Stav. 346. iri.MHnrni ■ .Hirflfc'* i Izhaja vsak dan, tudi ob aede|/ah In prazitfHfa, ob 5 zjutraj. UredniSHo: Ulica Sv. Frančiška AstSkega št. 20, L nadstr. — Vsi doplii naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma «=€ ne sprejemajo in ukopisi se ne vračajo Udajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik k.20 za pol leta................ 2.60 Foctassae tteittlt JMaMT *e profejaj* po § vinarjev, tttvde Kevitke po 10 Oglasi se raSuaojo na in (t (m etre t HrokosU ene koloae- Cene: Oglasi freovcev in o rtnlkov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, posiatilee, oglasi denemlh zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta ............ . I— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnse ratni oddelek .Edinosti". Naročnina ki reklarracije se pošiljajo upravi iista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Piača in toži se v Trstu. Uprava in iuseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega fc. 20. — Poltnohraniini6ii račun št. 841.652 mM najnovejših fiosotikov. Romunska bojišča. — Naptredovanje zveznih čet vzhodno Bukarešta se nadaljuje Reka Jalomita prekoračena. Zopet več tisoč ujetih. Ruska bojišča. — Novi srditi, a popolnoma neuspešni ruski navali v Gozdnih Karpatih in na vzhodni sedmograški meji. Italijansko bojišče. — Položaj neizpre-menjen. Zaoaduo bojišče. — Topovski boji ob Soinmi in pri Reiinsu. Macedonsko bojišče. — Krvavo odbiti novi močni napadi ententnih čet severno Bitolja. __ Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, U. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Zvezne armade prodirajo dalje kljub neugodnemu vremenu, slabim potom in kljub deloma nanovo se ponavljajočemu sovražnemu odporu. Avstrijske in nemške čete so si priborile severovzhodno Bukarešta, pri Receanu, prehod čez Jalomito. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Karpatih navaiujejo Rusi kljub zelo težkim krvavim izgubam, ki so znašale v zadnjih tednih — nizko cenjeno — najmanj 30.000 mož, vedno znova brezuspešno na naše postojanke. Armada generala Arza je v rneinem ozemlju zapadno in se-verozapadno Okne zopet odbila več napadov. Pri armadi generala Kovessa in na obeh straneh ceste Valeputna—Jakobeny, kjer sovražnik od prlčetka razbremenilne ofenzive s posebno žilavostjo naska-kuje čete generalov Habermanna in Scheuchenstuela, so se vršili v ozemlju Tatarskega prelaza srditi boji. Vse žrtve Rusov so bile zaman. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič novega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. nemško uradna poročilo. BEROLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, II. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na obeh bregovih Sorome se je včeraj bojno delovanje obeh artiljerij znatno ojačilo. Tudi na fronti severozapadno Reimsa se je opoldne povečal sovražni ogenj. — Prestolo-naslednikova armada: Z obsežnimi raz-strelbaini ob Butte du Mesnil (Sampanja) in pri Vauquois (Argoni) smo razrušili znaine dele francoske postojanke. Na vzhodnem bregu Moze so delovali naši težki topovi proti jarkom in baterijam sovražnika. Na verdunski fronti je bilo s topovi in v zračnem boju sestreljenih sedem sovražnih letal. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih večjih bojnih akcij. — Fronta nadvojvode Jožefa: Severno Tatarskega prelaza (v Gozdnih Karpatih), v odseku Bistrice, severovzhodno (akobenov, na Muncelulu (v gorovju Gyergyo) in na obeh straneh doline Troto-sula Je sovražnik tudi včeraj napadal zopet z močnimi silami, a brez uspeha. Sunek nemških patrulj severno Smotreca je pri vedel 14 ujetih in eno minovko. — Ma-ckensenova armada: Zasledovanje Romunov naleta na posameznih točkah na odpor; bil je strt. Operacije se vrše kljub ploham, zmehčanim tlom in kljub vsem namenoma podrtim mostovom. Ujeli smo zopet več tisoč mož. — Macedonska fronta: 10. december pomeni zopet nov težek neuspeh er.tente na boini dan, na katerem je zastavil zelo znatne topovske In pehotne sile. Vsi napadi Francozov in Srbov med Dobrom)roni in Makovom so se izjalovili ob živali odpornosti nemških in bolgarskih čet. Posebno se je odlikoval v bo}ih za višine vzhodno Paralova vzho-dnopruskl pešpoik št. 45. BEROLIN. 11. (Kor.) Veliki glavni stan, II. decembra !916, zvečer. PODLISTEK. Njegov čas, Roman. Iz angleškega. — Tetka, zastopati moraš pri meni hišno gospodinjo, — je prosil krrez. — Ali ne bi pokazala damam njihovih sob? Večerjali bomo ob osmih, toda časa imate še dovolj za igro, če hočete igrati. Odvedel jih je nato skozi celo vrsto sprejemnih prostorov, skozi biljardno sobo, knjižnico in majhen budoar. Končno so prišli do drugih stopnjic, ki so vodile v gornje nadstropje. Tu se ie poslovil od njih in se vrnil h gospodom. — Kar vidiš tu, je dala opremiti pokojna kneginja, — je dejala kneginja Tamari. — Celo še pred dvajsetimi leti je bil okus grozen, kakor vidiš tu. Hiša bi se dala imenitno urediti« samo če bi bil kdo, ki Dočim ie bilo na fronti ob Sonrmi danes mirneje, se je topovski boj na vzhodnem bregu Moze povečal. — Na vzhodni front! Sedmograške so se izjalovili močni ruski napadi, ki so brez vsakega vpliva na naše naglo prodiranje v veliki Valahiji. — V kolenu Černe so novi napadi Srbov in Francozov krvavo in brez uspeha razpadH. Prvi generalni "kvartirmojster; pl. Ludendorff. Turiko uradno poročilo. CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na nobeni fronti nobenega važnega dogodka. Soiodkl pia morju« DUNAJ, 11. (Kor.) VVolffov urad poroča: Naši poavodniki so v vzhodnem Sredozemskem morju dne 28. novembra in 3. decembra potopili dva okoli 5—6000 ton velika, z vojnim materijalom obložena prevozna parnika. Oba parnika sta bila oborožena in spremljena od rušilcev. Položaj na Grškem. ATENE, 9. (Kor.) Angleški poslanik Elliot in ruski poslanik Demidov sta bila v daljši avdijenci pri kralju. Predmet razprave je neznan. Položaj je neizpremenjen. Pozneje je poklical kralj v palačo ameriškega poslanika Droppersa. ATENE, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Iz grškega vira se poroča, da je kralj Konstantin ponudil, da se trije polki iz Tesalije umaknejo in izroči ščitenje korintskega kanala in mosta v Halkisu francoskim torpedovkam. Novi angleški kabinet. LONDON. 10. (Kor.) Uradno se poroča: Nova vlada je sestavljena sledeče: Vojni kabinet. LIoyd George ministrski predsednik, lord Curzon, ki je istočasno lordski predsednik tajnega sveta in voditelj vlade v gornji zbornici, Henderson, lord Milner, oba brez portfelfa in Bonar Law zakladni kancelar. Ministrski predsednik je naprosil Bonar Lawa, naj nastopa kot voditelj vlade v spodnji zbornici. On bo tudi član vojnega kabineta, ne da bi se pričakovalo od njega, da se redno udeleži sej. LONDON, 10. (Kor.) V novem ministrstvu se nahajajo trije člani delavske stranke, namreč Henderson, Barnes in Hodge. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kabinet bo obstojal le iz 5 članov vojnega sveta, ostali ministri pa se bodo posvetili izključno svojim ministrstvom. Veliko važnost se polaga na to, da je v ministrstvu ^cdem znanih podjetnikov. Med njimi so: lord Rhondea, premogovni magnat iz Wa!esa, ki je napravil municijskemu ministrstvu že velike usluge: uredil je začetkom vojne v Združenih državah in v Kanadi dobavo municije; dalje sir Albert Stanley, ravnatelj londonskih podzemskih železnic, ki si je pridobil velike zasluge na polju prevažanja: dalje je eno najinteresantnejših presenečenj novega kabineta imenovanje ladijskega kontrolorja Macleyja, ki je znan brodolastnik v Glasgo\vu in strokovnjak na polju to-vorninskih vprašanj._ Francoski ministrski svet. BERN, 10. (Kor.) Francoski ministrski svet je imel v drugič sejo, da se posvetuje o ukrepih, ki so postali potrebni vsled zaupnice zbornice. Tudi o drugi seji ministrskega sveta ni bilo izdano nobeno poročilo. »»Petit Parisien« piše: Najbolj je razširjeno mnenje, da bodo dali najbrže ministri svoje portfelje Briandu na razpolago, da zamore popolnoma neovirano uresničiti v vladi reforme, ki jih je namignil tekom tajnih sej. PARIZ, 11. (Kor.) Kakor piše »Matin«, se bodo posledice zaupnice od četrtka pokazale v kratkem v političnih odredbah največje važnosti. Briand se bo posvetoval v soboto in nedelio s politiki in osebami industrijelnega in trgovskega sveta. V svrho gospodarske organizacije namerava razpustiti vse stare organizacije osobja upravnih oblasti. Organizacija vr- bi se zanimal za to. Mislim pa, da bo vkljub temu udobno v naših sobah. Gornji hodnik je bil širok, toda poslikan samo v dveh barvah, kakor se vidi običajno v kolodvorskih čakalnicah. Opaziti ni bilo niti najmanjšega 'poizkusa kake olepšave. Ni bilo niti zrezljanih stolov, niti omar, niti slik, niti tapete ni bilo na stenah, kakor jo najdeš v vsaki angleški hiši. Bilo je vse golo, kot v vojašnici. Tamarina in knjeginjina soba ste bili druga poleg druge. Obe ste bili prevlečeni s krasnim modrim svilnatim brokatom in opremljene s težkim, starim, pozlačenim pohištvom. V vsaki pa je staJa moderna, medeninasta postelja. Sobi ste bili veliki, topli in svetli. Ko ste se vrnili v salon, so se oni drugi že pripravili k igri. Sonja, Sergej Grekov in Valonne so samo čakali kneginje, da bi pričeli igro. Zdelo se jim je popolnoma samo ob sebi umljivo« da niso računali niti hovnega poveljstva se izvrši definitivno, kakor hitro bo zaupni dnevni red dovolil sestavo novega ministrstva. Imena novih ministrov da bodo objavljena v torek in se novi ministri istega dne predstavijo zbornici. _________ Nemški državni zbor. BEROLIN, 11. (Kor.) Jutri zjutraj sprejme državni kancelar predsednike frakcij. Frakcije same bodo imele pred sejo zborovanje. Napetost, s katero pričakujejo ne samo politični krogi, ampak sploh povsod napovedanih izjav državnega kancelarja, je izredno velika. Naval občinstva za vstopnice k seji državnega zbora je tako velik, kakor dosedaj še nikdar. Avdijence pri cesarju. DUNAJ, 11. (Kor.) Cesar je sprejel danes popoldne justičnega ministra dr. Klei-na in nato grofa Szechenyi, poslanika v Sofiji, v posebni avdijenci. Cesar odpotoval v Pešto. DUNAJ, 11. (Kor.) Cesar se je danes ob 11T0 ponoči s posebnim dvornim vlakom v spremstvu prvega najvišjega dvornega mojstra, kneza Montenuova, drugega najvišjega dvornega mojstra, grofa Berchtol-da, generalnega adjutanta princa Lobko-vica, več adjutantov in dvornih funkcionarjev odpeljal v Budimpešto, da prisostvuje jutri (torek) dopoldne poklonitvi magnatske in reprezentantske zbornice. V torek popoldne se cesar vrne na Dunaj. Tisza v avdijenci. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika grofa Tiszo v avdijenci. Ministrski predsednik se je nato vrnil v Pešto. pelS&i&RS vesti, Sklicanje parlamenta. Pod tem naslovom pišejo v »Information« od poučene strani: Kontakt med vlado in parlamentom je vzpostavljen po sprejemu predsedstev obeh zbornic in po sprejemu načelnikov predsedstev posameznih strank. — Notranjepolitično zanimanje velja vprašanju: »Kako pojde s parlamentom to pot?« V poslanskih krogih vedo že natančno, da cesar Karel in žrlkrt seveda tudi njegtjv ministrski predsednik stojita strogo na stališču ustave, kakor to nedvomno izhaja iz dotičnih slovesnih manifestacij zadnjih dni. Ve se tudi natančno, da se bo poleg najvažnejega vprašanja, aproviza-cije, in drugih stvari, ki so v zv«zi z vojno, brez obotavljanja loti vseh velikih problemov. Cesarska vlada stremi trdno za tem, da bi vse stvari, ki po temeljnih zakonih spadajo pred parlament, reševala s tem parlamentom. Tako tudi vprašani« Galicije, češko jezikovno naredbo in drugo. Ali dobra, poštena volja vlade sama ne zadošča — tudi parlament mora storiti svoje v ta namen. Ako se ne pokaže jak in zadostno sposoben za delo, za izpolnitev te enostavne patrijotične dolžnosti, potem bo v nevarnosti, da bo zopet izločen. V tem slučaju bi bilo seveda računati z večimi eventuvamoslmi kot neizogibnimi posledicami iz nesposobnosti državnega zbora. Najnujneja vprašanja treba, ako jih ni možno rešiti s parlamentom, vendar nemudoma dovesti do rešitve. — Vlada bi bila prisiljena nastopiti izven-parlamentarično pot. Manje nujne stvari bi se odgodile, dokler se ne ustvari drug parlament, bodi že na novo izvoljen, ali pa na koncu konca: na novo izvoljen na novi podlagi — s čegar podporo bi se potem morda vendar mogia povoljno rešiti za državo in narode važna, težka vprašanja. Poslanska zbornica ima torej moč v rokah, da more cesarja in njegovo vlado podpirati na čuvanju in strogem izvajanju ustave. Ako se to ne zgodi — bodi že iz nepremišljene in neopravičene upornosti, bodi vsled zamud in zanemarjanja dolžnosti — potem bo moral parlament nositi neizogibne posledice in odgovarjati zanje pred svojimi volilci, pred vsem prebivalstvom. Te odgovornosti pa se morajo poslanci zavedati tembolj, ker so danes pod strožjo kontrolo in pažnjo, nego sicer — pod opazovanjem od strani sovražnikov. na Tamaro niti na Gricka in da ostaneta sama zase. — Mislim, da je moja dolžnost, da se bolje priučim igri, zato bom gledala, — je dejala Tamara. Gricko pa jo je trdno prijel za zapest in ji pošepetal na uho: — Tega ne storite prav gotovo ne. Menda vendar ne boste tako nevljudna, da bi nalašč prekriževala želje svojega gostitelja. Hočem, da sedete semkaj m se raz-govarjate z menoj. Oči so se mu lesketale in v Tamari se je začela porajati kljubovalnost. — Pa ste res cel divjak, knez, — je odgovorila smeje. — Vse se mora vršiti po vaši volji! Da bi morda jaz rada gledala, kako igrajo, ne prihaja niti v pošte v. — Ne, nikakor ne. — Torej dobro! Ker sem torei prisiljena, da moram ostati tu, bom neznosna in ne izpregovorim niti besedice. Vsedla se ie itt sklenila roke. ki bi hoteli to monarhijo razbiti. Dolžnost poslancev je, da sovražnika streznijo in ga pouče, da se moti. Oktroa in parlamentarizem. Priče smo interesantnega slučaja v Avstriji: pred-stavitelj vlade, dr. Korber. brani parlamentarizem proti poslancem nemškega radikalizma. Ti so najhuje czlovoljeni proti novemu šefu avstrijske vlade. Trde, da jim je grof Sturgkh obljubil, da mimo parlamenta izpolni nekatere njihove želje — nareabenim potom § 14! Naglašajo v svojih glasilih, da jim je obljubil uvedenje nemškega državnega jezika, razkosanje Češke v češke in nemške okraje itd. V koliko te trditve tudi odgovarj > resnici, tega mi seveda ne moremo vedeti. Ali dejstvo je, da so nemški radikalci s temi željami prišli tudi k dru. Korberju in da so že v duhu videli nemški državni jezik v Avstriji, nemško večino v državnem zboru (ker bi vsled odcepljenja Galicije odpadli poljski in maloruski poslanci) itd. Ali dr. Korber jih je na fin način napotil na — pot do parlamenta! A to je tem ra-zumljiveje, ker se v tem smislu glasi tudi cesarjeva beseda narodom v manifestu, in ker ministrski predsednik spričo odmevov, ki so jih one nemškoradikalne zahteve izzvale v vseh nenemških taborih, ne more biti v dvomih, kake viharje bi izzval že sam poizkus za uresničenje teh zahtev. Mi smo že citirali vse polno takih izjav iz najrazličnejih političnih taborov. Danes naj citiramo zopet rezko zavrnitev v glasilu čeških agrarcev »Venkovu«: »Terorizirati, diktirati — ne sme v tej državi nikdo in nikdar! Proti takim nizkim željicam se mora dvigniti vsakdo, ki mu je do čiste ohranitve javnega reda v tej državi. Zato smatramo kot povsem naraven pojav, če je dr. Korber po zaslugi odbil nemške radikalce in odobravamo popolnoma, da jim ie rekel: edino le parlamentarnim potom se more priti do izpre-membe vseh današnjih razmer.« — Za sedaj seveda, smo navezani le na novinske glasove. Šele, ko se snide državni zbor — kar se baje zgKJdi že začetkom prihodnjega leta — zatrobi Korber jeva politika tudi konkretno obliko. Potem si bomo mogli ustvariti definitivno sodbo. Pogojna kazenska obsodba na Hrvatskem. Na Hrvatskem imajo zakon z dne 26. avgusta, ki je uvedel pogojno kazensko obsodbo. Pred sodiščem v Osjeku sta morala dva fantiča odgovarjati radi neke tatvine. Sodnik* ju je proglasil krivima in obsodil vsakega na 2 dni zapora. Ob enem pa je z ozirom na olajševalne okolnosti na podlagi rečenega zakona proglasil, da se izvršitev kazni odloži za leto dni. Ako se v tem času ne pregrešita proti kazenskemu zakonu, se kazen sploh ne Izvrši in ne nastopijo za njiju posledice, združene s kazensko obsodbo. Hrvatska sme biti zadovoljna, da ima tak zakon, ki odgovarja modernim nazorom o namenu kazenske justice, ki je: boljšar.je in ne uničevanje ekzistenc. Posebno velja to za rrlade ljudi, ki so grešHi bolj iz lahkomiš-Ijenosti, nego pa iz nagona do greha. — Take mladostne grešnike bo dobrota zakona o pogojni obsodbi gotovo v največ-siučajih vračala zopet na pravo pot, dočim bi izvršitev kazni, posebno pa nje posledice morda usodno vplivale na vse njihovo pozneje življenje. Blašcvsstje o nosi dom o sleuen-sRem Jasnem žl^llenju. K odlikovanju, ki je je Njegovo Veličanstvo naklonilo slovenskemu polku št. 17., piše »Naša Moč«: »Odlikovanje našega kranjskega domačega pešpolka sprejemamo Slovenci v priznanje hrabrosti vseh naših slovenskih fantov pri vseh polkih, na vseh bojiščih. To priznanje je priznanje hrabrosti posebno še naših dveh polkov, planinskega polka št. 27 in spodnještajerskega pešpolka št. 87 in drugih, ki so se vsi borili ne samo, da storijo svojo dolžnost, ampak ker resnično hočejo neomajen obstoj velike Avstrije narodov, ker so zvesti svojemu cesarju. In katero slovensko srce ni svobodno utripalo ob tem cesarskem reskriptu? — Nova vera je prešinila naša srca. Klevet-niki naše zvestobe, našega junaštva in patrijotizma so morali osramočeni obmol-čati!« Potem nadaljuje: »Res veliki dogodki gredo mimo nas. Vprašanje je: ali nas bodo ti veliki doodki našii same pripravljene? Ali bomo večno računali m tarnali o malenkostnih razmerah našega malega naroda, stali s prekrizanimi rokami in vodili politiko najskrajnejšega lokalnega patrijotizma in pozabili na to, kaka je naloga nas Slovencev! Bili so časi, ko smo upali in pričakovali, da ne poznamo mi Slovenci samo domačega zvonika, da ne govorimo samo iz našega globokega kranjskega, oziroma podeželskega srca, ampak poznamo vse več našo — domovino. — Ne vem, ali smo že prišli do tega, da je to za slovenski narod čisto vseeno in postransko, če vemo, kako se v gostilni dva »rodoljuba« skregata, katera dama drugo prva pozdravi itd. To je stvar posameznih skreganih rodoljubov, užaljenih dam, ne pa zadeva slovenskega ljudstva. Slovenski politiki, ki nosijo v sedanjih dneh splošnega prevrata vso večjo odgovornost, kot kedaj prej, morajo dogodke sedanjih dni razumeti in sicer kmalu razumeti in po njih delati, da ne bo prepozno. Pred vsem pa je treba, da išče narod v samopomoči svoje rešitve, v velikem požrtvovanju predvsem tistih, ki so poklicani, v veliki požrtvovalnosti in kulturnem delu vsega slovenskega naroda. Kakor smo izvedeli, ]e koncentracija slovenskih strank — hvala Bogu — v toliko izvedena, da bomo imeii od sedaj naprej predvsem slovenske poslance v enem klubu. To je en korak naprej — pri nas — kjer igrajo posamezne osebe, osebnosti, tako vlogo. Toda, kje je drugo vprašanje o koncentraciji slovenskih strank — ali naj ostane to samo želja nekaterih, ki ljubijo svojo domovino? Kedaj pridemo do tega, da se naše pokrajinske organizacije združijo v slovenski narodni celoti? Skoraj boji se človek pri nas spomniti na institucijo »Narodnega sveta« in vendar nas potreba razmer in sila časa prisili tudi do tega, če bonio hoteri vstopiti v boj za obstanek našega naroda. Vsi drugi narodi imajo podobne naprave, posebno še tisti, ki butajo v naše narodne meje. Dolžnost našega naroda Je, da združi — koncentrira — vse svoje sile za narodovo obrambo v enem taboru. Za ustanovitev bodočega našega slovenskega — in ne pokrajinskega sveta — mora biti merodajno načelo danega razmerja med strankami. Naš veliki greh je, da se na eni strani v naše načelne organizacije vse premalo poglobimo, na drugi pa, da ne vstvarimo v medsebojnem razmerju posameznih strank širokega skupnega polja — kjer bi lahko, dasi idejno laieni, brez škode našim načelom — skupno delali za naše skupne slovenske koristi. Glejmo, da ne zamudimo tega velikega momenta, ki se ne vrne nikdar več! Caveant consules---Kdor je za to poklican, je v prvi vrsti dolžan za to skrbeti.« Svim općinskim uredima Istre. Zemaljska upravna komisija margrofije Istre pozivlje najživlje vse općinske urede, da S'i prožeti patrijotskim osjećajem pobrine, da javne ustanove, privatnici i korporacije potpišu što veću svotu petog ratnog zajma. Zemaljska upravna komisija ne sumnja, da je pučanstvo svijesno, od koje je prevelike važnosti dobar uspjeh ovog finan-cijalnog poduzeća po državu te koliko jc potrebito, da naša pokrajina, koja od države očekuje pomoć za svoj ekonomski razvitak, ne bude najzadnja u ovom očitovanju solidarnosti, već da i ona podiadc svoj obol u času zajedničke potrebe. Zemaljska upravna komisija živo potiče sve općinske urede, da uznastoje najzgodnijim načinom, da općine i pučanstvo u Što većoj mjeri sudjeluju kod potpisivanja petog ratnog zajma, obrativši se na banke ovlaštene na ovaj posao. Za potpisivanje pel^>g ratnog zajma potrebito, da javne ustanove, korporacije i privatnici poleže gotovine, jer banke pc-dijeljuju zajmove do 75% nominalne vrijednosti uz interes od 5%, ako se polože i dadu u zalog obligacije (odnosno in-terinalne potvrde) ratnog zajma, te po-diieljuju uz oficijelni diskont, ako se polože i dadu u zaiog kakovi drugi vrijei-nosni papiri, zajmove za pokriće razlike od 75% do zajmovnog kurza od 92%, na-ravski ako ovaj zajam služi za isplatu svote, potpisane na ratni zajam. Općine bi morale da sudjeluju i pri u-stanovljivanju zadruga za potpisivanje ratnog zajma na temelju uzornih pravilnika, koji se mogu pregledati kod svih državnih ureda. U Poreču, dneva 30. novembra 1916. Zemaljska upravna kom. margrofije Istre. Presjedni k: L a s e i a c 1. r. Doma I© w Češko ujedinjenje in Slovenci. Pod tem naslovom citira praška »Uniou« z dne 9. decembra na uvodnem mestu izjave v »Slovencu« in v »Edinosti«. Ne pripominja ničesar. Ali že dejstvo samo, da citira, govori, kako Cehi cenijo zadoščenje med Slovenci radi njih ujedinjenja. Ta vzajemnost v čustvovanju je priča, kako se zavedamo na obeh straneh žive potrebe skupnega dela in zato tudi potrebe dobre priprave z dobro domačo organizacijo za tako skupno delo. V zadrugi gostilničarjev se gospodje na vodstvu še vedno ne menijo zu dejstvo, da je velik del, da, blizu polovica zadružnikov — kakor pričajo znani volilni boji v minolosti — slovenske narodnosti. Poslovanje zadruge ima slej ko prej italijanski značaj vkljub tolikim bojem in viharjem radi vprašanja poslovnega jezika. Tudi sedaj v teh kritičnih časih, ko drugje pametni in trezni ljudje streme po harmoničnem delovanju in si prizadevajo, da izogibljejo vsemu, kar bi moglo na ka-ki strani izzivati nezadovoljnost in provzro* Stran L »EDINOST- štev. 346. V Trstu, dne 12. decembra 1916. Čati nesoglasja in navskrižja, so v tržaški zadrugi gostilničarjev gluhi za vsako pritožbo aH željo od strani slovenskih zadružnikov. To dokazujejo ravno te dni. Vprašanje dobave vina je danes, ob znanih izrednih okolnostih, menda bolj nego kdaj življensko vprašanje za gostilniško obrt. Radi tega vprašanja je že veliko število obratov zaprtih, ker — nimajo vina. Tem veče važnosti >e za vse zadružnike — torej tudi za slovenske — da bi točno doznavali, kaj zadruga ukrepa v tem pogledu. Vodstvo zadruge pa objavlja celo obvestila, kdaj se bo dobivalo vino. le v tukajšnjem italijanskem lfetu »Lavorato-re« — in hoče s tem slovenskim zadružnikom imponirati, da čitajo italijanske liste. Ni treba praviti, kaka čustva vzbuja tako pristransko in enostransko postopanje pri zavednih slovenskih zadružnikih. Ko se je te dni nekdo teh poslednjih odločno zavaroval proti takemu, ne le s principijelnega narodnega, ampak tudi s stališča praktične potrebe in koristi krivičnemu postopanju, so bili velemožni gospodje silno ozlovoljeni in so ga zavračali, kakor da je zagrešil kak sakrilegij. Seveda jim na-šinec ni ostal nič na dolgu, tako, da je prišlo do zelo ostrega prerekanja. Tisti gospodje ostajajo torej tudi v sedanjih hudih časih trdi v narodnem pogledu. Ah bi jih ne mogla morda beseda obrtne oblasti omehčati. Saj mora biti ravno oblastim na tem, da harmonično delujejo vsi, da bomo mogli do konca zmagovati bremena in težave, ki nam jih nalaga vojna. C. kr. trgovska :n navtična akademija. V soboto, 9. t. m., ob 5. pop. se je v slavnostni dvorani c. kr. drž. gimnazije vršil dobrodelen koncert, ki so ga priredili gojenci navtičnega oddelka c. kr. akademije v korist vdovam in sirotam v vojni padlih in ubogim i>čencem zavoda. Sodelovali so gospe Matilda Kassegger (violina) in Olga Dequal (glasovir) ter g. profesor dr. Lu-dovik Pohnert (glasovir), podajajoč izbran spored poslušalstvu, ki je navdušeno odobravalo njihova umetniška izvajanja. Ker je bila prireditev strogo šolska, je znatni dohodek uspeh prispevkov dijakov samih in njihovih staršev, ki so večinoma zelo ubogi. Taki prispevki so res žrtev na oltar domovine in ljubezni do bližnjega, ki je vredna največja polivale. Enaka čustva ie pokazalo dijaštvo tudi ob priliki odkritja vojnega ščita, ki ga je zasnoval in izdelal profesor akademije inž. Rudolf Cuccagna. Dijaštvo je neumorno zabijalo žreblje, tako da se je že prve dni nabralo nad 100 K. Tudi ti prispevki so namenjeni v vojnooskrbne namene. Odličnim umetnikom in profesorjema Rudolfu Cuccagni in Rihardu Dequalu, ki so posvetili svoje delo tako vzvišenemu namenu, se izreka naiiskrenejša zahvala za nesebično sodelovanje. Trgov. odd. c. kr. akad. je pod pokroviteljstvom prevzvišene gospe baronice Lucy Fries-Skenejeve priredil v soboto zvečer v občinskem gledališču dobrodelno prireditev v korist padlim v vojni, ki je privabila v giedališče veliko število odličnega občinstva. Navzoč je bil tudi namestnik dr. baron Fries Skene, z gospo soprogo, kontreadmiral baron Koudelka, cesarski komisar dvor. svetnik pl. Krekič-Strassoldo in drugi odličnjaki. Spored se je izvajal izborno in so izvajalci za vsako posamezno točko želi živahno pohvalo m priznanje. Posebno je ugajal prolog, ki ga e govorila gca. Baricheva, potem himne m ostale glasbene točke, ki jih je izvajaj orkester pod vodstvom mojstra Balliga. v igri »Fratello d' armi« so se odlikovali gdčni R. D'Alessandro in C. Gandolto ter gospoda S. Morpurgo in A. Kermolj. Posebej naj poudarimo, da so vsi sodek>-valci v blagi namen sodelovali brezplačno. Vsa prireditev dela res čast zavodu. Dajanje kave po kavarnah in gostilnah je od včeraj dalje omejeno na jutranj čas do 10 dop. in od 8 zvečer do zapretja prostorov, v kolikor deželne politične oblasti ne dovole kakih izjem. Ne sme se dajati kave same, niti ne pomešane z mlekom ali drugimi dodatki. Tudi prodajanje teh pijač čez ulico je prepovedano, lzrečno se naglaša, da je v smislu naredbe pod kavno pijačo razumeti tudi ono iz ječmenove kave in drugih kavinih surogatov. Pripominjamo, da vodstvo zadruge kavarnarjev ni smatralo za potrebno, da bi obvestilo slovenske kavarnarje in seveda tako tudi slovenske goste v slovenskem jeziku o tej preuredbi. Ta gospoda si menda nikakor ne more predstavljati, da niso več časi tiste zloglasne »Lasse pur...« Iz krogov tržaških tobakarnariev nam pišejo: Poseben odbor lastnikov in lastnic tržaških in okoličanskih tobakaren je za nedeljo popoldne sklical zbrovanje v dvorano telovadnega društva »Eintrachu, da se zavzame stališče napram dejstvu pomanjkanju tobaka in tobačnih izdelkov v Trstu. Zborovanju je predsedoval g. Štefan Stanič, ki je predstavil zastopnika obiasti, izrazil nato globoko žalost zboro-valcev povodom smrti cesarja Franca Jožeta ter vdanost in zvestobo novemu cesarju Karlu 1. in nato poročal o spomenici, ki naj bi jo potom namestništva vložili tržaški in okoličanski lastniki tobakaren na ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju zaradi dobave večje množine tobaka in tobačnih izdelkov. Spomenica se je pročitala in sprejela soglasno. Zastopnik finančne oblasti je obljubil, da bo finančna oblast podpirala v spomenici navedene upravičene želje. — Z neke popolnoma nepoklicane strani se je o tem zborovanju čisto napačno poročalo v italijanskem tržaškem časopisju. Zborovanje je sklical poseben, v to po lastnikih tobakaren pooblaščen odbor, ne pa »Društvo lastnikov tobakaren«, ki ga ogromna večina lastnikov in lastnic tobakaren nikakor ne priznava in ki zakonito niti ne obstoji, ker nima niti predsedništva niti odbora in niti _članov, vsled česar se je tudi večje šte- vilo lastnikov in lastnic tobakaren že več kot pred letom dni pritožilo pri pristojni oblasti proti nastopanju nekaterih oseb v imenu zakonito neobstoječega društva. Ta pritožba še danes ni rešena, in tako še vedno hočejo nepoklicanci reševati stvari lastnikov tobakaren, kar je morda tudi vzrok, da vlada v Trstu taka stiska glede tobaka. Neresnično je tudi poročilo v italijanskih listih, da bi bil predsedujoči g. Stanič sporočil zborovalcem, da je poslal kabinetni pisarni sožalno brzojavko povodom cesarjeve smrti. G. Stanič, ki ni predsednik društva, ni niti besedice iz-pregovoril o tej sožalni brzojavki na zborovanju in sploh tudi nihče drug; sožalno brzojavko pa je v resnici odposlalo tako se imenujoče predsedništvo »društva«, — Toliko smo smatrali za potrebno pojasniti resnici na ljubo in da bo vedelo tudi občinstvo, da lastniki tobakaren store vse, da bi ustrezali občinstvu, kar jim pa bo mogoče šele tedaj, če ravnateljstvo tobačne režije ugodi njihovi želji po dobavi večje množine tobaka in tobačnih izdelkov, kar je tem bolj upravičeno, ker se prebivalstvo v Trstu nikakor ni zmanjšalo za toliko (za polovico, kakor meni ravnateljstvo), da bi zadostovala sedanja za Trst določena količina tobaka, posebno še, ker gre veliko tobaka iz Trsta na fronto. Božične pošiljatve vojaštvu na bojišču. Povodom bližajočih se božičnih praznikov opozarjamo na naslednje pošiljatvene pogoje vojnopoštnih zavojev v lastnem interesu odpošiljateljev: Vojnopoštni zavoji se oddajajo, če le mogoče, že sedaj, ne pa božični teden, ker drugače zaradi zelo komplicirane in vsled vojnih dogodkov zelo težavne odpreme zavoji večkrat ne morejo dospeti pravočasno v roke prejemnikov. Vojnopoštni zavoji ne smejo biti nad 5 kg težki in obseg ne sme presegati 60 cm na vsako stran. Zaradi zelo dolgega prevoza in vremenskih razmer morajo biti zaviti zelo trdno. Za omot naj se uporablja povoščeno platno, nepre-močljivo blago ali pa leseni zaboji. Omot iz blaga naj se dobro zašije, zaboji naj se dobro zabijejo in sicer tako, da žreblji ne gledajo iz lesa, in ne ranijo ljudje, ki imajo opraviti z zaboji. Poleg tega se priporoča, da se ti zavoji še dobro prevežejo. da ne pade kaj iz njih. Naslovi na vojnopoštnih zavojih se morajo napisati natančno, pravilno in na omot sam. Naslovi, napisani na papir, ki se s pečatnim voskom pri-lepljajo na pošiljatev, in papirnate zastavice naj se ne uporabljajo. Netočni, nepravilni in odpadajoči naslovi so večinoma povod, da se zavoji izgube. Na zavoju naj se na levi zgoraj napiše odpošiljatelievo ime in bivališče, ulica, in hišna številka, na desni zgoraj pa »Feldpost«. Prejemnikov naslov moTa vsebovati: ime in priimek, iaržo. krdelo, pododdelek in namesto kraja vojnopoštni ali etapnopoštni urad s pravilno in razločno čitljivo številko Prepis natančnega prejemnikovega naslova naj se tudi položi znotraj v zavoju na vrh, da more, če bi se tekom prevoza izgubil naslov z zavoja, vendarle prejemnik prejeti zavoj, potem ko se zavoj odpre. Spremnico je treba izpolniti razločno čitljivo in za »vrednost« napisati: »na lastno nevarnost«. Na levem odrezku spremnice naj se napiše samo odpošiljal-čevo ime in bivališče. Pismena sporočila na tem odrezku niso dovoljena in so tudi brez pomena, ker spremnice ne dobi prejemnik. Vojnopoštni zavoji smejo vsebovati: opremne predmete, vse, kar spada k obleki, toaletne predmete (glavnike, krtače, milo itd.), knjige, suhe klobase, trdo pecivo, konserve, sladkor, kavo, čaj. kakao, čokolado, med v pločevinastih škat-ljicah, otrdel špirit, smotke, cigarete, tobak in kadilne priprave (pipe, ustnike, užigala, toda brez bencina) itd. Predmeti posebne vrednosti in denar naj se nikakor ne vlaga v zavoj. Pisma se smejo prilagati. Izključeno pa je: jestvine, ki se lahko pokvarijo, ter tekočine vsake vrste, potem užigala »cereisen«, ki se polnijo z bencinom, užigalice in bencin, Ie-te tudi v pločevinastih posodah. Jestvine, ki se lahko pokvarijo (sveže meso, sveže klobase), kamor spada tudi sadje, pogače, kolači in drugo skvašeno pecivo itd., dospejo večinoma pokvarjene in neužitne. Take stvari lahko potem škodujejo zdravju onih, katerim so namenjene, na drugi strani pa gre tako v pogubo ono, kar so si ljudje v zaledju morda odtrgali od lastnih ust, da bi poslali svojim dragim na bojišču. Zato se ponovno opozarja, da naj se take od pošiljatve izključene stvari nikakor ne devajo v vojnopoštne zavoje. Vojnopoštne zavoje je treba frankirati in sicer takoj pri predaji. Plačati je treba za vsak zavoj v simislu tarifa pristojbino 80 vin. in sicer s prilepljeniem pisemskih znamk na spremnico. Prodajanje tobačnih izdelkov po gostilnah in kavarnah je finančno ministrstvo za sedaj strogo prepovedalo. Ta prepoved ne zadevlje seveda tistih gostilen in ka-varen, kj jim je podeljena javna traflčna licenca. Vsak prestopek bo kaznovan po davčnem kazenskem zakonu. Reyerjeva pevska šola. Cesarski komisar razglaša: V torek, 19. t. m., se zopet otvori na tej šoli brezplačni učni tečaj v akademičnem petju za odrastle obeh spolov. Osebe, ki žele pohajati tečaj, naj se zglase pri ravnatelju Andreju Debegnacu tekom Četrtka, 14., sobote, 16., in ponedeljka, 18. t. m., od poldneva do ene in od 7 do 8 zvečer v prvem nadstropju hiše št. 5 v ul. Galileo Galilei. Za sprejem se zahteva zdravje, krepkost, dober in uglašen glas, neoporečnost ter pismenost. Pouk se deli v dva oddelka: prvi za take osebe, ki se niso učile petja, drugi pa za take, ki so se mu že posvečali z uspehom. " pojasnila daje vodstvo šole. Mestna zastavljalnica. V sredo, 13. t. m., se bodo od 9^2 dop. do 1 pop. prodajale --------- " ---f- . — — - M--• - - Ul ICg'J v u^c na javni dražbi dragocenosti, zastavljene cenilae vrednost;. Hiše t*> prikladne za trgovino meseca decembra leta 1914. na bele listke serije 136 in sicer od št. 165.601 do št. 166.300. — Popoldne ne bo dražbe nedra-gocenih predmetov. Podpfsl ni v. volno posojilo. -13. Izkaz. Tvrdka Figli di Jacob Brunncr, Tržaška čistilnica mineralnega olja po K 200.000; (razen že objavljenih K 400.000). Grško-pravoslavna cerkvena občina 100.000; Loffler & Co. 70.000; Fonda & Comisso K 40.000; Uradniki tržaške čistilnice mineralnega olja 30.500; Egon Buchreiner in družina K 25.000; F. Mell K 20.000; A. Artelli, N. N. po K 10.000; Kamil Sanguinetti, ing. Jos. Pichler. H. Pregel, Julij Levi po K 5.000; Iv. Klun, N. N. po K 4.000; Albert Stepansig, Karel Glessich po K 3.000; Anton Corsi. Orest Guarrini (nadaljen podpis), Aleks. Gialussi, A. Sollak, N. N. po K 2.000; Margerita Giadrossich-Zay, Iv. Giadrossich. Gvi-don Pagan, N. N., don Oskar Prettner, Anton WiIIenik, Oscar Schiavon, Succ. Fratelli Frennez, Gvidon Reganzin, N. N., N. N., P. Vidali, Iv. Tutta, N. N., N. N., Karel Simonis, N. N. po K 1.000; Valentin Davide, Anton Gross, H. Loser. Jos. Benes po K 500; Marija Pechiar, N. N. po K 400; Iv. Ma-Iusa, Jos. Battistig po K 300; Karel Kozmann, Ferucij Schiavon, Jos. Hirn, Katarina Polli, N. N., Angel Betolo, Hanibal Maccani, Alojz Fabiani. N. N. po K 200; Ljudmila Taucer, Franc Bacich, Marcela Tulro, Jakob Orbanich, Lina Speranda, N. N. po K 100. • • • Podpisi izkazani od c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada: Amalija Coen K 50, Alojzija Raniarn K 50, Emilija Rauber K 100, Adolf Matelich K 100, Štefanija Gherlanz K 100, P. Gressani K 100, Just Leruzzi K 50. Ivana Bassanich K 300, Ana Vattovez K 2000. Antonija Deber K 400, Hermelinda Trocca K 50. Marija Fabris K 50, Karolina Debegnak K 50, Ana Toma-sic K 50, Marija vd. Abram K 50, Ivana Gruban K 50, Helena Levi K 50, Righaldi Gizzela K 50, Evelina Diviacco K 50, Matilda Eustroska K 50, Beatrice Bencina K 50, Antonija Starec K 50. Del-negro Anton K 100, Katarina Mullei K 300, Iv. Rodella K 100, Ana Crismancich K 1000, Rudolf in Anton Godnig K 200, Kosmerlj Jakob K 300. Rih. Aite K 2000. Kajetan Braceo K 2000, Marija Co-melli K 1000, Jernej Kociancich K 50, Oustav Ep-pingher K 3000, Nikolaj Gioseffi K 200, Macari Anton K 1000, Jos. Marei K 1000, Anton Seppich K 100, Ženska podružnica Rdečega križa v Sežani K 2000, N. N. K 500, N. N. K 500, Banco agri-colo mar. K 1000, N. N., K 500, N. N. K 300, N. N. K 1000, N. N. K 400, Frana Liubičič K 300, N. N. K 200, N. N. K 1000, N. N. K 200, Mat. Devescovi, Pazin K 500, N. N. K 1000. N. N. K 2000, N. N. K 9000, Jak. Mavrar K 1000, tvrdka Oehler K 20000, osobje tvrdke Oehler K 2000, N. N. K 2000. DAROVI. Za šolske potrebščine ie daroval učen-ccm deške CM šole na Acquedottu g. Jakob Perhavc, trgovec v Trstu, 30 K, za kar se mu učenci kot tudi učiteljevo najlepše zahvaljujejo. Za moško podružnico CMD je namesto cvetk na krsto pok. Milenki Detela, podaril g. Kodrič Vekoslav K 6. Denar hrani blagajnik. _ Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni oddelek »EDINOSTI«. CESKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti. _ MALI OGLASI. HhIiImm l*nk Mttiftff zmožna slovenskega in prisna Kununca« nem^g* jezik* u«« službe pri dobri družini. Naslov: Ulica Molin a rento št. 18, II. n. 785 Ama*!«« ha 2500 zavitkov čokoladinega PiOllO SB nadomestka „Maršner". Pojasnila daje posredovalec Kari Rexlngert ul. Kandler štev. 7 cd 9—91/, 2—3 pop. predp. in (H) Potrpežljivo učiteljica Ulica Harriera 1, II. nauči nemško ▼ treb mesecih. — 784 Kupujem bele cnnie K 1-50, barvane K —-80, ne K bombaž K 6 —. volneDa pokrivala in >nn nhleko K 2'—, belo vo" 766 let eni i !e K 4—, rabljeno obleko K 2-, belo volno K 7 —, sivo K 6'—- Nacuon, ulica Geppa 16 božičnih dreves ie na prodaj ; cena po do-— . — Zagone St. Peter- ___3022 pohištvo, cunje, pletenine volno, bombaž in druge stare predmete Novo skladišče uL Pieta St. 5. — Grasei. 778 300 govoru. Ivan Marinftič Kranjsko. Kupujem n,°° Bov,°0' vsake vrste kupuje Jakob Margon Via (ugodna prilika za begunce) z obs«2nim dvoriščem Prodajo s 2 hiše______________________ in najlepšo lego v tržaški okolici za 76 odstotkov cenilne vrednost*. Hiše so prikladne aa trge ali kako obrt. Ponudu« na Ins odd. Edinosti Dobro tf no in kislo vodo, tfsEK nO kislo vodo nori „Sil vavrelec" razpošilja po povzetju A. OSET, posestnik i» lastnik s atine pošta Goštanj, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino steklenic, sodov ter starih in novih za-maškov. 3014 izobražena gospa, srednje starosti, lepe zunanjosti, dobre drežine išče službe v pisarni, kot vzgeniteljica ali hišna gospodinja. Govori in pifie perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnaer. odd E4inost<, kateri pove tudi naslov (G) Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijev« podpet-Bike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevijs, električne svatiljke, baterije, pisemski papir ko- Gai svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, ma za brado, žliee, razna rezila, robsi, mrežice u brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJCOB LJSVI. ulica 9. KieoLo itev. 19 26 MMe vojno poselilo. GI IMBRMUr •9 Ofl 1 mm uiiiiiiiiv^ vsaki veter g a. m > iifllji ob 97» l 9 ifirifltnfm nrnrirtaito Vclll 3 m Bfflrr- id mM\M praS. r Vstopnina K V - ^ 'mM Proda se po primerni ceni kava, cikorija, paradižna konserva, marmelada in biškoti. HENRIK MARAN, ulica Vlenna štev. 4. Pošiljatve na deželo proti povzetju. Ji. JL Naznaniio. „Gospodarsko druttuo" v Skednju vknjlžena zadruga z neomejeno zavezo naznanja svojim udom in vlagateljem, da plača od 1. januarja 1917 na hranilne knjižice ZCJŠt 4 % čistih letnih obresti. Hačelnlstuo. EZZ3!_ZSCZ3CZZS -al—IL Noui dohodi zo sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek* Marco Conforti, Trst, Q. Campanlle 21 Zlatarnico Pln® Trst, ulica Velika izbera Canale štev. 13 srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmern«. k lili Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od r» zvečeg naprej Cena: I. vrste K 2. II. vrste K1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermik v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice deBla Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje. UMETNI ZOiJE. Podružnica c. kr. prlv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. TRST, Plaza Marša Terasa 2 DUNAJ, VII. Zollergasse 2. Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za Peto avstrijsko vojno posojilo obstoječe iz a) 40 letnega 57,% araort. državn. posojila, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.— % netto. b) Davka prostih 5Va% državnih zakladnic, vrnljlvib dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% netto. Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlrom na eminentno domoljubni namen tega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila. i ■lliM.I ——BJJ>—iP—BWdafcM^^^^M^—^M— BHH » Ljudska kreditna banka (BANCA DI CREDITO POPOLARE) Trst Via Marto Teresa 1 Trst, Uto Marto Teresa h sprejema podpisovanja za peto avstrijsko vojno posojilo obstoječe iz a) 40 letnega 51/,0/. amort. državnega posojila, davka prostega, po K 92.50°/; z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej ž K 92.—''/„ netto. b) Davka prostih 5'/,'/o državnih zakladnic, vrnljivlh dne 2. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% netto. Banka dale vsa mogoča olnjjanja in na željo razna pojasnila. 1) štiridesetletno 5 % °|o amort. državno posolilo h K 92 netto od K 50.— nom. naprej 2) 1. junije 1922. platUEve državne zakladnice h K 96.— netto sprejema Žlvnostenska banka podr. v Trstu Vla Ponterosso 7 In Via Mer. Ter. 20 v lastni palači. Tozadevna pojasnila se dalo drage voUe.