pariških sestankih
(Nadaljevanje s 1. strani)
sta nerešenih problemov, ki ovirajo izrnzitejše zboljšanje mednarodnega položaja in rešitev vrste drugih mednarodnih problemov .Vendar pa pozneje ne bo mogoče izogniti se temu, — in to tudi ne bi imelo ugodnih posledic da bi pri razgovorih o posameznih vprašanjih sodelovale vse prizadete države.
Za stvar miru ne bi bilo koristno, če bi imeli razgovori med velikimi silami za posledico samo koeksistenco blokov. Upajmo, da bodo velesile sodelovale 2 vsemi državami in z Organizacijo združenih narodov, da bo mogoče pereče mednarodne probleme rešiti v korist miru, na temelju enakopravnosti in v
j ko da je vožnja z avtomo-1 duhu ustanovne listine 1 bili precej nevarna, Ko *e je I Združenih narodov,
je vprašanje odnosov med cerkvijo in državo notranje vprašanje. Ponovil je besede maršala Tita, da so med državo in katoliško cerkvijo dane« mnogo boljši odnosi kot prejšnja leta, in je dodal, da v od-n,. 'h z Vatikanom ni nobenih novih momentov.
Kunc je potrdil vesti, da bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kevič prihodnje leto obiskal Grčijo. Datum obiska še ni določen. Izrazil je prepričanje, da bodo medsebojni obiski med državniki obeh držav prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja mod obema državama.
«Navzočnost jugoslovanskih delegacij na slovesnosti Proglasitve neodvisnosti v Ka" merunu in ustoličenja ,Pr*“* sednika republike Liberije ter obisk misije dobre volje zv®z' nega izvršnega sveta v nekaterih državah Zahodne Afn-ke, je dalje izjavil Drago Kunc, so izraz simpatije Jugoslavije za naj>ore afriških narodov za neodvisnost in manifestacija želje, da Jugoslavija sodeluje s temi državami na vseh področjih na znani" načelih aktivne in miroljubne koeksistence.«
Sinoči je že odpotovala v Kamerun delegacija Jugoslavije pod vodstvom predsednika izvršnega sveta Makedonije Ljubča Arsova, ki se bo udeležila slovesnosti proglasitve neodvisnosti Kameruna *• januarja 1960. Po vrnitvi J* Kameruna bo delegacija obiskala Maroko in Tunizijo.
V inštitutu za jedrska raziskovanja «Boris Kidrič« v Vin-či bodo v ponedeljek spustu1 v obrat velik raziskovalni reaktor, ki je bil zgrajen n* osnovi sporazuma med slavijo in Sovjetsko zvezo razvoju sodelovanja pri raZ‘" skovanju na področju jed.rs"® znanosti in izkoriščanju jed ske energije v miroljubne namene. Izgradnjo in montaž reaktorja so izvršila jugosf vanska in sovjetska podjetja-Slovesnosti se bo udeležila di delegacija sovjetske odPf» ve za mirnodobsko izkoriščanje jedrske energije in mete narodne agencije za jedrsk energijo.
B. B-
juiie im Cnčii
m
predvaja danes 27. t- m z začetkom ob 15. ur* VIstavision barvni lil®-
JERRY LEWIS, MAR*-LYN MAXWELL, REG1' NALD GARDINER
V ponedeljek 28. t. m. ob II. uri ponovitev istega fH®*-
«MARVIN»
lastnik	ALIGHIERITREVlSAM
V UL. CARDUCCI štev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine Obrtniška delavnica izvršuje vsa P1^ cizna dela in jamči za vsa popraf*
ZMERNE CENE
OBIŠČITE NAS!!	OBIŠČITE	NA*f*
Tvrdka LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzar«» tel. 24-245	V„|C»
in mehanična del* »| v Ul. S. France«^ kjer dobite vse mestne dele za v||» skuterje m P°Pr’ tekom dneva. 0glca /zvaza: KOLENA, [D-ln ženska, *''»,n„r|tl|,,t' RENZ1 z vsemi P nami 18.00®	-
l.AMBRETE. VEN MOTORJE ln Av ^jo BILE in pelJe £e v Sežano