URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 9	Ljubljana, petek, 15. marca 1974	Cena 15 dinarjev Leto XXXI
69.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	minimalni odkupni ceni za kravje mleko
1.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom ali predelavo kravjega mleka (v nadaljnjem besedilu: mleko), bodo kupovale mleko od organizacij združenega dela, ki so mleko pridelale same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci — po, ceni, ki ne sme biti za proizvajalca nižja kot 0,65 dinarjev za maščobno enoto, franko proizvajalčeva zbiralnica. Ta cena velja za mleko, ki vsebuje 3,6 °/o mlečne maščobe.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in prometom mleka, lahko v mejah iz prejšnjega odstavka z medsebojnim sporazumom natančneje določijo odkupne cene za mleko.
2.	Cena iz 1. točke tega odloka velja za mleko, ki izpolnjuje poleg pogojev o kakovosti mleka, določenih s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 36/64, 33/70 in 33/72), še naslednje pogoje:
—	da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henklu (SH);
—	da je čas redukcije metilenskega modrila daljši od dveh ur;
—	da je ohlajeno na temperaturo najmanj 12° C.
3.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom ali predelavo mleka, bodo kupovale mleko, ki ne ustreza pogojem iz prejšnje točke, po ceni, ki mora biti nižja od cene za neoporečno mleko, in sicer:
—	za 0,10 dinarjev pri litru, če mleko glede specifične teže, refraktrometrijskega števila oziroma zmr-zlišča, mlečne maščobe in suhe snovi brez maščobe, ne ustreza pogojem iz 19. člena pravilnika o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov, ali če glede kislinske stopnje presega 7,5° SH;
—	za 0,15 dinarjev pri litru, če je čas redukcije metilenskega modrila krajši od 2 ur;
—	za največ 0,10 dinarjev pri litru, če mleko ni ohlajeno najmanj na temperaturo 12° C.'
4.	O tem kako se ugotavlja, kakovost mleka iz prve alinee druge točke tega odloka in o celotni organizaciji kontrole kakovosti mleka se organizacija združenega dela, ki mleko prodaja in organizacija združenega dela, ki mleko kupuje, sporazumeta.
5.	Od dneva uveljavitve tega odloka preneha ve-
ljati odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 15-160/72).	,
6.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 16. marca 1974.
St. 38-61/70
Ljubljana, dne 11. marca 1974.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije ,	Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
70.
Na podlagi 1. točke odloka o načinu oblikovanja cen za propan butan v prometu na debelo in na drobno (Uradni list SFRJ, št. 70/73) ter v zvezi s 3. in 6. členom zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	razliki v ceni za propan butan v prometu na debelo in na drobno
1.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom propan butana na drobno, smejo zaračunavati naslednjo razliko v ceni:
—	za plin v jeklenkah po 5, 10, 15 in 35 kg —največ do 1,80 din/kg fco polnilnica oziroma prodajno mesto;
—	za plin v jeklenkah,po 0,5, 1? 2 in 3 kg — največ do 3,50 din/kg fco polnilnica;
—	za plin za pogon avtomobilov — največ do 0,90 din/l fco polnilnica, natočeno direktno v rezervoar avtomobila, s tem, da se zvezni prometni davek zaračuna posebej.
2.	Razlika v ceni iz 1. točke tega odloka pomeni celotni znesek, iz katerega se krijejo stroški polnjenja jeklenk in stroški trgovine (marža) vključno s stroški prevoza jeklenk do prodajnega mesta.
Razlika v ceni se prišteva k nabavni ceni propan butana.
Nabavna cena pomeni čisto fakturno ceno, povečano za odvisne stroške.
Odvisni stroški pomenijo stroške nakladanja in razkladanja, stroške prevoza do kupca, stroške za zavarovanje blaga v prevozu in posebne prevozne stroške.
3.	Marža v prometu propan butana za velike potrošnike (dostava v cisternah) ostane nespremenjena v absolutnem znesku.
4.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. .38-1/64
Ljubljana, dne 11. marca 1974.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
✓	Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
71.
Na podlagi drugega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73) izdaja izvršni svet skupščine SE Slovenije
ODLOK
o	selektivnih namenih SR Slovenije za kredite poslovnim bankam iz primarne emisije v 1974. letu
1.	člen
Narodna banka Slovenije bo iz sredstev primarne emisije iz leta 1973 v znesku 208,5 milijonov dinarjev dajala v letu 1974 poslovnim bankam na podlagi kreditov, danih organizacijam združnega dela z območja SR Slovenije, reeskontne oziroma dokumentarne kredite za naslednje namene:
1.	za kreditiranje prodaje domače opreme v državi na kredit — 108 milijonov dinarjev;
2.	za kreditiranje nabave umetnih gnojil in kvalitetnih semen (razen za kmetijske pridelke, ki so predmet reeskonta na zvezni ravni) ter sezonskih zalog sadja in vina — 75 milijonov dinarjev;
3.	za kreditiranje uporabe znanstvenih dosežkov in inovacij v proizvodnji — 1,5 milijona dinarjev;
4.	za kreditiranje obratnih sredstev za dolgoročno poslovno-tehničho sodelovanje organizacij združenega dela z deželami v razvoju — 24 milijonov dinarjev.
2.	člen
Narodna banka Slovenije sme neizkoriščena sredstva po posameznih namenih iz 1. člena tega odloka začasno uporabiti za druge namene iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-41/71
Ljubljana, dne. H- marca 1974.
Izvršni svet skupščine * Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
72.
Na podlagi tretjega odstavka 5. a člena, odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72 in 21/73) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	spremembah odloka o pogojih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za izgradnjo letališke infrastrukture
1.	člen
V odloku o pbgojih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za izgradnjo letališke infrastrukture (Uradni list SRS, št. 32/73), se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici bo po 5. a členu odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72 in 21/73) Narodna banka Slovenije dajala poslovnim bankam na podlagi kreditov, danih organizacijam združenega dela za izgradnjo letališke
infrastrukture, reeskontne kredite do 80% od stanja danih kreditov ob pogoju, da je vračilni rok za kredit dan organizaciji združenega dela 10 let in da se kredit začne odplačevati v štirih letih po izkoriščen ju, obrestna mera pa največ 4 % na leto in sicer na del kredita, danega iz sredstev reeskontnega kredita.«
2.	člen
Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Poslovne banke bodo vrnile reeskontni kredit v šestih enakih letnih zneskih, ki zapadejo vsako leto 31. marca. Prvo odplačilo zapade štiri leta po letu, v katerem je bil kredit v celoti izkoriščen.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-47/72
Ljubljana, dne 11. marca 1974.
Izvršni svčt skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
73.
Z namenom, da se zagotovi izvajanje samoupravnih sporazumov v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter v skladu s 6. členom zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju c merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 28'73) dajejo izvršni svet skupščine SR Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije ih Gospodarska zbornica SR Slovenije
PRIPOROČILO
o postopkih za realizacijo postavk iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov
1.	Resolucija o' družbenoekonomski politiki izhaja iz predpostavke 6.5—7,5 % rasti realnega družbenega proizvoda, ki bi ob predvidenem porastu števila zaposlenih za okoli 2.5 % omogočal porast produktivnosti dela za 4—5 "/o in realnih osebnih dohodkov za 3—4 % na zaposlenega. Na področju delitve dohodka ih osebnih dohodkov daje resolucija naslednje smernice- ob predpostavki, da bodo v letu 1974 cene življenjskih potrebščin rasle z enako dinamiko kot splošna raven cen, naj bi stopnja rasti nominalnih osebnih, dohodkov znašala približno 90 % stopnje rasti nominalnega družbenega proizvoda. Tudi v primeru višje rasti cen — čeprav bodo vsa prizadevanja in ukrepi v republiki in federaciji morali biti usmerjeni, da dc tega ne pride — mora rast osebnih dohodkov spremljati rast življenjskih stroškov, ker je treba upoštevati ekonomski vidik osebnih dohodkov kot faktor rasti produktivnosti dela in povpraševanja. Stopnja akumulacije se ne bi smela zmanjšati pod spodnjo mejo, dogovorjeno s samoupravnimi sporazumi..
2.	Veljavni samoupravni sporazumi o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov izhajajo iz ekonomskih razmer pred dvema letoma, zato nekateri nimajo takih meril, ki bi zagotavljala ustrezno delitev
*
dohodka in ki bi bila prilagojena v prešnji točki omenjenim izhodiščem in odnosom.
3.	čllede na navedeno, podpisniki tega priporočila menijo, da se lahko povečajo po veljavnih samoupravnih sporazumih izračunani skupni zneski kalkulativ-nih osebnih dohodkov za povprečen odstotek povečanja cen življenjskih potrebščin, ki ga izkaže Zavod SRS za statistiko za obdobje prvih treh mesecev, polletja, devetih mesecev in' celega leta v primerjavi z decembrom preteklega leta. Odstotek povečanja objavi komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov v roku 15 dni po preteku obračunskega obdobja v prilogi Delavske enotnosti — SINDIKATI.
4.	To priporočilo je dano zato,
—	da bi do sprejetja novih oziroma dopolnjenih samoupravnih sporazumov omogočili realizacijo postavk, kot jih za področje delitve dohodka in osebnih dohodkov predvideva resolucija za leto 1974 in omogočilo izvajanje veljavnih samoupravnih sporazumov;
—	da bi skupnim komisijam podpisnic samoupravnih sporazumov in komisiji za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov omogočili oceno, kako posamezne podpisnice izvajajo te postavke resolucije.
5.	Priporočamo podpisnikom samoupravnih sporazumov, da vzporedno z uveljavljanjem tega priporočila uskladijo veljavne samoupravne sporazume s sindikalno listo.
6.	Cimprej je potrebno pripraviti vsa še potrebna izhodišča in osnove za kvalitetno pripravo novih samoupravnih sporazumov, da bi se lahko v organizacijah združenega dela z večjo zavzetostjo in organiziranostjo lotili urejanja vprašanj, ki so pomembna za izdelavo novih samoupravnih sporazumov.
St. 113-36/68
Ljubljana, dne 27. februarja 1974.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije Predsednik
Janez Barbcrič 1. r.
Gospodarska zbornica SRS Predsednik
Andrej Verbič 1. r.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
74.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za živo in hidratizirano apno
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 15. januarja 1974 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za živo in hidratizirano apno s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje prodajne cene največ do tele ravni:
—	za živo apno 340 din za tono
—	za hidratizirano apno 400 din za tono
Cene so mišljene fco apno, naloženo na transportno sredstvo v enoti, kjer se apno proizvaja.
Količinski rabat znaša največ do 40/o.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali proizvode iz 1. točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih, kot to določa ta sporazum.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS' za cene s svojo odločbo št. 38/01-410 A/74.
4.	Ta sporazum začne veljati in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predstavniki proizvajalcev:
Proizvajalci: IGM Zagorje, Industrija apna Kresnice, Solkanska industrija apna.
Kupci — potrošniki:
Kovinotehna Celje, Ilirija Ilirska Bistrica', Uhiver-sal Jesenice, Hubelj Ajdovščina, Kolinska Ljubljana, Savinjski magacin Žalec, Zarja Ormož, Jelša Šmarje, Gramex Ljubljana, Murka Lesce, Center Koper, Uni-verzal Lendava, Slovenijales Ljubljana, Merx Celje, Kočna Kamnik, Mercator Ljubljana, Chemo Ljubljana, Les Ptuj. Era Velenje, Tehnomercator Celje, Merkur Kranj, Merkur-Kurivo Kranj, Merkur-Zeleznina Kranj, Merkur M. Sobota, Kurivoprodaja Ljubljana, Posavje Brežice, Potrošnik M. Sobota, Ravenka Beltinci, TP Sevnica, Metalka Ljubljana, Preskrba Krško,
Kurivo Ljubljana, Vesna Ljutomer, Novotehna Novo mesto, Železnina Jesenice, Dom-Smreka Maribor, ABC Ljubljana, Lesnina Ljubljana, Jeklotehna Maribor, Cinkarna Celje, Železarna Ravne, Litostroj Ljubljana, Združene papirnice Vevče, Elektrarna Šoštanj, Rudnik lignita Velenje, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, Industrija, usnja Vrhnika, Tovarna dušika Ruše, Tovarna usnja Šoštanj, Rudis Trbovlje, Agrokombinat Krško, KZ Mozirje, KŽ Trebnje, KZ. Postojna, SGP Gradišče Cerknica, Kraški zidar Sežana, Stavbenik Koper, Slovenija ceste Ljubljana, Projekt Kranj, Tehnika Ljubljana, Pionir Novo mesto, Gorenje Radovljica, Megrad Ljubljana, GIF Gradis Ljubljana, GIP Beton Zagorje.
75.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za bitumenske in bitumenizirane izdelke
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov' so dne 27. 2. 1974 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za bitumenske in_ bitumenizirane izdelke — bitumeniziran papir, juta, lepenka, mase — s tem, da proizvajalne organizacije združenega dela sedanje cene bitumenskih in bitume-niziranih izdelkov lahko povečajo do nivoja cen iz cenikov, ki so sestavni del tega sporazuma in so v Gospodarski zbornici SRS, ob nespremenjenih prodajnih pogojih.
2.	Udeleženci- tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oz. kupovali izdelke in 1. tč. tega sporazuma po cenah in pod pogoji, kot to določa ta sporazum.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 38/01-410 BI/74 z dne 12. marca 1974.
4.	Nove cene iz tega sporazuma se bodo uporabljale naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predstavniki proizvajalcev: Tovarna izolacijskega materiala »Izolirka« Ljubljana in Tovarna izolacijskega materiala »Tim« Laško.
Predstavniki kupcev: Chemo Ljubljana, Gradis Ljubljana, Gramex Ljubljana, Metalka Ljubljana, Ku-
rivo Ljubljana, Kurivoprodaja Ljubljana, Lesnina Ljubljana, Jeklotehna Maribor, Kočna Kamnik, Izolirka Ljubljana, Merkur Kranj, Novotehna Novo mesto, Dom-smreka Maribor, Kovinotehna Celje, Tehnomer-cator Celje, Posavje Brežice.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
174.
Na podlagi 6. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 48-936/1971) so skupščine občin: Ljubljana Bežigrad na podlagi 108. člena statuta (Uradni list SRS, št. 15-165/70) na 55. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974, Ljubljana Center na podlagi 92. člena statuta (Uradni list SRS, št. 16-176/70) na 52. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. februarja 1974, Ljubljana Moste-Polje na podlagi 93. člena statuta (Uradni list SRS, št. 17-190/70) na 51. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. februarja 1974, Ljubljana Šiška na podlagi 92. člena statuta (Uradni list SRS, št. 18-203'70) na 59. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. februarja 1974, Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 93. člena statuta (Uradni list SRS, št. 16-178/70) na 56. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. februarja 1974 in skupščine mesta Ljubljana na podlagi 78. člena statuta (Uradni list SRS, št. 14-153/70) na 59. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1974 sprejele
ODLOK
/
o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V odloku o uvedbi krajevnega, samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS. št. 48-936/71) se spremeni v 1. in 3. alinei 1. odstavka 4. člena število »•1000" v »1400".
2.	člen
Besedilo 5. člena se spremeni tako. da se:
a)	v 2. alinei 1. odstavka število »1000« nadomesti s »1400"
b)	v 2. odstavku se število »400" nadomesti s »560".
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-0149/71
Ljubljana, dne 31. januarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsedujoči
mestnega zbora	zboru delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r.	Rajko Dobrota 1. r.
Št. 014-5/71
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
St. 420-08/71
Ljubljana, dne 7. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center
Tone Kolar 1. r.
Št. 014-1/71-1
Ljubljana, dne 7. februarja 1374.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
Št. 1/2-020-23/71
Ljubljana, dne 7. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
Št. 420-08/71
Ljubljana, dne 7. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r.
175.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter 68. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74), je skupščina mesta Ljubljane na 62. redni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
7.	marca 1974 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov, o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta Ljubljane ter načinu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin sporazumno določijo izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore, skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane.
Kadar zbori združenega dela več občinskih skupščin oblikujejo po tem odloku skupino delegatov, izvolijo zanjo po enako število delegatov.
2.	člen
Skupine delegatov se oblikujejo za gospodarsko, prosvetno-kulturno, socialno-zdravstveno področje, za
delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacil in združenj in drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ in za skupnosti in druge s tem zakonom določene oblike združevanja delovnih ljudi, ki delajo na področju kmetijstva oziroma na področju obrti in podobnih dejavnosti z - delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
V skupino delegatov za posamezno področje je lahko določen samo član delegacije s tega področja.
Skupina delegatov za posamezno področje iz 1. odstavka tega člena šteje najmanj 10 članov.
3.	člen
Skupina delegatov pošilja izmed sebe na vsako zasedanje zbora združenega dela za vsako dodeljeno delegatsko mesto delegata glede na to, kakšna vprašanja se bodo obravnavala na zasedanju tega zbora.
4.	člen
Zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin lahko pošljejo izmed članov vseh delegacij, ki pošiljajo delegate v te zbore, delegate na zasedanje zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane tudi če ni član skupine delegatov, vendar samo, če je član delegacije z ustreznega področja.
5.	člen
Zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane ima 80 delegatskih mest. Zbori združenega dela občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane delegirajo v zhor združenega dela skupščine mesta Ljubr Ijane naslednje število delegatov:
1.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije
—	z gospodarskega področja 51 delegatov
—	s prosvetno-kulturnega področja 9 delegatov
—	s socialno-zdravstvenega področja 7 delegatov.
2.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninske pravice, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
v kmetijski dejavnosti 3 delegati
v obrtni in podobnih dejavnostih 5 delegatov.
3.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
4.	Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ enega delegata.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja se območje mesta Ljubljane
razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, ki delegira 8 delegatov
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, ki delegira 18 delegatov
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, ki delegira 8 delegatov
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, ki delegira 12 delegatov
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, ki delegira 5 delegatov.
Zbor združenega dela občinske skupščine lahko oblikuje za delegiranje teh delegatov več skupin delegatov za posamezna področja znotraj gospodarstva.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti iz 1. alinee 2. točke
5.	člena tega odloka se območje mesta Ljubljane razdeli na 2 okoliša z naslednjim številom delegatskih mest.
1.	okoliš obsega občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Šiška, s tega okoliša se delegira 1 delegat
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, s tega okoliša se delegira 2 delegata.
8.	člen
t' .	’
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih in drugih dejavnosti iz druge alinee
2.	točke 5. člena tega odloka, se območje mesta Ljub-Ijanp razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občine Ljubljana Bežigrad, s tega okoliša se delegira 1 delegata
2.	okoliš obsega občine Ljubljana Center, s tega okoliša se delegira 1 delegata
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, s tega okoliša se delegira 1 delegat
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, s tega okoliša se delegira 1 delegat
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, s tega okoliša se delegira 1 delegat
9.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s prosvetno-kulturnega področja se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, s tega okoliša se delegira 2 delegata
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, s tega okoliša se delegira 3 delegate
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, s tega okoliša se delegira 1 delegat
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, s tega okoliša se delegira 1 delegat
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, s tega okoliša se delegira 2 delegata.
10.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno-zdravstvenega področja se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, s tega okoliša , se delegira 1 deld^at
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, s tega okoliša se delegiraj 6 3 delegati
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, s tega okoliša se delegira 1 delegat
■	4. okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, s tega
okoliša se delegira 1 delegat
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, s tega okoliša se delegira 1 delegat.
11.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev iz 3. točke 5. člena tega odloka se območje mesta Ljubljane razdeli na 2 okoliša z nalednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, s tega okoliša se delegirajo 3 delegati
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik se delegira 1 delegat.
12.	člen
Za delegiranje delegata v zbor združenega dela s področja oboroženih sil iz 4. točke 5. člena tega odloka je območje mesta Ljubljane enotni okoliš, ki delegira enega delegata.
13.	člen
Zbor občin skupščine mesta Ljubljane ima 40 delegatskih mest. Delegata delegirajo zbori krajevnih skupnosti občinskih skupščin glede na vprašanja, ki se obravnavajo v zboru občin.
Za delegiranje delegatov, v zbor občin se območje mesta Ljubljane razdeli na 5 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
1.	okoliš obsega občino Ljubljana Bežigrad, s tega okoliša se delegira 6 delegatov
2.	okoliš obsega občino Ljubljana Center, s tega okoliša se delegira 6 delegatov
3.	okoliš obsega občino Ljubljana Moste-Polje, s tega okoliša se delegira 8 delegatov
4.	okoliš obsega občino Ljubljana Šiška, s tega okoliša se delegira 10 delegatov.
5.	okoliš obsega občino Ljubljana Vič-Rudnik, s tega okoliša se delegira 10 delegatov.
14.	člen
Družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane ima 30 delegatov.. Lista kandidatov za te delegate v družbenopolitičnem zboru mestne skupščine obsega 30 kandidatov.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine' mesta Ljubljane se izjavijo delovni ljudje in občani na podlagi liste kandidatov neposredno s splošnim in, tajnim glasovanjem.
Glasovanje se izvede na dan. ki ga določi predsednik ' skupščine SR Slovenije v razpisu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin.
Glasuje se na istih voliščih, na katerih se glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin. Glasovanje na voliščih vodijo posebni volilni odbori.
Volilne rezultate ugotavlja volilna komisija mesta Ljubljane na podlagi zapisnikov o ugotovitvi izida glasovanja, ki jih sestavijo volilni odbori.
15.	člen	»
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 10/34-74-3
Ljubljana, dne 7. marca 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik
mestnega zbora	zbora delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r
176.
Na podalgj 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju volilne komisije mesta Ljubljane
V volilno komisijo mesta Ljubljane za izvršitev priprav in izvedbo volitev v skupščino mesta Ljubljane se imenujejo:
1.	Za'predsednika komisije
Lojze 'Cuznar, predsednik okrožnega sodišča Ljubljana
2.	Za namestnika predsednika komisije
Jože Petrič, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani
3.	Za tajnika komisije
Ljubo Brezigar, samostojni pravni svetovalec v upravnih organih skupščine mesta Ljubljane
4.	Za namestnika tajnika komisije
Stane Savič, vodja oddelka za skupščinske zadeve v upravnih organih skupščine mesta Ljubljane
5.	Za člana komisije
Jože Dimnik, vodja .kadrovske službe v podjetju Sloveni j a-vino
6.	Za namestnika člana komisije
Vinko Bezlaj, tehnolog v tovarni Dekorativna
7.	Za članico komisije
Smiljana Erjavec, sodnica Občinskega Sodišča Ljubljana I
8.	Za namestnico članice komisije
Marjeta Sila, sodnica občinskega sodišča Ljubljana I
9.	Za člana komisije
Jože Predikaka, pomočnik direktorja Železniškega gospodarstva, član volilne komisije mestne konference SZDL .
10.	Za namestnika člana komisije
Dušan Dolinah, sekretar mestnega odbora sindikata kmetijskih in živilskih delavcev
St. 10/21-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
177.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-2 Kolezija
1.	člen
S tem odlokom je sprejeta sprememba in dopolnitev odloka o potrditvi zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-2 Kolezija, ki obsega predel med Koseskega ulico na severu, Zeleno potjo na vzhodu, Cesto v Mestni log na jugu in Soško ulico na zahodu.
2.	člen
Spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta je pod šifro projekta 1515/71 v oktobru 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ter obsega programski in tehnični del v smislu , določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67).
3.	člen
Spremenjeni del zazidalnega načrta iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane. Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejete dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejeta s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 — Kolezija, ki se nanašajo na predel iz 1. člena tega odloka.
_ •	6. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
7.	člen
»
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/23-74-3
Ljubljana, dne 28. febrtiarja 1974.
Predsednik	*
sk 'ičine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora
mestnega zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r.
178.
Na podlagi 3. in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 25-96/68) ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih ljudi dne
28.	februarja 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imena ulic, cest in trgov na območju Ljubljane	•
Na območju občine Ljubljana Bežigrad
1. člen
Ukinejo se :
1.	Ze imenovana -Legova ulica- se ukine
2.	Ze imenovana ulica »Na oganih- se ukine
Spremenijo se:
1.	Ze imenovana »Ploščad Franca Bratovša-Aca-se preimenuje v
Bratovševa ploščad
2.	Ze imenovana »Ploščad Mira Glinška- se preimenuje v
Glinškova ploščad
3.	Že imenovana »Cesta heroja Ravbarja« v Črnučah se preimenuje v
Magajnova ulica
Dopolnijo se :
1.	Že imenovani Stadionski ulici se dopolni opis tako, da poteka od Staničeve ulice do gramozne jame.
2.	Ze imenovani Posavskega ulici se dopolni opis tako, da poteka od Titove ceste preko Vodovodne ceste in se priključi na Podmilščakovo ulico.
3.	Že imenovani Mariborski ulici se dopolni opis tako, da se zaključi na obstoječem dejanskem poteku s hišno številko 69.
4.	Že imenovani Topniški ulici se dopolni opis tako, da poteka od semaforskega križišča Titove ceste s Samovo ulico do križišča Vilharjeve ceste s Smar-tinsko cesto.
5.	Že imenovani Slovenčevi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Ulice padlih borcev do Vodovodne ceste.
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica, ki se odcepi od/ Titove ceste severno od hišne številke 143 proti zahodu in se priključi na novo zgrajeno Slovenčevo ulico se imenuje
Mašera — Spasičeva ulica
2.	Novo zgrajena ulica, ki poteka od semaforskega križišča Titove ceste s Tolstojevo ulico proti vzhodu z bodočim priključkom na Vojkovo ulico se imenuje
Allendejeva ulica
3.	Dosedanji del Stadionske ulice, ki se odcepi od Podmilščakove ulice pri hišni številki 23 in poteka proti zahodu s prečkanjem Kolarjeve ulice do Kamniške ulice se imenuje
Meškova ulica
4.	Novo zgrajena pot, ki poteka v Črnučah od »Ceste Ceneta Stuparja« med hišnimi številkami 81 in 87 proti vzhodu in naprej proti jugovzhodu se imenuje
Mlinska pot
Na območju občine Ljubljana Center 2. člen
Dopolni se :
1.	Že imenovani Trdinovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Titove ceste proti vzhodu prek Cigaletove ulice do Miklošičeve ceste.
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje
3.	člen
Dopolnijo se:
1.	Že imenovani Hruševski cesti se dopolni opis tako, da poteka od Litijske ceste za hišo št. 32 proti jugovzhodu skozi naselja Zgornja Hrušica in Spodnja Hrušica do Bizoviške ceste.
2.	Že imenovani Litijski cesti se dopolni opis tako, da poteka od križišča Hradeckega ceste in Stepanj-skega nabrežja proti vzhodu skozi naselje Zadvor in Sostro do meje ureditvenega območja mesta Ljubljane.
3.	Že imenovani Smartinski cesti se dopolni opis tako, da poteka od meje z občino Ljubljana Bežigrad proti severovzhodu skozi naselja Hrastje in Snebrje do mostu čez reko Savo.
4.	Že imenovani Trpinčevi ulici se dopolni opis tako, da poteka od ulice Štepanjsko nabrežje proti vzhodu skozi naselje Fužine, nato zavije proti jugovzhodu do Litijske ceste hiše št. 235.
5.	Že imenovani Zaloški cesti se dopolni opis tako, da poteka od meje z občino Ljubljana Center proti vzhodu skozi naselje Studenec, Polje, Zalog in Podgrad do naselja Laze, oziroma meje ureditvenega območja mesta Ljubljane.
6.	Že imenovani Kajuhovi ulici se dopolni opis tako, da poteka -od Smartinske ceste proti jugu t_ :i železniško progo in prek Zaloške ceste in reke Ljubljanice do Povšetove ulice.
Na območju občine Ljubljana Šiška.
4,	člen
Ukinejo se :
1. Že imenovana »Dolinska steza« se ukine
Dopolnijo se:
1.	Že imenovani Podutiški cesti se dopolni opis tako, da poteka od križišča s Šišensko cesto še skozi naselje Podutik.
2.	Že imenovani Cesti Andreja Bitenca se dopolni opis tako, da poteka od Celovške ceste še skozi naselji Dolnice in Glince. do priključitve na Podutiško cesto.
3.	Že imenovani ulici Zlatek se dopolni opis tako. da poteka od Podutiške ceste do novoimenovane Pilonove ulice v naselju Kamna gorica.
4.	Že imenovani Gorazdovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Smrekarjeve ulice pri hiši št. 31 proti severozahodu in se priključi na Djakovičevo cesto za trgovsko hišo Slovenija avto.
5.	Že imenovani Vavpotičevi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Ulice Ane Ziherlove za bloki ob Celovški cesti proti jugovzhodu, nato zavije proti jugozahodu prek Grošljeve ulice do Ulice Ane Ziherlove.
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica, ki se odcepi od Podutiške ceste in poteka proti jugovzhodu se imenuje:
Ulica Marije Hvaličeve
2.	Prva ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Marije Hvaličeve in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Ellerjevaulica
3.	Druga ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Marije Hvaličeve in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Boletova ulica
4.	Tretja ulica, ki se odcepi od novoimenovane
Ulice Marije Hvaličeve in poteka proti jugozahodu, nato proti jugovzhodu in končno proti zahodu, se imenuje	,
Na Straški vrh
5.	Četrta ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Marije Hvaličeve in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Dolinarjeva ulica
6.	Ulica, ki se odcepi z novoimenovane Ulice Marije Hvaličeve in poteka proti severovzhodu, nato pa zavije proti jugu in se konča pri Ljubljanskih opekarnah, se imenuje
Mladinska ulica
7.	Prva ulica, ki se odcepi proti vzhodu od novoimenovane Ulice Marije Hvaličeve in poteka do novoimenovane Mladinske ulice, se imenuje
Kami nova ulica
8.	Druga ulica, ki se odcepi proti vzhodu od novoimenovane Ulice Marije Hvaličeve in poteka do novoimenovane Mladinske ulice, se imenuje
Kreljeva ulica
9.	Ulica, ki se odcepi od Podutiške ceste in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Murkova ulica
10.	Ulica, ki se odcepi od Podutiške ceste in poteka proti jugozahodu, nato pa proti severozahodu, se imenuje
Kropova ulica
1.	Ulica, ki se odcepi od Podutiške ceste in poteka proti severu ter se priključi na. Cesto Andreja Bitenca, se imenuje
Delniška cesta
12.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Dolniške ceste in poteka proti jugovzhodu, se imenuje
Berdajsova ulica	.<
13.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Dolniške ceste in poteka proti jugozahodu, se imenuje
Gradnikova ulica
14.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Gradnikove ulice in poteka proti severozahodu nato zavije proti jugozahodu in končno proti severozahodu, se imenuje
Kranerjeva ulica
15.	Ulica, ki se odcepi od Podutiške ceste in poteka proti severu, nato pa zavije proti severovzhodu in se priključi na ulico Zlatek, se imenuje
Kozakova ulica
16.	Prva ulica, ki se odcepi od ulice Zlatek in poteka proti vzhodu, se imenuje
Kuštrinova ulica
17.	Druga ulica, ki se* odcepi od ulice Zlatek in poteka proti vzhodu, se imenuje
Prelčeva ulica
18.	Ulica, ki se odcepi od Kamnogoriške ceste in poteka proti jugozahodu, nato pa proti severozahodu in se priključi na Cesto Andreja Bitenca, se imenuje
Pilonova ulica
19.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Kozakove ulice in poteka proti severu, nato pa proti severovzhodu
in se priključi na novoimenovano Pilonovo ulico, se imenuje
Klemenčičeva ulica
20.	Ulica, ki se v naselju Dolnice odcepi od Ceste Andreja Bitenca in poteka proti severozahodu, se imenuje
Ulica Nade Camernikove
21.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Nade Camernikove in poteka proti severu, se imenuje
Vagajeva ulica
22.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Nade Camernikove in poteka proti jugozahodu, nato pa proti severozahodu, se imenuje
Jarčeva ulica
23.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Andreja Bitenca in poteka proti severozahodu, nato pa zavije proti jugovzhodu, se imenuje
Burnikova ulica
24.	Ulica, ki se odcepi v naselju Glince od Ceste Andreja Bitenca in poteka proti severu, se imenuje
Galičeva ulica
25.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Galičeve ulice in poteka proti severozahodu, se imenuje
Zakrajškova ulica
26.	Ulica, ki se odcepi od novoimenovane Zakraj-škove ulice in poteka proti zahodu, nato proti severu in končno proti zahodu, se imenuje
Zalaznikova ulica
27.	Ulica, ki se odcepi od Ceste Andreja Bitenca in poteka proti zahodu, se imenuje
Blažičeva ulica
28.	Ulica, ki se odcepi od Vodnikove ceste pred ulico na Korošci in poteka vzporedno z njo proti vzhodu, se imenuje
Slosarjeva ulica
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
5.	člen
Ukinejo se:
1.	Že imenovana »Krnska ulica« se ukine.
2.	Že imenovana ulica »Na pesteh« se ukine
Dopolni j o se :
1.	Že imenovani Jamovi cesti se dopolni opis tako, da poteka od Groharjeve ulice proti jugozahodu prek Hajdrihove ulice, Jadranske 'ulice in potoka Glinščice do Merčnikove ulice.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/24-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora
mestnega zbora	delovnih skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r
133.
Na podlagi 5. člena odloka o ustanovitvi sklada za izgradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 53/72) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta sklada za izgradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane
I
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje statut sklada za izgradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel upravni odbor sklada dne 4. XII. 1973.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/25-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
180.
Na podlagi 40. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) in 24. ter
163.	člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
S>. ,	H ,	K ■	•	'	.V-.	'
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranih oddelkov šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, Trg revolucije 2
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranih oddelkov šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov Ljubljana, Trg revolucije 2 za:
—	dislociran oddelek administrativne šole za odrasle v Litiji,
—	dislociran oddelek administrativne šole za odrasle v Domžalah in,
—	dislociran oddelek administrativne šole za odrasle v Trebnjem.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/26-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
181.
Na podlagi 22., 24., 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k sklepom sveta II. gimnazije v Ljubljani in sveta Doma tehniških šol v Ljubljani, da traja ravnateljema mandat do konca mandatne dobe
Skupščina mesta Ljubljane soglaša
—	s sklepom sveta II. gimnazije v Ljubljani, da ravnatelju Slavku Podmeniku traja mandat do konca mandatne dobe;
—	s sklepom sveta Doma tehniških šol v Ljubljani, da ravnatelju Ivanu Strmoletu traja mandat do konca mandatne dobe.
St. 10/29-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
182.
Na podlagi odloka o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svete zdravstvenih delovnih organizacij, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije in o določitvi samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v te svete (Uradni list SRS, št. 32/72) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet
Zavoda SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Zavoda SRS za transfuzijo krvi se imenuje
Janez Curk
St. 10/28-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
183.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata skupščine mesta Ljubljane v zbor Ljubljanske banke, podružnice Ljubljana
Za delegata skupščine mesta Ljubljane v zboru Ljubljanske banke, podružnice Ljubljana se imenuje Zvonimir B o h t e St. 10/27-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
184.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in 6. člena odloka o nagradah mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju žirije za nagrade mesta Ljubljane
V žirijo za nagrade mesta Ljubljane se imenujejo: za predsednika:
akad. prof. dr. Janez Milčinski za člane:
dr. Vinko Domitrovič Tone Florjančič Tugo Klasinc Dušan Kompare Vladimir Lakovič Franc L o z i n š e k Tone Pavček Majda Poljanšek Zvone V o 1 f a n d ,. dipl. inž.
Jože Vonta Šti 10/30-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r.
185.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SPkS. št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28 februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Ekonomske srednje šole v Ljubljani
Za ravnatelja Ekonomske srednje šole v Ljubljani se imenuje
Anka P e r n u š Št. 10/22-74-3	•
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
186.
Na podlagi 22., 24., 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 61. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja
V	svet Gimnazije pedagoške smeri se imenuje Anica Cetin-Lapajne
2
V	svet VI. gimnazje Ljubljana-Moste se imenuje Marko Osredkar
3
V	svet Vzgojiteljske šole v Ljubljani se imenuje
Desa M u š i ć
4
V	zbor delovne skupnosti Sole za živinorejsko veterinarske tehnike v Ljubljani se imenuje
Marko Lokar
5
V	svet Gostinskega šolskega centra se imenuje Zora S u b a š i č
6
V	svet Centra strokovnih šol v Ljubljani se ime* Adrijan Kumar, dipl. inž.
7
V	svet Vzgojne posvetovalnice v Ljubljani se imenuje
dr. Bariča Marentič-Požarnik
8
V	zbor delovne skupnosti Demonstracijskega eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine se imenuje
Tatjana Pust
9
V	zbor delovne skupnosti Doma »Ivana Cankarja« v Ljubljani se imenuje
Ksenija Prezelj
10
V svet Doma »Majde Vrhovnik« se imenuje Jure G a r t n a r St. 10/31-74-3
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
187.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 61. seji dne 19. februarja 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 6/1 — Polje "Slape
1
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 6/1 — Polje Slape, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1732/73 v avgustu 1973 se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 6/1 r— Polje Slape obsega predel, ki ga omejuje pokopališče Polje na vzhodu, Rjava cesta na severu, obstoječa zazidava na zahodu ter rezervat za centralne dejavnosti na jugu.
3
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta iz 1, točke tega sklepa se javno razgrne v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 11. marca do 9. aprila 1974.
St. 10/32-74
Ljubljana, dne 19. februarja 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
188.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine
1.	člen
V zboru združenega dela skupščine občine Brežice je 48 delegatskih mest.
Delegatska mesta v zboru združenega dela se razdelijo po delovnih področjih tako, da pripada:
—	27 delegatskih mest delegacijam temeljnih sa-
moupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,	t
—	3 delegatska mesta delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja pro-svetnokulturne dejavnosti,
—	4 delegatska mesta delegacijau temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejaynosti,
—	7 delegatskih mest delegacijam delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	2 delegatska mesta delegacijam delovnih ljudi, ki delajo z delovnimi sredstvi v obrti, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	1 delegatsko mesto delegacijam delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
—	4 delegatska mesta delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
2.	člen
Za. delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja gospodarstva, razdelijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, katerim pripada samostojno delegatsko mesto V zboru združenega dela
1.	Industrija motornih vozil Novo mesto, obrat Brežice — 3 delegatska mesta
2.	Slovenijales Ljubljana, TOZD Tovarna pohištva Brežice — 3 delegatska mesta
3.	Beti Belokranjska trikotažna industrija Metlika, TOZD bobova — 1 delegatsko mesto
4.	Železniško gospodarstvo, centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz Dobova — 1 delegatsko mesto
5.	Prevoz — avtotransportno servisno podjetje Brežice — 1 delegatsko mesto
6.	Slovin TOZD Kmetij st vo-vinarstvo, Bizeljsko-Brežice — 2 delegatska mesta
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela:
1.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Gozdno gospodarstvo Brežice: TOZD gozdni obrat Brežice, TOZD hortikultura, plantaže, gradnje, Prodajalna gradbenega materiala in kuriva, obrat za transport in mehanizacijo, skupna služba OZD.
2.	Konferenco delegacij, ki ji pripadajo tri delegatska mesta oblikujejo:
Posavje:
TOZD trgovina na veliko,
TOZD trgovina na malo,
TOZD gostinstvo,
Skupna služba OZD
3.	Konferenco delegacij, ki ji pripadajo tri delegatska mesta,
oblikujejo:
Agraria; TOZD proizvodnja in trgovina, TOZD Kooperacije, skupne službe TOZD Veterinarska postaja Brežice
4.	Konferenco delegacij, ki ji pripadata dve delegatski mesti, oblikujejo:
Industrija otroške konfekcije Jutranjka Sevnica, TOZD Orlica Brežice
Tovarna klobukov Sešir, Škofja Loka, obrat Stara
vas
5.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikuje-j o :
Petrol, trg. podjetje Ljubljana — Motel Petrol Gostinsko podjetje Grad Mokrice
6.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Rudarski obrat Salonit Anhovo, obrat Rudnik lignita, gline in kremenovih peskoy
Salonit Anhovo, TOZD Opekarna Brežice Podjetje Kamnik, obrat Skopice
7.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikuje-
-j o :
ŽTP Ljubljana, Prometna sekcija postaje Brežice-Dobova
SAP prometno podjetje Ljubljana, poslovalnica Brežice
Cestno podjetje Novo mesto, obrat Brežice Podjetje za PTT Novo mesto, enote v občini Brežice
8.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikujejo:
Agrotehnika Ljubljana-TOZD Agroservis Brežice Agrotehnika Export-import Ljubljana, obrat Brežice
Kooperativa Garešnica, TOZD Kovinska galanterija Bizeljsko
Kovinoplast, obrtno podjetje, Jesenice na Dol. Metalgrad Jesenice
9.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikuje-
j o :
Splošno livarstvo Dobova
Obrtno kovinarsko podjetje Dobova
Dekorles, obrtno podjetje Brežice
10.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno- delegatsko mesto, oblikuje-j o :
Stanovanjsko in. komunalno podjetje Brežice Projektivni biro Region Brežice Cestno komunalna služba SOB Brežice Splošna vodna skupnost Dolenjske, obrat Brežice Elektro Celje, PE Krško za območje občine Brežice
Dimnikarsko podjetje Ljubljana, okoliš Brežice
11.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikuje-j o :
Petrol. Trg. podjetje Ljubljana, skladišče in servisi Brežice-Catež
Dinos — Ljubljana, poslovalnica Brežice Trgovsko in proizvodno podjetje Merx Celje, obrati v občini Brežice Gostišče pri gradu
Peko. tovarna obutve Tržič, poslovalnica Brežice Borovo Jug. kombinat gume in obutve — prodajalna Brežice
Državna založba Slovenije, poslovalnice Brežice Koteks-Tobus Ljubljana, odkupna postaja v Brežicah
Tobačna tovarna v Ljubljani, poslovna enota Kr-ško-enota v občini Brežice
Koka PPK Varaždin, prodajalna Brežice Koloniale Maribor, prodajalna Orešje-Brežice Kerakomerc. prodajalna Brežice Jugoslovanska loterija Delo, prodajalne časopisa Ljubljanska banka — ekspozitura Brežice
3.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti e področja prosvete in kulture razdelijo v dve skupini:
I. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, katerim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela:
I.	Šolski center Brežice
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konference delegacij, za delegiranje delegatov v zbor združenega dela:
12.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikuje-
j o =
Osnovna šola Bratov Ribarjev Brežice
Otroški vrtec Brežice
Zavod za kulturo Brežice
Glasbena šola Brežice
Šolski računovodski servis
Temeljna izobraževalna skupnost Brežice
Posavski muzej Brežice
13.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto, oblikuje-j o :
Osnovna šola Artiče Osnovna šola Bizeljsko Osnovna šola Globoko Osnovna šola Dobova Osnovna šola Cerklje Osnovna šola Velika Dolina Osnovna šola Pišece
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti razdelijo v dve skupini:
I.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jim pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela:
Splošna bolnica Brežice — 2 delegatska mesta Emona Ljubljana, Zdravilišče Čat. Toplice — 1 delegatsko mesto
II.	Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki s sporazumom oblikujejo konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela:
14.	Konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto v zboru združenega dela, oblikujejo:
Zdravstveni dom Celje, enota Brežice Lekarna Brežice
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje — izpostava Brežice 5 * * * * * II.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela
s področja kmetijske dejavnosti, se kmetje organizi-
rajo v sedem volilnih' skupnosti, ki obsegajo:
I.	volilna skupnost:
KS Bizeljsko, KS Pišece
II.	volilna skupnost
KS Artiče, KS Sromlje, KS Pečice
III.	volilna skupnost:
KS Globoko, KS Kapele
IV.	volilna skupnost:
KS Dobova, KS Bukošek-Zakot
V.	volilna skupnost;
KS Brežice, KS Sentlenart, KS Čatež, KS Vel. Ma-lence-Mrzlava vas
VI.	volilna skupnost:
KS Velika Dolina, KS Jesenice/Dol.
VII.	volilna skupnost:
KS Krška vas. KS Skopice, KS Cerklje ob Krki1 Vsaka volilna skupnost ima v zboru združenega dela eno delegatsko mesto.
6.	člen
Delovni ljudje, ki delajo z delovnimi sredstvi v obrti na katerih obstoji lastninska pravica in delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva oblikujejo eno delegacijo, ki ji pripadata dve delegatski mesti.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, oblikujejo vse temeljne samoupravne skupnosti s teh področij konferenco delegacij, ki ji pripada eno delegatsko mesto v zboru združenega dela.
15.	Konferenco delegacij oblikujejo:
Uprava SOb Brežice Občinsko sodišče Brežice Občinsko javno tožilstvo Brežice Postaja milice Brežice SDK, ekspozitura Brežice Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Občinska zveza prijateljev mladine Občinski odbor RK
Komunalni zavod za zaposlovanje — enota Brežice
Avtomoto društvo
Občinska turistična zveza
Občinska zveza za telesno kulturo Brežice
8.	člen
Delegacijam aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ pripadajo štiri delegatska mesta, in sicer:
Garnizonu Cerklje — 1 delegatsko mesto Remontnemu zavodu Bregana — 3 delegatska mesta
'	9. člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo konference delegacij z medsebojnimi sporazumi.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference in delegacij.
10.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne v roku osem dni po sprejetju tega odloka skleniti sporazume o oblikovanju konference delegacij.
11.	člen
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 22 delegatov, od tega delegirajo:
delegacija krajevne skupnosti Brežice —2 delegata delegacija krajevne skupnosti Bizeljsko — 2 delegata
delegacija krajevne skupnosti Dobova —2 delegata delegačija krajevne skupnosti Čatež — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Šentlenart — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Zakot-Bukošek — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Pišece — 1 delegata delegacija krajevne skupnosti Sromlje — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Artiče — 1 delegata delegacija krajevne skupnosti Globoko — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Pečice — 1 delegata delegacija krajevne skupnosti Kapele — 1 delegata delegacija krajevne skupnosti Jesenice/Dol. — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Cerklje — 2 delegata
delegacija krajevne skupnosti Vel. Malence — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Krška vas — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Skopice — 1 delegata
delegacija krajevne skupnosti Vel. Dolina — 1 delegata
12.	člen
Družbenopolitični zbor sestavlja 20 delegatov, ki jih izvolijo delovni ljudje in občani z neposrednim tajnim glasovanjem na podlagi liste kandidatov, ki so jo dogovorile delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti, oziroma z drugimi sklepi.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-7/74-1
Brežice, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART
189.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/ 69, št. 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) ter 54. in 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) je skupščina občine Lenart na 50. skupni seji obeh zborov dne 5. marca, 1974 sprčjela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine
Lenart 1
1.	'člen
Skupščino občine Lenart sestavljajo:
—	zbor združenega dela, ki ima 28 delegatskih mest,
—	zbor krajevnih skupnosti, ki ima 15 delegatskih mest,
—	družbenopolitični zbor, ki ima 18 delegatskih mest.
2.	člen
Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter delovnih skupnostih.
Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih kot posebni samoupravni skupnosti.
Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
3.	člen
Delegacijo temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegirajo v zbor združenega dela skupščine občine Lenart delegate za naslednje število delegatskih mest:
1.	izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela na območju občine, v kateri ni sedeža te organizacije:
—	s področja gospodarstva — za 14 delegatskih mest
—	s prosvetno-kulturnega področja — za 3 delegatska mesta
—	s socialno-zdravstvenega področja — za 2 delegatski mesti
2.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijski in obrtni dejavnosti, z delovnimi sredstvi, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva:
—	v kmetijski dejavnosti — za 7 delegatskih mest -L v obrtni in podobnih dejavnostih — za 1 delegatsko mesto
3.	izmed članov delegacije delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela — za 1 delegatsko mesto.
4.	člen
Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva delegirajo v zbor združenega dela:
— KONUS — TOZD Lenart 1 delegata — KLEMOS — TOZD jeklene konstruk. 1 delegata
— KLEMOS — TOZD bavden potegi 1 delegata — Mariborska livarna TOZD Lenart 1 delegata — MARLES — TOZD Lenart 1 delegata — PIK Maribor — TOZD Lenart 1 delegata — PT Potrošnik-Izbira Lenart 2 delegata
2.	Konference delegacij, ki jih oblikujejo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva delegirajo v zbor združenega dela in sicer:
a)	konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
— Elektro Maribor — rajon Lenart,
— Alma Maribor — obrat Lenart,
PVG Stavbar Maribor — gradbišče Lenart,
— Cestno podjetje Maribor — nadzorstvo Lenart 1 delegata
b)	konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
Agrokombinat Lenart — TOZD lastna proizvodnja, Veterinarska postaja Lenart,
Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj, postaja Lenart,
Gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Lenart 3 delegate
c)	konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
KSP Lenart — TOZD obrt in KSP Lenart — TOZD komunala 1 delegata
č) konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:	'	. '
KB Maribor, ekspozitura Lenart,
Parna pekarna Lenart,
TP Povrtnina Maribor, poslov. Lenart in Gradišče, INA Zagreb — bencinska črpalka Lenart,
PTT Maribor, pošte na območju občine Lenart 1 delegata
5.	člen
V	zbor združenega dela s prosvetno-kulturnega področja delegirajo po enega delegata:
a)	konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
Osnovna šola Lenart,
Vzgojno varstveni zavod Lenart,
Delavska univerza Lenart,
b)	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
Osnovna šola Borisa Kraigherja Gradišče Osnovna šola Benedikt,
Osnovna šola Cerkvenjak,
c)	konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
Osnovna šola Zg. Sčavnica-Lokavec Osnovna šola Jurovski dol	#
Osnovna šola Srečko Rojs-Niko Voličina
6.	člen
V	zbor združenega dela s socialno-zdravstvenega področja delegirajo po enega delegata
a)	delegacija zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate — del
b)	Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije:
Zdravstveni dom Maribor — teritorialna enota Lenart,
Mariborske lekarne Maribor — lekarna Lenart.
V zbor združenega dela s področja kmetijske in obrtne dejavnosti iz 2. točke 3. člena tega odloka delegirajo:
a)	delegacija Agrokombinata Lenart — TOZD Kooperacija in aktivni kmečki proizvajalci ter njihovi delavci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost
7 delegatov
b)	delegacija zasebnih obrtnikov skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva na območju občine
1	delegata
8.	člen
Skupna delegacija, ki jo oblikujejo delovni ljudje v delovnih skupnostih:
upravni organ skupščine občine Lenart,
postaja milice Lenart,
temeljna izobraževalna skupnost Lenart,
OK SZDL Lenart,
OK ZKS Lenart,
OK ZMS Lenart,
OK RK Lenart,
sodnik za prekrške Lenart,
odvetniki,
delavci krajevnih skupnosti območja občine Lenart
delegira v zbor združenega dela 1 delegata.
9.	člen
Delegate v zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in sicer:
—	krajevne skupnosti Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Lenart, Voličina in Zg. Ščavnica po 2 delegata
—	krajevna skupnost Lokavec 1 delegata.
10.	člen
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije njihova izvoljena telesa, ki jih določa njihov statut oziroma drug splošni akt.
Določbe o kandidiranju in določanju liste kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor se uredijo s pravilnikom, ki ga z dogovorom sprejmejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci socialistične zveze.
Dogovor o sestavi liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci socialistične zveze.
11.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile v skladu s tem odlokom.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, prgvice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami skupnosti, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
Če do 25. marca 1974 niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, se konference oblikujejo po odloku občinske skupščine.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v občinsko skupščino Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 11-219/63, 6-114/65, Uradne objave, št. 1-36/67, 7-93/
67) in sklep o določitvi volilnih enot in številu odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v skupščino občine Lenart, št. 013-6/63-10.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-6/63-
Lenart, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
190.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 23/ 69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) in 15. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) je skupščina občine Lenart na 50. skupni seji obeh zborov dne 5. marca 1974 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Lenart
1
Razreši se dosedanja občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-49/69).
2
V občinsko volilno komisijo občine Lenart se imenujejo:
predsednik: Mirko Gosnik, sodnik okrožnega sodišča Maribor
namestnik: Božidar Petan, sodnik občinskega sodišča Maribor
tajnik: Rudi Pen, ref. za premoženjsko pravne zadeve OS
namestnik: Gabrijel Kosi, ravnatelj zavoda Hra-stovec-Trate
član: Vida Brumen, višji upravni delavec OS namestnik: Drago Zorger, ref. za šolstvo OS član: Pavle Lešnik, ref. za državljanska stanja OS namestnik: Milan Markuš, ref. za odmero davkov OS
član: Marija Čep, administratorka predsedstva OS namestnik: Marija Matjašič, ref. za odmero davkov OS.
St. 020-13/63
Lenart, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
191.
Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72), 15. člena zakona o pokopališčih (Ur. list SRS, št. 49-160/55), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26-119/55) ter 3. in 8. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 7/73) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o pokopališkem redu na pokopališčih v občini Lenart
I
1.	' člen
V 3. alinei 1. odstavka 23. a člena odloka o pokopališkem redu na pokopališčih v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 7-13/65, Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 7-106/66 in Uradni list SRS. štev. Žl-OSO^Ž) se za piko doda nov stavek: »Po-, laganje umrlih v mrliško vežo je obvezno.«
2.	člen
Kršitve 23. a člena tega odloka pomenijo prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo in sicer:
—	pravna oseba	do	30.000 din
—	odgovorna oseba	pravne osebe	do	2.000 din,
—	fizična oseba	do	5.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-8/64-24
Lenart, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 192.
Na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in 108. člena Statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad, po poprejšnji javni razpravi, na 55. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
STATUT
OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
I. TEMELJNA NAČELA
Izhajajoč iz ustavnih načel, temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Ljubljana Bežigrad na svobodnem združenem delu delavcev s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavske-
ga razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Človekovo delo je podlaga za upravljanje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot temeljna oblika' združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom in s pogoji dela ter da odločajo o rezultatih svojega dela.
Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Delavski ratred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v delovnih skupnostih državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih .skupnostih, ki niso organizirane kot organizacija združenega dela, aktivne vojaške in civilne osebe na delu v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela v proizvodnji, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi 'v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
II. OBČINA LJUBLJANA BEŽIGRAD 1. člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo možnosti za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, opravljajo funkcije oblasti in družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih pravic in dolžnosti, ki jih je zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljane kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora občina poverila mestu, ali jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V	občini -delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge možnosti za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokultume in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, usklajujejo priprave na splošni ljudski odpor ter, urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo in izboljšanje človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in
povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, spominskih obeležij revolucije in drugih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Ljubljani, Parmova ulica št. 33.
4.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga s premerom 3,4 cm, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom je napis »Ljubljana-Beži-grad«.
5.	člen
Območje občine obsega naslednje katastrske občine in naselja;
a) mesto Ljubljana
katastrske občine: Bežigrad (del)
Brinje (del)
Črnuče
Dravlje (del)
Ježica
Kapucinsko predmestje (del)
Stožice (del)
Šmartno ob Savi (del) Zadobrova (del)
(del)
naselje:
Ljubljana (del) Ljubljana (del) Črnuče (del) Dobrava pri Crnučeh Ljubljana (del) Ljubljana (del)
Ljubljana (del) Črnuče (del) in Ljubljana (del)
občine in naselja:
b) druge katastrske Beričevo
Dol pri Ljubljani
Kleče
Nadgorica
Podgora
Podgorica (del)
Beričevo, Brinje Dol pri Ljubljani, Videm, Zaboršt pri Dolu Kleče pri Dolu Ježa, Nadgorica Podgora pri Doljskem, Za jelše
Podgorica pri Črnučah, Sv. Jakob ob Savi
6.	člen
V občini Ljubljana Bežigrad uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
....	. ..	7. člen
Občina Ljubljana Bežigrad lahko zaslužnim delovnim ljudem, samoupravnim organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja.
8.	člen
Praznik občine Ljubljana Bežigrad je 24. junij, dan obletnice odhoda prvih komunistov z območja občine v rašiške gozdove, ki so bili jedro rašiške partizanske čete.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
9.	člen
'Socialistična družbena ureditev v občini tefnelji na svobodnem združenem delu delavcev s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji, na delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in na družbeni reprodukciji v celoti.
10.	člen
Samo delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
11.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih dobrin z izkoriščanjem tujega dela.
12.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
13.	člen
Proizvajalna sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
14.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčena njegova neodtujljiva pravica, da uresničujoč pravico do dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je. vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
15.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela. v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonom-
ske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
16.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot ■ materialno osnoyo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
17.	člen
O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celpti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
18.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu.gselpni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
19.	člen
Temeljna in druga organizacija združenega dela ter druga družbenopravna oseba odgovarja Za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
20.	člen
Proti organizaciji združenega dela in. skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škoduje družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku, določenim z zakonom, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
2.	Družbeno načrtovanje
21.	člen
Občina na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestu Ljubljani, regiji in republiki ter na podlagi načrtov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema svoje družbene načrte, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti za razvoj.
Družbeni načrt občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.
22.	člen
Občina ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne družbene načrte.
Sestavni del letnega družbenega načrta je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka za splošno in skupno potrošnjo ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje.
23.	člen
Družbeni načrt občine sprejme občinska skupščina.
Osnutek družbenega načrta mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
24.	člen
V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občinami sprejema skupne razvojne načrte, v katerih določijo politiko razvoja teh območij oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih.
25.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov 'in ciljev, določenih v načrtih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih načrtih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in SO V okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi.
Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih načrtov, zagotovijo splošne pogoje, spodbujajo in usmerjajo kar najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi pogoji kar naj popolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi-in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih načrtih.
3.	Sredstva občine
26.	člen
Da bi se izenačile možnosti gospodarjenja in skladnega razvoja v občini, usklajujejo delovni ljudje v republiki, mestu, občini in v samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov ter v mestu in občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
27.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, iz drugih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine.
28.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine.
29.	člen
Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini in mestu temelji na skupni oceni potreb občine in mesta v skladu z njihovimi družbenimi načrti.
Za financiranje splošnih družbenih potreb, ki so skupnega pomena za' Ljubljano, se dohodki občine združujejo s samoupravnim sporazumom skladno z obsegom zadev, ki so jih občine poverile mestu, razporejajo pa se v proračunu mesta.
30.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v društvih in samoupravnih interesnih skupnostih sredstva s samoupravnim sporazumevanjem.
Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi.
31.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Razpiše se z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih. Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
32.	člen
Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine.
33.	člen
Predlog proračuna določi izvršni svet občinske skupščine. Po opravljeni javni razpravi sprejme proračun občinska skupščina.
Če občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb javne razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Stališče občinske skupščine mora biti obrazloženo.
.34. člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj delovni program in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o delovnih pogojih in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev, ter poročilo o načinu porabe teh sredstev.
35.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi.
36.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih lahko dajejo pobude za ustanovitev namenskih skladov in za udeležbo lastnih sredstev.
4.	Gospodarske in družbene dejavnosti
37.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
38.	člen
Občina spodbuja poslovno in tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev.
Občina sodeluje pri ustvarjanju možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih načrtih.
39.	člen
Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem področju, se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh organizacijah.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesenih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine.
40.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodih komunalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske oziroma mestne skupščine na podlagi zakona, tudi v okviru samoupravne interesne skupnosti določene komunalne dejavnosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in v katerih povezujejo svoja sredstva, določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese.
41.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
42.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi, občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
43.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesenih skupnostih delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
T '
44.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zagotavljajo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, skrbijo za usposabljanje strokovnih delavcev za delo na področju otroškega varstva ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
45.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih, določajo politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, s sistemom štipendiranja in, kreditiranja ter z drugimi načini skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za uresničevanje pravic do izobraževanja, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljani ali v širši družbenopolitični skupnosti.
46.	člen
Delovni ljudje in občani v občini razvijajo kul-turno-prosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturno-prosvetnih organizacij in društev, pospešujejo zlasti delovanje amaterske in tiste kul-tumo-prosvetne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi in občanov, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij revolucije in drugih obeležij ter
opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture in prosvete, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljani ali v širši družbenopolitični skupnosti.
47.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti, zlasti v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela in v množičnih telesnokulturnih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljani ali v širši družbenopolitični skupnosti.
48.	člen
Delovni ljudje in občani v občini pospešujejo razvoj zdravstvene dejavnosti in skrbijo za zdravstveno varstvo prebivalstva, predvsem pa mater, otrok in mladine.
Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higienske pogoje za življenje in delo.
Delovnim ljudem in občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov' za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstvene organizacije združenega dela na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu.
49.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi in občanov, ter ustvarjajo možnosti, da se usposobijo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, mater in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavljajo v skladu s predpisi občinske skupščine najnujnejša sredstva za preživljanje.
50.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom družin padlih borcev.
V	skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za priznavalnine in družbeno pomoč borcem narodnoosvobodilne vojne in ožjim članom njihovih družin, ki nimajg zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, dajejo borcem narodnoosvobodilne vojne druž-
beno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in za zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, ki niso sposobni za pridobitno delo.
5.	Kadrovska politika
51.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, uresničujoč naslednje družbene cilje:
—	kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine;
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov;
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin;
—	delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi delavci.
52.	člen
Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela;
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;	f
—	določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovorna delovna mesta;
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetič-nimi kvalitetami;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
53.	člen
Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dOgovOre, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
54.	člen
V skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugbslavije, z obrambnim načrtom Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljana občina pripravlja'in organizira, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. V ta namen izdela in dopolnjuje obrambni načrt.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in v vse druge oblike odpora zoper napadalca.
Ljubljana ima enotni obrambni načrt, občina je dolžna svoj obrambni načrt izvajati v skladu z mobilizacijskim in vojnim načrtom mesta Ljubljane ter izvajati posamezne ukrepe in določena opravila s področja ljudske obrambe.
55.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju splošnega ljudskega odpora na podlagi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in ustave Socialistične republike Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni.
56.	člen
Pri pripravah na splošni ljudski odpor občina po svojih organih in organizaciji zlasti:
—	določa organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni in skrbi za zagotovitev materialnih in drugih sredstev za delo občinskih organov v vojni;
—	usklajuje priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah;
—	usmerja priprave družoenopolitičnih in drugih organizacij za delo v vojnih razmerah;
—	spremlja izvajanja organizacijskih, kadrovskih in materialnih priprav civilne zaščite v krajevnih skupnostih, naseljih, stanovanjskih hišah, organizacijah združenega dela ter- skupnosti in drugih organi-cijah;
—	sodeluje pri usklajevanju obrambnih priprav krajevnih skupnosti in jim nudi pomoč pri izvajanju njihovih nalog v splošnem ljudskem odporu;
—	sodeluje pri izvajanju načrta obrambne vzgoje delovnih ljudi in občanov;
—	izvaja ukrepe na področju družbene samozaščite.
Ob neposredni vojni nevarnosti izvaja občina v skladu z mestnim načrtom ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo, na celotnem njenem območju.
57.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju politike in-načrtov ter izvajanja priprav na splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela ali drugi temeljni organizaciji ali skupnosti, prek svojih delegacij pa v občini, mestu, republiki in federaciji.
58.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo in usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne ter za opravljanje nalog, ki so določene z zakonom in s statutom ter obrambnim načrtom občine.
V	vojnem času krajevne skupnosti organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
59.	člen	'	' '
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in navodili občine, mesta, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in Storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile in splošni ljudski odpor vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njih uporaba in izkoriščanje.
60.	člen
Za izvajanje priprav na splošni ljudski odpor ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor.
61.	člen
» Svet za ljudsko obrambo občinske skupščine določa načelna stališča, skrbi za izvajanje predpisov in drugih splošnih aktov s področja splošnega ljudskega odpora in javne varnosti, predlaga ustrezne rešitve skupščini občine in skupščini mesta Ljubljana ter med vojno vodi splošni ljudski odpor na območju občine.
62.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
63.	člen
Upravne in strokovne zadeve s področja ljudske obrambe upravlja Uprava narodne obrambe Skupščine mesta Ljubljane, kolikor ni za upravljanje posameznih zadev s predpisi določena pristojnost drugih organov.
2.	Družbena samozaščita
64.	člen	*	,
Družbena samozaščita kot najširši obrambni in varnostni sistem je samoupravna funkcija v občini, ki jo uresničujejo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter družbenopolitičnih skupnostih.
Občinska skupščina in njeni organi v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljajo možnosti za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, njihove samoupravne organizacije in skupnosti.
65.	člen
Medsebojni odnosi delovnih ljudi in občanov, pravice in dolžnosti državnih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno samozaščito v občini, se določajo s predpisi občinske skupščine v skladu z ustavo in z zakonom.
66.	člen
Družbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in zakonom sprejemajo in izvajajo de-
lovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih priznanih vrednot,
67.	člen
Delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi organi so dolžni vsak v okviru svojih pravic in dolžnosti pri uresničevanju družbene samozaščite:
—t razvijati zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema;
—	razvijati socialistične odnose, norme in oblike ravnanja pri opravljanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog pri upravljanju, izkoriščanju in razpolaganju z družbenim premoženjem;
—	varovati samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov;
—	organizirati in razvijati civilno zaščito, zaščito človeka v prometu in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov ter zavarovanja družbene lastnine;
—	preprečevati in pravočasno odkrivati kazniva dejanja, nevestno poslovanje in opravljanje funkcij in nalog ter druge oblike družbeno škodljivih pojavov;
—	organizirati organe samoupravne delavske kontrole;
—	nuditi pomoč samoupravnim in drugim organom, zlasti organom, pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj.
68.	člen
Za uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da se medsebojno povezujejo, da se povezujejo z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite, in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotavljajo učinkovit sistem družbene samozaščite.	J
69.	člen
Pravice in dolžnosti v zvezi s samozaščito se določajo v splošnih aktih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja in izvajanja samozaščite, zlasti pa: zaščito človeka in premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, ukrepe ob požarih in elementarnih nezgodah, zaščito pred sovražno aktivnostjo, hranjenje dokumentov in tajnih podatkov, vire sredstev in financiranje samozaščite, pravice in dolžnosti delavcev in drugih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, organov upravljanja, vodilnih delavcev in strokovnih služb kakor tudi splošno odgovornost za priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite.
70.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ustanovijo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje sklepov organov samoupravljanja, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenega dela.
71.	člen
Način ustanovitve organa delavske kontrole, njegove pravice in dolžnosti do organov upravljanja in samoupravljanja se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in pravilniki.
V.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike družbenega samoupravljanja
72.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih ter v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti.
73.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah;
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	po delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	prek raznih združenj organizacij združenega dela;
—	prek sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij;
—	v drugih oblikah na način, določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
74.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in ,v javnih razpravah;
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti;
—	po delegatih v občinski skupščini, v skupščini mesta Ljubljane, v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti Socialistične republike Slovenije, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev;
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih;
—	v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih;
—	v drugih oblikah, na način, določen z ustavo, s tem’ statutom in statutom mesta Ljubljane.
75.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice;
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določata statut in samoupravni sporazum samoupravne interesene skupnosti;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa statut;
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo, s tem statutorp in statutom mesta Ljubljane.
Zbor delovnih ljudi in občanov
76.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj;
—	obravnavajo poročila in predloge organov samoupravljanja;
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge;
—	predlagajo občinski skupščini in skupščini mesta Ljubljane in njihovim organom ukrepe za uresničevanje zadev iz njihove pristojnosti;
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim;
—	nadzorujejo delo občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samouprav-
ne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku, še o:
—	ustanovitvi krajevne skupnosti ali o združitvi z drugo krajevno skupnostjo;
—	volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti.
77.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje jV javno razpravo.
78.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
Referendum
79.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kakor tudi v občini z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, ter organe in postopek za izvedbo referenduma.
j
80.	člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drugi akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
1	81. člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
82.	člen
Pobude za razpis referenduma v občini lahko podajo: organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine v katerega delovno področja spada vprašanje, za katero je dana pobuda
za razpis referenduma, mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
83.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
84.	člen
Glede ostalih vprašanj v zvezi z referendumom veljajo določbe zakona o referendumu.
,	Javna razprava
85.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejema odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
86.	člen
V javni razpravi sodelujejo: organizacije združenega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
87.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	sprememb, in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih načrtov in proračuna občine,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
88.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, na zborih potrošnikov in uporabnikov komunalnih in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v združenih organizacijah združenega dela ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
89.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti primeren rok za javno razpravo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti;
—• na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel o predlogih iz razprave.
90.	člen
Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje. O izvedbi ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja sprejme občinska skupščina poseben akt, s katerim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja.
2.	Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi
91.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.
92.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v.samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajuje svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge _ organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena.
Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi.
Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije ali skupnosti.
93.	člen
Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.
V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Ce sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.
94.	člen
Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.
95.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
V	imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
96.	člen
Občinska skupščina spodbuja samoupravno spora-, zumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
3.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
97.	člen
V	občini Ljubljana Bežigrad uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	samoupravni sodni organi,
—	postaja milice,
—	uprava javne varnosti,
—	javni tožilec,
—	sodišča,
—	sodnik za prekrške,
.— javni pravobranilec.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon.
98.	člen
Ce nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in v postopku kot to določa zakon, pravico:
—	razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ;
—	razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	imenovati začasne organe z zakonom določenimi pravicami in dolžnostmi;
—	začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge, z zakonom določene ukrepe;
—	zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
99.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo za nične.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih, pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije.
100.	člen
Samoupravna so'dišča varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov, samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost, in zakonitost.
101.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo, kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumem strank, v skladu z ustavo in zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek pred sodiščem.
102.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
103.	člen
V skladu z ustavo in zakonom so v statutu mesta Ljubljane določene pravice in dolžnosti javnega tožilca, sodišč, sodnika za prekrške in javnega pravobranilca pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
VI.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE'
IN DRUŠTVA
104.	člen
Družbenopolitične organizacije in društva se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem, in gospodarskem življenju v občini.
Delovni ljudje in občani sporazumno zagotavljajo materialno osnovo za delo družbenopolitičnih organizacij in društev.
105.	člen
Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
106.	člen
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot prostovoljni in demokratični zvezi delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo delovni ljudje in občani kot posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen: obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij in delegatov, ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne, javne in druge družbene funkcije, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo za humane, socialistične in demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
107.	člen
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo za
položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava, za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije, za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pri pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela, za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela, za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela, za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih .interesov, za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev, za opravljanj č samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegate teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev, za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za varstvo pravic delavcev, za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti, za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.
Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje predloge organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda.
108.	člen
V organizaciji Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot prostovoljni organizaciji udeležencev narodnoosvobodilnega boja delovni ljudje jin občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije narodnoosvobodilnega boja in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, za krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnosti.'Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilnega boja in njihovih družinskih, članov, dajejo pobude in predloge skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja.
Zveza rezervnih vojaških starešin je družbenopolitična organizacija, ki skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami prispeva h krepitvi idejnopolitičnih osnov splošnega ljudskega odpora, obrambnih sil, družbene samozaščite in varnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, zaradi ohranitve in razvijanja pridobitev naše socialistične revolucije, zagotovitve nemotenega in svobodnega razvoja samoupravnega socialističnega sistema, krepitve enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, razvijanja jugoslovanskega socialističnega patriotizma in socialistične zavesti ter negovanja revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilnega boja.
109.	člen
Mladina v občini se zaradi uresničevanja skupnih interesov mladih združuje v občinsko organizacijo Zveze mladine Slovenije, ki jo sestavljajo aktivi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah vseh stopenj, dijaških domovih ter v organizacijah in'društvih, ki delajo z mladino. Tako organizirana se na podlagi lastnih programskih izhodišč, ki temelje na programu Zveze komunistov Jugoslavije, vključuje v družbenopolitično življenje občine skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, obravnava vsa družbena vprašanja in se aktivno vključuje v njihovo reševanje, usklajuje mnenja in daje pobude ter predloge o vprašanjih, za katere so mladi še posebej zainteresirani.
110.	člen
Delovni ljudje in občani se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
111.	člen
Na pobudo organizacij Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi obravnavali določena vprašanja; za katera so te zainteresirane.
112.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob 'volitvah delegacij, pri organiziranju konference delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
113.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajajo na konferencah, na javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
114.	člen
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
115.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih, v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij.
VII.	KRAJEVNA SKUPNOST I	116. člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter z delovnimi ljudmi, ki so združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo določene skupne potrebe, odločajo o uresničevanju skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, v mestu Ljubljana in v širši družbenopolitični skupnosti.
117.	člen
Delovni ljudje in občani odločajo o zadovoljevanju in uresničevanju svojih skupnih potreb, na svojih zborih in v samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in v drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
118.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu mesta, za več naselij ali sosesk, ki so med seboj gospodarsko' urbanistično, komunalno in kulturno povezane, in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
119.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti h krajevni skupnosti lahko dajo:
—	krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti oziroma 5 procentov delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga združitev ali priključitev.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi
krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti uvesti na teh območjih javno razpravo.
120.	člen
O ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
121.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
122.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave izvršni odbor krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejme najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini delegatov v samoupravnem organu krajevne skupnosti.
123.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in načrtov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti in v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
124.	člen
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o upravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih:
—	medsebojni odnosi v naselju,
—	urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanja,
—	upravljanja s stanovanji,
—	otroško varstvo in socialno skrbstvo,
—	zdravstveno varstvo,
—	vzgoja in izobraževanje,
—	prosveta in kultura,
—	javno obveščanje,
■— telesna kultura ter rekreacija,
—	komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev,
—	varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov,
—	splošni ljudski odpor in družbena samozaščita,
—	varstvo naravnega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in obeležij revolucije in drugih obeležij,
—	upravljanje s stvarmi v družbeni lastnini ter druge potrebe skupnega življenja in dela.
125.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in načrte razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
126.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter za opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in načrta razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in načrtov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, Socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu z načrti in programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti;
—	z drugimi sredstvi.
127.	člen
Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka od davkov, taks in drugih davščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim za izvajanje nalog in funkcionalno dejavnost v skladu z načrtom in programom razvoja krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom določijo merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti pri. sredstvih, ki jih tobčina zagotavlja iz proračuna.
128.	člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih samoprispevek, del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine in mesta.
129.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje in občani na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti.
130.	člen
Krajevhe skupnosti lahko zdr’užujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevni skupnosti, v namenskem skladu.
Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti.
S sredstvi sklada razpolaga zbor delegatov krajevnih skupnosti.
Sredstva se delijo po merilih, ki jih sprejme zbor delegatov krajevnih skupnosti.
'	131. člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnostih, v katerih na samoupravni podlagi usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom teh služb.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo' tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih alf občasnih nalog.
VIII.	SKUPŠČINSKI SISTEM
132.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitične skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
133.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za yeč temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, do katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
organizirani v skupnostih in druge z zakonom dolo-' čene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, določen z ustavo in z zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
134.	člen
Ce se med mandatnim obdobjem skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti v skladu ž zakonom.
135.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
136.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
137.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
138.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne delegacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo možnosti za njihovo delo.
139.	člen
Vsak delegat ima pravico, dajati zboru, katerega član je, predlog odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
140.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz, njihove pristojnosti.
141.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
142.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega • zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanja kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatov.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena-
IX.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
143.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ, oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
144.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina:
določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine;
sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje;
razpravlja o vprašanjih s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; nadzira zakonitost, določa temeljno organizacijo upravnih organov, nji’ >ve pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
145.	člen
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, po tem statutu, z zakoni in po drugih predpisih.
146.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
2. Sestava in volitve
147.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni Ijudj^ in občani, organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
148.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu 'reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja
vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
149.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo: .
—	zbor združenega dela,
—	zbor krajevnih skupnosti,
—	družbenopolitični zbor.
150.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 50 delegatov, od tega:
—	33 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva,
—	7 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetnokulturne dejavnosti,
—	4 delegati' temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialnozdravstvene dejavnosti,
—	3 delegati delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	2 delegata delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela,
—	1 delegat aktivnih vojaških, in civilnih oseb v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja trideset delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja trideset delegatov delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
151.	člen
O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
3.	Pristojnosti in delo zborov
152.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
153.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo spremembe statuta občine;
—	dajejo soglasje k spremembi statuta mesta Ljubljane;
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine;
—	sprejemajo družbeni načrt občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini;
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice ih obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezen zbor oziroma zbora;
—	odločajo o razpisu referenduma v občini;
—	določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila;
—	opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo;
—	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali drugega združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese;
—	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike;
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin;
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta;
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe, ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja;
—	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis;
—	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske' skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora.
154.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine;
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
—	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini;
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela;
—	določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
—	odločata o ukrepih za varstvo človeka in njegovega okolja;
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen organizacij združenega dela, ki so posebnega pomena za mesto Ljubljana;
—	dajeta soglasje k odlokom in drugim splošnim aktom skupščine mesta Ljubljana s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in drugih področij;
—	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za -življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega načrtovanja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti ter
o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja in predloge;
—	odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in organizacijami skupnih organov, organizacij in služb-.
Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, tem statutom ali zakonom.
155.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se" nanašajo na družbeni načrt in delitev dohodka;
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj, ter o tem zavzema stališča, daje mnenja, predloge in priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresni-
čevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih;	-
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov, ter odloča o teh vprašanjih;
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	opravlja druge zadeve' s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
156.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v kra-
jevnih skupnostih in ki se nanašajo, na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in zunaj nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi, uporabe prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta;
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja;
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik;
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt V nasprotju z ustavo ali zakonom, in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
157.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča o zadevah, ki se nanašajo na samoupravno socialistično usmeritev razvoja na vseh področjih družbenega dela, na temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, na temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter na splošne pogoje javnega obveščanja.
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejemata besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajeno vprašanje ponovno proučiti in o njem odločati.
158.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
159.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pri-
stojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov.
Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pristojnimi zbor: občinske skupščine o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, kadar to določa ustavni zakon.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesenim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
160.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju,, zavzema stališča in daje svoje predlbge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog-
Pristojni zbori morajo pred' odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
161.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
162.	člen
Vsak'zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
163.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejma sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.1
164.	člen
Način dela občinske skupščine in njenih organov, poslovanje z delegacijami in konferencami delegatov ter druga vprašanja v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov se uredi s poslovnikom.
4.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki
zborov
165.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov v občinski skupščini, s tajnim glasovanjem na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v skupščini.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot 2-krat zaporedoma izvoljeni za to dolžnost.
166.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občino,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika občinske Skupščine in njenih zborov glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s Statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga sam določi.
167.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog najmanj petih delegatov tega zbora.
Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
168.	člen
* * .
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejema zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
169.	člen
Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina posebno službo, ki jo vodi tajnik skupščine.
Tajnika skupščine imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov.
Organizacijo in delovno področje skupščinske službe podrobneje ureja odlok občinske skupščine o organizaciji upravnih organov.
5.	Stalna in občasna delovna telesa občinske' skupščine in njenih zborov
170.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisijo, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
171.	člen
Sestavo, naloge in način dela stalnih teles občinske skupščine oziroma zborov določajo odloki oziroma poslovniki.
172.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
173.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
174.	člen
•Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
6.	Izvršni svet
175.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in. drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. Izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov.
176.	člen
Izvršni svet:
—	skrbi za izvajanje politike občinske skupščine;
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni načrt, proračun, odloki in drugi akti občinske skupščine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in dtugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni načrt občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
.	— izvršuje proračun občine;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov;
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine;
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov;
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava deluje kot celota in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu;
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti;
—	predlaga Ukrepe za izboljšanje organizacije in dela ■ občinskih upravnih organov;
—	upravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom oziroma tem statutom.
177'. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in 14 članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po prej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata,
ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta, na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnika temeljnih občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
178.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
179.	člen	,
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji. .
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
180.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednik sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Predsednika v primeru odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča podpredsednik.
181.	člen
Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
182.	člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
183.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutku predpisov in mnenje o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
184.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihpvega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
185.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sve-
ta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerjh predlaganje je pristojen svet, in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
186.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega sprejem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali' drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
187.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
188.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
X.	OBČINSKA UPRAVA
Občinski upravni organi
189.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge . predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo uresničevanje in izvajajo določeno politiko;
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise,in druge upravne akte;
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike, in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine;
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
190.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu « načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z orga-
nizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, za katere imajo te organizacije in skupnosti interese in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
191.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo' pristojnost in za katera so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega pomena in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja; občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej o zadevah, v katerih samoupravne interesene skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
192.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi.
Upravne organe ustanovi na predlog izvršnega^ sveta občinska skupščina z odlokom; z odlokom se tudi določi njihovo delovno področje.
193.	člen
Z zakonom	in	odlokom	občinske	skupščine	na
podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom	in	odlokom	občinske	skupščine	na
podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, lahko pa se tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in glede opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
194.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora predstojnik upravnega organa dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s
področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor.
195.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma da se ne smejo objaviti.
196.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
XI.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
197.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise ter druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
198.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge samoupravne organizacije in skupnosti.	“
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delgatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega ■ zbora.
199.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
Predpis ali splošni akt, ki ga zbora ali zbori sprejemajo enakopravno, je sprejet, če ga zbora oziroma zbori sprejmejo v enakem besedilu.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. ■
200.	člen
Ce se zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinita glede besedila predloga odloka ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red.
Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zato, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
V primeru, če zbora ne sprejmeta predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejeti akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem ga je sprejel zbor združenega dela z večino glasov navzočih delegatov v tem zboru.
Če zbor oziroma zbora občinske skupščine, ki sta sprejela besedilo predpisa ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, tudi po ponovnem odločanju nista uskladila svojih stališč, postavijo vsi zbori skupne komisije, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev, spornih vprašanj.
Akt o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj- eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če se skupna komisija ne Sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji. zborov, če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda.
Dokler se pristojni zbor' oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne moreta pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja z odlokom oziroma drugim splošnim aktom.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
201.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
202.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
203.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu ali splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
204.	člen
Predpis in drug splošni akt občinske skupščine oziroma njenega organa velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
205.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij
in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
206.	člen
Občinska skupščina, organi -samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi in sprejemu aktov ali ukrepov ter o izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja; o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti, in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in o družbenem življenju v občini.
207.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, s publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in po drugih sredstvih javnega obveščanja.
Vsi predpisi in drugit splošni akti občinske skupščine se razen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način.
208.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik. zbora, predsednik . izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
209.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
210.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi in materialih splošnega ljudskega odpora.
211.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesenih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti so lahko navzoči na sejah občinske skupščine, razen kadar so seje tajne, in v skladu s poslovnikom lahko, sodelujejo v delu skupščine.
212.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIII.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
'	213. člen
■ Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
214.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skup-ščini'in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
215.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
216.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobude, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnika.
217.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIV.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI TER DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
218.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Bežigrad z mestom Ljubljano in drugimi občinami, s Socialistično republiko Slovenijo ter drugimi skupnostmi in orga-
nizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljane, s tem statutom in družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami razvijajo, spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
1.	Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
219.	člen
Zaradi odločanja o uresničevanju določenih skupnih interesov, pravic in dolžnosti skupnega pomena za delovne ljudi in občane na območju mesta Ljubljane se občina Ljubljana Bežigrad z občinami Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik združi v Mestno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana — in ji poverja izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena.
Pravice in dolžnosti skupnega pomena za delovne ljudi in občane v mestu Ljubljani so določene s statutom mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi sprejme skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinskimi skupščinami.
220.	člen
S samoupravnim sporazumom občine združujejo sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb v mestu Ljubljani skladno z obsegom zadev, ki so jih poverile mestu.
221.	člen
Občinska skupščina sodeluje z , mestom Ljubljana na zasedanju zbora občin tako, da na zasedanje delegatov zbora občin delegira svoje delegate v skladu s statutom občine in mesta.
222.	člen
Zbor občin mestne skupščine poleg zadev, ki jih kot pravice in dolžnosti opravlja po statutu mesta, obravnava in usklajuje tudi naslednje zadeve iz pristojnosti občin:
—	usklajevanje sredstev za splošno in skupno porabo v Ljubljani,
—	davčno politiko,
—	problematiko socialnega varstva in varstva borcev narodnoosvobodilne vojne,
—	gospodarjenje s stavbnim zemljiščem in prispevkom za uporabo mestnega zemljišča,
—	problematiko razvoja krajevnih skupnosti.
Zbor občin obravnava tudi vse predloge in pobude, ki mu jih poda katerikoli zbor občinskih skupščin.
223.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih ak- '■* tov; ,
—	sodelujejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino mesta in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Medobčinsko sodelovanje
224.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Ljubljana Bežigrad z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo ž dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih.
3.	Sodelovanje občine s Socialistično republiko
Slovenijo
225.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
226.	člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino Socialistične republike Slovenije na zasedanjih delegatov zbora občin tako, da na zasedanje delegatov zbora občin delegira svojega delegata v skladu z ustavo, statutom, zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
227.	člen
Izvršni svet ugotovi kateri zbor občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora občin, za sprejem mnenj, stališč in predlogov ter za delegiranje delegata.
XV.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
228.	člen
, Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, lahko da vsak zbor občinske skupščine ali izvršni svet občinske skupščine.
229.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo vsi zbori občinske skupščine.
230.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo enakopravno vsi zbori komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine osnutek sprememb statuta, vsi zbori občinske skupščine določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija vsem zborom občinske skupščine predlog sprememb statuta.
O spremembi statuta odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora.
231.	člen
Ce pri odločanju o spremembi statuta ne pride do .soglasja med zbori občinske skupščine, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Ce se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej.
232.	člen
Spremembo statuta razglasi občinska skupščina na skupni seji obeh zborov.
XVI.	KONČNE DOLOČBE
233.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1974.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
234.	člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo, pravice in dolžnosti občinske skupščine, se uporabljajo od dneva ko se prvič sestane nova občinska skupščina.
Do dneva izvolitve občinskega izvršnega sveta vodijo upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala občinska skupščina.
235.	člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15-165/70) z dne 29. aprila 1970.
St. 011-2/74
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
193.
Na podlagi 13. in prvega odstavka 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 55. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju volilne komisije 1
V volilno komisijo za delovne ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci s katerimi združujejo delo in delovna sredstva pa oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij se imenuje:
1.	Kajfež Stane, Linhartova 2 — predsednik
2.	Drole Jože, Linhartova 2 — nam. predsednika
3.	Milič Slobodan, Ptujska 14 — tajnik
4.	Bertoncelj Marija, Titova 101 — nam. tajnika
5.	Selan Franc, Savlje 74 — član
6.	Horjak Branko, Poljanska 18 — nam. člana.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-31/74-1
Ljubljana, dne 1. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
194.
Na podlagi 13. in prvega odstavka 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 55. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti- dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju volilne komisije 1
V volilno komisijo za kmete, ki niso vključeni v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela pa oblikujejo skupnost za volitve delegacije se imenuje:
1.	Dimnik Ivan. Tomačevo 10 — predsednik
2.	Čerin Srečko, Savlje 85 — nam. predsednika
3.	Pintar Karel, Trnovski pristan 16/b — tajnik
4.	Remic Marko, Nadgorica 43 — nam. tajnika
5.	Rihtar Jože, Beričevo 48 — član
6.	Retelj Anton, Stožice 18 — nam. člana
2
Ta sklep začne veljati naslednji ds«i po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-31/74-1
Ljubljana, dne 1. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
195.
Na podlagi 13. in drugega odstavka 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 55. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije 1
V občinsko volilno, komisijo se imenuje:
1.	predsednik — Hrovat Andrej, preiskovalni sodnik
2.	nam. predsednika — Lubej Peter; sodnik okrožnega sodišča
3.	tajnik — Mekinda Franc, načelnik odd. za družbene službe in splošne zadeve SO Lj. Bežigrad
4.	nam. tajnika — Jeršin Lojze, šef odseka za splošne zadeve uprave SO Lj. Bežigrad
5.	član — Inkret Bojan, komercialist pri Dinosu
6.	nam. člana — Grzinič Davorin, komercialist pri industrijskem biroju
7.	član — Slokan Jaka, sekretar pri podjetju Inštalacija
8.	nam. člana — Rebek Ivo, sekretar pri GP Bežigrad
9.	član — Pavič Ante, samostojni svetovalec pri upravi SO Lj. Bežigrad
10.	nam. člana — Jankole Ljubo, referent pri upravi SO Lj. Bežigrad
2
Ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o imenovanju volilne komisije za volitve odbornikov v skupščino Ljubljana Bežigrad (Glasnik, št. 4/1969).
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-31/74-1
Ljubljana, dne 1. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r.
196.
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73 v nadaljnjem besedilu: zakon)
sklenejo
Emona — TOZD-Poljedeljstvo, živinoreja Ljubljanske mlekarne — TOZD-posestva Komunalno podjetje »Rast-«
Gozdno gospodarstvo Ljubljana — obrat Domžale Kmetijska zadruga Črnuče Kmetijski inštitut Slovenije
Krajevne skupnosti: Črnuče-Nadgorica, Sentjakob-Podgorica, Beričevo-Brinje, Dol, Posavje, Savlje-Kleče, Tomačevo-Jarše
Občinska konferenca SZDL Bežigrad Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
DRUŽBENI DOGOVOR
o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Bežigrad
I
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Ljubljana Bežigrad v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad.
2.	Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost — kmetijsko zemljiško skupnost v občini Ljubljana Bežigrad in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah,-ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
Kmetijska zemljiška skupnost zavzema stališča do prostorske razdelitve površin v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba. Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti, izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
—	za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine,
—	za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami,
—	za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči,
—	za prostorsko ureditvene operacije in
—	za skupne pašnike.
5.	Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti. Kmetijska skupnost se zavezuje, da bo za dosego pravic podpisnikov po 19. členu, obveščala podpisnike o ponudbah po 20. členu zakona o kmetijskih zemljiščih.
i
II
6.	Podpisniki 'ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad zlasti naslednje:
6.1.	Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi: sodelovanje pri sprejemanju občinskih prostorskih planov, dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki nišo zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine, evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6.2.	Spodbujanje razvoja različnih. oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo zlasti v kooperaciji ih v organizacijah združenega dela, pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organi-začij na podlagi trajnejših razmerij odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila pa določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju, skrb za proglasitev perspektivnih zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene).
6.3.	Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6.4 Priprava agrarnih operacij in sodelovanja pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij kjer naj bi se izvajale agrarne operacije, skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture, poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti dajanje pobud za zamenjave kmetijskih zemljvišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege, organiziranje javne razprave o projektih, sklepane pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.6. Kmetijska zemjiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij.kinastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, kp so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
7.	Na podlagi programa skupnosti, sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike ki sp širšega regipnalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na pbmpčju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagpti skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
III
9.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v pb-čini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v pbčini,
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabp na kpie-tijskih zemljiščih pziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega skladu na cb-močju občine,
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tUSU družbenega dpgpvpra,
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona p
kmetijskih zemljiščih,
d)	sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor.
10.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki zavezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena, vendar le v okviru vsakoletnega programa dela in finančnega načrta kmetijske zemljiške skupnosti. *
11.	Podpisniki se obvezujejo .za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
12.	Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (91. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri. zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
13.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a) v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora, odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjpjp namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki $a dplpči kmetijska zem-
ljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti.
Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost:
—	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda 10 din/m2,,
—	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda 6 din/m2,
—	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VII. katastrskega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda 2 din/m2,
—	za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, stanovanjsko blokovno gradnjo in kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih iz tretje alinee 0,50 din/m2.
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za-objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja,
b)	odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov in sicer v višini najmanj 1,5 din od m3 v korist kmetijske zemljiške skupnosti,
c)	občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi najmanj 50 »/o sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
14.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali pptrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa.
IV
15.	Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za ppdpisnike v- skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovp-rom.
16.	Družbeni dogpvor velja za sklenjen, kp ga sprejmejo skupščine občine, krajevne skupnosti in organizacije združenega clela iz preambule tega dogovora.
V
17.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
18.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršilni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini,
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge ali novo nastale zainteresirane organizacije.
19.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 3 primerih, ki jih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.
20.	Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem, listu SRS.
Podpisniki družbenega dogovora: Emona-TOZD-po-Ijedelstvo, živinoreja, Ljubljanske mlekarne-TOZD-po-sestva. Komunalno podjetje »Rast«, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat Domžale, Kmetijska zadruga Črnuče, Kmetijski inštitut Slovenije, krajevna skupnost Crnuče-Nadgorica, krajevna skupnost Sentjakob-Pod-gorica, krajevna skupnost Beričevo-Brinje, krajevna skupnost Dol, krajevna skupnost Posavje, krajevna skupnost Savlje-Kleče, krajevna skupnost Tomačevo-Jarše, občinska konferenca SZDL Bežigrad, skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 197.
Na podlagi 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti je skupščina občine Ljubljana Center na 53. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
fmenuje se občinska volilna komisija v naslednjem sestavu: predsednik:
Jože Baloh, predsednik občinskega sodišča I. v Ljubljani namestnik:
Mihaela Sotler-Lavrič, sodnik občinskega sodišča I. V Ljubljani tajnik:
Rudi Veselič, tajnik skupščine občine Ljubljana Center
namestnik
Petja Otrin, dipl. pravnik, vodja tajništva skupščine občine Ljubljana Center član:
Vilma Šega, učiteljica na osnovni šoli »Prežihov Voranc« v Ljubljani namestnik
Betka Kancler-Šugman, namestnik javnega pravobranilca V Ljubljani član:
Stane Drobnič, sekretar občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Center, Lj., Dalmatinova 4 namestnik
Anica Z a v e c , sekretar občinske zveze prijateljev mladine Ljubljana Center, Komenskega 7 ' član:
Miha Kregar, upokojenec, Ljubljana, Hudo-vernikova 2 namestnik
Mišo Lampret, študent, Ljubljana, Gradišče 8 Št. 02-08/66-02
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center
Tone Kolar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
198.
Na podlagi 93. • člena statuta občine je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega r.bora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
V	zbor združenega dela občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, ki ima 35 delegatov delegirajo izmed članov delegacij:
—	z gospodarskega področja:
27 delegatov, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih orgaT nizacijah in skupnostih;
2	delegata, delovni ljudje — ki delajo v kmetijstvu z -delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva:
1	delegata, delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
—	s prosvetno kulturnega področja:
2	delegata, delovni- ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	s socialno zdravstvenega področja:
2	delegata, delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	s področja državnih organov:
1	delegata delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ.
2.	člen
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela na območju občine Ljubljana Moste-Pblje, čeprav v tej občini ni sedež te organizacije.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, sodelujejo v skladu z vlogo in odgovornostjo v vzgojnoizo-braževalnem procesu tudi študentje in učenci srednjih šol.
3.	člen
V	skupini delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo skupno delegacijo delovni ljudje, ki delajo v delovni skupnosti uprave skupščine občine in v delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij in društev v občini.
4.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov, v teh organizacijah Oziroma skupnostih vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost
posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz prvega odstavka tega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konference delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela toliko delegatov, kolikor ji pripada delegatskih mest.
'5. člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 4. člena tega odloka določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo na zasedanje ■ zbora združenega dela naslednje število delegatov:
1.	Saturnus, Ljubljana Ob železnici 16 Indos, Industrijska 3, Ljubljana Konferenca delegira 3 delegate.
2.	Kolinska, Ljubljana, Šmartinska 30 Žito, Ljubljana, Šmartinska 154 Črevarna, Ljubljana, Poljanska 95
HP — Združeno podjetje živilske industrije, Ljubljana, Zaloška 40
Konferenca delegira 3 delegate..
3.	Teol, Ljubljana, Zaloška 54 Zlatorog, skladišče
Jugotekstil, KTM — Protektor, Ljubljana, Ob železnici 14
Jugotekstil-Impex, Yulon, Ljubljana, Cesta na letališče
Arbo, Podgrad
Konferenca delegira 2 delegata.
4.	Velana, Ljubljana, Šmartinska c. 52 Totra, Ljubljana, Trpinčeva 39 Pletenina-Bizovik, Bizoviška 12 Konferenca delegira 1 delegata.
5.	Toplarna, Toplarniška 19, Ljubljana Komunalna energetika, Ljubljana, Toplarniška 19 Ellux, Ljubljana, Litijska 31
Konferenca delegira 1 delegata.
6.	Združene papirnice Vevče, Vevče 47 Zima, Ljubljana, Trpinčeva 108
Državna založba Slovenije, Ljubljana, Šmartinska 152
Konferenca delegira 2 delegata.
7.	Emona-MIZ, Mesna industrija Zalog Proizvodno podjetje Perutnina, Zalog 194 Emona Močna krmila, Ljubljana, Kavčičeva 74 Emona kmetijski obrati, Zadobrova Veterinarska postaja Posavje, Polje 350
Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, Proletarska 4
Cvetličarne Vrtnarija Sostro, Pot v Podgorje Konferenca delegira 1 delegata. 8
8.	ZŽTP — prometna sekcija Moste, Kajuhova 51 ZZTP — prometna sekcija Zalog in Laze
ZZTP — nadzor prog Zalog in Moste CD za vzdrževanje lokomotiv Moste, CD skupne službe
CD za vzdrževanje strojev Konferenca delegira 2 delegata.
9.	SAP, Ljubljana, Središka 4
Javna skladišča Ljubljana, Šmartinska 152 Konferenca delegira 2 delegata.
10.	SGP Gradis — Ljubljana okolica, Ljubljana, Kvedrova 30
SGP Gradis — kovinski obrati, Ljubljana, Šmartinska 32	’
SGP Gradis polizdelki, Ljubljana, Industrijska 2 SGP Gradis strojnoprometni obrati, Ljubljana, Šmartinska 32
SGP Gradis železokrivnica, Ljubljana, Industrijska 2
Konferenca delegira 2 delegata.
11.	SGP Slovenija ceste, Ljubljana, Kavčičeva 66 GP tehnika, Ljubljana, Kajuhova 35
GP Zidar Kočevje, Ljubljana, Moškričeva 18 Konferenca delegira 1 delegata.
12.	GIP Obnova, TOZDi na območju občine SGP Pionir, Partizanska 19
Vegrad, Stepanjsko naselje Konferenca delegira 1 delegata.
13.	Izolirka, Ljubljana, Ob železnici 18 Mineral, Ljubljana, Industrijska cesta Megrad, Ljubljana, Šmartinska cesta Izolit, Ljubljana, Bratov Rozmanov 4 Konferenca delegira 1 delegata.
14.	Jugotekstil impex (Ona On), Ljubljana, Proletarska 4
Mercator — TOZD Polje in poslovalnice drugih TOZD Mercator v občini
Emona maloprodaja,, poslovalnica v občini
Tekstil promet Kranj, Zaloška 40; Jana Husa 3
Ljubljanske mlekarne, poslovalnice v občini
Rast Ljubljana, Litijska cesta
Vinogradar Ljutomer, Zaloška 28, Ljubljana
Tobak. Ob Ljubljanici 36
Skladišča, Jana Husa 1 a
Zavod za rezerve SRS, silos Zalog; Zalog
Konferenca delegira 1 delegata.
15.	Petrol — Avtopark — delavnice, Flajšmanova 2 Petrol Skladišče Zalog in črpalke na območju občine
Hladilnica Zalog, Hladilniška pot 38 Koteks Tobus, Centr. sklad, postaja- Zalog, obrat za proizvodnjo belj. koncentrata Zalog
Kurivo, Letališka 1, Prevozni park Moste, Letališka 1
Intereuropa, Šmartinska 152
Vektor, Šmartinska 104
Avtonabava, Zvezna 2 a
Vesna film, skladišče filmov, Pot na Obrije 8
Konferenca delegira 1 delegata.
16.	Emona skladišče, Šmartinska 102 Emona ERC, Šmartina 102
Emona Inžinering Konferenca delegira 1 delegata.
17.	Iskra-Commerce, Ljubljana Zaloška 69 Metalka, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152 Astra, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152 Dom, skladišče I, II, III
Chemo, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152 Papirografika, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152 Agrotehnika, skladišče, Ljubljana, Šmartinska 152
Kovinotehna, skladišče, Ljubljana, Smartinska 152 Mavrica, skladišče, Ljubljana, Smartinska Tališ Maribor, skladišče, Stepanj ska c.
Unija papir servis, Ljubljana, Pod ježami 10; Kavčičeva 3
Elektrotehna, Ljubljana, Smartinska 152 Konferenca delegira 2 delegata.
18.	Stanovanjsko podjetje Dom TOZD gradnja in vzdrževanje objektov, Ljubljana. Zaloška 69
Gostinsko podjetje Moste, Ljubljana, Pokopališka 15
Gostinsko podjetje Figovec, Ljubljana, Ob Ljubljanici 24
Jadranturist, Ljubljana, Partizanska 27 DUR Snaga Samski dom Olma,1 Ljubljana, Pokopališka 5 Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Sneberska c. 138 b
Pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Litijska c. 67 Mizarstvo Moste, Studenec 3 a Obloga Slikoplastika, Ljubljana-Polje, Polje 20 Elektroobnova Polje 351/c
Dimnikarsko podjetje Moste, Ljubljana, Pokopališka 11
Brivnica in česalnica, Ljubljana, Pokopališka 11 Obrtno podjetje Moste, Ljubljana, Zaloška 113 Slaščičarna Konditor, Ljubljana, Koblarjeva 3 Volan Servis, Ljubljana, Savska c. 2 Zitus — Pralnica, Ljubljana, Kavčičeva c. Konferenca delegira 1 delegata.
19.	Osnovna šola Kette-Murn, Ljubljana, Koširjeva 2
Osnovna šola Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška ulica 1
Osnovna šola Jože Mpškrič, Ljubljana, Jarška
Osnovna šola Polje, Polje 358
Osnovna šola Sostro, Cesta II. grupe odredov 47
VVZ Angela Ocepek, Ljubljana, Zvezna ulica 24
VVZ Jarše, Ljubljana, Rpžičeva
VVZ Kodeljevo, Ljubljana, Na peči 20 .
VVZ Polje, Polje 391 VVZ Vevče, Vevče 44 VVZ Zalog — Agrokombinatska 2 VI. gimnazija Moste, Ljubljana, Zaloška 49 Spiski center tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33
Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana, Gorta-nova 22
Vzgojni zavod Janeza Levca, Ljubljana, Smartinska c.
Šolski center za telesno vzgojo, Ljubljana, Gorta-nova
Glasbena šola Moste, Ljubljana, Ob Ljubljanici 36 Knjižnica »Jože Mazovec«, Ljubljana, Zaloška 35 Kino Triglav, Ljubljana, Ob Ljubljanici 36 Letalska šola, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42 Konferenca delegira 2 delegata.
20.	Klinična bolnica za psihiatrijo, Studenec 4 Zdravstveni dom Ljubljana, enota Moste in Polje,
Ljubljana
Lekarna (Moste, Polje) Zaloška 47; Polje, Vevče 11 Prehodni mladinski dom, Ljubljana, Jarška 36 Zavod za socialno delo, Ljubljana, Ob Ljubljanici
36 a
Konferenca delegira 2 delegata.
21.	Delovna skupnost uprave SOB Ljubljana Mo-ste-Polje
Delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij v občini
Dplovne skupnosti društev (AMD Moste), Jana Husa 1 a
Carinarnica Ljubljana, Smartinska 152
Postaja milice Moste, Ljubljana, Zaloška cesta
JLA — aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ
Ljubljanska banka, ekspozitura Moste, Proletarska l
Konferenca delegira 1 delegata.
6.	člen
Delovni ljudje-kmetje, ki delajo z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo v občini eno skupnost za volitve delegacije, skupaj s kmeti, ki so člani TOZD Kooperacija — Ljubljanske mlekarne.
Delegacija delegira v zbor združenega dela 2 delegata.
Pogoje za delo delegacije zagotavlja TOZD Kooperacija — Ljubljanska mlekarne.
7.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugih podobnih dejavnostih z delpvnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo v pbčini eno skupnost za volitve delegacije.
Delegacija delegira v zbor združenega dela 1 delegata.
Pogoje za delo delegacije zagotavlja občinska skupščina Ljubljana Moste-Polj e.
3.	člen
Temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, katerih delegacije se v skladu s 5. členom tega bdloka združujejo v konference delegacij, sklenejo sporazume o oblikovanju konference delegacij, s katerimi uredijo zlasti:
—	način in postopek oblikovanja konference,
—	pravice in dolžnosti konference,
—	po koliko članov pošilja posamezna delegacija v konferenco delegacij,
—	pošiljanje delegatov v zbor občinske skupščine,
—	način sprejemanja stališč in smernic za delegate,
—	razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij,
—	izvrševanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za konference,
—	sedež konference delegacij,
—	druga vprašanja pomembna za delo konference.
9.	člen
Ce do 12. marca 1974 niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konference delegacij, zagotavlja opravljanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog ter materialne pogoje za delo konference delegacij tista temeljna samoupravna organizacija, ki je v 5. členu tega odloka prva navedena v sestavu konference delegacij.
V	konferenco delegacij pošiljajo delegate delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter temeljne organizacije in skupnosti, ki po določbah zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti opravljajo funkcijo delegacije.
Sredstva za delo konference delegacij prispevajo temeljne samoupravne organizacije, ki tvorijo konferenco delegacij, po enakih deležih.
II
10.	člen
V	zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki ima 25 delegatov, delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto, preostala delegatska mesta pa se razdelijo v sorazmerju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevnih skupnosti.
Posameznim krajevnim skupnostim pripada:
—	po 1 delegatsko mesto krajevnim skupnostim:
Šmartno, Zadobrova-Sneberje, Dolsko, Klopce, Bes"
niča, Lipoglav, Hrušica, Fužine, Bizovik in Stepanj sko naselje,
—	po 2 delegatski mesti pripadata krajevnim skupnostim:
Moste, Zelena jama, Jarše, Zalog, Zadvor, Vevče-Kašelj, Polje in Kodeljevo.	i
III
11.	člen
V	družbenopolitični zbor občinske skupščine, ki ima 25 delegatov, ' delegirajo svoje delegate delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v občinske organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno, na podlagi liste kandidatov, ki jo je določila občinska organizacija Socialistične zveze.
12.	člen
Ko zapne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino Ljubljana Moste-Polje (Glasnik, št. 5/1969).
13.	člen
Odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-7/74-1
Ljubljana, dne 23. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
199.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije za volitve delegacij in delegiranju delegatov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje
I
Za volitve delegacij in delegiranju delegatov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje se imenuje občinska volilna komisija, ki jo sestavljajo:
predsednik — Marija H u m e r, sodnik občinskega sodišča I. v Ljubljani
namestnik — Janez Srebot, sodnik občinskega sodišča I. v Ljubljani član — Dane Rine namestnik — Miro Klančar član — Franc Bajt namestnik — Zvonimir Steklasa član — Marjan V r t a č i č namestnik — Doroteja Grmek tajnik — Juliana Nograšek namestnik — Andrej Tiran
II
Ta sklep začne vejati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
III
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije za volitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnik, št. 2/69) in sklep o razrešitvi in imenovanju nekaterih članov občinske volilne komisije za volitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št. 37/70).
St. 021-8/74-1
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
200.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) ter v skladu s 95. in 98. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
Zaradi zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog varstva kmetijskih zemljišč se s tem odlokom določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Kot kmetijska zemljišča po tem zakonu se štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), gozdna zemljišča in nezazidna stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72), za katera do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
3.	člen
Če se na zemljišču iz 2. člena tega odloka gradi objekt se spremeni namembnost površine kmetijskega ali gozdnega zemljišča, na katerem leži gradbeni objekt in tisto zmljišče, ki leži okoli gradbenega objekta, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na tem zemljišču, in ki je določeno z lokacijskim dovoljenjem.
4.	člen
Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine, in sicer:
—	po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda;
—	po 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda;
—	po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda.
— V primeru spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice ali peskokope je prispevek 5 (pet) kraten.
Prispevek v višini po 2 din se plača ne glede na boniteto od kvadratnega metra gozda in drugih kmetijskih zemljišč, ki niso omenjena v prejšnjem odstavku.
Če se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih iz tretje alinee prvega odstavka tega člena in na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega odstavka gradijo bolnišnice, šole, vrtci, organizirana stanovanjska gradnja ali kmetijski proizvodni objekti (perspektivne kmetije), znaša prispevek po 0,50 din za kvadratni meter.
5.	člen
Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, katerega namembnost se spremeni.
6.	člen
Prispevek odmeri na zahtevo zavezanca občinski upravni organ pristojen za urbanizem. 7 8
7.	člen
Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
8.	člen
Prispevek po tem odloku plača po postopku iz 6. člena tega odloka tudi investitor, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja pa mu je to dovoljenje izdano naknadno. Kolikor investitor ne dobi naknadno lokacijskega dovoljenja za objekt izvrši pa se zaznamba
v zemljiški knjigi (41 b člen zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72) odmeri prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča kmetijska zemljiška skupnost.	.
9.	člen
Prispevek po tem odloku se ne plača v primerih iz drugega odstavka 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/74-1
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
201.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov
1.	člen
Do uveljavitve republiškega zakona, ki bo v skladu z določbo 129. člena ustave SR Slovenije urejal sestavo razpisnih komisij za imenovanje individualnih poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela, imenuje komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje v razpisno komisijo za imenovanje individualnih poslovodnih organov enako število predstavnikov družbene skupnosti in sindikata, kot jih določa organizacija združenega dela.
2.	člen
Vse temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela so dolžne o razpisih individualnih poslovodnih organov obveščati komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja občinske skupščine in imenovati v razpisno komisijo ustrezno število svojih predstavnikov.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 010-5/74-1
Ljubljana, dne 28. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA
202.
Na podlagi 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
4.	marca 1974 sprejela
ODLOK
0	delegiranju delegatov v zbore skupščine občine
Ljubljana Šiška
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška je iz treh zborov, ki imajo naslednje število mest:
I.	Zbor združenega dela
II.	Zbor krajevnih skupnosti
III.	Družbenopolitični zbor
I
2.	člen
V zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Šiška delegirajo delovni ljudje izmed članov delegacij :
—	z gospodarskega področja
28 delegatov, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela -ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
1 delegata, delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, obratih za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in delovni ljudje — kmetje, ki ne združujejo svoje delo in delovna sredstva s temi organizacijami
1	delegata, delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo.-svoje delo in delovna sredstva
—	š prosvetho-kulturnega področja
3	delegate, delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih	f
—	s socialno-zdravstvenega področja
2	delegata, delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
—	s področja državnih organov
1 delegata, delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela
1	delegata, aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ. 3
3.	člen
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo v skladu z vlogo in odgovornostjo v vzgojno-izobraževalnem procesu tudi učenci srednjih šol, ki so dopolnili 18 let starosti sami izvolijo 1/4 svojih delegatov v delegacijo organizacije združenega dela.
Delegacijo delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo tudi delovni .ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
4.	člen
Oblikovanje, število članov, sestava, način izvolitve in odpoklica delegacij delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnost in delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništva kot samostojno družbeno službo, se ureja na pobudo SZDL s sklepom, ki ga sprejmejo delovni ljudje teh posameznih skupin na svojih zborih, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo.
5.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih območij.
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila 1. odstavka tega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konference delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela toliko delegatov, kolikor ji po tem odloku pripada delegatskih mest.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 5. člčna tega odloka določijo delegacije oziroma oblikuje konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov:	j
A — GOSPODARSTVO
1.	Plutal, Malgajeva 5
Komunalno obrtno podjetje Šiška, Zibertova 13 Tiskarna Slovenija, Kumerdejeva 13 Helidon, Vodnikova 42	'
Monter, Celovška 180/b Kovinarstvo Maja, Celovška 182/a Metalia-commerce, Celovška 91 Tuba — obrat, Aleševčeva 37 Tiskarna Emona, Celovška 14 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
2.	Agrostroj, Koseška 11 (Draga 41)
TOZD Trata, Cesta Jožeta Jame 12 Skip, Celovška 479
KOT, Tacen 38
Elektro Ljubljana — EKD Tacen Konferenca delegacij delegira 1 delegata
3.	Tiki, Aleševčeva 52 Unitas, Celovška 224 Elektromehanika, Celovška 180b Konferenca delegacij delegira 1 delegata
4.	Rašica, Zgornje Gameljne Delegacija delegira 1 delegata
5.	ZG Centralne delavnice, TOZD — popravilo voz in strojev Šiška, Parmova 35
sestavljena
delegatskih
37
30
30
ZG Mostovna, Ob kamniški progi 1 ZG Sekcija za vleko
2TP prometna sekcija — postaja Šiška, Vižmarje, Medno, Medvode
TOZD trg OF 6, centrala M. Pijade 39 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
6.	Avtomontaža, Ljubljana, Celovška 180 Delegacija delegira, 1 delegata
7.	Iskra IEZE, Stegne 17
TOZD — Keramika, Pipanova pot 19 — Feriti, Stegne 19 — Magneti, Stegne 21 — Avtomatika, Cesta Andreja Bitenca 68 — Orodjarna, Stegne 17 — Skupne službe
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
8.	Iskra — naprave, Stegne 11 Iskra — orodjarna, Stegne 15 Iskra — Commerce, Medvedova 28
Iskra — signalno varnostne naprave, Stegne 13, centrala Iskra — aparati, Savska'5, Ljubljana
— Iskra« — strokovne službe, Trg prekomorskih brigad 1
TOZD — Telekomunikacije, obrati v Šiški, centrala Ljubljana, Miklošičeva 28
— Iskra — CAOP, Trg prekomorskih brigad 1 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
9.	Donit, Medvode 59 skupne službe
TOZD — Tovarna tesnil, plastičnih mas in filtrov — Donitcommerce, Medvode 22 Tovarna barv in lakov COLOR, Medvode 33 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
10.	Litostroj, Djakovičeva ' 36 TOZD — FI (finalni izdelki)
Delegacija delegira 1 delegata
11.	Litostroj, Djakovičeva 36 TOZD — Pl (polizdelki)
— IVET (investicijsko vzdrževanje, energetika, transport)
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
12.	Litostroj, Djakovičeva 36 skupne službe
— TOZD — LINT (zastopanje tujih firm)
—	zunanja storitvena enota Konferenca delegacij delegira 1 delegata
13.	Lek Ljubljana, Celovška 135 TOZD — farmacija,
—	skupne službe
Bayer Pharma Jugoslavija, Celovška 135 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
14.	Aero Celje, TOZD Celuloza Medvode, Ladja 10 Slovenijales — Sora, Medvode 11
Gorjana Medvode, Ladja 9
Savske elektrarne, enota Ljubljana-Medvode, Medvode 82
Krajevno nadzorništvo Medvode, Svetje Mobilia. Ljubljana, Celovška 380, centrala Kranj, Cesta JLA 6
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
15.	Dekorativna — tovarna dekorativnih tkanih, Celovška 280
Delegacija delegira 1 delegata
16.	Tekstil — TOZD Bombažna tkalnica, Ljublja-na-Šentvid, Tacenska 125
— TOZD Tekstilna tovarna, Medvode 16
— TOZD Galant, Ljubljana-Šentvid, Cesta v hrib 1
Dežnik, Ljubljana, Aleševčeva 14
Totra, skladišče, Celovška 492
Tobak — TOZD Torbica, Ljubljana, Jesenkova 3
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
17.	Pivovarna Union, Ljubljana, Celovška 22 (sk. službe), (TOZD proizv.)
Fructal — TOZD Fructal-Alko, Ljubljana, Fran-kopanska 9
Slovin, Ljubljana, Frankopanska 11 — skupne službe
— TOZD Slovenija-vino, alkoholna in brezalkoholna dejavnost, Ljubljana, Frankopanska 11 KZ Vipava, Arkova 15, Ljubljana-Šentvid PZ Komiža, Ljubljana, Šišenska 4 Istra-vino, export, Ljubljana, Medvode 15, Celov-, ška 388
Grosist - Gorica, Ljubljana, Celovška 74/b
KZ Brda, Ljubljana, Celovška 74/b, Celovška 420, Tacenska 67
PK Tikveš, Ljubljana, Celovška 387 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
18.	Emona — TOZD poljedelstvo — govedoreja, centrala Domžale, Ljubljanska 70
Osemenjevalni center, Preska
Ribogojnica Sava, Spodnje Gameljne l/a, centrala Zavod za ribištvo, Ljubljana, Zupančičeva 9
Ribogojnica Povodje, Povodje 2, Vodice, centrala Zveza ribiških družin, Ljubljana, Vidovdanska 1 Valilnica, Ljubljana. Celovška 387 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
19.	Gradbeno podjetje Megrad, Ljubljana, Celovška 136
skupne službe
TOZD — Projektivni biro Megrad, Ljubljana, Celovška 136
— Proizvodnja penobetona Vodice — Mizarstvo Dravlje, Vodnikova 237 — Gradbena operativa, Ljubljana, Celovška 136 — Nabava in prodaja gradbenega materiala, Celovška 136
— Storitvena, dejavnost SGP Sava Ljubljana, DE Gorazdova 15 Objekt, Pod hribom 55, Ljubljana Gradles Medvode, Medvode 47 Kamnojom, Podutik 44/a
Obrtno-vzdrževalna služba, obrat Šiška, Celovška 410, Ljubljana, centrala Komunalno podj. Ljubljana, Povšetova 6
Komun, enefgetika, Celovška 91, Ljubljana in obrati, centrala: Ljubljana, Toplarniška 19
Ljubljanski živilski trgi, Ljubljana, Podjunska, centrala Ljubljana, Pogačarjev trg 1
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
20.	Stavbenik Koper, uprava Ljubljana, Hotimir-jeva 19
Standard-Invest, Ljubljana, Celovška 89 Dom, stanovanjsko podjetje, Ljubljana, Celovška 143
SGP Pionir, gradbišče v Šiški GIP Obnova, gradbišče v Šiški GP Tehnik, gradbišče v Šiški, centrala Škofja Loka, St. cesta 2
SGP Zidar, DE Šiška, sektor Ljubljana, MOškri-čeva, centrala Kočevje, Trg 3. oktobra 23
Ingrad Celje, Ljubljana DE 'Soseska VI, sektor Prule S, centrala Celje, Ljubljanska 18
SGP Slovenija-ceste, DE v Šiški, centrala SGP Slovenija-ceste, Ljubljana, Titova 38
SGP Hrastnik, inženiring Ljubljana, Celovška 108 Living — inženiring livarstvo-projektiranje, Ljubljana, Celovška 122, centrala Sarajevo, Slaviše Vaj-ner 2
IB Trbovlje — enota Ljubljana, Vodnikova 155 ZRMK — obrat keramike, Gameljne 41-, centrala Ljubljana, Dimičeva 12
Uprava zgradb SRS, obrat Vikrče Konferenca delegacij delegira 1 delegata „
21.	ŽG Gradbeno podjetje, Ljubljana, Medvedova 2 Delegacija delegira 1 delegata
22.	Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, Celovška 6
skupne službe
— TOZD — proizvodnja Libis, Ljubljana, Celovška 258
— montaža, Ljubljana, Celovška 6 — Inženiring biro, Ljubljana, Celovška 6 2G Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, Prešernova 35
GMP Tegrad. Ljubljana, Celovška 38, centrala Te-grad, Ljubljana, Šmartinska 10
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
23.	Prom. hotel, in turist, podj. Viator, Ljubljana, Celovška 164
— TOZD — Mestni in potniški promet, Ljubljana, Celovška 164
— Medkrajevni potniški promet, Ljubljana, Celovška 166
— Tovorni promet, Ljubljana, Celovška 166 Špedtrans Medvode 81a, centrala Spedtranš, Maribor, Meljska 16
Avto-Kočevje, Ljubljana, Celovška 95a, centrala Kočevje, Ljubljanska 6
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
24.	Prom. hotel, in turist, podj. VIATOR, Ljubljana, Celovška 164
skupne službe
— TOZD — Delavnice, Ljubljana, Celovška 166 — Storitvene dejavnosti, Ljubljana, Celovška 166 PTT, Pošta Ljubljana 7 (Šiška, Celovška), centrala Podjetje za PTT promet, Ljubljana, Cigaletova 15 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
25.	SlOvenija-avto, Ljubljana, Celovška 150 skupne službe
— TOZD Zastava. Ljubljana, Celovška 150 TOZD, — C.T.R. (Cimos, Tomos, Rog) Ljubljana, Celovška 150
— T.R.G (tov. voz., rez. deli, gradb. Stroji) Ljubljana,’Celovška 150
— K.E.G (karoserija, elektrika, guma) Ljubljana, Celovška 150
— Prodaja na drofeno
— Zunanja trgovina. Ljubljana, Celovška 150 Merkur, proizvodna enota Okovje, Ljubljana-Sentvid, Celovška 409, centrala Merkur, Železnina, Kranj, Koroška 1
Mavrica PE Color, Ljubljana, Celovška 99a, PE Murka, Ljubljana-Sentvid. Celovška 362, centrala ZTP ABC Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 12
Agrotehnika, proizvodna enota Ljubljana, Celovška 59, centrala, Ljubljana, Titova 38
Tehničar PE Ljubljana, Tugomer jeva 2 Export-drvo, PE Ljubljana, Celovška 111, centrala Export-drvo, Zagreb, Božidara Adjija 11
Stol PE Ljubljana, Celovška 161, centrala Stol Duplica pri Kamniku
Javor PE Ljubljana, Celovška 268, centrala Javor, lesna industrija Pivka
Treska PE Ljubljana, Celovška 38, centrala Treska Skopje, Lole Ribara 130
Slovenija-promet (export-import), Ljubljana, Celovška 106
— Skupne službe*
— TOZD — filiala Ljubljana, Celovška 106 IK Bačka Palanka, PE Sintelon Ljubljana, Celovška 42/a
Petrol PE v Šiški, centrala Petrol Ljubljana, Vošnjakova 5
Istra-fienz, PE Medvode, centrala Istra-Benz Koper, VOjkov nabrežje 10
ONPZ Obrt-Oprema, Ljubljana, Trata 11 Gališ, Ljubljana, LepodvOrska 23a ONPZ Elektrovod, Ljubljana, Celovška 43 Jugotehnika — skladišče Ljubljana, Celovška 172, centrala Jugotehnika, Ljubljana, Pod trančo 2
Metalka — skladišče, Ljubljana-Sentvid, Plemljeva 3, Centrala, Ljubljana, Dalmatinova 2 Kurivoprodaja, Ljubljana, Na jami 10 Metal-promet —- skladišče, Ljubljana-Sentvid, Celovška 391. centrala Metal-promet Rijeka, JNA 50 Chemo — skladišče Rakovnik pri Medvodah, centrala Ljubljana. Maistrova 10
Nanos Postojna — PE Avtomaterial, Ljubljana, Celovška 11, centrala ZP'Nanos Postojna, Koper, Vojkovo nabrežje 12
Avto-Celje PE in predstavništvo Ljubljana, Fran-kopanska 5, predstavništvo Celje, Ljubljanska 11
Slavonija, drvena industrija Ljubljana, Zapuška
12.	centrala TOZD — trgovina, Ljubljana, Poljanska 6/2
Dinos — centr. skladišče Ljubljana-Sentvid, Celovška 402, centrala Dinos, Ljubljana, Parmova 33 Slovenijales — centr. skladišče in prod. poh. Ljubljana-Sentvid, Plemljeva, centrala Slovenijales Ljubljana, Bethovnova 11
SlP-Sipad, skladišče Ljubljana, DevOva, predstavništvo Šipad Ljubljana, Poljanska 6
Salus — skladišče Ljubljana, Celovška 134/a, centrala Salus Ljubljana, Titova 50
TOZD — Guma-CommerCe Ljubljana, Celovška 40, centrala Vulkan Niš
Veletrgovina Sarajevo, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 centrala Veletrgovina Sarajevo, Brakova 2
Contal, odd. birotehn. opreme Ljubljana, Celovška 106, centrala Contal, Ljubljana, Bethovnova 11
Avtotehna, zastopstvo tujih firm, Ljubljana, Celovška 175 in Celovška 228, centrala Avtotehna Ljubljana, Titova 36
Uni-commerce, inozemsko zastopstvo,. Ljubljana, Celovška 147, centrala Zagreb, Amruševa 10
Hermes, tehnična služba Wang, Ljubljana, Raši-ška 14, centrala Ljubljana, Moše Pijade 27
Tvornica parnih kotlova, Ljubljana, Celovška 25, centrala Zagreb — Žitnjak
Obnova Osijek, Ljubljana, Celovška 25, centrala Obnova Osijek, Trg oslobodjenja 3/2
Merkantilija promet, predstavništvo Ljubljana, Na jami 3
Kvarner-Commerce, predstavništvo, Ljubljana, Na Jami 1
Koopromet, Ljubljana, Komandanta Staneta 4 Šumadija promet, Ljubljana, Celovška 93, centrala Topola-Oplenac
Šumadija, predstavništvo, Ljubljana, Lepodvorska 2, centrala Šumadija, K. Mihajlova 26, Beograd
Radoje Djakič, predstavništvo, Ljubljana, Lepodvorska 2, centrala Titograd
Šipad-Sarajevo, predstavništvo in salon pohištva, Ljubljana, Celovška 87, centrala Sarajevo, Maršala Tita 15
Vatrosprem, predstavništvo, Ljubljana, Lepodvor-skd 2, centrala Beograd, Ustanička 67
Mladost, predstavništvo Ljubljana, Celovška 143, centrala Zagreb, Ilica 30
Intercommerce, predstavništvo Ljubljana, Celovška 111/a, centrala Beograd, Terazije 27
Jugoslovanski register brodova, predstavništvo Ljubljana, Celovška 25, centrala Split
Predst. za inpregn. drveta, Ljubljana, Jesenkova 7, centrala Cičevac
Metalia-Commerce, Vojvodina, predstavništvo Ljubljana, Celovška 177
Rudar, metal, kombinat, predstavništvo Ljubljana, Žibertova 1, centrala Zenica
Akumulator, Ljubljana, Celovška 134/a, centrala Zagreb, Jurišičeva 3
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
26.	TOZD — Drogerija, Ljubljana,, Milana Majcna 14
Sadje-Želenjava, prodajalne v Šiški, centrala Ljubljana, Poljanska 46/a
Mercator TOZD — Grmada, Ljubljana, Celovška 99
Mercator TOZD — Rožnik, Ljubljana, Djakoviče-va 16
KG Škofja Loka, prodajalne v Šiški, centrala TOZD Meso-izdelki Škofja Loka, Mestni trg 29
Mesno podjetje Stična, Ljubljana, Celovška 85, Djakovičeva 8 centrala Kmetijska zadruga Stična sedež Ivančna gorica
Mesna industrija Gavrilovič, Ljubljana, Celovška 145/a, centrala Petrinja
Koka, PE Kumerdejeva 9, Ljubljana, centrala PPK Koka, Varaždin. JNA 6
Industrija mesa in konzerv »29. Novembar« Ljubljana, Celovška 177, centrala Subotica
IPK »Deseti oktobar« mesnica-delikatesa, Ljubljana, Celovška 106 in 81/a, centrala Velika Plana
Ribarnica »Školjka« PE tržnica Šiška, centrala Poreč
Vajda PE št. 41, tržnica v Šiški, centrala TOZD mesne industrije Čakovec
PP-mesnica, Ljubljana, Celovška 18, centrala Me-sokombinat »Perutnina« Ptuj, Potrčeva 4—5
Emona Ljubljana — TOZ1J maloprodaja, marketing prodajalne v Šiški, centrala Emona, Kersnikova 2 KZ .Metlika PE Ljubljana-Šentvid, Brodska 38, centrala KZ Metlika, Trg svobode 3
Badel Zagreb, Dalmacija-vino, Ljubljana, Alešev-čeva 36, centrala Dalmacija-vino Split
Žito PE v Šiški, TOZD trgovina, Gradišče 7, Ljubljana
Ljubljanske mlekarne PE v Šiški TOZD trgovina, Ljubljana, Cesta na Loko 4
— Kiosk park v Tivoli, TOZD marketing, Ljubljana, Tolstojeva 63
Peks — pekarne in slaščičarne, Ljubljana, Celovška 170, centrala Peks, Škofja Loka, Kidričeva 53 Pekarna Center, proizvodna enota Celovška — Zvezda, PE Pekarija Medvode 26, centrala Pekarna Center, Ljubljana, Tržaška 90
TOZD Delikatesa, Ljubljana, Ob Stegenski cesti in prodajalne v Šiški, centrala ABC, veletrgovina Loka Škofja Loka
KŽK Kranj, PE tržnica v Šiški, TOZD komercialni servis Kranj, KŽK Kranj, JLA
Bonboniera PE Celovška 117, centrala Bonboniera Ljubljana, Mestni trg 25
Tobačna tovarna, prodajalna Medvode (avtobusna postaja) centrala Ljubljana, Tržaška 5
Tobak, PE v Šiški, centrala Ljubljana, Kotnikova
10
Veletekstili, proizvodnja PE Celovška 99, PE Celovška 179; skladišče Derčeva in krojačnica Derčeva 31 Ljubljana, centrala Veletekstil Ljubljana, Masary-kova 17
Bala, PE Celovška 61, centrala Ljubljana, Titova 3 Volna, PE Korotan. Celovška 97. PE Lanit Celovška 429, centrala Ljubljana, Mačkova 2
Centrotextil PE Ljubljana, Runkova 2, centrala Centrotextil Beograd, Knez Mihajlova 1—3
Peko. PE Ljubljana, Celovška 28, centrala Tovarna obutve Peko Tržič
Alpina, PE Ljubljana-Šentvid, Celovška 401, centrala Alpina Žiri
Tehničar, PE Ljubljana, Tugomerjeva 2, centrala Tehničar Zagreb
Državna založba, PE Ljubljana, Celovška 163, centrala Ljubljana, Mestni trg '26
Agraria, PE in skladišče, Ljubljana, Ane Ziherlove 10, centrala Brežice Šent Lenart 73
> Cvetličarna Sanoflora. Ljubljana, Tugomerjeva 2 — Vesna, Ljubljana, Celovška 401 — centrala Cvetličarne; Ljubljana, Titova 38 Sklad, zdravilišče Radenci, Ljubljana, Djakovičeva
Makotex Skopje, predstavništvo Ljubljana, Celovška 103, centrala Skopje, Ul. Maršala Tita 9—11
Tvornica čarapa, predstavništvo, Celovška 145a, centrala Sarajevo, Tranpina 4
Marketing, Tacenska 72. Ljubljana-Šentvid;’ Tacen 12, centrala Marketing, Cankarjeva 7, Ljubljana Propaganda Koper, Ljubljana. Na Jami 5, centrala Propaganda Koper, Gozdna pot 3
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
v
27.	Hotel Ilirija, Trg prekomorskih brigad 4, Ljubljana
Hotel Bellewue, Pod gozdom 12, Ljubljana, centrala Gostinski šolski center Ljubljana, Poljanska 28a Kompas Jugoslavija — TOZD Motel Medno, centrala Ljubljana, Dvoržakova lla
Vinotoč Šiška, Vodnikova 106, Ljubljana, centrala Gostinsko podjetje Moste
POZD — Penzion in restavracija Kanu Obrtniški dom Govejek, Medvode Počitniški dom Tehnika Goričane — Medvode, centrala Tehnika Škofja Loka
TOZD Kompas, avtobusni promet, Ljubljana, Celovška 206, centrala Kompas Jugoslavija, Ljubljana, Dvoržakova Ilc
Center za mladinski turizem, Ljubljana, Celovška 49, centrala PZS, Ljubljana, Parmova 33 ' Konferenca delegacij delegira 1 delegata
23. Šport-Oprema, Celovška 448, Ljubljana Dekor, Pod hribom 76, Ljubljana Emona — TOZD Biro-oprema, Ljubljana, Celovška 149 in servis Miele — Ljubljana, Tugomerjeva 2; centrala Emona — TOZD zunanja trgovina, Kersnikova 2, Ljubljana
Birostroj, Celovška 143b, Ljubljana, centrala Maribor, Mladinska 3
Avto-emona, Celovška 252, Ljubljana Slovenija-avto, servis, Černetova 36, Ljdbljana; TOZD uslužnostni servis Beograd
Galvana, Celovška 469; Ljubljana-Šenfvid Obod, servis hladilnikov, Ljubljana, Celovška 103 Rade Končar, servis gospodinjskih aparatur, Ljubljana, Medvedova 26	«
Mizarsko obrtno podjetje Šiška, Ljubljana, Knezova 28
Mizarstvo VIŽMARJE, Ljubljana-Šentvid, Tacenska 51
Tapo Ljubljana, Celovška 117 Obrtno podjetje Moda, Ljubljana-Šentvid, Celovška 437
Čevljarsko obrtno podjetje ŠIŠKA, Ljubljana, Celovška 70
Čevljarstvo Šentvid, Celovška 453, Ljubljana' Graverstvo-orodjarna, Celovška 83, Ljubljana Tectrum, Milana Majcna 7, Ljubljana Spectrum, Ljubljana, Beljaška 4 Pleskarstvo, Ljubljana, Kebetova 6 Sloga, Ljubljana, Lokatence 7/a Olepšava, Ljubljana, Šišenska 11 Dvigalotehna, Ljubljana, Aljaževa 8/ centrala Ljubljana, Smoletova 18
Brivsko-frizersko podjetje PE Ljubljana, Derčeva 31 in Celovška 49, Ljubljana, centrala Ljubljana, Trdinova 8
Brivnice in česalnice, PE; Celovška 28, Djakovi-čeva 14 in 16, centrala Ljubljana, Stari trg 18
Obrtno podjetje Usluga, Ljubljana, Derčeva 31 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
29.	Delovni'ljudje — kmetje, ki delajo z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo v občini eno skupnost za volitev delegacije, skupaj s člani delovne skupnosti KZ Medvode.
Delegacija delegira v zbor združenega dela 1 delegata
Pogoje za delo delegacije zagotavlja KZ Medvode
30.	Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih ali drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo v občini eno skupnost za volitev delegacije.
Delegacija delegira v zbor združenega dela 1 delegata
B.	NEGOSPODARSTVO
1.	Osnovna šola Valentina Vodnika, Adamičeva 16, Ljubljana
OŠ H. Smrekar, Gorazdova 16, Ljubljana OŠ R. Jakopiča, Derčeva 3, Ljubljana OŠ Z. Runka, Gasilska 17, Ljubljana ZG Ljubljana — za v. za strok, izobraževanje, Ljubljana, Aljaževa 32
TOZD — izobraževalni center Litostroj, Ljubljana, D jako viče va 53
Glasbena šola F. Šturma, Ljubljana, Celovška 98 . Muzej ljudske revolucije, Ljubljana, Celovška 23 Ljudska knjižnica Ljubljana, Celovška 161 Sava-film, Ljubljana, Grošljeva 4 Kino Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 3 in Kino Sava, Ljubljana, Medvedova 8, centrala Kinematografsko podjetje Ljubljana, Nazorjeva 2 Konferenca delegacij delegira 1 delegata
2.	OŠ A. Kebeta, Celovška 408, Ljubljana OŠ F. Rozmana, Celovška 427, Ljubljana OŠ S. Kosca. Šmartno pod Šmarno goro OŠ T. Rožanca, Zg. Pirniče 13, Medvode OŠ F. Bukovca, Preska 49, Medvode
OŠ S. Jenka, Smlednik 43 OŠ F. Marna, Vodice 33a VVZ F. Milčinskega, Valburga 4, Smlednik Gimnazija Šentvid, Celovška 408, Ljubljana Inštitut za turbinske stroje, Ljubljana-Šentvid, Rovšnikova 7
Strokovna šola za notranje zadeve, Tacen, Ljubljana
Muzej Goričane, p. Medvode, centrala Slovenski etnografski muzej, Prešernova 20, Ljubljana Konferenca delegacij delegira 1 delegata VVZ H. C. Andersen, Rašiška 7, Ljubljana VVZ M. Majcna, Lepodvorska 5, Ljubljana VVZ Najdihojca, Gorazdova 22, Ljubljana VVZ Litostroj. Ljubeljska 16 VVZ R. Dragarjeve, Celovška 411, Lj.-Šentvid VVZ Manice Komanove, Lj.-Šentvid, Ob zelenici 4 VVZ Medvode, Medvode 125 Dijaški dom Otona Župančiča, Zibertova 27, Lj. Društvo upokojencev, Gorazdova 10, Ljubljana Vzgojna posvetovalnica. Tugomerjeva 5, Ljubljana Dom učencev strokovnih šol, Lj.-Šentvid, Celovška 384
Telesno-kulturna skupnost, Lj., Drenikova 32 Zveza za telesno kulturo Slovenije in rep. strok, organiz. Ljubljana, Celovška 25
Zavod ing. Stanka Bloudka, Lj., Celovška 25 Športno društvo Ljubljana-Stadion Šiška Konferenca delegacij delegira 1 delegata
4.	Zdravstveni dom Šiška, Derčeva 55, Ljubljana (vsi deli posameznih TOZD)
ŽG Ljubljana — zdravstveni dom, Ljubljana, Celovška 4
Centralna lekarna — enota lekarna Šiška, centrala Ljubljana, Prešernov trg 5
Zavod za socialno delo, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
5.	Bolnica dr. Petra Deržaja, Vodnikova 62, Lj. Delegacija delegira 1 delegata.
6.	Skupščina občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1
Družbenopolitične organizacije v občini Jugobanka. Ljubljana, Celovška 106 Ljubljanska banka, Ljubljana, Celovška 89
Zavarovalnica Maribor, Ljubljana, Celovška 177 Zavarovalnica Sava, Ljubljana, Gorazdova 19 Zavarovalnica Croatia, Ljubljana, Celovška 91 SDK poslovalnica 4, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 2
Postaja LM Šiška, Ljubljana, Celovška 140 Krajevne skupnosti
Delovni ljudje, ki opravljajo odvetništva kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo.
Konferenca delegacij delegira 1 delegata
7.	Aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ zaposlene v V. p. na območju občine. Delegacija delegira 1 delegata
7.	člen
Temeljne samoupravne organizacije .oziroma skupnosti, katerih delegacije se v skladu s 6. členom tega odloka združujejo v konference delegacij, sklenejo sporazume o oblikovanju konference delegacij, s katerimi uredijo zlasti:
—	način in postopek oblikovanja konference
—	pravice in dolžnosti konference
—	po koliko članov pošilja posamezna delegacija v konferenco delegacij in katere delegacije pošiljajo skupnega člana
—	pošiljanje delegatov v .zbor občinske skupščine
—	način sprejemanja stališč in smernic za delegate
—	razmerje med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi
—	način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij
—	izvrševanje strokovnih in administrativno teh-. ničnih nalog za konference
—	sedež konference delegacij
—	druga vprašanja pomembna za delo konference.
8.	člen'
Če pravočasno niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konference delegacij, se konference oblikujejo z odlokom občinske skupščine.
Za oblikovanje konference delegacij zagotavljajo opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog tista temeljna samoupravna organizacija, ki je v 6. členu tega odloka prva navedena v sestavu konference delegacij.
V	konferenco delegacij pošiljajo delegate temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter temeljne organizacije in skupnosti, ki po odločbah zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti opravljajo funkcijo delegacije.
II
9.	člen
V	zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto, preostala delegatska mesta pa se razdelijo v sorazmerju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
Tako pripada posameznim krajevnim skupnostim naslednje število delegatskih mest:
— po eno delegatsko mesto krajevnim skupnostim:
Dravlje, Gunclje-M. Vižmarje, Stanežiče-Medno, Šmartno-Tacen, Gameljne-Ra.šica, Bukovica-Sentov turn, Vodice, Smlednik, Pirniče, Topol-Katarina, Podutik
—	po dve delegatski mesti krajevnim skupnostim:
Milan Majcen, .Hinko Smrekar, Šercerjevo, Litostroj, Komandanta Staneta, Šentvid, Vižmarje-Brod in Medvode
—	po tri delegatska mesta krajevni skupnosti:
Zgornja Šiška *
III
10.	člen
V družbenopolitični zbor občinske skupščine delegirajo svoje delegate delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinske organizacije ZK, SZDL, ZS, ZB NOB in ZM z dogovorom v okviru občinske organizacije socialistične zveze.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi, liste kandidatov, ki jo je določila občinska organizacija socialistične zveze.
11.	člen
t
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana Šiška (Glasnik, št. 8/69).
12.	člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.	■»
Št.' 1-020-05/74
Ljubljana, dne 4. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
203.
Na podlagi 14. in 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list' SRS, št. 7/74) ter sklepa 43. seje komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve z dne 1. marca 1974, je skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji 47. skupni seji obeh zborov dne 4. marca 1974 sprejela
SKLEP
Razreši se predsednika in člane občinske volilne komisije.
Imenuje se občinska volilna komisija v naslednji sestavi:
1.	Predsednik: Damjan Muze tič, Kebetova 1, Kranj — predsednik občinskega sodišča II v Ljubljani
Namestnik: Anton Pavliha, Podjunska 28, Ljubljana — sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani
2.	Tajnik: Janez Kralj, Gorazdova 15, Ljubljana
Namestnik: Jože Panjan, Ul. Pohorskega bataljona 53, Ljubljana
3.	Član: Stane V o g e 1 j n i k , Gospodinjska 28,
Ljubljana	'	*
Namestnik: Irena Kosmač, Gorazdova 19, Ljubljana
4.	Član: Ernest Bolka, Stefanova 24, Ljubljana Namestnik: Stefan Trop, CelovSka 94, Ljubljana
5.	Član: Vido G a n o n i, Tugomer jeva 2, Ljubljana Namestnik: Leopold Poglajen, Fabianijeva 15,
Ljubljana.
St. 1-111-017/74
Ljubljana, dne 5. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Sišk;a
Danilo Sbrizaj 1. r.
204.
Na podlagi 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Siska in 129. člena ustave SR Slovenije, je skup-Jčina občine Ljubljana Šiška na 80. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 4. marca 1974 sprejela
ODLOK
o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov
1.	člen
Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
2.	člen
Razpisno komisijo .v temeljnih organizacijah združenega dela. organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih sestavljajo:
—	1/3 članov ki jih imenuje samoupravni organ delovne skupnosti,
—	1/3 članov, ki jih imenuje izvršni odbor osnovne organizacije sindikata iz vrst članov družbenopolitičnih organizacij,
—	1/3 članov, ki jih imenuje družbenopolitična skupnost.
3.	člen
Ta odlok velja, ko ga sprejmeta oba zbora skupščine občine Ljubljana Šiška.
St. 1-111-018/74
Ljubljana, dne 4. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
205.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS št. 27/72) ter'92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na 60. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1974 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa gradnje nove osnovne šole v Pirničah in dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Gradnja nove osnovne šole v Pirničah je v splošnem interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev naslednjih parcel oz. delov parcel, ležečih v k. o. Zg. Pirniče, kot to navaja predelilni načrt za osnovno šolo v Pirničah LD 16258/73, katerega je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Kersnikova 6, Ljubljana in ki je sestavni dei tega odloka, in sicer:
1.	parcele št. 148 njiva v izmeri 737 ms in parcele št. 150/2 njiva v izmeri 2273 m2, oboje vi. št. 54, last Jenko Ane, roj. Žirovnik, Zg. Pirniče 37,
2.	parcele St. 149 njiva v izmeri 6244 m* in parcele St. 147 sadovnjak — del do izmere 200 m2, oboje vi. Št. 103, Ust Narobe Stanislava, Zg. Pirniče 56,
3.	parcele št. 150/1 njiva v izmeri 2277 m2, vi. št. 111, last Šubic Jožeta, Zg. Pirniče 51, sedaj Rakovnik 8,
4.	parcele št, 151 njiva v izmeri 5827 m2, vi. št. 51, Ust Rus Franca in Mance, Zg. Pirniče 31, vsakega dp 1/2.
2.	člen
Preddelilni načrt za osnovno šolo v Pirničah je Izdelan na podUgi veljavnega urbanističnega načrta Medvod, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Šiška in ki je bil objavljen z odlokom v Glasniku, Št. 25/68. Urbanistični načrt in preddelilni načrt sta stalno na vpogled občanom na tuk. oddelku za družbene službe in splošne zadeve, soba 307/111.
3.	člen
Financiranje v zvezi z gradnjo nove šole v Pirničah prevzameta .skupno sklad ljubljanskih občin za gradnjp osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodpv p n temeljni, izobraževalni skupnosti, Ljubljana, Pet-kovškovo nabrežje 67 in občine Ljubljana Šiška.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2/5-464-258/69
Ljubljana, dne 4. marca 1974.
^	Predsednik
skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
206.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 92. ir. 155. člena statuta občine Ljubljana Sišjca (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na 60. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1974 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa gradnje novega vzgoj-novarstvenega zavoda Ljubljana Šentvid in dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Gradnja novega vzgojno varstvenega zavoda Ljubljana Šentvid je v splošnem interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev kozolca, last Hočevar Alojzija, Celovška 358, Ljubljana Šentvid oz. dedičev, stoječega na nacionalizirani parceli 506/1 travnik v izmeri 745 m2, vpisani v vi. št. 991 k. o. Šentvid na družbeno lastnino in v uporabi Hočevar Alojzija oz. dedičev.
2.	člen
Gradnja novega vzgojno varstvenega zavoda Ljubljana Šentvid je predvidena na parceli 506/1 in sosednjih parcelah k. o. Šentvid že s potrjenim zazidalnim načrtom Š-5 (zazidalni načrt stanovanjske enote 1 in 2 Šentvid), ki ga je sprejel Mestni svet in je bil objavljen z odlokom v Glasniku' št. 7/65 z dne 1. III. 1965. Ta zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom na tuk. oddelku za gradbene in komunalne zadeve, soba 218/11.
3.	člen
Financiranje v zvezi z gradnjo novega objekta prevzameta skupno sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana, Petkovško vo nabrežje 67 in občina Ljubljana Šiška.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 2/5-464-114/72
Ljubljana, dne 4. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 207.
Na podlagi 54. in 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SRS, št. 7/74) in 9?. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
i. člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ima 45 delegatskih mest, sestavlja naslednje število delegatov s posameznega področja:
— 29 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
—	8 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kultume dejavnosti;
—	2 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti;
—	5 delegatov delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
2.	člen
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, sodelujejo v skladu z vlogo in odgovornostjo v vzgojno-izobraževalnem procesu tudi študentje in učenci srednjih šol.
3.	člen
Delegacije oblikujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah v obratih za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela.
4.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica oblikujejo delegacije skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
5.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljajo v zbor občinske skupščine, je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela.
Dve ali več delegacij temeljnih organizacij združenega dela, oziroma drugih samoupravnih organizacij povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, ki jim ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delegatov delegira v zbor združenega dela toliko delegatov, kolikor ji pripada delegatskih mest.
6.	člen
Za -delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se, ob upoštevanju meril iz 5. člena tega odloka, določijo delegacije oziroma konference delegacij, ki delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov:
A.	Gospodarstvo
1.	Nuklami inštitut Jožef Stefan, Ljubljana, Jamova 39
Delegacija delegira 1 delegata.
2.	Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, Hajdrihova 2
— Savske elektrarne skupne službe, Ljubljana, Hajdrihova 2
— Združeno podjetje Soške elektrarne, investicijska skupina, Ljubljana, Hajdrihova 4
-------Združeno podjetje Elektro gospodarske skupnosti Slovenije, skupne službe, Ljubljana, Hajdrihova 2
— Poslovno združenje Energetika SRS, Ljubljana, Hajdrihova 2
— Poslovno združenje — Distribucija električne energije Slovenije — skupne službe, Ljubljana, Hajdrihova 2
— Poslovno združenje Mehanografski center, Ljubljana, Tobačna 5
— Inštitut za ekonomske raziskave SR Slovenije, Ljubljana, Gorupova 7
— Samoupravna delovna skupnost — Raziskovalna skupnost SR Slovenije, Ljubljana, Jadranska 21 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
3.	ISKRA — Raziskovalni inštitut — skupne službe, Ljubljaria, Tržaška c. 2
— ISKRA — Raziskovalni inštitut — tehnične raziskave, Ljubljana, Tržaška c. 2
— ISKRA — Raziskovalni inštitut industrijski biro ingeniring, Ljubljana, Tržaška c. 2
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
4.	Metalurški inštitut. Ljubljana, Lepi pot 11
— NOVUM — biro za novatorstvo, Ljubljana, Lepi pot 6
— inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana, Mencingerjeva 7
— Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Ljubljana, Teslova 30
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
. 5. IGO — industrija gostinske opreme, Ljubljana, Trnovski pristan 8
— LIGA — Livarna Galjevica, Ljubljana, Galje-vica 266
— Galvanotehnika Glinek, Glinek pri Škofljici — Kovinoservis, Ljubljana, Rudnik 3 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
6.	SLOVENIJA AVTO — TOZD servisi Vič, Ljubljana, Tržaška c. 133
— ISKRA COMMERCE — servisi Vič, Ljubljana, Rož. dol. c. IX/6 a
— VOLAN — servisi Vič, Ljubljana, Tobačna 2 — Elektromontaža, Ljubljana, Rož. dol. c. VI/36 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
7.	TOVIL — tovarna vijakov, Ljubljana, Tomažičeva 2
— Kovinska industrija Ig, Ig pri Ljubljani Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
8.	ISKRA — tovarna elektronskih naprav, Horjul
120
— RAŠICA — tovarna pletenin, Horjul Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
9.	Utensilia, Ljubljana, Dolenjska c. 83 Delegacija delegira 1 delegata.
10.	ILIRIJA — tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana, Tržaška c. 32
Delegacija delegira 1 delegata.
11.	Kemični inštitut Boris Kidrič, Ljubljana, Hajdrihova 19
— VEDROG — tovarna kozmetike, Ljubljana, Lavrica 30
— SILVAPRODUKT, Ljubljana, Dolenjska c. 42 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
12.	Slovenijales — ZlCNICA, Ljubljana, Tržaška c. 49
— PLUTAL — tovarna zamaškov, Ljubljana, Cesta v Gorice 8
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
13.	HOJA — Samoupravna delovna skupnost — skupne službe, Ljubljana, Langusova 8
— HOJA, — TOZD stavbno mizarstvo, Ljubljana, Koprska cesta
— HOJA — TOZD Velox, Ljubljana, Koprska cesta
— HOJA, TOZD, tesarstvo, Ljubljana, Ižanska c.
18
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
14.	HOJA — TOZD, Galanterija, Podpeč, Preserje
— HOJA, TOZD Pohištvo, Polhov Gradec — HOJA — TOZD žaga Rob, Rob na Dolenjskem — HOJA — TOZD žaga Škofljica, Škofljica Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
15.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Samoupravna delovna skupnost — skupne službe, Ljubljana, Tržaška c. 2
— Mizarstvo-tapetništvo Ig, Ig pri Ljubljani — Obrtno podjetje Podpeč, Podpeč, p. Preserje — Združeno kmetijsko-gozdarsko podjetje Kočevje — TOZD gozdarstvo. Velike Lašče
— Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Škofljica, Škofljica
— Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Ljubljana, Ljubljana, Tržaška c. 2
— Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Mehanizacija in transport, Ljubljana, Tržaška c. 2
— Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, Večna pot 30
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
16.	Mizarska zadruga Vič, Ljubljana, Gorkičeva 12 — Mizarstvo Trnovo, Ljubljana, Trnovski pristan
20 a
— Pohištvo Rožna dolina, Ljubljana, Rožna dol. c. IV/32
— Žimnica, Ljubljana, Tobačna 3 — ABC Tabor Grosuplje — obrat Ljubljana, Ig 153 — Industrijski poljoprivredni kombinat Vrbas — skladišče, Ljubljana, Tržaška c. 67
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
17.	ANGORA — tovarna pletenin, Ljubljana, Rakovnik 6
— Tekstilka Ljubljana, Ljubljana, Dolenjska c. 101 — Tekstilka — obrat Vrblenje, Vrblenje, p. Ig — Zmaga — tovarna čevljev, Ljubljana, Mivka 25 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
18.	Industrija usnja Vrhnika — galanterija Vič, Ljubljana, Tržaška c. 108
— Industrie usnja Vrhnika — prodajalna Vič, Ljubljana, Tržaška cesta
— Agraria Koper — skladišče, Ljubljana, Tržaška c. 87
— Agraria Zagreb — skladišče, Ljubljana, Viška c. 43
— DINOS — odkupna postaja, Ljubljana, Kole-zijska 9
— Surovina — TOZD Ljubljana, Ljubljana, C. dveh cesarjev 370
— Slovenijacommerc Osijek — skladišče Ljubljana, Cesta na Brdo
— Centrocommerc Zagreb — skladišče, Ljubljana, Jamova ul.
— Domexport Ljubljana, Ljubljana Vič Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
19.	Tiskarna Ljubljana, Ljubljana, Tržaška c. 42 — Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana, Bogi-
šičeva 8	.	.
— Založniško podjetje Avtomatika, Ljubljana, Štrekljeva 6
— Reklamservis — skladišče, Ljubljana, Koseskega — Cankarjeva založba — knjigarna, Ljubljana, Tržaška c. 59
— Elektrotehniški vestnik, Ljubljana, Tržaška c. 25
■— Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6
— Obrtno prodajno nabavna zadruga ONIKS, Ljubljana, Koseskega 28
— Trgovsko podjetje Cvetličarna, Ljubljana, Pod-rožnik
— Trgovsko podjetje Tobak, Ljubljana Vič — Trgovsko podjetje Petrol, Ljubljana Vič Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
20.	MERCATOR — TOZD trgovina na debelo, Ljubljana, Aškerčeva 3
Delegacija delegira 1 delegata.
21.	MERCATOR — TOZD Hrana, Ljubljana, Tržaška c. 37 b	i
— MERCATOR — TOZD Rožnik, Ljubljana, Go-rupova 5
— MERCATOR — TOZD Emona prodajalne, Ljubljana, Privoz 12
— MERCATOR — TOZD Detaili Samoupravna delovna skupnost — skupne službe, Ljubljana, Aškerčeva 5
— MERCATOR — Samoupravna delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Aškerčeva 3
— MERCATOR — TOZD Tovarna mesnih izdelkov — prodajalna. Ljubljana, Tržaška c. 65
— MERCATOR — TOZD Grmada r- prodajalna, Ljubljana, Glinška 3
— MERCATOR — TOZD Vrhnika — prodajalna, Preserje, Podpeč-Jezero
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
22.	Gostinsko podjetje Ljubljana Vič, Ljubljana, Tržaška c. 5
— Trgovsko podjetje Emona — obrati, Ljubljana, Dolenjska c. 111
— Kmetijska zadruga Stična — poslovalnica. Ljubljana, Karunova 5
— Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka — poslovalnica, Ljubljana, Rudnik 30
— Istravienoexport Rijeka obrat Ljubljana, Ljubljana, Dolenjska c. 4
— Mesni kombinat Ptuj — prodajalna, Ljubljana. Tržaška c. 20
— Veletrgovina Sadje-zelenjava — prodajalna, Ljubljana, Rož. dol. c. 11/36
— Kmetijski kombinat Žalec — poslovalnica, Ljubljana, Rož. dol. c. 11/37
— Kmetijski kombinat Vipava — vinska klet, Ljubljana, Tržaška c. 87
— Dalmacija vino Split — prodajalna, Ljubljana. Rož. dol. c. VII/25
— Vino Koper — prodajalna, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino
— Poljoprivredna zadruga, Aleksinac — prodajalna, Ljubljana, Vrhovci
— Kmetijska zadruga Metlika — vinotoč, Ljubljana, C. Dolomitskega odreda
— Vinoprodukt Zagreb — vinotoč, Ljubljana, Ko-lezijska 22
— Daj-Dam — gostišče Livada, Ljubljana, Ižanska c. 64 a
— Poljoprivredna zadruga Komiža — bife, Ljubljana, Staretova .
— Sljeme Sesveti — skladišče, Ljubljana, Tržaška c. 69
—r Tovarna mesnih izdelkov ČOKA — skladišče. Ljubljana, Vrhovci 12
— Veletekstil — prodajalna, Ljubljana, Tržaška c. 78 b
— Veleželeznina Merkur — prodajalna, Ljubljana, Tržaška c. 48
— Trgovsko podjetje Mavrica — prodajalna, Ljubljana, Tržaška c. 24
— Orbital Comerc — skladišče. Ljubljana, Galje-vica 266 b
— Gramex Ljubljana — prodajalna, Lavrica, Daljna vas 8	/	.
— Alpe Adria — gostišče, Turjak — Grosist — 'Trgovsko podjetje Notranje gorice, Ig 173. Ig
— Medex — Bonboniera — prodajalna, Ljubljana, Trg MDB 6,
— Krenica, Ljubljana, Jamova b. b.
— Stanovanjsko podjetje DOM Ljubljana, Ljubljana, Gorkičeva 14
— Testilna industrija Osijek TOZD Domiteks — skladišče, Ljubljana, Pot čez gmajno
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
23.	Pekarna Center, Ljubljana, Tržaška c. 90
— Veterinarski zavod SR,S, Ljubljana, C. v Mestni log 47
— Zavod za čebelarstvo SRS, Ljubljana, Rož. dol. c. XIX/2
— Kolinska — TOZD Vinocet, Ljubljana, Viška c.
60
— Kolinska — obrat Žika, Ljubljana, Rož. dol. c. IV/45
— Rast — cvetličarna — vrtnarija, Ljubljana, Pod Rožnikom
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
24.	Tobačna tovarna Ljubljana Samoupravna delovna skupnost — skupne službe, Ljubljana, Tobačna 5
— Tobačna tovarna Ljubljana TOZD proizvodnja, Ljubljana, Tobačna 5
— Tobačna tovarna Ljubljana TOZD trgovina, Ljubljana, Tobačna 5
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
25.	Nadzorništvo prog, Preserje
— Splošno gradbeno podjetje Sloveni j a-ceste — kamnolom Preserje. Preserje
— Cestno podjetje Ljubljana — obrat Turjak, Turjak
— Cestno podjetje Ljubljana — mehanične delavnice, Ljubljana, Tržaška c. 122
— Nadzorništvo prog, Ljubljana-Rakovnik Železniško gospodarstvo Ljubljana — železniške postaje, Rakovnik, Lavrica, Škofljica, Brezovica, Notranje gorice, Preserje
— PTT poštne službe, Ljubljana Vič-Rudnik Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
26.	Ingenering Elektroprojekt, Ljubljana, Hajdrihova 2
— Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, Jamova 2
— Urbanistični institut SRS, Ljubljana Jamova 18 — Vodogradbeni laboratorij, Ljubljana, Hajdrihova 28
— Emona-projekt, Ljubljana, Tržaška c. 4 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
27.	Ljubljanske opekarne — Samoupravna delovna skupnost — skupne službe, Ljubljana, C. na Vrhovce 2
— Ljubljanske opekarne TOZD Brdo, Ljubljana,
C.	na Brdo 109
— Ljubljanske opekarne — TOZD Vič, Ljubljana, C. na Brdo 96
— Gradbeno podjetje Pionir Novo mesto — gradbišče Vič, Ljubljana Vič
— Mineral Škofljica. Škofljica — Umetni kamen — obrat Vič, Ljubljana, C. dveh cesarjev
— Gradbeno podjetje Tegrad — skladišče, Ljubljana, Viška c. 58
— Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana, Tobačna 1
— KIP — keramika in pečarstvo, Ljubljana, Opekarska 13
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
28.	Komunalno podjetje Vič, Ljubljana, Vrhovnikova 2
Delegacija delegira 1 delegata.
29.	Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, sektor I in V, Ljubljana, Jamova 60 b
— Splošno gradbeno podjetje Grosuplje — sektor IV, Ljubljana, Dolenjska c. 46
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
B.	Prosvetno kulturna dejavnost
30.	Vzgojno varstveni zavod Malči Beličeve, Vič z oddelki, Ljubljana, Tržaška c. 78
— Vzgojno varstveni zavod Bičevje z oddelki, Ljubljana, Bičevje 3
— Vzgojno varstveni zavod Kolezija z oddelki, Ljubljana, Rezijanska 22
— Vzgojno varstveni zavod Krim-Rudnik, Škofljica, Ljubljana, Orlova 7
— Vzgojno varstveni zavod Rožna dolina, Ljubljana, Skapinova. 2
— Vzgojno varstveni zavod Trnovo, Ljubljana, Ka-runova 16 a
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
31.	Zavod za slepo in slabovidno mladino, Ljubljana, Langusova 16
— Dom Malči Beličeve za mladino, Ljubljana, Za-vetiška 5
— Dom srednjih šol, Ljubljana, Gerbičeva 51 a — Dom mladine v trgovini in gostinstvu, Ljubljana, Rakovniška 6	-
— Študentski domovi, Ljubljana, Večna pot 31 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
32.	Osnovna šola Vič, Ljubljana, Tržaška c. 72 — Osnovna šola Bičevje, Ljubljana, Splitska 13
— Osnovna šola Brezovica s podružnično šolo, Brezovica
— Osnovna šola Dobrova s podružnično šolo, Dobrova
— Osnovna šola Horjul s podružnično šolo, Horjul — Osnovna šola Ljuba Šercerja s podružnično šolo, Ig pri Ljubljani
— Osnovna šola Oskar Kovačič s podružnično šolo, Ljubljana, Dolenjska c. 20
— Osnovna šola Dolomitskega odreda s podružnično šolo, Polhov Gradec
— Osnovna šola Preserje s podružnično šolo, Preserje
— Osnovna šola Škofljica s podružnično Šolo, Škofljica
— Osnovna šola Trnovo, Ljubljana, Karunova 14 a — Osnovna šola Vlada Miklavca Vrhovci, Ljubljana, C. na Bokalce 1
— Osnovna šola Primož Trubar s podružnično šolo. Velike Lašče ,
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
33.	Šolske delavnice' TSŠ, Ljubljana, Gorupova 5 — Glasbena šola Vič, Ljubljana, Emonska 20
— VII. gimnazija Vič, Ljubljana, Tržaška c. 72 — Poklicna kovinarska šola, Ljubljana, C. na Brdo
25 a
— Tehnične srednje šole strojne stroke, Ljubljana, Aškerčeva 5
— Tehnične srednje šole za kemijo, metalurgijo, rudarstvo, les in papirništvo, Ljubljana, Aškerčeva 5 — Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6
— Zavod za živinorejske in veterinarske tehnike, Ljubljana, C. v Mestni log 47
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
34.	Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Jamova 2
Delegacija delegira 1 delegata.
35.	Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana Tržaška c. 25
Delegacija delegira 1 delegata.
36.	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — za kemijo, tekstil in tehnologijo, Ljubljana, Aškerčeva 9 a
— Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — za fiziko, matematiko in mehaniko, Ljubljana, Aškerčeva 9 a	/
— Biotehniška fakulteta — veterinarstvo, Ljubljana, Gerbičeva 60	,
— Biotehniška fakulteta —'gozdarstvo, Ljubljana, Večna pot 49	■»
— Biotehniška fakulteta — agronomija, Ljubljana, Jamnikarjeva ul.
— Samoupravna delovna skupnost — Izobraževalna skupnost SRS, Ljubljana, Jadranska 21 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
37.	Kino Vič, Ljubljana, Trg MDB 7
— Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana, Zaveti-ška 3
— Arhitekturni muzej, Ljubljana, Karunova 4 — Zoološki vrt, Ljubljana, Večna pot 70 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
C.	Socialno zdravstvena dejavnost
38.	Zavod za socialno delo Vič, Ljubljana, Rakovniška 4
— Zavod za zaposlovanje SRS, Ljubljana, Glinška 12
— Dom na Bokalcah, Ljubljana, C. na Bokalce 51 Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
39.	Zdravstveni dom Vič, Ljubljana, Postojnska ul. 24
i — Klimatsko zdravilišče Rakitna, Rakitna, pošta Preserje
— Inštitut za geriatrijo in gerontolog! j o, Ljubljana, Riharjeva 24
— Zdravstveni dom Rudnik, Ljubljana, Rakovni-ška 4
— Klinični center — Center za zdravljenje alkoholikov, Škofljica, Gumnišče 15
— Centralna lekarna, poslovalnica Vič, Ljubljana, Postojnska ul. 24
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
C. Delovni ljudje, ki delajo s svojimi sredstvi, v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
40.	Pleskarstvo-plastika Krim, Ljubljana, Dolenjska c. 58
— Slikoplesk Ljubljana — skladišče, Ljubljana, Tomažičeva 1
— Obrtno podjetje Trnovo, Ljubljana, Opekarska 31
— Obrtni servis Trnovo, Ljubljana, Mirje 22 — Podjetje za obrtne usluge Krim, Ljubljana, Tržaška c.
— Brivsko-frizerski salon, Ljubljana, Tržaška c.
37 b
— 0’»rtniki — kooperanti
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
41.	Ljubljanske mlekarne — kooperacija s kooperanti, Ljubljana, C. na Loko 4
— Ljubljanske mlekarne — posestva, Ljubljana, C. na Loko 4
Konferenca delegacij delegira 2 delegata.
42.	Ljubljanske mlekarne — trgovina, Ljubljana,
C.	na Loko 4
Delegacija delegira 1 delegata.
43.	Kmetijska zadruga Velike Lašče s kmeti kooperanti, Velike Lašče
Delegacija delegira 1 delegata.
D.	Delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti
44.	Samoupravna delovna skupnost, uprava skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7
— Samoupravna delovna skupnost, center za tehnično sodelovanje z deželami v razvoju, Ljubljana — Samoupravna delovna skupnost, postaja milice Vič-Rudnik, Ljubljana, Tržaška c. 41
— Samoupravna delovna skupnost, Kazensko poboljševalni dom Ig, Ig pri Ljubljani
— Samoupravna delovna skupnost družbenopolitičnih in društvenih občinskih organizacij, Ljubljana, Trg MDB 7
— Samoupravna delovna skupnost Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19
— Samoupravna delovna skupnost Zveza slepih SR Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2
— Samoupravna delovna skupnost Prešernova družba, Ljubljana, Borsetova 27
— Samoupravna delovna skupnost Zveza organizacij za tehnično kulturo, Ljubljana, Lepi pot 6
— Samoupravna delovna skupnost Strelska zveza SRS, Ljubljana, Dolenjska cesta
— Samoupravna delovna skupnost združenje šoferjev in avtomehanikov SR Slovenije, Ljubljana, Dolenjska c. 4
— Samoupravna delovna skupnost društvo livarjev SR Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6
Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
7.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki po določilih
6.	čl. tega odloka skupaj delegirajo delegate v zbor združenega dela, morajo do 10. marca 1974 oblikovati konferenco delegacij. Konferenco delegacij oblikujejo s samoupravnim sporazumom, s katerim uredijo zlasti:
—	način in postopek oblikovanja konference,
—	pravice in dolžnosti konference,
—	pošiljanje delegatov v zbor občinske skupščine,
—	način sprejemanja stališč in smernic za delegate,
—	razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij,
—	izvrševanje strokovnih in tehničnih nalog za konferenco,
—	sedež konference delegacij in
—	druga vprašanja pomembna za delo konference.
8.	člen
Ce do 10. marca 1974 temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije oziroma skupnosti ne bodo sklenile samoupravnega sporazuma o oblikovanju konference delegacij, občinska skupščina z odlokom, ki nadomešča sporazum iz 7. člena tega odloka, oblikuje konferenco delegacij.
9.	člen
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ima 36 delegatskih mest.
V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije:
—	po enega delegata delegacije krajevnih skupnosti: Brezovica, Brdo, Crni vrh, Dobrova, Golo, Horjul, Ig pri Ljubljani, Kozarje, Lavrica. Notranje gorice, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rob na Dolenjskem, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Vnanje gorice, Škofljica, Zelimlje;
*— po dva delegata delegacije krajevnih skupnosti: Kolezija, Krim-Rudnik, Malči Belič, Milan Česnik, Rožna dolina, Trnovo, Vič in Vrhovci.
10.	člen
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje 30 delegatskih mest. V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v občinske organizacije Socialistične zveze, Zvezo komunistov, Zvezo sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze.
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno, na podlagi liste kandidatov, ki jo določi občinska organizacija socialistične zveze.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino Ljubljana Vič-Rudnik (Glasnik, št. 8-61/69 z dne 8. marca 1969).
12.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 013-2/74
Ljubljana, dne 5. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r.
208.
Na podlagi 14. in 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni listu SRS, št. 7-46/74) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupni seji obeh zborov dne 5. marca 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
1
V občinsko volilno komisijo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se imenujejo:
za predsednika: Lokovšek Tatjana, sodnik občinskega sodišča Ljubljana II, stan. Ljubljana, Bajtova 3, za namestnika: Štrukelj Milan, upokoj. nam. javnega tožilca Okrožnega javnega tožilstva Ljubljana, stan. Ljubljana, Oražnova 10,
za tajnika: Jagodič Janez, vodja skupščinskih služb v upravi SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
za namestnika: Strumbelj Vida, samostojni pravni svetovalec v skupščinskih službah uprave SOb
za člana: Kajfež Karel, pravnik, pomočnik direktorja v Inštitutu »Jožef Stefan«, stan. Ljubljana, Oražnova 10,
za namestnika: Simonič Metka, pravnik v Tobačni tovarni Ljubljana, stan. Ljubljana, Tržaška c. 45,
za člana: Rant Janez, šef splošne službe pri Komunalnem podjetju Vič, stan. Ljubljana, Postojnska ul. 25, za namestnika: Gaber-Kos Borka, VII. gimnazija Vič, stan. Ljubljana, Tržaška c. 45,
za člana: Rešek Janez, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV občine Ljubljana Vič-Rudnik, stan. Ljubljana, Rožna dolina c. VII/16,
za namestnika: Zajc Bojan, občinska konferenca ZMS občine Ljubljana Vič-Rudnik, stan. Ljubljana, Okiškega 5.
2
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-7/74
Ljubljana, dne 5. marca 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 209.
ODLOČBA
o imenovanju občinske volilne komisije
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69 in Uradni list SRS, št. 13/73) na 'predlog občinske komisije za volitve in imenovanja na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1974
imenovala občinsko volilno komisijo v naslednjem sestavu:
za predsednika: Marjan B e 1 e , sodnik občinskega sodišča Celje,
za namestnika: Franc Kos, sodnik občinskega sodišča Šmarje pri Jelšah,
za tajnika: Norbert Kincl, tajnik krajevne skupnosti Šentjur-trg,
za namestnika: Milan Košar, občinski sodnik za prekrške Šentjur pri Celju,
za člana: Alojz Herman, v. d. tajnika skupščine občine Šentjur pri Celju,
za namestnika:	Miha Močnik, upokojenec,
Šentjur pri Celju,
za člana: Mirko Podgoršek, referent v občinski upravi Šentjur pri Celju,
za namestnika: Silva Peterka, referent v občinski upravi Šentjur pri Celju,
za člana: Slavica Mastnak, statistik v občinski upravi Šentjur pri Celju,
za namestnika: Konrad Leskovšek, referent v občinski upravi Šentjur pri Celju.
Št. 020-4/74-1
Šentjur pri Celju, dne 26. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
210.
Delovni ljude in občani občine Žalec so se v razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva dogovorili, da s statutom določijo skupne zadeve, ki jih bodo uresničevali v občini, da bi:
—	poglobili demokratične dosežke revolucije;
—	poudarili razredni značaj družbe in odločilno vlogo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi;
—	zagotovili skladen razvoj vseh področij družbenega življenja;
—	zagotovili svobodno menjavo dela na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
—	pritegnili v samoupravni družbenopolitični sistem in izvajanje oblasti še več delavcev, žena in mladine;
—	opredelili vlogo subjektivnih sil, zlasti socialistične tveze in zveze komunistov;
—	zagotovili materialno in materialnopolitično odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij;
—	zagotovili udeležbo občanov in njihovih organizacij v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti;
URADNI LIST SRS ---#-----------
—	ustvarili družbo v kateri bosta človek in njegovo delo docela osvobojena izkoriščanja in v kateri bodo ustvarjeni pogoji za njegov svoboden in vsestranski razvoj;
—	podpirali svobodo, enakopravnost, mir, aktivno miroljubno sožitje, družbeni napredek, demokratične in humane odnose med vsemi narodi na svetu.
Iz teh odločitev in hotenj delovnih ljudi in občanov je skupščina občine Žalec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
STATUT OBČINE ŽALEC
I.	TEMELJNA NAČELA
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Žalec temeljijo na ustavnih načelih, na svobodnem združenem delu delavcev š produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda tef’ na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in družbeni reprodukciji.
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice pri delu z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije; da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v vseh oblikah združenega dela in o sredstvih in da odloča o rezultatih svojega dela.
Zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti si zagotavljajo delovni ljudje in občani s svobodnim menjavanjem svojega dela z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih, uresničujejo ga neposredno, po organizacijah združenega dela in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delegatski sistem zagotavlja delovnim ljudem in občanom, da uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani oblikujejo družbene odnose neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v delovnih skupnostih državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, v krajevnih in v občinski skupščini ter njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje splošnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela na področju proizvodnje in storitev, in dohodek, ki ga ustvarijo delovni ljudje z osebnim delom na področju kmetijstva, obrti in storitvenih dejavnosti.
Ekonomska in socialna varnost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih se zagotavlja na osnovi načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma.
V	teh temeljnih načelih, ki so sestavni del statuta občine Žalec, je podlaga za razlago statuta in splošnih aktov, s kateremi se bo določal nadaljnji samoupravni družbenopolitični razvoj občine.
II.	OBČINA ZALEG
1.	člen
Občina Žalec je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delovni Ijudje'in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
2.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v’ družbenopolitičnih organizacijah, uresničujejo svoje skupne interese, pravice in dolžnosti v občini s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih pravic in dolžnosti, ki jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
—	določajo temeljna izhodišča za skladen gospodarski razvoj občine;
—	spremljajo gospodarska gibanja na območju občine;
—	spremljajo, usmerjajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe;
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega interesa za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega interesa in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti;
—	urejajo medsebojna razmerja;
—	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
—	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti;
—	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
—	urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, ustanavljajo, oborožujejo, opremljajo in usposabljajo enote teritorialne obrambe ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	sprejemajo predpise s področja urbanističnega načrtovanja in graditve investicijskih objektov;
—	sprejemajo dolgoročne in srednjeročne programe za razvoj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja;
—	skrbijo za urejanje m smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb ter z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo, občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja;
—	skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih;
—	skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno prosvetnih organizacij in društev';
—	skrbijo' za varstvo in vzdrževanje kulturni]} in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje;
—	usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
4.	člen
Območje občine je določeno z republiškim zakonom.	v
Občina spremeni svoje območje ali se združi z drugo občino na predlog in po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter ob pogojih in PO postopku v skladu z zakonom.
5.	člen
Občina Žalec je pravna oseba.
Sedež občine je v Žalcu.
6.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti ngpis: »Socialistična republika Slovenija«. v drugi vrsti pa napis: »Skupščina občine«, pod grbom pa je napis »Žalec«.
Občina lahko ustanovi svoj emblem in določi zastavo občine z odlokom.
7.	člen
Praznik občine Žalec'je sedmega julija, praznuje se v spomin na prve množične akcije zoper okupatorja v Savinjski dolini.
Proslava praznika občine Žalec je na podlagi sklepa skupščine občine vsako leto v drugi krajevni skupnosti.
8.	člen
V občini Žalec uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
9.	člen
Občane in druge osebe, ki ne prebivajo na območju občine, lahko skupščina občine zaradi njihovih zaslug za socialistični razvoj države, za razvoj znanosti in kulture, za utrjevanje miru in blaginje v državi ali za razvoj občine v znamenje priznanj imenuje za častnega občana občine Žalec.
10.	člen
Fosebno družbeno priznanje za prispevk k razvoju in napredku občine je nagrada občine Žalec, ki se lahko podeli posameznikom, delovni ali drugi organizaciji ali društvu. Višino in način podelitve nagrade določi z odlokom skupščina občine.
11.	člen
Vojaškim enotam in enotam narodnoosvobodilne vojne lahko občina zaradi zaslug v boju zoper sovražnika ali zaradi ohranitve izročil narodnoosvobodilne vojne podeli domicil.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
12.	člen
Družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju ■delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in na celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
13.	člen
Delo in rezultati dela so podlaga za materialni in družbeni položaj človeka. Z izkoriščanjem tujega dela si nihče ne more posredno ali neposredno pridobivati materialnih ali drugih koristi. Delavca ne sme nibče omejevati, da ne bi z drugimi delavci odločal o pogojih in rezultatih svojega dela.
14.	člen
Produkcijska in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
15.	člen
Delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica za-
Jamčeno, da uresničuje pravice dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanjia organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije. Ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva- osebni dohodek. Vsak akt in dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice, je v nasprotju z ustavo in tem statutom.
16.	člen
Temeljna organizacija združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja, je temeljna oblika združenega dela. Delavci v združenem delu so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo družbena sredstva smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo.
'	17. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti o vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela. Dohodek razporejajo za svojo osebno, skupno in splošno porabo ter za razširjanje materialne osnove in za rezerve.
Vsakemu delavcu gre osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb iz dohodka temeljne organizacije združenega dela po načelu delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter po načelu solidarnosti delavcev v združenem delu.
18.	člen
Temeljna organizacija združenega dela ali druga družbenopravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Zoper organizacijo združenega dela, skupnost ali združenje teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih, z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, uporabi z zakonom določen začasni ukrep. Kadar je neogibno, se lahko, da bi se odpravili taki pojavi, s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacij združenja in njih organov.
19.	člen
Komunalne dejavnosti skupnega pomena za delovne ljudi in občane v občini so preskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne in meteorske vode, javna snaga, preskrba z električno energijo, javna razsvetljava, javne tržnice, urejanje in vzdrževanje zelenih površin, urejanje in vzdrževanje cestnoprometne signalizacije, pokopališka in pogrebna služba, javni parkirni prostori, dimnikarstvo in deratizacija.
20.	člen
Za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav prispevajo sredstva zlasti neposredni uporabniki.
Komunalno dejavnost v občini opravljajo predvsem komunalne organizacije združenega dela, ki upravljajo komunalne objekte in naprave.
Upravljanje in vzdrževanje komunalnih naprav lahko občinska skupščina prenese tudi na krajevne skupnosti.
21.	člen
Komunalne organizacije združenega dela so samoupravne organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. V- organih upravljanja komunalnih organizacij združenega dela sodelujejo tudi predstavniki družbene skupnosti zainteresiranih organizacij ter delovnih ljudi in občanov.
Pristojni organi komunalnih organizacij združenega dela morajo obravnavati pripombe in predloge zainteresiranih organizacij ter delovnih ljudi in občanov glede dela komunalnih organizacij združenega dela, ki zadovoljujejo njihove potrebe ter jim na njihovo zahtevo dajati poročila o svojem delu.
22.	člen
Splošne pogoje za opravljanje komunalnih storitev in uporabo komunalnih objektov predpiše občinska skupščina.
Na področju komunalne dejavnosti se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti.
2.	Družbeno načrtovanje
23.	člen
Občina sprejema družbeni načrt na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, regiji, republiki in federaciji ter na podlagi načrtov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kpt tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj.
Družbeni načrt občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. V družbenem načrtu občine smejo biti predvidene investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih sme občina lotiti sama, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev.
Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenem načrtu občine, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem.
Če naj bo izvrševanje nalog družbenega načrta občine skupna obveznost več organizacij, skupnosti ali obveznost organov občine, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svoje skupne in posamične odgovornosti za izpolnjevanje take obveznosti.
24.	člen
Občina ima dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne družbene načrte. Osnutek družbenega načrta občine mora občina dati v razpravo delovnim ljudem
v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina sprejme z eno ali več občinami skupen družbeni načrt.
Družbeni načrt občine sprejme občinska skupščina.
25.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ludje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje načrtov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog, določenih v družbenem načrtu občine in so dolžni v ta namen storiti vse potrebno.
Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih načrtov, zagotovijo splošne možnosti za skladen in stabilen razvoj ter da z njimi uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenim načrtom.
3.	Sredstva občine
26.	člen
Delovni ljudje in občani v občini v okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev omogočajo skladen razvoj v občini in pogoje gospodarjenja in samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih in družbenih potreb v občini.
Splošne družbene potrebe v občini se financirajo iz davkov, taks in drugih dajatev, ki so dohodek proračuna občine.
27.	člen
Sredstva proračuna občine se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij in društev, dopolnilno financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za zagotovitev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za narodno obrambo, potrebe splošnega ljudskega odpora, za intervencije v gospodarstvu in za druge obveznosti občine, ki jih določi zakon, družbeni dogovor in odlok občinske skupščine.
28.	člen
Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb občine v skladu z njihovimi nalogami, pristojnostmi in družbenimi načrti.
Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela. v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih sredstva s samoupravnim sporazumevanjem. Delovni ljudje odločajo s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev tudi o njihovi uporabi.
29.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih. Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in drugi občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
30.	člen
Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine.
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi. Pobude za ustanovitev namenskih skladov in udeležbe lastnih sredstev lahko dajejo tudi delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
31.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela, utemeljitev vrste, vsebine in obsega, nalog in pogojev dela in drugih okoliščin, ki so pomembne za določanje višine sredstev, in poročilo o načinu porabe teh sredstev.
32.	člen
Predlog proračuna določi izvršni svet, sprejme pa ga občinska skupščina po opravljeni javni razpravi.
Če občinska skupščina ni upoštevala pripomb in predlogov javne razprave obvesti o tem posamezne predlagatelje in obrazloži svoja stališča.
4.	Gospodarske in družbene dejavnosti
33.	člen
Občina načrtno usmerja razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju, zlasti pa:
—	spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost,
—	spodbuja in podpira organizacije združenega dela pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela;
—	spodbuja in podpira organizacije združenega dela pri uvajanju sodobne tehnologije, boljše organizacije in ekonomičnosti poslovanja;
—	spodbuja poslovno tehnično sodelovanje, ekonomske in tehnične kooperacije, integracije, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev;
—	sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih načrtih.
34.	člen
Delovni ljudje in občani ustanavljajo za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in na drugih področjih družbenih dejavnosti neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skupnosti; v teh uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za izvrševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
Na teh načelih se ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti za organizirano zadovoljevanje potreb na področju prometa in zvez, cestnega, vodnega, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, požarnega varstva, energetike in na področjih drugih dejavnosti v materialni proizvodnji — kmetijstva, gozdarstva itd., ki so namenjene trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, pri katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov.
35.	člen
Delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge oblike socialnega zavarovanja, v katerih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zdru-' žujejo sredstva v ta namen in določajo skupne in posamezne obveznosti in pravice v teh skupnostih.
36.	člen
Razmerja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini ter širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi, urejajo delovni ljudje in njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi, druž benimi dogovori, pogodbami, statuti in z drugimi samoupravnimi akti.
37.	člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravne interesne skupnosti, se po svojih delegacijah neposredno, v skupščini občine in republike kot tudi v organih samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za širše območje oziroma območje cele republike, sporazumevajo in odločajo o vprašanjih s področja družbene dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena.
38.	člen ,
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o-ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov ter da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.
Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše, interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
39.	člen
Samoupravne interesne skupnosti upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo.
40.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo svoje interese pri graditvi stanovanj ter pri združevanju
sredstev za te namene v samoupravni stanovanjski skupnosti in v temeljnih organizacijah združenega dela. Svoje interese pri uporabi in gospodarjenju s stanovanji pa uresničujejo tudi na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti. Sredstva za te namene zagotavljajo in združujejo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
■ I
41.	člen
Stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov posveča občina posebno skrb.
Občina zagotavlja stanovanjsko graditev, smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z manjšimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
42.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen zagotavljajo materialna sredstva; skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih. S sistemom štipendiranja in kreditiranja omogočajo izenačevanje materialnih pogojev izobraževanja.
43.	člen
Delovni ljudje in občani razvijajo kulturno prosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturnoprosvetnih organizacij in društev.
Delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj telesno-kulturne dejavnosti, zlasti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter v množičnih telesnokulturnih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesno vzgojnih objektov.
44.	člen
Delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj zdravstvene službe in za zdravstveno varstvo prebivalstva, zlasti mater, otrok in mladine, za preventivno zdravstveno varstvo, za odvračanje posledic obolenj in invalidnosti, za ugodne higienske razmere za življenje in delo.
45.	člen
Delovni ljudje in občani skrbijo za socialno varnost, za organizirano pomoč socialno ogroženim občanom ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov; zagotavljajo materialna sredstva za zadovoljevanje socialnih potreb, ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom; posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin; zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za- rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje 'borcev, zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
5.	Kadrovska politika
46.	člen
Nosilci kadrovske politike v občini so delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Kadrovsko politiko, ki je sestavni del družbenega razvoja občine in neodtujljiva pravica delovnih ljudi in občanov, vodijo v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike in v cilju razvoja človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobivanjem znanja sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin.
47.	člen
Delovni ljudje in občani v občini kot nosilci izvajanja načel kadrovske politike:
—	določajo letne, srednjeročne in dolgoročne potrebe po kadrih;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela, in razpolagajo sredstva za izobraževanje kadrov;
—	določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovorna delovna mesta in skrbijo, da zasedajo ta mesta izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnopolitičnimi kvalitetami;
—	sklepajo družbene dogovore, s katerimi urejajo in usklajujejo uresničevanje kadrovske politike;
—■ spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1. Ljudska obramba
48.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ, ustave SR Slovenije, v skladu z jeznimi in republiškimi zakoni ter obrambnimi načrti.
Občina ureja in organizira, v vojni pa vodi ljudsko obrambo na svojem območju.
, Občina izdela in dopolnjuje obrambni načrt; usmerja obrambne priprave prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavlja izvrševanje drugih nalog s področja ljudske obrambe.
49.	člen
Občina po svojih organih in organizacijah zagotavlja na področju ljudske obrambe vključevanje vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in v druge oblike obrambe zoper napadalca. Po svojih organih in organizacijah:
—	določa način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni;
—	usmerja in sodeluje pri usklajevanju obrambnih priprav krajevnih skupnosti in jim nudi pomoč pri nalogah ljudske obrambe;
—	usklajuje priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah;
—	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah;
—	spremlja organizacijske, kadrovske in materialne priprave civilne zaščite v krajevnih .skupnostih, naseljih, stanovanjskih hišah, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih.
50.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti se organizirajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi posledicami in za izpolnjevanje nalog, ki so določene z obrambnim načrtom.
Krajevne skupnosti v primeru vojne organizirajo in izvajajo ljudsko obrambo in skrbijo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne zmogljivosti. Krajevne skupnosti določijo naloge o ljudski obrambi v svojem statutu in obrambnih načrtih.
51.	čen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti ustanovijo za izvajanje priprav na ljudsko obrambo svoj odbor za ljudsko obrambo. Odbor za ljudsko obrambo imenuje najvišji organ krajevne skupnosti, oziroma drugih organizacij in skupnosti v skladu z odlokom občinske skupščine.
52.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravice in dolžnosti ljudske obrambe v skladu z zakoni, načrti in smernicami, občine, zagotavljajo sredstva za ljudsko 6hrambo in opravljajo druge naloge, ki imajo pomen za ljudsko obrambo. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve po obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile in v ljudsko obrambo vključijo vse človeške in materialne zmogljivosti in sredstva in da se napadalcu onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje.
53.	člen
Družbenopolitične organizacije se pripravljajo za delovanje v vojni, sodelujejo pri izdelavi in usklajevanju načrtov in pripravljalnih ukrepih, spodbujajo in usmerjajo aktivnost svojih članov in delovnih ljudi za obrambo države. Strokovna in druga društva sodelujejo v pripravah za ljudsko obrambo z vzgojo in poučevanjem svojih članov in drugih delovnih ljudi za borbene in druge aktivnosti v obrambi in zaščiti.
54.	člen
Za izvajanje odlokov in drugih aktov, ki jih izda občinska skupščina s področja ljudske obrambe, javne varnosti in družbene samozaščite skrbi svet za ljudsko obrambo občine.
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
55.	člen
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovi občina, so sestavni del oboroženih sil SFRJ.
56.	člen
Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Štab za civilno zaščito odredi ob hudih nesrečah mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine po lahko odredi tudi mobilizacijo enot teritorialne obrambe, da se preprečijo posledice hude nesreče, da se reši prebivalstvo in njihovo imetje.
i
2.	Družbena samozaščita
57.	člen
Družbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom sprejemajo in izvajajo delovni ljudje in občani zaradi zaščite ustavnega sistema, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, družbenega in osebnega premoženja in splošno priznanih vrednot.
58.	člen
Delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi organi uresničujejo svoje pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite s tem, da:
—	utrjujejo zavest o potrebi varovanja temeljnih vrednot družbenega sistema;
—	razvijajo organizirane oblike zavarovanja družbene lastnine in drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo;
—	organizirajo varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov;
—	organizirajo in razvijajo civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov;
—	preprečujejo in pravočasno odkrivajo kazniva dejanja, nevestno poslovanje in pomanjkljivo izvrševanje funkcij in nalog in druge oblike družbeno škodljivih pojavov;
—	organizirajo organe samoupravne delavske kontrole in druge oblike družbenega nadzora;
—	zagotovijo izvrševanje pravil varovanja državne, uradne in poslovne tajnosti;
—	pomagajo samoupravnim in drugim organom, zlasti organom, pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj.
59.	člen
Občinska skupščina in njeni organi zagotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo v skladu z zakonom in tem statutom pravice in dolžnosti v zvezi s samozaščito v svojih splošnih aktih. S svojimi splošnimi akti so dolžne predvideti vsebino, način organiziranja in izvajanja samozaščite, pravice in dolžnosti delavcev v organizacijah združenega dela, organov upravljanja, vodilnih delavcev in strokovnih služb, zaščito človeka, premoženja, ukrepe za primer požara in elementarnih nezgod, zaščito dokumentov in podatkov ter druge ukrepe družbene samozaščite.
60.	člen
Organi delavske kontrole, ki jih ustanovijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov, izpolnjevanje sklepov organov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, uporabo sredstev, poslovanje in materialno stanje.
Organ družbene samozaščite pri občini usmerja in usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini.
V.	UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
1.	Oblika družbenega samoupravljanja
61.	člen
Funkcijo oblasti in druge družbene zadeve opravljajo delovni ljudje in občani z odločanjem v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih, v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
62.	člen
Delovni ljudje in občani odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese in uresničujejo samoupravne pravice:
—	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in v javnih razpravah;
—	po delegatih v organih upravljanja, po delegatih v občinski skupščini, v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega interesa;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	v krajevnih organizacijah SZDL, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih;
—	na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih storitev;
—	preko združenj organizacij združenega dela in drugih oblik, določenih z ustavo in s tem statutom.
Zbori delovnih ljudi in občanov
63.	člen
Delovni ljudje in občani obravnavajo na svojih zborih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in vprašanja, ki so širšega družbenega pomena; dajejo predloge za reševanje teh vprašanj; obravnavajo poročila in predloge svojih delegacij in delegatov v občinski skupščini in širših družbenopolitičnih skupnostih, o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge; predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti in samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Poleg vprašanj, ki imajo
splošen pomen za življenje in delo delovnih ljudi in občanov, obravnavajo zbori tudi vprašanja splošnega pomena na območju občine in v drugih družbenopolitičnih skupnostih in tista vprašanja, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
64.	člen
Način sklicanja in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov določijo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti drugih organizacij in skupnosti v svojem statutu.
Referendum
65.	člen
Z referendumom delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
66.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum:
—	za uvedbo samoprispevka in v drugih primerih, določenih z zakonom;
—	kadar gre za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Referendum se lahko razpiše tudi po ,sklepu občinske skupščine, da se delovni ljudje in dbčani izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt, ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev sprejeta na referendumu je obvezna.
67.	člen
Za razpis referenduma v občini lahko dajo pobudo:
—	organizacija združenega dela;
—	krajevna skupnost;
—	samoupravna interesna skupnost v občini;
—	družbenopolitične organizacije in društva;
—	združenja delovnih ljudi in občanov.
Pobudo za razpis referenduma mora v roku 30 dni
obravnavati zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje vprašanje spada; odločiti mora o pobudi in o svojem sklepu obvestiti pobudnika za razpis referenduma.
68.	člen
Izvedbo referenduma v občini vodi komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Vprašanja, o katerih se odloča z referendumom v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, določijo te organizacije in skupnosti s statutom. V statutu določijo tudi organe in postopek za izvedbo referenduma.
Javne razprave
69.	člen
Z javno razpravo se omogoča in zagotavlja neposredna udeležba delovnih ljudi in občanov ter njihov odločujoč vpliv na zadeve, ki imajo splošen pomen za
političen, gospodarski, družbeni, socialni in kulturni razvoj.
V javno razpravo mora občinska skupščina pred sprejetjem predložiti:
—	statut občine, proračun občine in družbeni načrt;
—	osnutke predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom denarne oziroma materialne obveznosti in osnutke predpisov, za katere to določa zakon;
—	razpis občinskega posojila.
70.	člen
Javna razprava je lahko: na zborih delovnih ljudi in občanov, na konferencah delegacij in v delegacijah, na javnih tribunah, v zborih in organih občinske skupščine, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, na zborih potrošnikov in uporabnikov komunalnih in drugih storitev, v samoupravnih organih, v združenjih organizacij združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Predlagatelj je dolžan pravočasno seznaniti delovne ljudi z vprašanjem, ki je predmet javne razprave, vprašanje obrazložiti, določiti za javno razpravo primeren rok in udeležence javne razprave na primeren način obvestiti o stališčih in opredelitvah do mnenj in predlogov na javni razpravi.
2. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi
71.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom delovni ljudje in občani urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena, zlasti pa:	•
—	urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev;
—	usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji;
—	določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke;
—	določajo medsebojne pravice in dolžnosti;
—	ustanavljajo samoupravne organizacije in skupnosti ter urejajo druge zadeve skupnega interesa.
72.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
Pravico dajati pobudo in predloge za sklenitev samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora ima Socialistična zveza delovnega ljudstva in sindikat, ki lahko začneta tudi postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če menita, da so z njim kršene samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. Postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma lahko začne tudi organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu.
73.	člen
Sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata, sodeluje v postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma in ga podpiše, če se z njim urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Ce samoupravnega sporazuma ne podpiše, ima samoupravna organizacija oziroma skupnost pravico, da tak samoupravni sporazum uporablja, sindikalna organizacija pa lahko začne, spor pred pristojnim sodiščem.
74.	člen
Z družbenim dogovorom se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega interesa za udeležence dogovora ali pa so splošnega družbenega interesa.
Družbeni dogovor lahko sklenejo organizacije združenega dela, zbornice, druga združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije. V njihovem imenu sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
3.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene
lastnine
75.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo v občini v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina in njeni odgovorni organi, občinsko sodišče, samoupravna sodišča, občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja, sodnik za prekrške, uprava javne varnosti, postaja milice, občinsko javno tožilstvo in občinski javni pravobranilec.
76.	člen
Občinska skupščina spremlja in preučuje delo družbenih in državnih organov, ki zagotavljajo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, spremlja in analizira stanje družbenega .varstva samoupravnih pravic ter sprejema ustrezne ukrepe v zvezi s tem varstvom.
Občinska skupščina ima pod pogoji in v postopku, kot ga določa zakon, pravico, da v primeru, če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali če so huje prizadeti družbeni interesi, če organizacija ali skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti:
—	razpusti delavski svet oziroma drug organ upravljanja organizacije združenega dela in razpiše volitve članov v ta organ;
—	razpusti izvršilne in odstavi poslovodne organe ter delavce na vodilnih delovnih mestih v samoupravni organizaciji in skupnosti;
—	imenuje začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi;
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja;
—	uveljavi druge, z zakonom določene ukrepe;
—	zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
77.	člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
78.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja je samostojen organ občine, ki pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti. Postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi na lastno pobudo, na pobudo delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij, in skupnosti, sindikalne organizacije, drugih družbenopolitičnih organizacij in državnih organov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije.
79.	člen
Samoupravna sodišča varujejo samoupravni položaj delovnih ljudi, samoupravnih organizacij in skupnosti, zagotavljajo ustavnost in zakonitost ter varujejo pravice in svoboščine občanov.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije z aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom.
Z aktom o ustanovitvi samoupravnega sodišča se določi pristojnost, sestav in organizacija ter postopek pred tem organom.
80.	člen
Postaja milice varuje, življenja in osebno varnost ljudi in premožehja, vzdržuje javni red in mir, odkriva in preprečuje kazniva dejanja, odkriva in izslejuje storilce kaznivih dejanj, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, predlaga uvedbo postopka za prekrške, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, opravlja določene zadeve s področja varovanja ustavne ureditve, sodeluje s pristojnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, in opravlja druge, z zakoni in drugimi predpisi določene zadeve iz njene pristojnosti.
I
81.	člen
Zadeve javne varnosti opravlja uprava javne varnosti v skladu z zakonom.
82.	člen
Ukrepe proti požaru, gašenju požarov in reševanju ljudi in premoženja, ogroženega s požarom in drugimi naravnimi in hudimi nesrečami izvajajo gasilske ustanove in organizacije.
83.	člen
Občinsko sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja izvršuje sodno funkcijo v mejah z ustavo in zakoni določene pristojnosti.
Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini in drugim državnim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavOv ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Občinsko sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov in o problemih svojega dela.
Sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča voli in razrešuje občinska skupščina, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sodniki in sodniki porotniki se volijo za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni.
84.	člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilca kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva za varstvo ustavnosti, zakonitosti in interesov družbene skupnosti ter izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti.
Občinsko javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakonov in v skladu s politiko, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
Občinsko javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmerja in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale.
Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov in splošnih aktov ter o svojem delu.
85.	člen
Sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških.
Sodnik za prekrške spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Na zahtevo občinske skupščine je sodnik za prekrške dolžan poročati o svojem delu.
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina. Število sodnikov za prekrške določi občinska skupščina.
86.	člen	»
Občinski javni pravobranilec je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in
pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi občine ter premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti. Pred sodišči in drugimi organi zastopa občino, krajevne skupnosti ter državne organe in c -ga-nizacije, določene z zakonom. O svojem delu poroča na zahtevo občinski skupščini.
Občinski javni pravobranilec spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine. O svojih zapažanjih in o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom obvešča občinsko skupščino, druge državne organe in organizacije, ki jim lahko daje tudi ustrezne predloge.
Občinskega^ javnega pravobranilca in njegove namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina.
VI.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
87.	člen
Družbenopolitične organizacije, v katere se delovni ljudje in občani prostovoljno združujejo in organizirajo, se v skladu s svojo vlogo in nalogami vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v družbenopolitična dogajanja in gospodarsko življenje v občini.
88.	člen
Zveza komunistov, kot organizirana vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samo-upravnih družbenih odnosov, pri krepitvi socialistične družbene in 'demokratične zavesti in pri nadaljnjem razvoju socialistične revolucije.
Zveza komunistov je idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, iniciator delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj.
89.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije kot prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z Zve-, zo komunistov kot vodilno idejno in politično silo uresničuje politično in akcijsko enotnost pri družbenopolitičnem in gospodarskem življenju v občini. *
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije delovni ljudje in občani:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja;
—	določajo programe politične aktivnosti in družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje /m določanje kandidatov za člane delegacij ter za opravljanje samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij;
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja, nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij;
—	zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje;
—	se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
Občina zagotavlja materialne in druge pogoje Socialistični zvezi delovnega ljudstva v občini za uresničevanje njenih, z ustavo in statutom določenih funkcij.
90.	člen
Zveza sindikatov kot najširša razredna organizacija delavskega razreda se bori za svoj ustavni položaj v združenem delu in v vsem družbenem življenju. Delavci, organizirani v sindikatu, se zavzemajo za svoje usposabljanje, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegacije, delegatov za organe v združenem delu, delegatov družbenopolitičnih skupnosti, za varstvo samoupravnih in drugih pravic, za življenjski standard, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Sindikat daje pobude in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in daje predloge, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda.
91.	člen
Zveza združenj borcev NOV kot prostovoljna organizacija udeležencev NOB v skladu s programom Zvezd komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvija tradicije NOB in jih prenaša na mlade generacije.
Delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi združenj borcev NOV, si prizadevajo za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, za bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi, za humane in enakopravne odnose med ljudmi, za urejanje socialnih, stanovanjskih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družin.
92.	člen
Zveza mladine vključuje mlade delovne ljudi in občane v družbenopolitično življenje. V Zvezi mladine organizirani mladi delovni ljudje in občani v občini, samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo in razvijajo svojo socialistično zavest v skladu s svojimi in samoupravnimi socialističnimi družbenimi interesi.
(	I 93. člen
Delovni ljudje in občani se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, ki delujejo po svojih statutih in po programu Socialistične zveze delovnega ljudstva in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje.
94.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni ob-bravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na sestankih in v drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tako, da jim pošiljajo gradivo, analize in druga poročila o pomembnih vprašanjih.
95.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami pri organiziranju javnih razprav, pri družbenem dogovarjanju, volitvah in organiziranju konference delegacij, izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite ter drugih vprašanjih družbenopolitičnega življenja.
Delegacije v samoupravnih organizacijah in skupnostih so ob sprejemanju svojih stališč dolžne obravnavati in upoštevati pobude in predloge družbenopolitičnih organizacij.
VII.	KRAJEVNA SKUPNOST
96.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se delovni ljudje in občani, ki živijo in delajo na določenem območju, organizirajo na samoupraven način. S temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi se povezujejo s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine. Te samoupravne organizacije in skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje, so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, ki so združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pr j opravljanju družbenih zadev in pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
97.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnostnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju medsebojnih odnosov v naselju, o urejanju naselij in drugega prostora za prebivanje, v upravljanju s stanovanji, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu, zdravstvenem varstvu, vzgoji in izobraževanju, prosveti in kulturi, javnem obveščanju, telesni kulturi ter rekreaciji, komunalnih in drugih dejavnostih za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev; o varstvu interesov potrošnikov in uporabnikov, o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, požarni varnosti, varstvu naravnega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, o upravljanju s stvarmi v družbeni lastnini ter o drugih področjih skupnega življenja in dela.
98.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo svoje skupne potrebe na svojih zborih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v samoupravnih organizacijah, in skupnostih, v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, z referendumom in drugimi oblikami.
Izvrševanje določenih skupnih interesov in potreb poverjajo delovni ljudje in občani organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
99.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela naselja ali več naselij, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezani in kjer so podani še drugi pogoji za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela naselja ali več naselij ustanovijo krajevno skupnost, združijo z drugo krajevno skupnostjo ali pripojijo del k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva in sklepa zbora
delovnih ljudi in občanov. Sklep o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo ali pripojitvi dela k drugi krajevni skupnosti sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Če o spremembi območja krajevne skupnosti sklepa več zborov, delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep v enakem besedilu.
100.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
101.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. V statutu določi:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja;
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti;
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti;
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja;
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja;
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti;
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani odločajo na referendumu;
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po javni razpravi izvršni organ krajevne skupnosti sestavi predlog statuta na podlagi mnenj, stališč in pripomb v javni razpravi.
Statut krajevne skupnosti sprejmejo delovni ljudje in občani na svojem zboru.
102.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti in občine združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določajo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, davka iz osebnega dohodka od samo-
stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka od stavb, delom davka od skupnega dohodka občanov in delom taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu z načrti in programi razvoja krajevne skupnosti;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna ^občine;
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti;
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispe vkcan;
—	s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi;
—	z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi. ,
103.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe in načrte razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določajo tudi način združevanja in uporabe sredstev za uresničevanje nalog.
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Krajevna skupnost ima lahko sklade.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje in občani na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti.
104.	člen
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih nalog.
Krajevne skupnosti lahko s samoupravnim sporazumom združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v posebnem skladu krajevne skupnosti.
105.	člen
Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka od davkov, taks in drugih davščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi merila za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih namenjenih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, upoštevajoč območje ter število delovnih ljudi in občanov.
106.	člen
Na dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih samoprispevek, del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine.
107.	člen .
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo delovni ljudje in občanj v krajevni skupnosti neposredno sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani v drugih krajevnih skupnostih ali se povezujejo v skupnost krajevnih skopno-
sti in oblikujejo konferenco delegatov krajevnih skupnosti ter tako na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
VIII.	SKUPŠČINSKI SISTEM
103. člen
Zaradi‘organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in uresničevanja svojih pravic in dolžnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije, in sicer:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge, z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
109.	člen
V	organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo pri oblikovanju delegacije študentje in učenci srednjih šol na podlagi in na način, ki go določi zakon.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z največ 30 delovnimi ljudmi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepu
Dve ali več skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo, v skladu z zakonom oziroma Odlokom občinske skupščine.
110.	člen
Delegacija šteje pet do dvajset članov.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
V	vsaki krajevni skupnosti se oblikuje ena delegacija; to volijo delovni ljudje in občani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
V	skupščino družbenopolitične skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ali kot člani Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo
kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij.
111.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, tako da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
112.	člen
Delegat ravna pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki ga je delegirala, ter v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo in temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.	'
Samoupravne organizacije in skupnosti določijo pravice, dolžnosti, odgovornosti in pogoje za delo delegacij in delegatov s 'svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi.
113.	člen
Delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge za odloke in druge akte ter sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora. Delegat ima na zasedanjih zbora pravico, predlagati zboru, katerega član je. naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izpolnjevanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora, katerega član je, pravico, zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Delegat ima pravico, zahtevati od upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
114.	člen
Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini.
Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, določenimi z zakonom, v organih iste družbenopolitične skupnosti.
115.	člen
Delegat uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem deja-
n ju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu odvzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
116.	člen
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegiranje delegatov v skupščine.
Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnegja ljudstva predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru skupščine družbenopolitične skupnosti.
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico dati ostavko.
IX.	OBČINSKA SKUPŠČINA _	1. Položaj in pristojnosti
117.	člen
Skupščina občine Žalec je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po ustavi, zakonih in tem statutu.
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine;
—	obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese;
—	odloča-o sprejemu in spremembi občinskega statuta;
*
—	sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte,
—	daje pobudo za sklepanje samoupravnih sporazumov in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	nadzira zakonitost, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov;
—	skrbi za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—	opravlja politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za njihovo delo;
—	razpisuje občinski referendum;
—	odloča o razpisu javnih posojil;
—	obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov;
—	opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine in opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonih in tem statutu.
118.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo, delovnim ljudem in občanom, po končani javni razpravi pa obvesti delovne ljudi in občane o stališčih in razlogih, zaradi katerih je ta stališča sprejela.
2.	Sestav občinske skupščine
119.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, ki jim glede na določbe tega statuta ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
120.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih;
—	zbor krajevnih skupnosti, kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije. ^
121.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 39 delegatov; od tega:
—	27 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva;
—	6 delegatov delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	2 delegata delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	2 delegata delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kulturne dejavnosti;
—	1 delegat delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti;
—	1 delegat delovnih ljudi delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
Za področja, našteta v prvem odstavku tega člena, določijo delegacije delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki pošiljajo delegata v zbor združenega dela občinske skupščine delegate glede na vprašanja, ki jih bo ta obravnaval.
122.	člen
Zbor krajevnih skupnosti-sestavlja 30 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Delegacije krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanje zbora delegatov, krajevnih skupnosti delegate glede na vprašanja, ki jih bo ta obravnaval.
Število delegatskih mest, ki pripada vsaki krajevni skupnosti, določi odlok občinske skupščine glede na število delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, pri čemer je treba zagotoviti, da pridejo do izraza interesi vseh delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti.
123.	člen
Družbenopolitični zbor sestavlja 30 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora določijo občinska organizacija Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine z dogovorom v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Kandidati se volijo na način, kot določa zakon.
3.	Pristojnosti in delo zborov
124.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
125.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut in spremembe statuta občine;
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine;
—	sprejemajo družbeni načrt občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini ter potreb za sofinanciranje krajevnih skupnosti;
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če na podlagi tega statuta ni za to pristojen posamezen zbor oziroma zbora;
—	odločajo o razpisu referenduma v občini;
—	določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila;
—	opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo;
—	odločajo v skladu z -zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali združenja teh organizacij, v katerih nastajajo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih, z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese;
—	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, ljudske obrambe, družbene samozaščite, pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	obravnavajo temeljna vprašanja s področja kad-.rovske politike;
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin;
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta;
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike upravnih organov občine ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja;
—	volijo, imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis;
—	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih na podlagi tega statuta ne opravlja posamezen zbor oziroma zbora.
126.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine;
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini;
—	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini;
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela;
—	določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa;
—	sprejemata predpise s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja 's prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva narave in človekovega okolja;
—	sprejemata predpise s področja projektiranja, investiranja, izgradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma in blagovnega prometa, obrti, prometa in zvez tei varstva živine in rastlin;
—	odločata o vprašanjih s področja družbene kontrole cen;
—	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti;
—	odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in o organiziranju skupnih organov, organizacij in služb.
Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, zakonom in tem statutom.
127.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeni načrt in delitev dohodka;
—	bbravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose, delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela;
—	obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj in vprašanja uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini;
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi v združenem delu in samostojnem osebnem delu s sredstvi, na katerih je lastninska pravica;
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih in jih obvešča o svojih stališčih in sklepih;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi, če te zadeve niso v pristojnosti drugega organa.
128.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter spodbuja in usmerja delo krajevnih skupnosti;
—	obravnava vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
—• obravnava vprašanja gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi;
—	odloča o zadevah, ki se nanašajo na imena naselij in ulic;
—	usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter daje o tem predloge, priporočila in mnenja;
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti;
—	obravnava delovanje samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje za razvoj in delovanje samoupravljanja priporočila;
—	razpravlja o pripombah in predlogih zborov delovnih ljudi in občanov in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	zadrži izpolnitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	odloča o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti;
—	odloča o organizaciji in delovanju poravnalnih svetov;
—	določa merila za delitev dopolnilnih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz proračuna občine;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, razpravlja in odloča o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo krajevnih skupnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
129.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem sprejema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
V postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sodeluje tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v programih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—	splošne pogoje javnega obveščanja.
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce pristojni zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejme besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, je dolžan neusklajena vprašanja ponovno preučiti in o njih odločiti.
130.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe .ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
131.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjah s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, določenih z zakonom, odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o posameznih vprašanjih, določenih z zakonom.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno urejajo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samouprav-
nim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
132.	člen
Zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za opravljanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
133.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta poročilo in mu postavlja vprašanja. Poročila in pojasnila lahko zahteva tudi od predstojnikov občinskih upravnih organov.
134.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno odločajo, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno; če pa zbor v skladu s poslovnikom tako sklene se glasuje tajno.
4.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
135.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Predsednika in podpredsednika izvoli občinska skupščina izmed delegatov v občinski skupščini po prej opravljenem kandidacijskem postopku, na predlog občinske konference SZDL, s tajnim glasovanjem. Kandidat za predsednika in podpredsednika je izvoljen, če je dobil najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v skupščini. Predsednik in podpredsednik se volita za štiri let^ in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
136.	člen
\
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občino;
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov;
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku;
—	s predsedniki zborpv razlaga določbe skupščinskega poslovnika, zlasti glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine;
—	sprejema stališča o vprašanjih, določenih s skupščinskim poslovnikom, ki so skupnega pomena za delo zborov;
—	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov;
—	s predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov, komisij in drugih skupščinskih teles;
—	skrbi za sodelovanje s skupščino SR Slovenije in z drugimi občinskimi skupščinami;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga določi predsednik.
137.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in namestnika predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog najmanj pet delegatov tega zbora. Predsednik in namestnik predsednika zbora se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, skupščinskim poslovnikom in z drugimi predpisi.
138.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika občinske skupščine ali za predsednika zbora, dobi pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za predsednika ali podpredsednika občinske skupščine ali za predsednika zbora, nima pravice glasovati.
5.	Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine
139.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori imajo stalna in občasna delovna telesa za preučevanje predlogov predpisov in drugih aktov ter za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa.
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo;
—	komisijo za statut;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo';
—	komisijo za prošnje in pritožbe;
—	komisijo za volitve in imenovanja;
—	komisijo za verska vprašanja.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov.
140.	člen
Svet za ljudsko obrambo, komisije ali odbori in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo pet do petnajst članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
Sestavo, naloge in način dela komisij, odborov in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
141.	člen
Občinska skupščina ali njen zbor ustanovi stalna delovna telesa in določi njihovo delovno področje in sestavo z odlokom, začasna delovna telesa pa s sklepom.
X.	IZVRŠNI SVET
142.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet izvršuje svoje pravice na podlagi ustave zakonov in drugih predpisov.
143.	člen
Izvršni svet:
—	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine;
— Skrbi za izvrševanje zakonov, družbenega načrta, proračuna odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni načrt občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov, smernic in priporočil občinske skupščine in posameznih zborov;
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov;
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu, tem statutu in drugih predpisih;
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in deld občinskih upravnih organov;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
144.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in devet članov. Predsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, podpredsednika in člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predstojnike občinskih upravnih organov, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
145.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje.
Predsednik izvršnega sveta skrbi za izpolnjevanje sklepov sveta in podpisuje akte, ki jih izdaja svet.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomestuje podpredsednik izvršnega sveta.
146.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico razrešitev izvršnega sveta kot celote.
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uveljavljanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega auta občinske skupščine, ki naj bi bil sprejel, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, ki naj bi bil sprejet, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Zahtevo — interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta, lahko v svojem zboru sproži najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnice izvršnemu svetu, je ta dožan odstopiti.
Ce izvršni svet-kolektivno odstopi, ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v funkciji do »izvolitve novega izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
147.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.
148.	člen
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo poročati o izvajanju politike, izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine.
Izvršni svet obvešča občinsko skupščino in posamezne zbore o splošnem stanju glede izvajanja politike, izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Pri izpolnjevanju svojih nalog ima izvršni svet pravico, zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
149.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov in so na zahtevo dolžni dajati mnenja k predlogom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so dolžni izpolnjevati sklepe izvršnega sveta, o njih obveščat; delavce upravnih organov in služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
■\feak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti syeta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošpih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet, in predpisov, ki jih izdaja izvršni svet ter predlagati izvršnemu svetu, da določi smernice za delo občinskih upravnih, organov.
XI.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
150.	člen
Občinski upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki sodijo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinski upravni organi redno seznanjajo skupščino in izvršni svet s stanjem na posameznih področjih, s svojimi ugotovitvami ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj, sodelujejo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Občinski upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega interesa in drugimi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo s temi skupnostmi in organizacijami stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, zlasti v zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
151.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Občinski upravni organi pri svojem delu ravnajo v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
152.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko;
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo zadeve inšpekcije in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte;
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij ;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta/ in drugih organov in teles občinske skupščine in izvršnega sveta;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, s tem statutom in odloki občinske skupščine in druge strokovne zadeve z občinsko skupščino in za izvršni svet.
153.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi, službe in organizacije.
Upravne organe in službe ustanovi in hkrati določi njihovo pristojnost občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
Z odlokom občinske skupščine se lahko na podlagi zakona poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in dolžnostih, kako se izvršujejo pravna pooblastila, ki so jim poverjena.
154.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, ki je izdan na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
155.	čien
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in je osebno odgovoren za izpolnjevanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi.
Predstojnik upravnega organa mora poročati občinski skupščini, njenemu zboru in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja upravnega organa, ki ga vodi. Odgovor je dolžan dati tudi na vprašanje delegatov v občinski skupščini, v njenem zboru in v njihovih telesih.
156.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Njihove pravice se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi sredstva za dek> občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov z občinskim proračunom.
XII.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
157.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in drug splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Sprejem predpisa ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali drugega splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
158.	člen
Predpis ali drug splošen akt, ki ga sprejme zbor, je sprejet če je zanj glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
;
Predpis ali splošni akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma, h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
159.	člen
Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, predpisa ali drugega akta, ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se( skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Zbori občinske skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o predpisu o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Predpis o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja s predpisom ali drugim splošnim aktom.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
160.	člen
Predpis ali drug splošen akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali drugem splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
Predpis ali drug splošen akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis ali drug splošen akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
XIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
161.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena so dolžni seznanjati javnost o sprejemanju aktov in ukrepov, sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in o drugih odločitvah, ki zadevajo širši krog delovnih ljudi in občanov.
162.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih delovnih ljudi in občanov s publikacijami in drugimi sredstvi javnega obveščanja. Predpisi in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se lahko objavljajo razen v Uradnem listu SR Slovenije tudi na krajevno običajen način.
163.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik .zbora in predsednik izvršnega sveta, o delu posameznih upravnih organov pa predstojniki teh organov.
Predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta in predstojnik upravnega organa lahko pooblasti tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določijo s svojim statutom osebe, ki so pooblaščene in odgovorne za obveščanje javnosti, način obveščanja javnosti ter podatke in zadeve, ki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti.
164.	člen
Uresničevanje dejavnosti dela organov in organizacij ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti podatki:
—	o organizaciji in opremi ljudske obrambe;
—	o organizaciji in opremi civilne zaščite;
—	o strateških objektih;
—	podatki iz načrtov in programov teritorialne obrambe.
165.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko v skladu s skupščinskim poslovnikom sodelujejo v delu občinske skupščine, razen kadar sb seje tajne.
XIV.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
166.	člen
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil in so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
167.	člen
Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
. Občinski skupščini je osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko v okviru politične odgovornosti funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi o njem vprašanje zaupnice, poda oceno njegovega dela in mu izreče javni opomin.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska, skupščina in, drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, ugotoviti dejansko stanje, storiti potrebne ukrepe in o svojih ukrepih obvestiti pobudnika.
Izvoljeni^ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
168.	člen
Način in potopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa skupščinski poslovnik.	) •
XV.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI TER DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
169.	člen
Občina Žalec sodeluje z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter z drugimi skupnostmi in organizacijami zaradi uresničevanja' svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči v skladu z ustavo, s tem statutom in družbenimi dogovori.
1.	Medobčinsko sodelovanje
170.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z drugimi občinami in njenimi organi po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen z njimi združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in služlpe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Žalec ustanovi skupni medobčinski organ
samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih.
171.	člen
Občina Žalec je soustanovitelj sveta osmih občin širšega celjskega območja, ki je posvetovalni organ v regiji.
Občina Žalec je član skupnosti slovenskih občin in član stalne konference mest Jugoslavije.
Zaradi razvijanja bratstva in enotnosti ter izmenjave izkušenj občina Žalec sodeluje s pobrateno občino Bačka Palanka.
Občina Žalec lahke izmenja listine o pobratenju ter z drugimi občinami v Jugoslaviji.
2.	Sodelovanje občine s SR Slovenijo
172.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško 'skupščino in njenimi organi, izmenjuje mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
173.	člen
Občinska skupšičina sodeluje s skupščino SR Slovenije tudi tako. da v zbor združenega dela in v zbor občin republiške skupščine delegira svoje delegate v skladu z ustavo, republiškim zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
Izvršni svet ugotovi, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora občin, za sprejem mnenj, stališč in predlogov ter za delegiranje delegata.
XVI.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
174.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
175.	člen
Će je občinska skupščina sprejela sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta, pripravi osnutek sprememb statuta Statutarnbprkvna komisija in ga predloži občinski skupščini.
Občinska skupščina da osnutek sprememb statuta v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda statutarnbpravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVII.	KONČNE DOLOČBE
176.	člen
Občinski predpisi in drugi splošni akti, kijih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1975. Do tega roka morajo biti usklajeni s statutom tudi dosedanji predpisi in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov.
177.	člen
Ta statut začne veljati z dnem razglasitve.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Žalec, objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 17-210/68, z dne 12. julija 1968 in št. 24-320/69, z dne 31. decembra 1969.
St. 020-22/73-1
Žalec, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
211.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23., 25. in 53. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela skupščine občine Žalec
1.	člen
Za zbor združenega dela skupščine občine Žalec oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij zdtuženega dela
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja /
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter
v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	člen
Delegacije delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo tudi delovni' ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni.
3.	člen
Delegacije oblikujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah v obratih za kooperacijo v sestavi organizacije združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela.
Delovni ljudje — kmetje, ki niso vključeni v samoupravne organizacije iz prejšnjega odstavka, oblikujejo s kmeti iz prejšnjega odstavka na pobudo samoupravnih organizacij ali organizacije socialistične zveze, skupnost za volitve delegacij.
Skupaj z delovnimi ljudmi — kmeti oblikujejo delegacije tudi delavci,, s katerimi ti združujejo svoje delo in delovna sredstva.
4.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi pogodbeni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije.
5.	člen
V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo' funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
6.	člen
Za volitve v zbor združenega dela skupščine občine Žalec se določijo naslednji volilni okoliši:
I
Volilni okoliš št. 1
Montana Žalec, ki oblikuje delegacijo
Minerva Žalec, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 2
Keramična industrija Liboje — TOZD Keramika, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 3
Keramična industrija Liboje — TOZD Opekarna, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 4
Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 5
Gradbeno podjetje »Gradnja-« Žalec, ki oblikuje delegacijo
GIF »INGRAD« CELJE, sektor Žalec in Gomilsko, ki oblikujeta delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 6
Sigma Žalec, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 7
Obrtno podjetje »Zarja« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Avtoprevoz Šempeter, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 8 MIK Prebold, ki oblikuje delegacijo Invalidske delavnice Vransko, ki oblikujejo delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 9
Trgovsko podjetje »Savinjski magazin« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 10
Stanovanjsko komunalno podjetje Žalec, ki oblikuje delegacijo
Mladinska knjiga Ljubljana — prodajalna Žalec, tobačna tovarna Ljubljana — prodajalna Žalec, Jugo-tekstil Impex Ljubljana — prodajalna Ona-On Žalec, Slavonija Osijek — prodajalna Žalec, Slovenija avto — EE Avtomotor Celje — prodajalna Šempeter v S. d., Petrol Ljubljana — prodajni servis Šempeter v S. d. Žalec in Vransko, Peko Tržič — prodajalna obutve Žalec, Borovo — prodajalni obutve Žalec in Vransko, Lilet Maribor — prodajalna Žalec, Tehnomercator Celje — poslovalnica Žalec, DINOS Ljubljana — zbirne baze v Žalcu in Latkovi vasi, SUROVINA MARIBOR, zbirne baze v Žalcu in Šempetru v S. d., ERA Velenje — prodajalna Vinska gora, KK Ptuj — prodajalna Žalec, turistično društvo Weekend »Savinjski log« Prebold, dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem — enota Žalec, društvo upokojencev Žalec — točilnice v občini, vodna supnost NIVO Celje — obrati v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje.
Merx Celje — trgovine na območju občine, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Merx Celje — pekarne na območju občine, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Gostinsko podjetje Hotel »Slovan« Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Volilnemu okoli|u pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 11
Strojno industrijsko podjetje SIP Šempeter v S. d. ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 12
Ferralit Žalec, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 13
Elektro Celje — tehnična izpostava Šempeter v
S.	d., ki oblikuje delegacijo
Elektrogospodarstvo Maribor — Dravske elektrarne Podlog, ki oblikuje delegacijo
Cestno podjetje Celje — obrati v občini, ki oblikujejo delegacijo
Obrtno podjetje Steklar Celje — obrat Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
ŽTP Maribor — prometna sekcija Šoštanj — postaje v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje SDK — podružnica Celje — ekspozitura Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Ljubljanska banka — podružnica Celje — ekspozitura Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Podjetje za PTT Celje — enote v občini, ki oblikujejo delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko. mesto
Volilni okoliš št. 14
Tovarna nogavic Polzela s trgovino »Jelka« in okrepčevalnico, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripadajo tri delegatska mesta
Volilni okoliš št. 15
Pohištvena industrija Garant Polzela, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 16
AERO Celje, TOZD Šempeter, ki oblikuje delegacijo
LIK Savinja Celje — TOZD Šempeter, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 17
Tekstilna tovarna Prebold, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripadajo štiri delegatska mesta
Volilni okoliš št. 18
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD skupne službe, ki oblikujejo delegacijo
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD Mešalnica krmil, kjer tvorijo delegacijo vsi ljudje
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD Vrtnarstvo — Cvetličarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD Mesnine mesnice v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Kombinat Hmezad Žalec — TOZD Vital — polnilnica Žalec, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 19
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD Strojna postaja, ki oblikuje delegacijo
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD Gradbeništvo Žalec,’ ki oblikuje delegacijo
. Kombinat Hmezad Žaleč — TOZD Hmezad export-import, ki oblikuje delegacijo
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 20
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD kmetijstvo, ki oblikuje delegacijo
Kombinat Hmezad Žalec — TOZD sadjarstvo Mi-rosan, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje '
Volilnemu okolišu pripadata dve delegatski mesti
Volilni okoliš št. 21
Gozdno gospodarstvo Celje — obrati v občini, ki oblikujejo delegacijo
Inštitut za hmeljarstvo Žalec, ki oblikujejo delegacijo
Veterinarska postaja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 22
Kombinat' Hmezad Žalec — delovni ljudje — kmetje kooperanti in ostali kmetje z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikujejo delegacijo
Volilnemu okolišu pripdda šest delegatskih mest
Volilni okoliš št. 23
Delovni ljudj v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikujejo delegacijo
Volilnemu okolišu pripadata dve delegatski mesti
Volilni okoliš št. 24
Osnovna šola »Slavko Šlander* Prebold, ki oblikuje delegacijo
Osnovna šola »Vera Šlander* Polzela, ki oblikuje delegacijo
Osnovna šola »Nada Cilenšek« Griže, ki oblikuje delegacijo
Osnovna šola Vransko, ki oblikuje delegacijo Osnovna šola »Vlado Bagat* Braslovče, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Osnovna šola »Bratov Juhart* Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 25
Osnovna šola »Peter Šprajc-Jur* Žalec, ki oblikuje delegacijo
Posebna osnovna šola Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Varstveni vzgojni zavod »Janko Herman« Žalec, ki oblikuje delegacijo
Osnovna šola »Miroslav Širca« Petrovče, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Zavod za glasbeno izobraževanje »Risto Savin« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Temeljna izobraževalna skupnost Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Občinska matična knjižnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Kino Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto
Volilni okoliš št. 26
Zdravstveni dom Celje — TOZD Zdravstveni dom Žalec, ki oblikuje delegacijo
Dom oskrbovancev Novo Celje, ki oblikuje delegacijo
Dom upokojencev Polzela, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje \
Celjske lekarne — lekarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Komunalni zavod za zaposlovanje delavcev Celje — enota Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mestd
Volilni okoliš št. 27
Uprava skupščine občine Žalec in sodnik za prekrške, ki oblikujeta delegacijo
Postaja milice Žalec, Občinsko sodišče Žalec, samostojni odvetniki v občini ter družbenopolitične organizacije v občini, ki oblikujejo delegacijo.
Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto.
7.	člen
Za področje gospodarstva prosvete in kulture, sociale in zdravstva ter za področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, določijo delegacije delovnih ljudi v organizacijah združenga dela in v drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela občinske skupščine delegate glede vprašanja, ki jih bo le ta obravnaval.
8.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi y združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila v odločitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela, glede na število delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah, ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Žalec.
, Delegacije obravnavajo vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določajo skupne smernice za delegate, uresničujejo druge svoje pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcije delegata občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije, ki so te delegacije izvolile.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-1/74-1/4
Žalec, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
212.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 31. in 57. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec
1.	člen
Za zbor krajevne skupnosti skupščine občine Žalec se oblikujejo delegacije v naslednjih krajevnih skupnostih na območju občine Žalec:
1.	krajevni skupnosti Andraž
2.	krajevni skupnosti Braslovče
3.	krajevni skupnosti Galicija
4.	krajevni skupnosti Gomilsko
5.	krajevni skupnosti Gotovi j e
6.	krajevni skupnosti Griže
7.	krajevni skupnosti Letuš
8.	krajevni skupnosti Liboje
9.	krajevni skupnosti Petrovče
10.	krajevni skupnosti Polzela
11.	krajevni skupnosti Ponikva
12.	krajevni skupnosti Prebold
13.	krajevni skupnosti Šempeter v Savinjski dolini
\
14.	krajevni skupnosti Sešče
15.	krajevni skupnosti Tabor
16.	krajevni skupnosti Trnava
17.	krajevni skupnosti Vinska gora
18.	krajevni skupnosti Vransko
19.	krajevni skupnosti Žalec-
2.	člen
V vsaki izmed krajevnih skupnosti iz 1. člena tega odloka se oblikuje ena delegacija.
Vsaka izmed krajevnih skupnosti določi v svojem statutu število članov in sestavo svoje delegacije.
Sestava delegacije mora ustrezati socialni sestavi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
3.	člen
, Delegacije krajevnih skupnosti Andraž, Galicija, Gomilsko, Gotovi je, Letuš, Liboje, Ponikva, Sešče, Tabor, Trnava in Vinska gora, delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec enega delegata.
Delegacije krajevnih skupnosti Braslovče, Griže, Petrovče, Šempeter v Savinjski dolini in Vransko delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec dva delegata.
Delegacijo krajevnih skupnosti Polzela, Prebold in Žalec delegirajo na zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec tri delegate.
4.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec se določi glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
5.	člen
Delegacije krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanje zbora delegatov krajevnih skupnosti delegate glede na vprašanja, ki jih bo ta obravnaval.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov skupščine občine Žalec ter o določitvi števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v zbor delovnih skupnosti (Uradni vestnik Celje, št. 3-39/69)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-1/73-1/4
Žalec, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
213.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66 in 20-131/71) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/60) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja
1.	člen
Urejeno stavbno zemljišče na območju občine se lahko oddaja v uporabo brez javnega natečaja v naslednjih primerih:
—	če je potrebno za zgraditev komunalnih naprav in objektov, poštno-telegrafsko-telefonskih naprav, vojaških objektov in objektov za potrebe socialne, zdravstvene in prosvetne družbene dejavnosti ter ureditev parkov in zelenih površin;
—	za zgraditev objektov družbenih dejavnosti;
—	ki se oddaja delovni organizaciji za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za graditev objektov te delovne organizacije;
—	ki je potrebno za graditev javnih cest zunaj ureditvenega območja;
—	ki je potrebno'za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta ali v drugih primerih, kjer je podan splošni interes;
—	občanom, ki so pod posebno družbeno skrbjo;
—	ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava mej in podobno);
—	borcem NOB do konca 1944. leta, invalidom iz NOV. žrtvam fašističnega terorja in civilnim žrtvam vojne.
2.	člen
O oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez natečaja odloča upravni odbor sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč na podlagi sklepa upravnega odbora sklada.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/74-6
Žalec, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
214.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi
1.	člen
V odloku o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Uradni vestnik Celje, št. 26/66) se 2. členu doda 6. točka, ki se glasi:
»6. v lokalu igrati karte kljub opozorilnemu napisu, da igranje kart ni dovoljeno.«
2.	člen
3.	členu se doda nova 6. in 7. točka, ki se glasi:
»6. taborjenje nad 10 ur zunaj določenih prostorov ali taborjenje na zemljišču, kljub prepovedi posestnika zemljišča;
7.	puščati na prostoru za taborjenje smeti in odpadke.«
3.	člen
9. točka 10. člena se spremeni in se glasi:
»9. opuščati privezovanje psov in namestitev opozorilnih napisov, če je pes popadljiv, ali opustitev ustreznih ukrepov, da pes z lajanjem moti okolico.«
4.	člen
8.	člen se črta.
5.	člen
9.	točka 12. člena se spremeni in se glasi:
»•9. osnesnažiti javne ceste z vozili.«
6.	člen
7.	točka 12. člena se spremeni in se glasi:
»speljati kanalizacijske naprave, drenaže pretočnih greznic ali odtoke odplak ali meteornih voda tako, da se stekajo na ceste ali druge površine ali tako da povzročajo smrad, okužujejo pitno vodo ali drugače ogrožajo zdravje ljudi, ali tako, da povzročajo škodo na objektih preko katerih oziroma mimo katerih so speljani;«
7.	člen
5.	točka 13. člena se spremeni in se glasi: -odlagati ali odmetavati kakršnekoli odpadke na prostor, ki z občinskim odlokom ni določen za odlaganje odpadkov.«
8.	člen
15. člen se spremeni in se glasi:
-Odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov v naseljih, ki se urejujejo po urbanističnih in zazidalnih načrtih je urejeno s posebnim odlokom. V ostalih krajih pa se smeti in odpadki odlagajo v smetiščne in gnojne jame ali za to pripravljene posode. Smetiščne in gnojne jame morajo biti urejene tako, da se iz njih ne širi smrad in da ne kazijo zunanjega videza naselij.
Lastniki ali upravljale! .javnih lokalov so dolžni pred lokalom namestiti primerne posode za odlaganje odpadkov, če se v lokalu opravlja dejavnost, ki povzroča odmetavanje smeti oziroma odpadkov.
Smeti in odpadki se lahko odvažajo le na prostore, ki jih v ta namen določi skupščina občine z odlokom.«
9.	člen
20.	členu se'doda odstavek:
»Za čiščenje pločnikov in odstranjevanje smeti s pločnikov in hodnikov s& odgovorni lastniki oziroma upravljale!.«
10.	člen
V	prvi vrsti 25. člena se besedilo spremeni in se glasi:
»Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje, kdor:«
11.	člen
26.	člen se spremeni in se glasi:
-Kršitve 2-, 3., 4., 5., 6., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka so prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din.«
12.	člen
27.	in 38. člen se črtata.
13.	člen
V	prvi in drugi vrsti 29. člena se besedilo spremeni in se glasi:
-Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje pravna oseba:«
Predzadnji in zadnji odstavek 29. člena se spremenita in se glasita:
-Za prekrške, navedene v tem členu, se poleg pravne osebe kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 1.000 din.
Ce stori prekršek naveden v tem členu posameznik (zasebni gostilničar, obrtnik, lastnik stavbe ali zemljišča ipd.) se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din.«
14.	člen
30. člen se spremeni in se glasi:
-Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje pravna oseba, če stori prekršek po 1. ali 2. točki 11. člena, po
5.	ali 6. točki 12. člena, po 2. ali 3. odstavku 15. člena ali po 20. členu tega odloka.
Za prekrške navedene v t?m členu se odgovorna oseba pravne osebe alt posameznik, kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din.«
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-3/74-6
Žalec, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman l. r.
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPNOST zdravstvenega varstva in zavarovanja novo mesto
215.
Na podlagi 175. člena ter 6 točke prvega odstavka 209. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53-1128/72) in 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto (Uradni list SRS. št. 2/73). je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto na seji dne 28. februarj? 1974 sprejela .	/
SKLEP
o zaključnem računu sredstev rezerve za leto 1973 1
Sprejme se zaključni račun sredstev rezerve za leto 1973, ki izkazuje:
din
—	stanje rezerve na dan 31. 12. 1972	4.260.048,54
—	dohodki v letu 1973	2.946.320,20
—	skupaj sredstva rezerve na dan
31.	12. 1973	7.206,368,74
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 401-14/72
Novo mesto, dne 26. februarja 1974.
Skupščina
začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
POPRAVEK
Stran
V 16. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SHS, št. 6-45/74) se je vrinila redakcijska napaka in se v predzadnji vrsti »26. aprila« pravilno glasi »29. aprila«.
Uredništvo
POPRAVEK
V 5. členu zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SHS, št. 7-47/74) se je vrinila redakcijska napaka in se v zadnji vrsti prvega odstavka »6 okolišev« pravilno glasi »7 okolišev«.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
69.	Odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko 261
70.	Odlok o razliki v ceni za propan butan v prometu
na debelo in na drobno	261
71.	Odlok o selektivnih namenih SR Slovenije za kredite poslovnim bankam iz primarne emisije v 1974. letu 262
72.	Odlok o spremembah odloka o pogojih za dajanje re-
eskontnih kreditov jz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za izgradnjo letališke	infrastrukture	262
73.	Priporočilo o postopkih za realizacijo postavk iz reso-
lucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov	262
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
74.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za živo in hi-
dratizirano apno	263
75.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za bitumenske
in bitumenizirane izdelke	263
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
174.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)
175.	Odlok o delegiranju delegatov, o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta Ljubljane ter načinu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane
176.	Sklep o imenovanju volilne komisije mesta Ljubljane
177.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega hačrta za del območja zazidalnega otoka VS-2 Kolezija (Ljubljana)
178.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju Ljubljane
179.	Sklep o potrditvi statuta sklada za izgradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane
180.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranih oddelkov šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, Trg revolucije 2
181.	Sklep o soglasju k sklepom sveta H. gimnazije v Ljubljani in sveta Doma tehniških šol v Ljubljani, da traja ravnateljem mandat do konca mandatne dobe (Ljubljana)
182.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Zavoda SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani
183.	Sklep o imenovanju delegata skupščine mesta Ljubljane v zbor Ljubljanske banke, podružnice Ljubljana
184.	Sklep o imenovanju žirije za nagrade mesta Ljubljane
185.	Sklep o imenovanju ravnatelja Ekonomske srednje šole v Ljubljani
186.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja (Ljubljana)
264
264
266
267
267
269
269
270
270
270
270
270
270
187. Sklep o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 6/1 —
Polje Slape	(Ljubljana)	271
188.	Odlok o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju
delegatov v	zbore občinske skupščine (Brežice)	271
189.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Lenart	274
190.	Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Lenart	276
191.	Odlok o spremembi odloka o pokopališkem redu na
pokopališčih v občini Lenart	276
192.	Statut občine Ljubljana Bežigrad	276
193.	Sklep o imenovanju volilne komisije (Ljubljana Bežigrad)	sol
194.	Sklep o imenovanju volilne komisije (Ljubljana Bežigrad)	3oi
195.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Ljubljana Bežigrad)	301
196.	Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kme-
tijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Bežigrad)	302
197.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Ljubljana Center)	304
198.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje	304
199.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije za vo-
litve delegacij in delegiranju delegatov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje	307
200.	Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ljubljana Moste-Polje) 307
201.	Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupno-
sti v razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov (Ljubljana	Moste-Polje)	308
202.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine
občine Ljubljana Šiška	309
%
203.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Ljubljana Šiška)	314
204.	Odlok o sestavi razpisne komisije za imenovanja
individualnih poslovodnih	organov	(Ljubljana Šiška) 315
205.	Odlok o ugotovitvi splošnega interesa gradnje nove osnovne šole v Pirničah in dopustnosti razlastitve v
korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška	315
206.	Odlok o ugotovitvi splošnega interesa gradnje novega
vzgojnovarstvenega zavoda Ljubljana Šentvid in dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška	315
207.	Odlok o delegiranju delegatov, v zbore skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik	316
208.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik	321
209.	Odločba o imenovanju občinske volilne komisije
(Šentjur pri Celju)	321
210.	Statut občine 2alec	321
211.	Odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo
delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela skupščine občine Žalec	343
212.	Odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo
krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec	345
213.	Odlok o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v
uporabo brez javnega natečaja (Žalec)	346
214.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem
redu in miru ter o komunalni ureditvi (Žalec)	346
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
215.	Sklep o zaključnem računu sredstev rezerve za leto
1973 (Novo mesto)	347
—	Popravek ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije	348
—	Popravek zakona o določitvi okolišev in števila dele-
gatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine Socialistične republike Slovenije	348
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani —• Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'VII — Telefon* direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72