ivlïen7e in

TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA«
ŠT. 14.
V LJUBLJANI, 23. NOVEMBRA 1935.
KNJIGA 18.
-
O KRIMINALNEM IN UMETNEM SPLAVU
DR. MAKS KREMŽAR
Zdravniški kongres, ki se je vršil letos konec septembra v Beogradu, ni ostal brez odziva v naši javnosti. Vprašanje o legalizaciji umetnega splava iz
- socialne indikacije, ki ga je
med ostalim sprožil kongres, je kakor kamen, ki je padel v vodo, pognal valove do naàe ožje domovine. O tem pričajo številni članki v našem dnevnem tisku. Pri nas je že dr. Miatko objavil članek »MedicLnec na denarnem trgu« v »Jutru« 29. 1. 1933, kjer ob sklepu članka o umetnem splavu pravi, da bo treba na to misliti pri zakonodaji.
Ne bom govoril o tem, da je Rusija že legalizirala umetni splav iz socialne indikacije, da je to legalizacijo večkrat popravljala, kajti dnevni listi so dovolj informirali čitatelje.
O splavu govorimo tedaj, ko se nosečnost prekine pred 17 tednom (do 4 mesecev), kasneje pa le o nezrelem, od-noeno prezgodnjem porodu. Splav nastopa spontano, to je brez našega prizadevanja, zgolj iz vzrokov, ki bivajo v materi ali plodu: Nastopi pa tudi z našim posezanjem, s katerim pretrgamo trdne vezi med materjo din plodom, kar vodi do smrti zadnjega in tako do aborta. Gre za umeten splav takrat, ko ga izvršimo iz medicinske indikacije, to je z ozirom na zdravstveno stanje matere, za kriminalni aboirt pa, kadar ta medicinska mdiikacr'a ni podana, naj ga je izvršil kdorkoli že. Ako ogroža nosečnost materino življenje, tedaj izvršujejo zdravniki umeten splav iz medicinske indikacije, ki je uzakonjena in v kateri odločajo zdravniki sami, dočim umeten splav iz socialne indikacije razen Rusije in Letoniske nikakor ni dopusten. V Nemčiji je legaliziran umeten splav iz eugenične indikacije, poleg medicinske, vendar o eugenični indikaciji ne odločajo zdravniki, marveč sodišče, tako zvano »Erhgesundheitsge-richt«.
Toliko uvodoma o splavu vobče.
Podati točno statistiko o kriminalnem splavu je absolutno nemogoča stvar, kakor je popolnoma nemogoče, da bi ga zatrli. Tu ne pomagajo nobene,
DR. MAKS KREM2AR
še tako drakonične odredbe. To dejstvo je neizpodbitno. Nasprotno bi mogel trditi samo oni, ki ne pozna človeškega življenja. Isto velja za spolne bolezni. Čim se spuščamo v boj z ljudskim življenjem, sprevidimo, da ni upati na zmago. Dobro nam je še v spominu, kako žalostno je končal zakon o zatiranju spolnih bolezni. Za zeleno mizo ima življenje povsem drugo lice nego v resnici. Ni dovolj, da ima zakonodavec temeljito naobrazbo, v tem slučaju medicinsko, razpolagati mora še s precejšnjim številom praktičnih življenskih izkušenj, eiko hoče le delno uspeti. Prepričan sem, da bo ista usoda doletela tudi :
O uspehu so nedavno poročale »Koprive« — smešno, a bridko resnično. Z uveljavljenjem zakona ne postanejo ljudje nič boljši, ostanejo točno taki, kakor so bili prej. mnoge pa navaja še k večji kriminaliteti s tem, da se potuhnejo v njegovo senco. Zakon je kakor opium za bolečino, bolezen je
ostala ista. Napaka v človeku — mišljeno juridično — se ne da izdreti kakor gnil zob; zakon vlije nekoliko strahu, ki traja običajno tri dni. »Svako čudo tri dana«. Zakon je pred vsem pomemben za one omahljivce, ki se potikajo od meji kriminalistike. Kdor je nad in pod mejo, ostane pošten a.li lump kljub zakonu. S tem sem hotel samo povedati, da se bodo vedno dobile ženske—matere, ki ne marajo učakati rojstva svojega otroka. Svojo namero izvedejo že na kakršenkoli način, ne meneč se za paragraf in to po večin' navidezno dokaj srečno z ozirom na telesne in duševne težave: Le malo jih je, ki jih zadene juridična kazen. Ako bi hotela sodišča zasledovati kazensko vse splave, tedaj bi morala vse ostalo delo pustiti v nemar ali pa bi morali ustanoviti posebna sodišča, ki bi obravnavala samo zadeve kriminalnih abortov. Na zatožnih klopeh ne bi sedele samo kmet-ske in delavske ženske, marveč tudi druge. In čudež vseh čudežev je, ki mi nikakor noče v glavo, da je ravno v o"ih vrstah, ki najbolj stopaio v boj _ - besedami, — bodisi iz nacionalnih ali verskih motivov — za številna rojstva, najmanj porodov. Pa dovoli o tem ,sicer bi znal prijadrati na zatožno klop.
Razlogi, da se odloči žena k odnravi plodu, morejo biti zelo različni. S'abo gmotno stanje in zato strah pred številno družino, k temu če?to še alkoholizem pri možu; in nezakonski materi poleg gmotnega vprašanja še sramota — dolžnost v zakonu je pred njim sramota — izguba službe: poročenim, ki so v službi, so otroci ovira, nekaterim to'iks-na, da sr>loh ne marajo nobenesra, drree pa število po možnosti omejujejo. Ne smemo prezreti, da pripomore+a zelo mnogo individualistični svetovni nazor, ki mu je vrhovni smoter h°d izem in pa pomanjkanje verskoethičnih načel. Mladi ljudje se hočeio zabavati, ne mn-raio biti sužnji svojih otrok, kakor so bili njih očetje in matere. Z otroci je delo, skrb, žalost in ko odrastejo, ti pokažejo fige. Ce so bili naši očetie in matere tako neumni, pa mi ne bomo V;tka linija, ki jo zahtevajo filmske družbe, tesno prilegajoča se obleka, postulat mode, vse to nikakor ne more biti v skladu z nosečnostjo, »In kdaj hočete imeti otroke, gospa? Ko boste stari?« vprašam marsikatero. Zelo, zelc se mi zdi, da stare nimajo otrok?! M1 a de na plesišča motorje, nriletne. «koro že osivele gospe pa potiskajo voziček pred
seboj. Kaj čudna slika. Tam pomlad, tu jesen; kar nič v skladu s tem, kar so nas učili. Vendar jesen ima le svojo pomlad v vozičku.
O sredstvih ,ki se uporabljajo v ta namen, ne bom govoril, ker ne spada v okvir pričujoče razprave.
Menda so že stara plemena kaznovala vsak abortus, ker so smatrali plod za last plemena, kar velja tudi zâ nas. To, da si lasti pravico država, pleme aH narod, je čisto navadno nasilje. Plod je last matere in nikogar drugega. Tu se nima nihče vtikati, porodov zato ne bo manj ne več. Enake misli sem razvijal, ko sem pisal o eugeniki.
Zahteva po solavu postaja od dne do dne češča in odločnejša. Spričo gospodarskih razmer današnjega časa in spričo svetovnega nazora so otroci v zakonu dostikrat v breme, da o izvenzakonskih niti ne govorimo. Očetje in matere, ki se sami bore z revščino iz dneva v dan, žive iz rok v usta, ne morejo nuditi svojim otrokom pogojev, ki jih zahteva današnja družba za eksistenco. KoMko jih je, ko iščejo službe! Kvalificirani delavci, absolventi srednjih, strokovnih in visokih šol. Prisiljeni so, da pohajkujejo brez posla na stroške svojih oskrbnikov, često staroupokojen-cev, sprejema io shtžbe, ki njih izobrazbi ne odeovaHiaio, še manj pa plače. Primerjajmo plače iz bednostnega fonda in p!ače služkinj. Vsi ti dokaj pozno zasedajo svoje socialne položaje, če jih sploh kdaj. Socialna in biološka pot ne gresta vzporedno križata se in prideta v kon-fiikt. Rezultat je popolnoma priroden: izvenzakonsko snolno občevanje in izvenzakonska nosečnost, ki je recimo vsa i pri polovici neizbežna kljub vsemu preventivnemu raffinementu in sredstvom Beda in sramota razkrajata mlado dušo. Devica obeh mladcev »odpraviti pa v°ako ceno« postaja od dne do dne silneiša. Fant pritiska na dekleta z vso silo. Sarro, da jo srečno izvedemo, drugič bomo že boli previdni. Inserati, babica, zdravnik, tudi sami, so pribežališča. To je zelo na kratko podana slika, katere podrobnejša psihološka razglablja nia, z razdvojenostjo, z očitki vesti itd. bi se dala prikazati samo v romanu.
Kaj naj bo osrednja ideja laše razprave? Kakšno stališče ie zavzeti zdravniku nasproti splavu vobče in splavu iz soc;a!ne indikacije ?
Najprej si moramo biti na jasnem, kaj je zdravnik, oziroma kaj bi moral biti. Zdravnikov poklic je, da po svoji
strokovni izobrazbi in svoje vesti zdravi in lajša telesne in duševne bolečine. Njegova domena j,e vse, kar je pathološko. Torej zdrava nosečnost ni njegova domena. Bolezni iz nosečnosti, tako zvane gestoze ali bolezni, katerim "'e izvor nosečnost (razlikovati je bolezni v nosečnosti), mora zdraviti z internimi sredstvi. Ako ta sredstva ne vodijo do cilja in obstaja za materino življenje nevarnost, se mora zateči kot — ultimum re-fugium — k umetnemu splavu iz medicinske indikacije, ki je uzakonjena.
Katoliška morailka odklanja vsak abortus iz medicinske indikacije, ker ga smatra za umor. Res je, umor je. Ali umor je tudi, ako mati zaradi ploda umre in ïi nisr"o norm0,0V	99
tega zavedamo. Drugo je, če bi umrla rie glede na to, ali smo izvršili splav ali ne. Medicina se v takih slnčaiih, kar velja tudi za perforaciio živega otroka, ne more ozirati na filozofsko-reJisriozna načela theologov. ki bi skoro gotovo popustili v svojih riqoro->;nih zahtevah, čim bi imeli žene in družino. Medicma je pred vsem praktična veda. Pred očmi mora imeti vrhovno načelo, kako trpečemu človeštvu pomagati. To ljudje od ni>e zahtevajo in zato je tudii tu. Medicina se ne sme izgubljati v nraznih fa.n-tasteriiah in orepuščati usodo ž»ne božjim rokam, sicer je vsa t.herapija nepotrebna in — sit venia verbo — naravnost naperjena proti božji volji'. Zaradi tega žrtvujemo to, kar še ni romano, kar še ni zrelo in ker tako naibVi» od°x>-vpiHa našemu notranjemu čustvovanju. Bindmg pravi: »Nezrelo življenj se mora žrtvovati zre'emu. ki mu ie da'o živ-lienie!« In mi=iim, da ni zdravnik» ki bi mosre.l dru^če ravnati kliuv> ver«k''m pomislekom. Biološka vrednost z ozirom na potencialno energijo pa ie seveda pri nezrelem živi jem'u večja, a ^e faktor, s katerim v tem slučaju ne smemo računati.
Medicinsko »tiie sto preira1*. p°daj-mo se na so^ra^no. ki na-* bi Ž4r;«čno vorašame naše rs»*n,rav» Socialni nolo-žaj ljudstva, sojini nrobiemi se zdravnika ne ti^e^o. Tpt<o čn7erno. Ako ia ža-na sl^omaSnia. ii dam >ova,fa. dvq in gre. Za reševanje «ocla'no-sroeiïrv'fl^W'h problemov so poklicani drug' fakto^-V. Nihče ne mara rvrevzemati odgovornosti, nihče ne mnrra biti кошпЧрп^п, vsakdo vas pošiilia na drugo številko. Temu pravimo »čas«. Nihče se noče iVs-110 in odkrito izjavili. O tem je podal
verno sliko beograjski kongres: večina se je glasovanja vzdržala.
Ni zdravnikova stvar, da rešuje socialna vprašanja, vendar mislim, da ni posebno težko kratko malo »tresti s svojih ramen perečo zadevo, ki se tiče vse javnosti, h kateri spadajo tudi zdravniki.
Uboštvo je zelo relativen pojem in sploh, kje začenja socialna indikacija, pri katerih dohodkih, pri katerem otroku? Kdo bo prejemal izkazila o siromaštvu pri današnjem javinem koruptnem življenju, si lahko mislimo ? ! Odločevale bodo zveze in kolkovine.
Zdravnik je kakor vsak drugi poklican, da posega, če že ne odločuioče, pa vsaj posvetujoče v te delikatne probleme. Vsi stanovi so tesno povezani med seboj, nihče ne more živeti povsem ne-zavisno od drugega. Pri obubožanem ljudstvu je tudi zdravnikova mošnja prazna. Zato mora vsak izmed nas vplivati na zakonodajo, da se poiščejo viri gospodarstva in s tem dvigne življenjski standard, da živijo ljudie kakor ljudje, potem bo samo po sebi odpadlo vprašanje umetnega šolava iz socialne indikacije. S samim trkaniem na nacionalna prsa, s sklicevanjem na ver-sko-ethična načela ne bomo prišli nikamor. To so besede, s katerimi zadostimo samo govorniški formi in nič več. Odpravljalo se bo naprej kakor doslej, vsak po svojem lastnem ocenjevanju svojega siromaštva ali kateregakoli drugega razloga.
Pribiti je treba ,da bi se z legalizacijo umetnega splava iz socialne 'ndikacije število abortov silno pomnožilo. Padlo bi samo število onih, ki jih izvršujejo mazači. Odpadli bi seveda honorarji, ki se plačujejo v te svrhe.
Usmilite se družinskih očetov in podpirajte jih. Zakaj 90 vedno
\ najbolj prizadeti družinski očetje? Spominjam samo na šolnine, različne •	itd. Zato popolnoma praviLno ugotavlja gospa dr. Vilma Ja-niševa-Boškovičeva v ponedeljskem »Jutru« dne 28. oktobra 1935, ko pravi, da ne rabimo socialne indikacije, ampak socialno zaščito družine. Njen članek podpišem z obema rokama. Žalostno dovolj, da se ni našla moška glava, ki bi točno precizirala to stališče, bodisi na beograjskem kongresu ali pa kesneje v dnevnem tisku. Verski in nacionalni motivi so zelo medli, stoje na trhlih nogah, Ogino-Knausova methoda, ki ni ni-
kaka methoda, le znanstveni izsledki, pa kna samo to napako, da ne drži.
Demografska politika,
forsira porode s tem, da daje družinske podpore, zaščito materam, s čimer pa več ali manj briše oči preprostemu ljudstvu. Takrat prikriti, a sedaj odkriti namen te politike se je pokazal na	Naglo pormnože-
vanjte prebivalstva, zapiranje mej rodi klikarstvo, živeče na račun ljudstva, kar povzroča zopet socialna trenja in ventil, ki ni izdržal več pritiska, se odpre v obliki vojne. Ta bo pokosila v mesecih toliko, kar so dala leta. Ali ni ta politika brezglava, nesmoterna,	' ?
Podobna je Amerikancu, ki je deset ali več let garal v rudniku, varčeval in stradal, ko pride domov, pa požene vse v 14 dneh. In začeti je treba zopet znovega.
Le dva tabora sta. Prvi, ki je za mir in spravo med narodi, za politiko, ki išče in odkriva vire gospodarstva in skuša po možnosti dvigati gospodarsko stanje. Drugi tabor je za politiko imperializma. V prvem odpade vprašanje o legalizaciji umetnega splava iz socialne indikacije eo ipso, pri drugem pa, ako ne bodo praskale curette, bodo lajali topovi. In sedaj? Kaj je manj ali bolj
Ljudstvo ne zahteva umetnega splava iz socialne indikacije, ljiudstvo hoče le kruha. Vsa ta pričkarija o socialni indikaciji je brezpredmetna in je pokazala, da je abortus artificialis iz socialne indikacije —- corpus politicum.
Succus moje razprave naj bo: Bodimo proti legalizacija umetnega splava iz socialne indikacije, a tudi proti kazenskemu zasledovanju tako zvanega kriminalnega splava. Rešijo naj se socialna vprašanja, a ne samo na papirju. Ne vtiiikajmo se v materinsko življenje, sicer bomo prišli še tako daleč, da bomo hoteli legalizirati še kodra,nje las. Žena, ki abortira, naj odgovarja sama pred seboj in naj sebi pripiše krivdo. Posledice v obliki izgubljenega materinstva ali v obliki telesnega trpljenja itak ne izostanejo. In mislim, da je to dovolj za naše — s humanostjo prepojeno srce.
Razprava dr. M. Kremžarja o »Puberteti« se bo nadaljevala v prihodnji številki
R. RIEGE	ODMOR V GLEDALIŠČU (lesorez).
ABESINSKÂ PRAVICA
! meriški poročevalec Robinson i Mac Lean piše, kako je nekega I dne jahal na mezgu skozi Ad»
_I dis Abebo in srečal jetnika, ki
so ga vlekli z rokami, privezanimi na hrbtu, po ulici. Za njim je kričala in vriskala množica, zasramovala ga je in se mu rogala, vendar je bilo vmes tudi
mati podrobneje za sistem abesinske* ga pravosodja in kar je zvedel, ga je pripravilo do prepričanja, da ima v tej deželi pravilo iz svetega pisma stare zaveze »oko za oko, zob za zob« še polno veljavo. Videl je tako zvane celice smrti, v katerih čepi za roke in noge privezani obsojenec in čaka, da
Trgovci v Addis Abebi
nekoliko ljudi, ki so se jokali. To sicer ni neobičajen prizor v deželi, kjer more vsakdo svojega dolžnika zavoljo neko= liko par pritrditi z verigo k svoji roki in ga vleči za seboj, ali pa ga za noge prikovati k steni svoje koče. Ljudi v verigah vidiš v Abesiniji mnogo.
Uro pozneje je jahal spet po isti cesti. Iz nizke koče je zaslišal hipoma strele iz samokresa. »Kaj je bilo to?« je vprašal svojega spremljevalca doma» čina. »Spet je enega morilca zadela pravična kazen«, je odgovoril ta suho
Pol ure pozneje je Mac Lean opazo= val majhno skupino mož. ki so nosili v odejo zavito in novezano morilčevo truplo.
Nekoliko takšnih dogodkov ga je pripravilo do tega, ta se je začel zani=
bodo sorodniki njegove umorjene žrive pomerili cevi svojih pušk skozi poseb* ne line nanj in ga s strašnimi pretnjaml in kletvami ustrelili. Videl je tudi malo z bambusovimi in palmovimi listi po= krito kočo, v kateri delijo belobradi možje pravico v manjših primerih in poravnajo spore.
Abesinska pravica je vse nekaj dru* gega nego naša. Vsako sredo in petek t sedi cesar v svoji palači na sodni ргег progi in spreiema poročila o sporih in zločinih svojih osem ali dvanajst mili* jonov podložni,kov Poleg njega sedi al pa ga v manjših zadevah tudi ponolno ma nadomestuje »afe negus« Afenafe »cesariev dih«, 451eten možakar, sin Atenafeja Suguda, ki vlada provinci Kambati.
Na trgu so prijeli tatu. »Ožigosajte ga!« zapove cesar. Nesrečniku zvežejo roke in noge z isto vrvjo in ga polože v za to določenem prostoru na tla. Krv= nik potegne iz ognja žareče železo in
dežele Vale in prežal posebno na trgov* ske karavane. Po svoji lastni izpovedi je umoril nič manj ko 99 mirnih tr* govcev. Poikajal pa ni niti najmanjšega sledu kesa in tudi do priznanja ga niso
SJ
S *5
1 * 2 >
ga potegne hudodelcu s posebno spret* nostjo po sredi čela od las navzdol do korenine nosa in potem počez nad obrv mi. Žrtev se zvija in tuli od bolečin.
Kakšen mesec dni bo tega, ko so pri* vedli »šifta«. razbojnika Rusabija, ki je gospodarile s svojo tolpo po gorovju
spravili tako kmalu. Ne da bi trenil z očmi, je nrenesel udarce s Korobačem iz kože povodnega konja, in dolge ure je potem prenašal »zasliševanje tretje stopnje«, zasliševanje s strašnim muče» njem. ki mu niso dali niti sekunde od« počitka. Šele potem, ko so ga spravili
v »celico za prekajevanje«, je sprego» voril. Ta celica ima štiri stene iz posu» šenega blata, je popolnoma zaprta, v tleh pa je vdelana rešetka, skozi ka» tero se dviga vroč dim evkalipta in pre» ti, da bo jetnika zadušil. In ko je zlo« činec priznal svoje grehe, so ga od» vedli pred cesarja na sodbo.
»Ubij ga — mojega očeta je umoril!« je zavpila od jeze tresoča se mlada ženska v ozadju sodne dvorane. »Ubij ga!« je vpila množica. »Ubij ga!« ie dejal cesar in »Ubij ga!« je poudaril »cesarjev dih«. »Ubij ga, kajti mnoge je umoril!« je ponovil cesar.
Obsojenca so zvezali za noge in za roke ter ga vlekli skoraj pet kilomet» rov skozi mesto do hiše smrti. Na nje» nih vratih je Busabi izrekel svojo zad» njo željo: »99 trgovcev sem umoril, da bi jih oropal«, je dejal skoraj ponosno, »a niti ena izmed krogel, ki so jih sprožili name, me ni zadela. Dajte mi, da umrem od svoje roke » kakor sem si prisegel, da bom umrl, ko sem se od« ločil, ta postanem šifta«. Neki policist mu je odvezal roke in mu izročil repe» tirno puško s šestimi naboji. Busabi se je z nekoliko spretnimi kretnjami osvobodil ostalih vezi. Pet strelov je počilo — dva policista in eden izmed gledalcev so se zgrudili na tla, šesto kroglo je razbojnik pomeril nase. Nje» govo zadnje dejanje ni zbudilo velike pozornosti — v Addis Abebi so namreč usmrtitev in vsakovrstnih dogodkov ob njih navajeni.
Cesar deli v Abesiniji pravico, toda za njim skrbi cerkev, da se natančno izpolnjuje prastari »feta nagast«, »te» meljni zakon države«, ki ga ni mo>gel doslej razveljaviti niti H. Selasie. Dva meseca bo tega. kar so prijeli nekega stotnika ces. garde, ki je bil ukradel 45 novih pušk cesarske armade in jih poslal v provinco, kjer je nameraval postati menda vodia razbojniške toi» pe Privedli a« na sodbo pred cesar» ia in ko je množica vpila »Ubii ga! Ožigosa i ga'" ie cesar počakal, da ie odposlanec cerkve najprvo prebral tisto mesto iz »fete nagast«. ki pravi: »Pra» vično je. da se o*'gosa!« Šele na to je vladar izrekel sodbo
Cesar pa ima pravico, da kazni, ki jih predpisuie cerkev, omili in tn nravico zelo pogosfoma izkoristi Električni stol. ki se ga je omislil neous Menetik 7Л usmrčanie visnkorodnib hudodelcev, ni imel mnogo opravka, odkar je Halle Selasie sedel na prestol. Celo tedaj, ko
se je ras Hailu v prid prejšnjega cesar» ja Lidžu Jasuja dvignil z orožjem proti Haileju Selasieju in je cerkev oznanila, da gre možu, ki se je zarotil proti ce» sarju in postal nevreden njegovega za» upanja, smrt, je Haile Selasie samo od» kimal z glavo in obsodil upornika na dosmrtno ječo.
Abesinska justica je gotovo brutalna. Res je tudi, da je prehrana jetnikov samo tolikšna, da jim komaj vzdržuje življenje. Res je, da jetniški kuharji in pazniki jetnike plenijo, da jim kradejo suknje in šame, ki jih potem spravlja» jo v denar. Še vedno se dogaja, da za» htevajo jetniki od vsakega novega jet» nika poseben prispevek za svečice, kaj» ti jetniške uprave jim ne dajejo luči. A mnogo se je že izboljšalo. Tako je prepovedano — vsaj uradno — omam» ljati otroke z vinom in opijem, da bi potem v omami izdajali bivališča ta» tov. Trupel usmrčencev tudi ne smejo več tako dolgo obešati na javni pro» stor, dokler ne strohnijo, kar se je prej redno dogajalo, da bi bilo ljudstvu v svarilo. Res je, da veljajo v Abesiniji, kar se tiče pravice in zakonov, še ved» no srednjeveške razmere. Toda ne smemo pozabiti, da so te razmere v primeri z nekdanjimi pragozdnimi za» koni velikanski korak naprej. Za ta veli» kanski korak naprej bi se morala Abe» sinija zahvaliti malemu, rjavemu ce» sarju, ki stori vse, da bi svoje ljudstvo spravil na pot civilizacije in nove dobe.
MOTIV IZ STARE KLAJPEDE
K
I
GUSTAV STRNIŠA
osil sem že stepo. Prostrana je, daljna kakor morje, vesoljna! S strojem smo kosili! Da, Rusija, to je dežela!
Jernač je kimal, si tlačil v usta brtavs kruha, da so mu izstopale oči, drugi pa so se smejali.
Vroče je bilo in poljana je molčala. Sonce je pritiskalo, žarki so rezali in slepili oči. Zemlja je bila vroča, da se je vse topilo okoli koscev.
M'ada grabljačica Tina je sedela zamišljeno. Lahna senca je legla na njen obraz.
Žitno polie tik košeuice je bilo vse pozlačeno. ŠkrjanČek je poletaval nad
Kosci so obedovali. Hlastno so zajemali in lesene žlice so ropotale, da je miaščalo v loncu kakor voda v raztrganih čevljih.
Tone, velik in krepek fant, je bil ves znoien. Oziral se ie s siniimi očmi na grabljačico in mežikal. Njegovi drobni, ozki brki so strigli kakor lastovice s smolnatim repom.
Tina ga ni pogledala, Velik je. močan in za žer.o jo hoče. Pod okno hodi in lepe stvari ji pripoveduje. Tina je raie poslušala Blaža, maihnega škratastega fanta, šibkega a gibčnega kakor veverica. Blaž ima moč na jeziku in v glavi. Tone pa v rokah. Njegove misli so počasne kakor leseno orâlo, a dobrega srca je in nežen kakor otrok.
Jernač se je odda h v.'., s* obrisal us.a in govoril, kakor da bi nadaljeval:
—	In smo jedli in dobro nan je bilo. Tam imajo smetane na pretek, sira ni*: koliko, kruh pa visok za dve pedi!
—	Zakaj nisi ostal tam, saj ti je bilo dobro! Čemu si se vrnil e'edat sramoto, kako ti je Madžar zapeljal ženo! ga je zbodel Blaž.
—	Molči, to je pozabiieno! Madžara sem namlatil z vilamn. da bil maro-gast kakor naša junica. babo sem na-bunkal štirinajst dni vsak večer prav po rusko. Zdaj je pozabljeno, izbil sem ji belcebuba in konec!
—	Pa bi se midva poskusila za stavo! je predlagal Blaž in pomilovalno pogledal Toneta.
Krepki kosec ni preslišal zbadljivke, vendar je molčal.
GUSTAV STRNIŠA
Sonce je pripekalo vedno huje. Njegovi žarki so se kakor blesteče plasti pekoče žerjavice polegal na zemljo, ki je želuela v vročini.
Tone je skoraj slovkoval:
—	Poskusil bi že, poskusil! Toda za kaj hočeva kositi? Kakšna naj bo najina stava ?
—	Tudi tam v stepi smo stavili. A tam smo kosili žito. In kosec, ^isti črni Srb, se je izgubil v klasju. Predaleč je zašel in šele čez dva dni ?.e je vrnil. Spal je med žitom, žrnal ga je. Ves sinjast je pritaval na pristavo. Prestrašili smo se ga. Mazali smo ga s smetano, ker olja nismo imeli. Tako sončarica, je imel, da smo se bali zanj. Ponoči je govoril o svojih otrocih in o polju. Okreval je, a odslej je hodil vedno mrk okoli. Kasneje sva bila skupaj pri prostovoljcih. Pravil mi je, da tisteaa občutja ni mogel pozabiti. Ko je kosil dolgo v noč., se mu jc ielo blesti in potom je лчтот bolj čutu. da reže nekaj žive^-з. da se zadira stroj v meso, da mori in ubiia. a žno je • ječalo, dokler ni зк '"il P"ed klasje se vrgel na tla, si zamašil ušesa t»r b??al in bežal.
Blaž je spet vprašal:
—	Tone, ali greš za stavo?
—	Grem! Toda kakšna st.aw. naj bo?
Blaž mu je zašepetal:
—	Tone, če zmagaš, ne grem nikoli več pod njeno okno, a če zmagam jaz, te napodim z našim psom!
Tone je veselo pristal, pljunil v roke in dvignil koso.
—	Stoj!
Blaž se je obrnil k drugim: - — Vi boste priče, kdo bo hitreje pokosil! Jaz bom kosil tu naravnost, Tone pa do znamenja, kjer se konča košenica.
Molče so pritrdili.
Blaž se je zganil in pričel kositi za
stavo.
Tone je mirno zamahoval ter je bil kmalu daleč pred njim. Zdajci je vztre-petal. Tik pred seboj je zagledal prepe-ličje gnezdo. Drobne glavice so se ste-gale iz gnezda. Pričel se je obotavljati, obkositi je hotel gnezdo.
Kmalu je bil Blaž blizu:
—	Ne bodi šleva, zamahni in konec! Poreži jiim glave, naj poginejo!
—	Ne, ne morem !
Tonetov glas je zvenel otožno.
Prihitela je Tina:
—	O, prepeličke!
Dvignila je gnezdo in ga nesla med žito. Ko se je vrnila, je videla, da je Blaž hitro kosil dalje, dočim se je Tone zanimal za prepelice.
Korak pred njim je končal Blaž in zavriskal.
—	Ne boš, Blaž! Zjutraj sem te opazovala. Videla sem, kako si mežikal, ko si zagledal v gnezdu prepelice. Že tedaj si računal na stavo! Za kaj pa sta sta-
vila? Tvoja stava ne velja! je velela Tina.
—	Za tebe sva stavila, za tebe! je odvrnil odkritosrčno Tone iin jo ljubeče pogledal.
Tina je zardela in pokazala Blažu hrbet.
Stari Jernač pa je pripovedoval:
—	Da, da, tudi v stepi je ljubezen doma! In kakšna ljubezen! Toda o takih stavah tam nisem slišal nikoli!
Tina se je obrnila k Tonetu:
—	Le pridi drevi po šopek! Samo tebi ga bom dala, nobenemu drugemu!
Blaž se je prezirljivo nasmehnil, Jernač pa je nadaljeval:
—	Da in ljubezen na stepi se ne pozabi. Prevelika je in presilna. Vsa stepa ljubkuje ~ človekom in čudovito je tisto občutje in tista milina! Trpel sem, trikrat sem bil ranjen, dvakrat ujet, stradal sem in gonili so me kakor steklega psa, a vse b; še vendar pretrpel za tisto ljubezen. Na stepi me je ljubila in jaz njo. Zvezde so nama svetile in stepni veter nama je pel uspavanko. Pa se je vrnil on im moral sem nazaj k svoji. Zemlja mora biti res okrogla, sicer bi ne mogel tako daleč. Prav po drugi strani sem se vračal, a vendar sem prišel domov. Kolikokrat sem želel, da bi zgrešil, toda misel na otroka me je vodila.
—	Zato si našel kar dva!
—	Kaj zato, dosti je kruha po svetu. Stepo sem videl in vem, da ljudje nc bodo umrli od lakote! Ne, nikoli!
ŠPANSKA TUJSKA LEGIJA
Francoska »légion étrangère« je dobro znana Na špan-ko tuwuo legijo pa je javnost nedavno poslala pozorna, k ) )e bolgarski poročnik Dimi t ri| Ivanov trii obdolžen, da je med vstajo v Oviedu pobi! nekega španskeaa novinarja.
Danes ie V tej posebni četi 8 do 10 odstot kov inozemcev. Ko so jo osnovali za vojne v Maroku, je bilo sorazmerno več tujcev. Med milni it* r>ilo dokai Angležev. toda njim se )e zdela služba |>rena|>orna Sedat štejejo v nje| pred vsem Ruse. Nemce. Portugalce in Južnoameričane Spočetka ie armada — kakor v francoski legiji — obseuala tudi zločince in anarhiste Njih hrabrost v Maroku ie bila tolikšna da so bUe njih edinice razmeroma tiuie zdesetkane ko drugi oddelki med v«'iko voino
Legionarti sami postavljajo svoje barake v Darissienu blizu Tetuana Vobce jih je 2000 Na hektare vrta za zelenjavo obdelujejo, goje Urdpla živine in imajo knjižnico s 30.000 snopiči. Disciplina je stroga. L. 1927.
je špansko legijo nadzira1 bivši španski kralj. Po raznih vajah so vsi vojaki sprožili salvo, počastni strel. Slišalo se je samo strahotno pretrgan je zraka: od 2000 krogel ni bila niti ena prepozno izstreljena. (k)
DAUMIER: NA JAVNI DRAŽBI
C 1 O L K 0 W E U S K I JULES
Or j : aluga je neznatno provimcialno
I У mestece nekako 170 km južno
[Д I od Moskve. Nekaj drobnih zgodovinskih spominov na laž* nega Dcmctrija in na mogočnega vla* stodržca Borisa Godunova se veže nanj. V tem skromnem mestccu jc nc* davno umrl eden največjih ruskih teh* nikov in fantastov Konstantin Edvar* dovič Ciolkowski, ki ga po vsej pravici lahko primerjamo s popularnim fran* coskim »utopistom« Julesom Verneom. Njegovo ime se bo morda nekoč ime« novalo skupaj z imeni največjih izu» miteljev, katerih genialna fantazija je za nekaj generacij prehitela njihovo dobo. Tudi življenjska pot Ciolkow* skega je v vseh tipičnih potezah slična usodi velikih duhov, ki jih sodobniki niso mogli razumeti. Učeni akademiki caristične dobe so postrani gledali pre* prostega samouka, ki jim je poskušal celih 30 let razlagati načrte o konstruk* ciji vodljive ladje, ki bi bila vsa nare* jena iz kovine. Smejali so se mu vse do prevrata, ko se je sovjetska vlada, deloma tudi iz političnih motivov resno zavzela za njegove načrte in jih začela postopoma uresničevati. Že v bližnji bodočnosti bo zgrajen njegov kovinski zrakoplov, ki bo morda povzročil pre* cejšen prevrat v gradnji zračnih ladij. Ciolkowski ni dočakal, da bi videl, ka* ko se bo v praksi obneslo njegovo živ* Ijenjsko delo, dočakal pa je vsaj mno* go priznanja in časti. Po njem so Rusi zdaj imenovali več znanstvenih insti* tucij, denarno nagrado za znanstvena dela, dve štipendiji in zrakopïovni in* stitut.
Ciolkowski se je rodil kot sin goz* darja in je ime! še dvanajst bratov in sestra, tako da je bilo dovolj revščine v hiši. Še kot otrok je po škrlatinki izgubil sluh. Zato ni mogel biti dele* žen normalne šolske izobrazbe. Bil pa je fanatično priden in vztrajen samo* uk in se mu je vzlic težkemu prirodne* mu defektu posrečilo napraviti izpite /a Ijudskošolskega učitelja Kar mu je >d učenja ostajalo prostega časa, ga je porabil 7, izdelovanjem vsakovrstnih mehaničnih israč in stroinib modelov na katerih ie pokazal čudovito domiš* Ijijo in ročno spretnost. Leta 1887. se
S K I VERNE
je s prihranjenimi kopejkami odpeljal v Moskvo, kjer jc imel pred člani car» skega tehničnega društva predavanje o kovinski zračni ladjii, ki bi bila sijajno prometno sredstvo in ncprckosljivo vojno orožje. Soglasna sodba navzočih strokovnjakov je bila, da jc taka zrač* na ladja budalost. Osem let kasneje je zletel prvi vodljivi zrakoplov grofa Zcppelina.
Gluhi učitelj iz Kaluge se ni dal ugnati. Poglobil sc je v študij višje ma* tematike in pričel sistematične fizikal* ne poskuse. S prihranki, ki si jih je pritrgal od ust, si je 1. 1891 zgradil majhen kanal z zračnim tokom, v ka* terem je delal aerodinamične poskuse. Štiri leta kasneje je objavil svoje iz» sledke v razpravi » A c rop lan ali ptici podoben letalni stroj«. V tem delu je že postavil temeljne zakone iz teorije letanja s stroji, ki so težji od zraka. Američana — brata Wrighta sta šole osem let kasneje stopila pred javnost s svojim prvim, zgolj po praktičnih izkustvih zgrajenim letalom.
1908. je dobil Ciolkowski iz javnih sredstev nekaj sto rubljev, pol tisočaka pa je vrgla javna nabiralna akcija, ki jo je v njegovo korist organiziral libe* ralni list Ruskoje Slovo. S tem denar* jem si je učenjak uredil večji aerodi* namični laboratorij, v katerem je v kratkem izoblikoval raziskovalne me* tode, ki še danes veljajo za klasične na tem področju, dasi se često uporablja* jo pod drugimi imeni.
Značilno za Ciolkowskega je. da mu je zmerom fantazija dajala pobudo za kasnejše eksaktno znanstveno delo. Tako je n. pr. 1896 objavil načrte fan* tastičnega letala za 2oo potnikov. 1903 je objavil razpravo o možnosti razisko* vanja vsemirja z raketami. Ta pro* blem je torej zanimal Ciolkowskega dolgo poprej kakor Američana God* darda ali Nemca Obertha in druge. eksperirnentatorje. ki smo jih vajeni priznavati za pionirje na tem polju, dasi so se začeli udejstvovati šele v novojni dobi. Objektivna zgodovina Ko morala priznati duševno očetovstvo vsemirske rakete <=*mo Ciolkowskemu.
Življenjsko delo Ciolkowskega je bi* la popolnoma iz kovine zgrajena zrač*
na ladja. Prednosti takega zrakoplova bi bile po mnenju izumitelja v prvi vr* sti večja varnost pred ognjem in pre* prostejša gradnja. Razen tega bi se polnilni plin po potrebi lahko segreval z vročimi izpušnimi plini motorjev, ta» ko da bi se nosilnost zrakoplova lahko na najpreprostejši in najcenejši način izpreminjala.
Sovjetska vlada je že 1931. uredila Ciolkowskemu moderen laboratorij in konstrukcijski urad, v katerem so bili do vseh podrobnosti izdelani načrti za kovinski zrakoplov. Lani so pričeli z gradnjo prvega modela, ki bo imel 8000 m prostornine. Piašč bo zvarjen iz 0,1 do 1 mm debele valovite ploče* vine iz nerjavečega jekla. Zrakoplov bo dolg 52 m pri največjem premeru 17,4 m. Imel bo dva motorja po 300 ks, ki mu bosta dajala brzino 110 km na uro. Zrakoplov bo dograjen najbrže šele 1937, ker gre za popolnoma svo jevrstno konstrukcijo in nove delovne metode, v katerih si morajo graditelji šele pridobiti potrebnih izkušenj. Da ne bi bilo kakih razočaranj, so začeli najprvo graditi poskusni model, ki ima le 1000 m prostornine in ki bo že v
kratkem pričel s poskusnimi poleti.
p"""""-.......................
iiiviiviiiSi:.;:.::., .
i " '	^МГЖГ ■■'
!
Poslednje mesece svojega življenja, ko je Ciolkowski videl, da nivigovo življenjsko delo vstaja v resničnost, je dokončno odložil račune in formule in se spet ves predal svoji fantaziji o vse= mirskih raketah. Njegova parola se je glasila »Kaluga—Mars« in je bil pre= pričan, da bi se dal ta projekt že v ne* kaj desetletjih uresničiti. Napravil je celo vrsto osnutkov raket, na vse mo= goče pogonske snovi, na hlajenje zu= nanjih sten s kisikom, s prožili, ki bi omogočila človeku prenesti neizmerni fizični napor, ki je potreben, da se te= lo odtrga od zemeljske privlačnosti itd. Z lahkoto fantasta, a hkrati s pédant* no natančnostjo matematika je ustvar» jal cenovno obliko vozila bodočnosti In sredi največjega dela ga je prehitela smrt. Dočakal je 78 let
Ali je bil Ciolkowski tantast ali pre* rok, bo pokazala bodočnost, ko bo v strogi šoli realnega-praktičnega živi je* nja preizkusila vrednost njegovega de* la. Na vsak način je bi.1 velik genij, ki je v mnogih področjih nakazal tehniki nova pota k rešitvi velikih aktualnih problemov.
n.j
JESENSKA PASA
IZ LITERARNEGA SVETA
MOLIÈRE - IVAN KOSTI A L: JURIJ IKPciOK
Založil prevajalec. Novo mesto 19 3 5 Priznani naš slovničar in slovarnik, pisec »Brusa« knjižne slovenščine, je tokrat segel iz jezikovnega v leposlovno področje in spretno ponašil klasično francosko veselo igro >tieor«e Dandiu«, ki jo ie začel s loven iti
IVAN KOŠTIALi
že Frankopan v ječi na Dunaju 1. 1670. Fi-lološko mikavni F>ankopanov poskus najdeš v Arch. f. si. Ph. 1906.
Koštialov prevod me je zanimal še posebno zato. da spoznam njegovo mnenje o tem ali onem pravopisnem vprašanju, ki ga ni do«lej nikjer izrecno načel. Tako vidim, da rabi obliko g r a i š č. a k. a Breznik srr.-i-ščak: trenotek kakor Novice 1892 M63). a Breznik trenutek; b a h i e k. medtem l<o Pleteršnik pozna le babjaka. Na to ljudsko izi-eko se =klicuje tudi ' Zoreč, ko piše Krâvjek. K<>zjek (po njegovem je napak: Jurij Kôzjak). Z 1iud«ko govorico je potegnil v kletvici: pri moii veri Tudi Breznik ie svoje prvotno stališče malce omajal v IV- izdaji Slovnice, češ. slovensko bi hilo: n a mo'o vero. n a Roga ohliubiti Isto Velja o nemški izposojenki ubogati, ki jo Breznik nadomešča s s I u š a t i Mani sodobni pa sta ohliki mari (mar) in jej (ji). Fuji imena so prevajalen nesklonliiva' v Nancy (i.a? hi rekel' Nancyiu). barona .Soten-ville (bolie: Sotlenvillea) Nekai tavtologije. zlasti Nemcem tako priljubljene, čutim v
zvezi: vstopite v hišo (dovolj je: »topite). Kako pa s tem: ta majhna neprijetnost (ali: mala)?
Pripomnja, da sem tudi jaz prevajal Mo-tièra, ni točna. Res pa sem pisal ob 300 letnici o Dandinu in poslovenil Te,snière-ovo razpravo o velikem komediografu za Lj. Zvon.
Da pa ne bo moje poročilce zgolj jezikoslovno dlakocepstvo, naj navedem krilatico, ki jo govori Klavdina:
»Največja neumnost na svetu je, če mož ženi ne zaupa in če jo trpinči. Resnica na tej stvari je, da mož pri tem nič ne pridobi; me ženske začnemo misliti na kaj hudega in pogosto zakonski možje sami s svojim rainovšem postanejo to, kar so«.
A. Debeljak
ČRNOGORSKE ANEKDOTE
MIČUN M. PAVIČEVIC, CRNOGORCI XV.
Mičunove anekdote so ugodno ocenili strokovnjaki domala iz vseh evropskih in še nekih izven evropskih dežel. Tako se je n. pr. izrazil vseučiliški prof. g. R. Noyés v Kaliforniji : »Vaše anekdote dajo živo in bistro sliko življenja črnogorskega naroda in njegovega pravnega pojmovanja. Pisane so y živahnem, zanimivem slogu . . .« Od naših ožjih rojakov so priznali popoln uspeh avtorju gg. doetores: Pitamic. Dolenc, M. Skerlj, J. žirovnik, Ušeničnik. R. Sajovic, Preobraženski, Pirkmajer, B. Vošnjak. Župančič, idr. Ni čudo, če so doslej celi cikli teh pripovesti prevedeni na angieški. francoski, nemški, italijanski, madžarski, romunski, ruski, češki, slovaški, poljski in esperantski jezik. Znaten izbor je zagledal beli dan raztreseno v nekaterih slovenskih publikacijah, zlasti v »Ponedeljku« in Zisu-.
Od|>or proti anekdotam se je pojavil pri neposredno prizadetih, domačftiih, kajti g. Pavičevič ne olepšuje resnice, temveč jo pove na vsa usta. Zato je reke! Črnogorec inž Vido Jablan, ko se je s piscem pobliže spoznal: »Ni ga Črnogorca, katerega je ulica strahoviteje s katranom namazala in o njem več lagala, nego ste vi«.
Teh klevetnikov in obrekljivcev se M. P. кгзрко otepa v vezani in nevezani besedi. Imenuje jih: Bezmozgoviči. Lažiči. Pretigu-zoviči. Ništice. Svaštice. Mokriguzice, Zlura-doviči, Sitničareviči. tTličareviči. Pamïleto-viči.^ palilulski Bezjajcovi itd. Za na* je položaj jasen: nasprotniki bodo prei ali
slej mrknili. Miéunovo dèlo pa ostane. *
Vzemimo nekaj vzorcev iz gorenje knjige, tiskane pri Slavku Šeku v Samohoru.
C r r, o g o r eC v skupščini
V času prve srbske ustavotvorne skup ščine I 18Ж) ie bi! narodni poslanec za črnogorski sre7 Marinko Crnogorac. ki je živel preko sto let Skurščina «e je «estajala v Kragujevcu, a sejam je predsedoval sam
knjaz Miloš. Po običaju se je mnogo hvalil s svojimi uspehi za narod in državo. Vsi poslanci so mu pritrjevali:
»Tako je, gospodar, dolgo let nam bodi iiv in zdrav!«
Marinko je stalno molčal in bodel knjaza v oči. Nekega dne, ko je knjaz zopet ponovil svoje hvale, je rekel Marinku:
»Bogme, Marinko, odkar smo tu, nisi spregovoril niti ene besede. Je tako ali ne? Daj. reci še ti katero«.
»Ker hočeš, ti bom to povedal: Bodi dosti let živ in zdrav in naj te dosti let sonce greje — ker si potreben narodu. A dobro si zapomni, kar ti pravi Marinko: blagor tebi, gospodar, ker se ti nihče v brk ne upa reči, da lažeš«.
Od tedaj so prenehale tudi Miloševe hvale. (Str. 4.)
★
Lažeš
L. 1899 je v Baru prišel Vel jo Novakov v delavnico Vasa Novljanina. Nevajen Črnogorcev in bržkone brez posebne namere, da bi žalil, je rekel Velju v prepiru: »Lažeš!«
»Molči, poganski sin!« odgovori Veljo, izvleče samokres in na mestu ubije Vasa, s katerim drugače ni imel spora. >Zakaj si ustrelil človeka?«: »Zares, na sredi trgovine, med ljudmi
mi je rekel, da lažemU (Str. 96.)
★
Častnik in vojak Komandir Petar Martinovič je predaval vojakom na Obiliča Poljani pa je med drugim vprašal nekega vojaka:
»Kateri so glavni deli tega topa?« »Vsi deli so na tem topu glavni, ker brez nobenega ne bi mogel streljati.« (Str. Hi.)
A. Debeljak
milarepa: tumo
Ime tega svetnika in pesnika iz 11. stoletja se piše tudi Milarespa (z nemim s)-Izraz r e s p a se izvaja iz ras, bel bombaž, in jxnneni moža, ki je vreden nositi takšno krilo, znak strokovnjaka za t u m o. Tumo je umetnost, s katero se zna tibet-ski puščavnik po mrzlih krajih odeti v »mehki in topil plašč bogov«. Kako se začetnik vadi izvajati t u m o? Nag ali v tenki srajci se na tešče pred zoro usede na de*>ko, pozneje na led. jame po predpisih dihati, nato pozabi vso posvetnost, se po-grezne sam vase. Misli si, da ima na svojem popku zlat lotus, na njem. pa stoji ko svetlo sonce zloe r a m. Nad tem (e zlog m a in iz njega prihaja boginja Dordji Nald.'ov-ma. Potlej se istoveti z njo. premišlja o črki A na svojem popku in črki H na svoji glavi. Počasno in glohoko dihanje deluje kakor meh in podžiga ogenj, ki je tlel r>od penelom Ogeni biva v A v obliki ко-фга bobka. Vsak vdih vzbudi občutek, kakor
da ti pihne naval zraka v popek in neti ogenj. Za vsakim globokim vdihom pridr-žiš zrak v sebi, to pa postopno zmeraj dlje
časa.
Mistik Milarespa se je zatekel v t u m o, ko ga je nepričakovano zapadel sneg na Lači Hangu (Mont Everestu) in je moral brez dovoljnega živeža počakati v 1 rlogu do prihodnje pomladi. Dogodek je predočil v pesnitvi, ki je v Tibetu vsakdo pozna. Tu prinašam odlomek v svobodnem prevodu-
Posvetnega življenja sit iskal sem samote na pobočjih Lači Hanga. Nebo in zemlja sta se posvetovala in za svojega sla mi nevihto poslali. Življi vodé in zraka so se spojili v temne južne oblake, sonce in luno zaprli so v ječo, pihnili v zvezdice, jih pometli z neba in zastrli véfike v mrtvaški prt iz megla. Tedaj je snežilo nenehoma devet dni in
devet noči.
Kosmi debeli so bili gosti ko volneni
kos mi,
leteli so z viška ko ptice. Mali kosmiči so bili ko grah in zrno
gorčice,
valili so se nizdol in vihrali. Neizmernost snega presega vsak opis. Odzgoraj je pokriva! greben lednikov, čisto spod je bilo gozdno drevje pokopano do vrhov. Črne gore so se plele jxibeljene z be-
ležern.
Zmrzal je delala gladka jezera gibkih
valov,
l>otoki sinjih voda so bili skriti pod ledom. Višave, nižave — izenačene — so bile
kot ravan.
Ljudje so bili ujeti po vaseh, živina je trpela lakolo, pliči in zverjad so se postili. Miši in podgane so bile zapečatene pod zemljo kakor zakladi. V tej dobi nezgode sta se sneg in zimski vihar na beli gori borila z mojo lahno obleko.
Kakor je padal, tako se je na meni sneg topil, pretvorjen v potok. Tuleča nevihta se je krhala ob tanki halji iz pavole, ki je oklepala žgočo toploto.
Boj med življenjem in smrtjo fcorilca se je lahko videl na tem kraju. In ko sem zmagal, sem pustil tam pu-šeavnikom zgled in dokaz velike kreposti t u ni a.
★
Aleksandra David-Neel poroča (Mystiques et Magiciens du Thibet 1929). da mnogo tihetskih samotarjev preživi zimo na opisani način Popolna 'išina hlastna =amota, neizrekljivi mir — vse to osrečuje takine anahorete.	A. D.
џ
f ilatelija
Pritožbe naših filatelistov
Že več let po vreti ee opaža, da morajo b ti tudu po nekaterih naših poštah filatelisti, kajti v škartu, kii ga morajo filatelisti drago plačevati, se vid'i tu in tam, da швиј-kajo na mnogih spreniiucali zlasti : "> lin 30 di-' nareke zinamke. No, če bi se to zgodilo le na po samez,nih spremnicah, ne bi nič rekli. toda dogaja se, da eo na ta način îzpraanjeni celi kilogram* spremnic. Po letošnji licitaciji je dobil neki kupec škarta cel zavitek spremnic e poète P. v Prekmurju, kjer so maiuke odtrgane, ali pa manjkajo celi kosi sipremnac. Mogoče so neetale te spoekodbe« tudi kje drugje, preden je prišio v roke kupca. kajti na nekaterih spremraicah so posamezni kosi prilepljeni z gumi ranim robom znamk, na katerih se razločno vidi črn okvir. Iz tega bi se dalo sklepati, da so bile te spremnice korigirane šele po lanskem dece'nbru. ko so izšle znamke s čnnim robom. Del teih eprem-nic je na ogled pni uredniku te rubrike. Mislimo, da ne bi prav nič škodoviaJo, če bi naša poštna direkcija izdala »krožn"-o. v kateri bi opozorila tiste .bi ee jih to tiče, da je tako početje nedopustno.
Na nekaterih poštah inriajo Тето navado, da pri kontroliranju, ali jp spremnica dovolj framkirana, prečrtajo znamke z debelim rdečim aln višnjevim svinčnikom. Tudi s tem povzroče filatelistom obilo "Icxie. ker izgubi prečrtana znamka skoraj vso svojo viredmost. V bodoče nai bo tudi tega konec.
Spremmice iz lanskega škarta. Ici ie ostal neprodan, se lahko doibe v ekono-natu poštne direkcije v Ljubljani od 1 fS dalie po 25 dinarjev za kg. Ta cena je ioeti previsoka, ker ie z zinamkamu. kr iih ta "kari vsebuje. trg že davno prenaeičen DoStna direkcija naj zniža pene na naiveč deset diiTia>r-jev za kg. če hoče. da ji škart ne bo obležal za vse večne čase v skladiščih.	R.
Prodaja škarta 4. nov. je bila v ekonomatu ljubljanske poštne direkcije licitacija škartnib spremnic iz 1. 1931 Prodanega je bilo vsega sku-pa 1769 kg škarta po 1421—15 Din. Kupci, ki jih je prišlo 41 so bjii po večini iz Ljubljane. Maribora 'n Zagreba, vendar pa je bilo med njimi precej takih, ki so kupili škart za inozemstvo Kolikor nam je znano, z vsebino škarta zlasti tisti, ki so dobili spremnice iz začetka l. 1931. niso bili prav zadovoljni. Lanski škart (spremnice iz 1. 1930) pa Je ostal še ves v skladišču.
Nove znamke
Argentina : Izšla je nova serija frankovnih znamk, za domača pisma druga, za pisma v inozemstvo- pa izide v kratkem Prva obsega deset vrednot od 1/2 do 20 centavov. Na znamkah so portreti slavnih Argentincev.
Belgijska dobrodelna znamka s sliko ponesrečene kraljice Astride
Španija: Za 400 letnico odkritja reke Amazonke bodo izšle posebne spominske znamke po 30 centimov. Znamka bo imela naklado milijon kosov.- Mehika: Poštna uprava je izdala posebno znamko po 10 centavov, ki je bila v prometu od 14. do 30. septembra. Znamka je izšla za stoletnico priključitve države Cia-pas k Mehiki in kaže grb te države.
Mozambik: Ta portugalska kolonija je dobila nove letalske znamke in sicer kar 15 vrednot od 5 centavov do 20 esku-dov.
Švica : Sedanja švicarska znamka po 15 rapov s pokrajinsko sliko je dobila tudi pretisk »Société des Nations«.
Bolgarija : Izšli sta dve novi znamki za pisma, ki jih je treba v nedeljo dostaviti. Na njih sta dve uradni poslopji umvi ' nanika za en lev je rjava in rdeča, za pet levov pa li-la«to rjava in višnjeva.
Gdansk: Poštna uprava razglaša, da b^uo v Kra'kem izšle nove letalske znamke po 10, 15, 25. 50 pfenigov in po 1 goldinar.
B i j a w a r : Indijska vazalna država Biiawar, ki je doslej ■ uporabljala znamke Britanske Indije; ie izdala svoje prve znamke s sliko vladajočega maliaradže. Izšlo je šest vrednot po 3, 6, in 9 piesov ter po 1 in dva anna.
Egipt: Uradna znamka po 20 mili-emov je izšla v svetlo višnjevi barvi in manjšem formatu.
iVovo filatelistično društvo
V Šiški se je ustanovilo posebno filatelistično društvo. Tako ima Ljubljana zdaj tri klube zbiralcev znamk.
% a и es za bistre glave
Problem 138
I. van Dijk Amst. Haiideisblad«, 1935
Mat v treh [»tezah
Rešitev problema 137 1. Lfl—e2+.! (Z nadaljevanjem Lfl—c4 ali e5—e6 beli ne bi prišel naprej, ker bi črni po Kg4xg3 zadrževal s kraljem e-kmeta) 1. . . ' Ldlxe2, 2.) g5xK6, h7xg6, 3. c5—c6, b7xc6. Beli je razen enega prostega kmeta žrtvoval vse, toda namen je dosežen, sovražnemu tekaču je |>ot za e8 zaprta in e-kniet dobi 4. e5—ев, c4—сЗ-Н, 5. Kb2xc3, Le2—bS, 6. Kc3—b4! in beli doli.
DOLGOTRAJNA ŠAHOVSKA IGRA
Najdolgolrajnejša šahovska partija se razvija med dvema možema, od katerih biva prvi, Don Fitch, v Sinji zemlji (Blue Earth, Minnesota, USA), drugi pa v južno afriškem mestu Jobannesburgu. Poteze si sporočala pismeno. Ker rabi pošta 30 dni, da privozi od enega da drugega, se utegne dvoboj zavleči na leta. John Brooks, predsednik šahovskega kluba v Johannesburgu, je izjavil:» Stvar Je zanimiva. Včasi premišljam j>olovieo noči, kako naj potegnem> kadar dobim Fitchevo napoved. Moj nasprotnik je Jako močan, ali pred 1. 1940 me ne potolče.«
RESITEV CRK0VWCE V ŠT. 13: Srab, Srb, srd, srh, srk, srp, srt, trst, Trst, ' Trsat.
182
Loterija s tremi dobitki Pet mož je osnovalo majhno loterijo. Določili so tri dobitke, in sicer prstan, uro in zlato verižico. Vsak izmed petih ude-ležnikov bi lahko dobil vse tri predmete, dva ali enega in v najslabšem primeru nobenega. Na koliko načinov bi lahko odločila usoda?
183
Naprava za namakanje Preko travnika gre raven jarek, preko jarka pa brv. Okrog te točke leži v precejšnih,toda enakih razdaljah devet vodnjakov, ki so med seboj tudi enako oddaljeni. Na eni strani jarka leži torej pet vodnjakov, na drugi 4. Od vsakega teh vodnjakov vodi cevje navpično k jarku, ^a koliko je cevje petorice vodnjakov večje od cevja četvorice in kaj je še navesti o dimenzijah in smereh, da lahko odgovorimo na to vprašanje?
Kakor vidimo, gre za vprašanje iz geometrije: V krogu je vrisan pravilen de-veterokotnik in v poljubno smer smo potegnili premer. Na ta premer potegnemo od devetih kolov navpičnice, na eno stran pet, na drugo štiri. Каџ se da povedati o skupni dolžini prvih navpičnic nasproti skupni dolžiui drugih?
184 '
Najprvo pretehtaj, potem igraj!
Neki igralec se je spustil v naslednjo hazardno igro: V vreči je enako število rdečih in belih kroglic. Igralec potegne dve kroglici in stavi na šanso, da bo potegnil dve rdeči kroglici. Banka stavi nasprotno. Naš prijatelj je slišal nekaj o tem, da izračunaš verjetnost nekega dogodka na ta način, da postaviš v primerjavo število »ugodnih« primerov s številom možnih primerov in je to stvar pretehtal takole: Možnosti so te-le: dve rdeči kroglici ali ena rdeča in ena bel.a ali ena bela in ena rdeča ali dve beli. Torej štiri možnosti, od kterih mi je ena, namreč prva ugodna. Zato ne tvegam ničesar, če stavim na 1:4. — Tako je tudi storil, a po večjem številu iger mora ugotoviti, da je izguba vendarle večja. Napravil je namreč pri pretehta vanju napako — kakšno?
Rešitev k št. 181 (Jubilej)
Vseučilišče so ustanovili 5. okt.
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznašalcih dostavljena Din 5.—