the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of America.
"fes
AMERIKANSKi
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero In narod — za pravico in"resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.

najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških.
STEV. (No.) 242.
chicago, ill., Četrtek, i6. decembra — Thursday, december i6,1926.
LETNIK XXXV.
Spor za krono v Rumuniji-Veliko oseb mrtvih radi mraza,
jugoslovanska kraljica marija, ki je na obisku pri stariših v bukarešti, je zapletena v intrige, ki se kujejo za povratek princa karola. — averescu je naklonjen italiji.
Bukarešta, Rumunija. —
Premier Averescu je izdal u-]'adno poročilo kabinetnemu svetu, da se je kralju Ferdinandu zdravje povrnilo, in je kviza odstranjena — vsaj začasno.
Kakor znano, kralj Ferdinand ima raka. Lahko se reče, da bo živel še nekaj tednov, pa tudi vsako minuto lahko nastopi smrt.
Jugoslovanska kraljica Marija, ki se nahaja na obisku pri bolnemu očetu, mora takoj zapustiti svoj rojstni kraj in odpotovati v Belgrad k soprogu .iugoslqvanskemu kralju Alek sandru. Toraj kot nezaželjeni bo morala Marija, ki je druga hči rumunske kraljeve dvojice, Zapustiti očetovo hišo. To pa lato, ker se je zvedelo, da de la v prid svojega brata princa Karola, bivšega prestolonaslednika, ki pa se je, kakor je že bilo poročano, prestolu od-i povedal.
l^umunski ministrski pred-|sednik Averescu, ima s to za-Jldevo največ opravila. On je ^"»akionjen Italiji, s katero išče ic, tesnejših stikov, Jugoslavijo pa gleda postrani. Ker je Uuli on velik nasprotnik princa Karola, je umevno, da je nasprotnik vseh, ki si priz.ade-vajo, da bi spravili bivšega Prestolonaslednika na prestol.
Ni pa osamljena jugoslovanska kraljica s svojimi željami v prid princa Karola. Njej polaga njena sestra Elizabeta, bivša grška kraljica. Toraj so tri kraljice sedaj zapletene v 2adevo — rumunska 'kraljica, ki bi rada postala regentinja, jugoslovanska in bivša grška, Pa za povratek Karola. Lahko si predstavljamo, kakšen dirn-daj bo po smrti kralja Ferdinanda.
Da je dobila jugoslovanska kraljica ukaz, da se mora vrniti v Belgrad, ko se je zvede-b, da gladi pot do prestola Princu Karolu, zato je skrbel Jon Bratiano — ki je tista ta j-
ZIMA NA ZAPADU; MNOGO LJUDI UMRLO.
initmmrm""""".....■i—mim
Srednji zapad strašno trpi vsled zime; 17 oseb je že umrlo vsled mraza. — ..V Minnesoti so bili hudi sneženi meteži, ceste so nedostopne.

M roka, katera vodi vlado v ^umuniji. On je izdal ukaz — W se boji kompeticije, kajti tttdi on ima svoje načrte, po katerih namerava delati, po sillrti Ferdinanda.
Jugoslovanska, kakor tudi bivša grška kraljica, obe sta Proti svoji ambicijozni mate-r> — kateri zamerite, da se dogaja za dosego svojih namenov po regenstvu, pa tudi, ker je bila tako brezsrčna, da •ie pustila svojega soproga kralja Ferdinanda, takorekoč smrtni postelji in se podala p6t v daljno Ameriko Poročano je že bilo, da je takrat, ko so Ferdinanda opevali drugič, ogenj uniči' kraljevo sobo. Sedaj pa j6 na-stal0 vprašanje — "kdo je o {N" podtaknil — kdo je pri 'ko izrabil in se polastil važ dokumentov?" Ko so nam ^č ogenj pogasili, so pregle f°vali škodo povzročeno po po — Kjer so bili dokumen li' tam so našli 1© pogoriSČfe.—
Chicago, III. — Srednji zapad, pa tudi nekateri kraji, ki ležijo na jugu, silno trpijo vsled mrzlega vala, ki tudi Chicagi ni prizanesel. To zimo še nismo imeli tako hudega mraza, kakor je bil v sredo jutro, ko je toplomer padel do 3 nad ničlo. V nedeljo je bilo prav prijetno — skoro toplo, a v ponedeljek že, je začela pihati mrzla burja. Čez noč nam je na okna naslikala krasne cvetlice, katerih pa nismo bili prav nič veseli.
Na severo-zapadu in po goratih krajah južno, celo do New Mexico, je vse odeto v snežno odejo. V Minnesoti je sneženi metež nakopičil na ceste toliko snega, da so ceste na nekaterih krajih nedostopne. Vlak vozeč proti Minneapolis, je obtičal v sne^u, potniki so gazili sneg eno miljo daleč, da so prišli do zavetja.
V	Rocky gorovju je prišlo devet oseb ob življenje, katere je dohitela burja in jih zasula s snegom, kjer so zmrznili. Iz Wyoming in Colorado poročajo, da je 20 stopinj pod ničlo. Železniški promet je tukaj u-stavljen, pa tudi zračna pošta ne vrši službe, radi viharjev. Na mnogih krajih je telefonska in brzojavna napeljava potrgana. V nekaterih zapadnih mestih* so šole zaprte, med temi je tudi Duluth, kjer so taki zameti, da si ljudje ne upajo iz svojih hiš.
V	Chicago je bilo v ponedeljek in torek nvnogo požarov, ki so nastali radi preveč zakurjenih peči. — Tri osebe

V NEDELJO VSI NA AGITACIJO ZA AMER. SLOVENCA!'
•Prihodnjo nedeljo, dne 19. decembra, je dan generalne agitacije za list "Am. Slovenec." V pondeljek, 20. decembra se nato kampanja zaključi in s tem 351et-nico prvega in najstarejšega slovenskega lista v Ameriki.
Ako se bo vsak naročnik prihodnjo nedeljo spomnil svojega lista ter istemu pridobil kakega novega naročnika, bo dosežen najlepši uspeh. "Amer. Slovenec" je bil vedno list, katerega se lahko po vsej pravici imenuje ljudskega prijatelja. Zato tudi zasluži^ da zanj prihodnjo nedeljo vsak njegov naročnik nekaj stori.
Zastopniki(ce), naročniki in vsi rojaki, pojdite krepko na delo za svoj list prihodnjo nedeljo. Vsak nov naročnik bo dobil krasen dar: lepi stenski koledar. Vi pa bote dobili nagrade, ki so razpisane. Torej na delo!
Jutri, v petek, 17. decembra prične v našem listu najzanimivejši roman, ki ste ga kedaj čitali: "Roža sveta." Kdor se bo naročil v nedeljo na list, bomo poslali mu vse številke od 17. decembra naprej, da bo to povest čital lahko od kraja.
ŠE ENKRAT: Na delo vsi prihodnjo nedeljo, 19. decembra za "Amer. Slovenca! Pošljite mu za božično darilo novega naročnika!
umuiuuimimuiiliOT
iiit)iiiiimiiiii)nmmiiniiiii)n<iuMiiiiiiniii
■sal
iiuiiiuiiiiiiiiiiuniiiuiihniiiiiiiiiittiiiiniiii.inniiiitijuiiiiitii.uiiiuiuniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimrniiii
NEMČIJA MORA PLAČATI.
Coolidge zahteva, da mora Nemčija plačati vse obligacije Stricu Samu. — Nemčija nosi veliko breme, ki J» ga je naložila vojna.
so umrle v mestu vsled zime. Poročilo pravi, da je vseh skupaj po krajih katere je zajel mrzli val, prišlo 17 oseb ob življenje.
PARNIK SEJITPOTOPIL; MOŠTVO IN POTNIKI UTONILI.
Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je podal senatu izjavo, da so vsi pogoji, po katerih se je Nemčija zavezala plačati svoje obligacije veljavni, in mora Nemčija plačati letno 11 milijonov dolarjev za odškodnino Amerikancem, in 12 milijonov dolarjev letno za stroške, ki jih je imel Stric Sam, ko so se njegovi vojaki nahajali v zasedenem' ozemlju v Nemčiji.
Predsednik je podal to izjavo v odgovor Kingovi resoluci ji, v kateri vprašajo državne ga tajnika, kaj je z obligacijami Nemčije za odškodnino Amerikancem, ki so zgubili svojce v vojni. Zgoraj navedeni znesek je bil določen med zastopniki Nemčije in Zed. držav, zato ni nobenega drugega izhoda, kakor da mora Nemčija plačati kar je dolžna — in je podpisala tozadevno pogodbo.
JUMSLATOAPOZYALA POSLANIKE NA KONFERENCO.
KRIŽEM SVETA. DIAZ V ŠKRIPCIH.
Iz Jugoslavije
h..... ii
zbor zaupnikov slovenske ljudske stranke v celju.— velika manifestacija; dr. korošcu so priredili viharen pozdrav. — druge zanimive vesti.
—	Dunaj, Avstrija. —■ Iz Budimpešte je prišlo semkaj poročilo, da je ogenj uničil v Eaab, Ogrsko, refinerijo lesnega alkohola, ki je bila ena izmed največjih, v srednji Evropi. Škoda je cenjena nad $800,000.
—	Detroit, Mich. — Grant S. Lipscomb, policist, je ustrelil dva bandita do smrti, katera je zasačil pri vlomu v trgovino, v kateri je imel službo kot nočni čuvaj.
—	Madrid, Španija. — Odkar se je končala vojna z domačini v Maroku, kjer je bil poglavar Abd-el Krim, so u-porniki oddali španski vladi nad 50,000 pušk. Uporniki so sedaj premagani in so se podali ; do božičnih praznikov bo prišlo v domovino 12,000 španskih vojakov, ki so še vedno v Maroku.
—	Springfield, 111. — Mrs. C. A. Myers, stara 53 let in njena 21 letna hčerka Winifred, sta našli žalostno smrt vi plamenih, ko je ogenj uničil! dom kjer sta živeli. Ogenj je nastal po eksploziji petroleja,' katerega je Mrs. Myers vlivala v peč.
—	Bedford, Ind. — Indiana Limestone kompanija je izračunala, da dobijo ameriški organizirani stavbinski delavci, vsako delovno uro $1,140,000. Povprečna plača za stavbinske delavce je $1.14 na uro.
—	Pariz, Francija. — Predsednik Doumergue, je posredoval, da ni bila obglavljena Mme. Lefebvre, ki je bila obsojena na smrt na gilotini, radi umora svoje pastorke.
Uporniki v Nicaragua delajo velike skrbi predsedniku Diazu. — Meksika še vedno zaklada revolucijonarje z o-rožjem in municijo.
Managua, Nicaragua. —
Predsednik Adolfo Diaz, vodja konservativcev, je naprosil vlado Zed. drž., da bi določila neutralno zono ob vzhodni o-bali od Nicaragua, in s tem preprečila Meksikancem, da ne bi mogli pomagati upornikom in jih zakladati z orožjem in municijo. Diaz je v skrbeh, kajti uporniki merijo na glavno mesto z namenom, da prekucnejo njegovo administracijo.
Stališče je postalo za Diaza skrajno težavno. Liberalci, njegovi nasprotniki, imajo svoje pristaše v Leon, ki je drugo največje mesto v deželi, in je tudi naklonjeno upornikom.
Diazu \marijka potrebnega orožja in municije za svoje čete, katerih ima itak le malo število, dočim imajo nasprotniki vsega dovolj, za kar skrbi Callesova vlada v Mehiki.
London, Anglija. — Lloyd je poslal semkaj poročilo iz Reikjavik, Iceland, da se je potopil potniški parnik Bal-holm, last norveške družbe ; moštvo in potniki so utonili, podrobnosti niso znane.
Člani ljudske stranke ,to so pristaši premierja Averescuja, dolžijo tega čina — tajno roko Bratiana.
V nedeljo 19. dec. je gene-neralna agitacija za A. S.!
Belgrad, Jugoalavija. — Jugoslovanska vlada je pozvala svojega poslanika iz Rima, kakor tudi iz Pariza, Angore in iz Tirane v Belgrad, kjer se bo vršila važna konferenca. Kaj se bo razpravljalo, je seveda tajnost. Gotovo pa je, da se gre za novo zunanjo politično smer Jugoslavije. Pogodba Italije z Albanijo je stališče na Balkanu popolnoma spremenila, radi tega je treba Jugoslaviji preskrbeti si nove diplomatične pozicije.
Bukarešta, Rumunija. — Romunija se namerava ponuditi kot prosredovalka v sporu med Italijo in Jugoslavijo.
-o-
— Redding, Cal. — Sassen Peak kaže znake ognjenika, odprla se je razpoka, iz kateri .g& vali dim ia ffiri.
BRIAND NAPADEN; 20 OSEB ARETIRANIH.
Odlomki govora dr. Korošca.
V nedeljo, dne 14. novembra je manifestirala Slovenska ljudska stranka v Celju na zboru zaupnikov, kateremu je prisostvovala ogromna množica delegatov, ki so zastopali 800 strankinih krajevnih odborov. Dvorana in galerija Narodnega doma je bila nabito polna, ko je vstopil voditelj slovenskega naroda, poslanec SLS dr. Ant. Korošec v dvorano. Vsa dvorana se je tresla v odmevu navdušenega ploskanja in živio-klicev.
"Pozdrav slovenskim bratom onstran meje!" S temi besedami je začel dr. Korošec svoj govor. Nadaljeval je tako-le: Vi vsi veste, kaj se tam godi in dogaja. Fašistična nasilja gredo tako daleč, da naši ljudje niso varni niti svojega življe^ nja. Fašizem je nekaka pono vitev stvari, ki so se dogajale v srednjem veku. Takrat je vladalo načelo: kdor vlada, določa tudi vero. Fašisti pa danes proglašajo za načelo: vladajoči narod ima edini pravico za obstoj,drugi morajo izginiti. Prepovedano jim je biti samo-lasten nai-od. Tu je nacionali-zetn prekoračil mejo. Nacionalizem je sam na sebi lep, ostuden pa je in uničevalen če gre preko meja.
Kot zastopniki slovenskega naroda sporočamo svojim preganjanim in trpečim bratom svoje iskrene simpatije. Mi jim sporočamo, da naša srca čutijo in bodo vedno čutila zanje. — Sporočamo jim svoje globoko prepričanje in trdno zaupanje, da bo njihovo trpljenje minulo.
Zakaj g. Mussolini naroča neprestane atentate in zakaj po vsakem takem atentatu nastane novo in vedno hujše div-
votline. Dosedaj je bila znana samo votlina "Špelka." Posestnik Anton Jančič, ki je tri dni preiskoval "Špelko," je naletel pri tem na zanimivo odkritje. Našel je ozko odprtino, skozi katero se je plazil po trebuhu' v daljavo nekaj metrov, ko se je odprtina nenadoma razširila v krasno, veliko dvorano, polno snežnobelih, velikih kapnikov.
-o-
Umrl je 14. t. m. ob 2. ponoči gospod A. Bočkaj, brivski mojster v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Bil je obČespoštovan mož in zvest somišljenik SLS, blagega srca, ki je vsakomur pomagal, komur je le mogel.
Pariz, Francija. — Ko se je
v torek večer vrnil francoski zunanji minister Briand iz Ženeve v Pariz, ga je skupina njegovih nasprotnikov napadla, policija je posredovala in aretirala 20 vročekrvnežev.
—	Little Falls, N. Y. — Dečki so se igrali z malim vozičkom in se vozili po klancu navzdol, izza ovinka pa pri drvi avto, dečke podere na tla; štirje so pri priči umrli.
—	Elkton, Md. — Trije so bili mrtvi vozeči se z avtom, v katerega je zadel osebni vlak. Nesreča se je zgodila v bližini Elks Mills.
—	Haag, Nizozemsko, -i- Iz Sumatra je prišlo semkaj poročilo, da so se komunisti v o-kraju Solok uprli in umorili poglavarja, pa tudi večje število prebivalcev.__
Otok fuga bo kupila
japonska,
Manila, P. 1. — Otok Fuga, ki leži 40 milj severo-zapadno od Aparri, in je severni del Luzon otoka ter obsega 15,000 akrov, katerega lastnik je Fi-lipinec Vincente Masigan, kupuje Japonska. Cena istega je samo $250,000. Na temu otoku živi 400 filipinskih družin, ki so katoliškega veroizpove-danja. Predniki sedanjega lastnika so dobili otok v dar od španskega kralja za njihovo zvestobo. Sedanji lastnik nima dedičev, je pa že prileten in pri slabem zdravju, zato namerava otok prodati.
janje? Splošno mnenje je, da je to divjanje umetno vzbujeno, da bi Mussolini lažje izvršil svoje načrte. Nobenega dvoma ni, da Mussolini namerava nekaj podvzeti.
Dalje je tudi rekel dr. Korošec, da je Italija oborožena do zob. Fašizem zopet vznemirja svet in zato upamo, da ne bomo mi edini, ki obsojamo nasilja nad našimi sobrati, ker to tudi ne bi bilo dovolj, ampak, smo uverjeni, da bodo vsi narodi v tem z nami soglasno obsodili italijansko divjanje. -o-
Iz Maribora.
Topla jesen. Maribor je znan po svoji topli jeseni. A tako tople kot je letošnja, že dolgo ni bilo. Zadnji čas je topla jesen privabila mnoge tujce, ki žele v našem mestu preživeli svoj dopust.
Umrljivost na škrlatinki obolelih je pričela zopet naraščati. Zadnji teden je umrlo v bolnici pet otrok, obolelih na škrlatinki.
Nezgode. Na Koroški cesti se je ponesrečil Leopold P. iz Studencev. Neprevidno, je padel na trotoar ter si zlomil desno nogo. — Rešilni oddelek je pripeljal v bolnico 171etnega Martina Seleherja, ki se je ponesrečil v Jurčičevi ulici. — V Maribor je prispel z vlakom iz Laškega invalid Ivan Pušnik. V vlaku sta mu ohromeli obe nogi, tako da se v Mariboru ni mogel niti geniti. Poklicali so rešilni oddelek, ki je prepeljal invalida v bolnico.
S policije. V .sredo, 17. nov. je policija aretirala pet oseb in sicer tri radi potepuštva, 1 radi tatvine in 1 radi sramotenja države. Prijavljenih je bilo 12 manj važnih slučajev.
Odkritje podzemeljske votline na Boču.
Boč, ki se mogočno dviga v zrak nad Poljčanami, je bil dosedaj od turistov zanemarjen, dasi po krivici. Malokatera go ra nudi toliko užitka turistu, kakor Boč. Dostop na vrh je zelo lahek po stari rimski cesti, razgled pa je neprekosljiv, vidi se cela Štajerska, velik de Hrvatske, Prekmurje in ma-djarska ravan. Zanimiv je Boč tudi radi tega, ker so odkrili, da krije v sebi podzemeljske
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj' pošiljali po teh-le cenah:
500 Din .....................$ 9.45
1,000 Din	..........S 18.60
2,500 Din ......................S 46.25
5,000 Din _________________....$ 92.00
10,000 Din ......................$183.00
100 lir __________________________$ 4.75
200 lir ______________________$ 9.20
560 lir _________________________$22.00
1000 lir ............................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & ČESAR":
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.v.
V jutrajšnji številki prične naš novi roman "Roža sveta".
AMERIKANSKI SL'OVENEC
Vojna slava in Rapallo sta smrti,
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
__wW"
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ...................................... 2.50
Za Chic&RO, K"anado in Evropo:
Za celo leto ..................................... 6.00
Za pol leta ...................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
* Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For out year'....................................$5.00
For half a year........,........................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................... 6.00
For half a year................................. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	__________
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Po Rapallu.
zvezana in bosta umrla enake
Program shodov Slov. Narodne Podp. Jednote,
t
Sheboygan, Wis.
Glavni predsednik Cankar poroča, da so bili shodi po Minnesoti pravo mrtvilo. Vzrok temu so farji, Kolumbovi vitezi, Kukluksarji in odborniki raznih naselbin. Isto je tudi dj-ugod. Socializem in klerikalizem, to ni več moderno med članstvom S.N.P.J. Komičen je na dnevnem redu.
Članstvo se ne da več farbati s praznimi frazami — začeli so groše' šteti . . . Torej govorimo le o groših jednote ali pa o mošnjičku glavnih uradnikov. Da vaši shodi S.N.P. Jednote ne bodo zanaprej pravo mrtvilo in da bodo dobro obiskani, vam svetujem in predložim v potrdilo sledeči program. In ako ta program odobrite in sprejmete, ga lahko potem objavimo takega. Program, ki bi ga jaz svetoval, bi bil sledeči:
1.	Rev. J. Cherne otvori shod.
2.	Narodna pesem: "Včasih je luštno blo, zdaj pa ni več
tako
Ko je bila sklenjena rapallska pogodba žalostnega spomina, smo sicer vsi vedeli, da bodo bratje onstran meje za daljši ali krajši čas odrezani od nas, nihče pa seveda ni pričakoval, da bodo izpostavljeni včasih ravnanju, ki gre več ali manj prikrito za tem, da se naš narod iztrebi iz zemlje, kjer stanuje že poldrugo tisočletje. In vendar, koliko se je navzlic temu že spremenil položaj v teh letih v naš prid!
Ob času rapallske pogodbe je tvorila Italija s Francijo in Anglijo zvezo, ki je obvladala Evropo in vsaka misel, upirati se Italiji, je mejila na blaznost, kajti Italija, to je bila zmagovita antanta, afront proti Italiji je pomenil afro nt proti an-tanti.
Danes je Anglija zaposlena s svojimi kolonijalnimi problemi, med Itali jo in Francijo vlada razmerje, kakor je vladalo ob času Crispija, Francija in Nemčija se čimdalje bolj zbližujeta, Nemčija dobiva polagoma svojo moč in bo kmalu grozeče gledala z Brennerja na jug, jugoslovansko razmerje z Avstrijo in Nemčijo je dobro, z Madjarsko in Bolgarsko se zboljšuje. Medtem vre v Italiji in se napoveduje krvava dr žavljanska vojna, ki bo oslabila za dolga leta že sedaj revno državo.
Vse kaže, da se bližamo zunanjepolitični konstelaciji, ko bo enkrat tudi Italija morala pokazati, kaj zna iz lastne moči brez tuje pomoči. Že polstoletja je živela Italija po nekdanjem Kitchenerjevem receptu, da je Anglija zgubila vsako bitko in vendar dobila vsako vojno, s to razliko, da je Italija zgubila bitke in vojne in s tem pridobivala. Vedno so bili drugi glavni akterji, ki so se borili, ali zmagoviti ali bili poraženi na korist Italije. Italijanski, poraz sam pa je bil za Italijo vedno ugodno znarnenje.
Za srečno izgubo takih konjunktur pa je treba take srečne konstelacije, kot je bila sprva 'rivaliteta med Avstrijo in Prusijo in pozneje med Trozvezo in Tjaantanto. Vsega tega pa ni več, ko ni več nekdanje Avstrije, ko je obrnila Rusija svojo ekspanzivnost na vjthod in Nemčija več ne ogroža preko Belgije Antwerpna. Francija je v Evropi saturirana, Nemčija vidi, da so bile Moltkejeve meje na zapadu zmota, ki se je maščevala s katastrofo 1918.
Danes je Italija s svojim ozemljem in pretenzijami velesile osamljena v Evropi. In v tem osame losti preživlja trenot-ilo notranjo politično krizo in se bliža še hujša trajna gospodarska. Zaledje Trsta ni Gorica in Postojna, ampak Češka in Galicija. Mnogo si je pomagala do sedaj Italija v tem oziru s "pogodbami z državami, ki so nastale, na razvalinah nekdanje Avstrije. Vendar so bile to pogodbe bolj na videz, v resnici je bil to diktat, ki ga je izvajala Italija, oprta na svojo vojsko in svoje dobre zveze z Anglijo in Francijo. Te zveze so se zrahljale, Podonavje pa se je, začelo zavedati svoje moči in ne bo dolgo pripravljeno sklepati pogodb, ki so samo v korist Italije. Takrat pa bo začela Italija premišljevati, ali so novo pridobljeni kraji aktivna ali pasivna postavka, zlasti če toliko aktivna, da je bilo vredno vzeti zanje v zakup politično izoliranost in težko breme vojaških izdatkov, ki so zopet nov vir revščine.
Italija ne more obstojati brez dobrih sosedov, dobrih sosedov pa danes za Itali jo ne more biti in jih bo vsak dan manj. Rapallska pogodba je bila sklenjena v senci italijanske slave, Čim bolj izginja ta slava v zasluženo pozabljenje. tem bolj se kaže trda vsakdanjost, ki-ne pozna nobenih namišljenih veličin in nima smisla za visokodoneče besede in cezarske sanje.
3.	Zavrtnik govori o zgodovini jednote in slov. socializma. Opisuje, kako je stari lisjak za nos vodil gl. uradnike in članstvo s tem, da je po farjih udrihal. Ali komišen ga je pa zdelal. Žalostno!
4.	Godina govori, da jednota nima pravice imeti dnevnika in tiskarne — for profit. On jasno dokaže državnim komisarjem, da je dnevnik le v zgU!bo — deficit jednote.
5.	Molek govori o evoluciji komišna. Nadaljuje evolucijo korupcije centreline bolniške podpore, ker je jednotino glasilo uničilo poštenost in moralo članstva.
6.	Zaje govori, da slov. socializem, svobodomiselstvo in komunizem nima obstanka med Slovenci, ako se istih ne obeša na rame podpornih organizacij.
7.	R. Zavrtnik govori o "Death Weight," ,t. j. vi green-horni ste v škodo centralne bolniške podpore. Bodočnost je le v naši mladini, izšolani v slov. katol. šolah.
8.	Brzojav glavnega tajnika Turka: "Obžalujem, da se vašega shoda nisem mogel udeležiti. Zaposlen sem v pisarni, da Rev. Črentu sestavim imenik vseh bondov (obveznic), da se tem preje pronajde, koliko je bilo komišna v preteklosti. Želim vam obilo uspeha!"
Program te vrste bo brezdvomno .oživel in povzdignil Vaše shode.
Rev. James Cherne.
SVETOŠTEFANSKE NOVICE.
Chicago, 111.
Odkar je izginil s chikaške javnosti "Fant od fare," so iz naše naselbine bolj redki dopisi. Chicaga bi res potrebovala posebnega kronista, ki bi beležil sproti vse važne dogodke. Ampak pri danih razmerah je to nemogoče, zato moramo biti zadovoljni s tem, kar dobimo v tem oziru.
— V slovenski naselbini sv. Štefana imamo vedno dovolj raznovrstnih novic. Zadnjo nedeljo je bil dan društva Najsv. Imena. Društvo je imelo skupno obhajilo, zvečer pa četrtletno sejo, katere se je, udeležilo jako lepo število naših mož. Na malokateri seji se je obravnavalo doslej še o tako važnih vprašanjih in stvareh, kakor na ravno tej seji. Društvo je sklenilo, da priredi prvo nedeljo v januarju "Moving Picture Show" v šolski dvorani sv. Štefana ob 2. uri popoldan in ob pol 8. uri zvečer. Kazale se bodo zanimive slike evharistične-ga kongresa, katere se sedaj kažejo po vseh župnijah. Te slike so nekaj, kar doslej še
nihče ni videl, zato se vabi že danes vse občinstvo, naj tedaj gotovo napolni dvorano popoldne in zvečer. Vstopnice imajo za prodajati vsi člani društva. Dobe se tudi pri tajniku Mr. Frank Kozjeku, 2118 W. 21$t Place. — Dalje je društvo sklenilo, da priredi v postnem času eno zanimivo podučno igro. — Celo stvar ima v rokah odbor, ki bo v dogovoru s Slov. dram. kat. klubom aranžiral predstavo. — Dalje bo društvo odslej skrbelo tudi za večjo pomožno dobrodelno akcijo za reveže v nadškofiji s tem, da bo vsako leto enkrat imelo poseben dan ali čas, ko se bo spravljalo skupaj iz vse naselbine razne darove v obliki obnošenih oblek, čevljev itd. V sirotišnicah imajo svoje rokodelce, kjer vse take obnošene stvari popravijo in jih imajo potem za reveže, mladini zapuščenim pomagajo, |da dorastejo, dokler si niso potem sami v stanu služiti svoj kruh. Starim onemoglim pa pa stara leta pomagajo lajšati bedo. Ker ima to društvo torej tako plemenit namen, bi ne smelo manjkati nobenega slov
rojaka v naselbini, ki bi ne bil član tega društva.
--Prihodnjo nedeljo, dne
19. decembra, pa imajo svoj dan društvenice dr. Marija Pomagaj št. 78 KSKJ. Po svoji gl. letni seji bodo imele ob 6. uri zvečer banket v cerkveni dvorani. Seje in banketa se bo udeležila glavna podpredsednica KSKJ. Mrs. Marie Prisland, ki bo vodila slovesen sprejem novih članic v društvo in Jednoto.
—	Obenem imajo to popoldne slovenske žene iz Ghicage in vse okolice svoj shod, na katerem bodo ustanovile in organizirale Zvezo slovenskega ženstva v Ameriki! Amerikan-ski Slovenec želi vsem mnogo uspeha!
—	Smrtna kosa ne počiva tudi v naši naselbini. Te dni umrla je rojakinja Katarina Mar-kovich na 1805 W. 21st Place. Pokojna bila je članica društva Marije Pomagaj št. 78 KSKJ., ki ji je oskrbelo lep pogreb. Pokopana je bila v sredo, 15. decembra iz cerkve sv. Štefana. Vsem žalujočim naše soža-lje, pokojnici pa R.I.P.!
—	Mrs. Frances Jerina, soproga Matije Jerina s 15th St., je morala te dni na operacijo radi vnetja slepiča. Operacija se je dobro posrečila in je že na potu okrevanja. Kmalu se bo vrnila zdrava domov v krog svoje družine, kar ji tudi mi prav prisrčno želimo!
—	Vse čitatelje opozarjamo na oglase v našem listu. Naši slovenski trgovci, ki oglašajo v A. S. zaslužijo, da jih naročniki podpirajo. Mesto, da bi nosili za praznike denar k tujcem, dajte ga svojim trgovcem, ki podpirajo vaš list! Trgovci in obrtniki, ki podpirajo list z oglasi, zaslužijo vse podpore!
-o—»—
NAZNANILO.
Chicago, 111.
Tem potom se obvešča vse ude tretjega reda sv. Frančiška, da se vrši važna in sieer posebna seja našega reda v petek, dne 17. decembra zvečer. Ta seja se vrši mesto tretje nedelje v petek večer radi važnih vzrqkov. Najprej bo kratek shod, potem pa seja *v navadnih prostorih. Na tej seji se bo obravnavalo več važnih zadev. Pobiralo se bo ^udi prispevke, kakor tudi naročnino za Cvetje, naš tretjeredniški glasnik. Zatorej so vsi udje našega reda resno vabljeni, da se te seje prav gotovo udeleže. Obenem pa vabimo tudi vse tiste, ki se količkaj zanimajo za naš red, da naj pridejo in postanejo člani našega reda. Priglasijo se lahko na seji ali pa pri voditelju našega tretjega teda v župnišču na: 1852 W. 22nd Pl. S tretjeredniški m pozdravom Magdalena Brišar, tajnica.
-o-
Š1R0M SLOVENIJE.
Zlato poroko
sta obhajala Karol Dostal, ta-petnik, in Marija roj. Prosenc v krogu svojih otrok in njih rodbin ter nekaterih najbližjih sorodnikov. Obred zlate poroke in sv. mašo je opravil v lav-retanski kapeli v frančiškanski cerkvi v Ljubljani najstarejši sin jubilantov p. Ludovik Dostal, rektor jezuitskega kolegija v Zagrebu. Jubilanta sta bila poročena pred 50 leti v isti cerkvi; vzgojila sta 7 svojih in 3 bratove otroke ter več dijakov, ki sta jih imela na stanovanju. Dostalov nečak je tudi škofijski ravnatelj g. Jos. Dostal.
Eksplozija.
V tovarni "Pyrota" na Čre£u pri Celju se v zadnjih letih zaporedoma dogajajo razne eksplozije, sicer manjšega obsega, a vendar povzročajo požare v dotičnem objektu. Tako je tudi bilo v pondeljek, 15. nov. zvečer, ko je vsled take eksplozije pogorel cel prostor, v katerem se sušijo izdelki. -o-
sa*
31630«
Radičevo žalostno potovanje po Bosni.
Sarajevo, 19. nov. — Danes zvečer je prispel semkaj s svojim spremstvom Stjepan Radič. Današnja radikalna "Svoboda' piše, da so predvčerajšnjim napadli na poti Breže-Visoko trije mladeniči avto, v katerem se je vozil Stjepan Radič. Proti avtu so metali kamenje, gnila jajca in konjsko blato. V avtu, ki je sledil Radičevemu, sta se vozila Habdija Hadžič in dr. B.ečarič, ki sta pričela streljati na napadalce z revolverjem, in jih tako pregnala.
-o-
Težka avijatična nesreča v Mo-starju.
Dne 12. novembra se je dvignilo ob ll:15(uri z*aerodroma Jasenica pri Mostarju letalo
znamke Brandenburg. Letale sta vodila diplomirani avijatik in podporočnik Slokovič ter mehanik Radenko Josič. V višini 120 m je pričelo letalo vsled defekta padati in se je v bližini Neretve popolnoma razbilo. Podporočniku Slokovi-ču je bila glava popolnoma razmesarjena. Dve uri po nesrečnem padcu je umrl v bolnici. Tudi poškodbe Radenka Josiča so zelo težke.
Poglavje o "kravji potici."
(Prispevek.) — Hej, Mimogrede, ali si bral Volekov komentar o "kravji potici." Ti ne veš. kako se je Ivančku zavihal nos, ko je bral, kako ga je Rev. Čel'-ne popolnoma pravilno karak-teriziral. Jezilo ga je še bolj pa zato, ker je n^koč, kakor so pravili, na neki seji baje neki gl. uradnik rekel, da je njegova kolona napolnjena vedno * samim "eow sh ..." — Na dO' tičnega gl. uradnika se še sedaj jezi. Pravijo, da rdeči redalv ter ima na vsakem sestanku pripravljeno kako obtožnico proti njemu.— Mimogrede, kadar prvič srečaš Rev. Černeta mu kupi zame eno najboljšo cigaro! Zasluži jo, ker je tako imenitno karakteriziral naše rdečkarje. Res, prav taki so kakor keberčki na "kravji pO' tiči." Dobro bi bilo, ko bi se na še rdečkarje po tem zanje pri mernem imenu odslej naprej imenovalo. Naj bodo zanaprej ne več rdečkarji, temveč kraV' jepotičarji!—F. S., Cicero, H
Pomota. — Bilo je neketf8 dne, ko'so na CortlandtU bi ne voljni na starega Franceljna Preveč jih je baje "fiksiral, vsaj tako je pripovedoval P® ter, kadar je bil vinjen. Po s® •hudomušni Peter zmisli in gfl v mesto ter kupi atu za go" knjigo slavnega Kniggeja "Občevanje z ljudmi." — At| pa je takoj spoznal njegovo nf mero in mu je odvrnil z najpljt srčnejšim obrazom: "Peter, si se gotovo zmotil, moral bi rt1 dati za god Ivniggejovo knjig0' "Občevanje z živalmi."
Smrtna nesreča na železniški progi-
Samoborski vlak, vozeč iz Zagreba proti Samoboru, je na progi pri Dol. Stenjevcu povozil neznanega kmeta, ki je bil na mestu mrtev.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
Dobova ob Savi.
Izpit. Tukajšnji rojak Stanko Gajšek, sin upokojenega ravnatelja in sedaj učitelja na Senovem je prestal učiteljski izpit v Mariboru z najboljšim uspehom. G. učitelj je znan kot izboren pevec in dober učitelj in se odlikuje tudi v cerkvenem petju pri šolski mladini. Čestitamo!
Posilstvo. Znani Janez God-lar iz Bukošeka je, ko je nabiral drva v gozdu, izvršil zločin posilstva nad nekim dekletom, ki je po opravkih šlo skozi Dobravo. Orožniki iz Dobov.e so moža kmalu aretirali in ga izročili sodišču v Brežicah, ki pa ga je poslalo v Celje, kjer bo čakal na poroto.
PREMAGANA MALARIJA
Kemična tovarna Lowerhof' sen v Dtisseldorfu je naredi'" važen izum. Našla je no^( zdravilo "Plazmohin," ki 0 zdravlja tekom enega tedna najtežje slučaje tropske mal*1' rije. Novo sredstvo je že bil" preizkušeno na človeku v h aH1' burškem institutu za tropski bolezni in povsem nadkriljuj6 kinin. Zdaj torej ne bo treb» obolelim vojakom trpeti po vec let do ozdravljenja.
I
Tiskovna pomota. — Neko1« je v Ljubljani dala zbornici1 načel rti ku Wanftp zaiTpnfCjJ j^ta Dali so poročilo tiskati. .V,t*' skarni pa je povzročil tiskarsk1 škrat to, da je stavec pri beitf* di zaupnica, naredil napako i'1 je ustavil mesto črke "p" črk0 "š" ter poročilo se je čitalo, P* je načelnik dobil od zbornic1' "zaušnico." Stvar so potem v drugi številki popravili, venda1 pa je bilo pri.tej pomoti mno(-r0 kapitala vsaj za nasprotnike.
* si: *
Na Nackovo jezo. (Prispc' vek) — Nacek pravi, da so nekaterih listih slabi dopis1, ČenHu pa iste potem Nacek P0' natiskuje, če so slabi?!—J8' nez iz New Yorka.
... .
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN.
Igrokaz v treh dejanjih.'Drag. Vodopivec.
OSEBE:
Andrej Korenčan, kmet na Lužah. Rezika, njegova hči. Jakob Pristavec, kmet na Visokem. Urša, njegova žena. Ivan, njiju sin.
Anica Križavčeva, dekla pri Korenčanu. Katra, kočarica. Meta, dekla na Visokem. Matija, hlapec na Visokem. Pastir na Visokem in pastir na Lužah, prvo dejanje se godi' pri Korenčanu, drugo na Visokem in tretje v Katrini koči.
PRVO DEJANJE.
Družinska soba v Korenčanovi hiši. Na levo Jn desno vrata, na zadnji steni okno. Sredi £obe miza s stoli. Po stenah starinske slike, ura, razpelo in puška.
Prvi prizor.
Anica, ki zaliva cvetlice.
Anica: Edino veselje imam še s cvetlicami, drugega ni zame več na svetu. Ko bi vsaj mati še živela! Kako lepo je bilo, ko smo bili se doma na Križavcih! Takrat je še oče živel. Kako rad me je imel; pa umrl je, a za njim mati, ki ni mogla prenašati gorja, ki nas je zadelo. (Joče.)
Drugi prizor.
Prejšnja, Ivan.
Ivan (pri oknu): Dobro jutro, Anica! Kako je s teboj? Vedno otožna? Jokala si. Zakaj?
Anica: Tako mi je bilo tesno pri srcu, da sem se morala razjokati.
Ivan: Ne žaluj toliko, Anica, drugače o-boliš iri kaj bi počel potem jaz?
Anica: Kolikokrat sem Ti že rekla. Ivan, izbij si iz glave njisel, da bi bila kdaj tvoja žena.
Ivan: Zakaj ne, Anka? Ali me imaš rada ?
Anica: Seveda te imam! Toda tvoj oče
ne bode nikdar dovolil, da bi vzel mene, siromašno deklo ! Izbral ti bode bogato nevesto.
Ivan: Jaz pa ne maram druge kakor samo tebe!
Anica: Bojim se, kaj bo iz tega.
Ivan: Kaj mi ne zaupaš, Anica?
Anica: Da, Ivan moj!
Ivan: Hvala, Anica! To ti povem: r^jši pustim Visoko kakor tebe! Prisegam ti!
Anica: Ne prisegaj, Ivan! Lahko boa še drugače mislil, govoriti je eno, a storiti je drugo.	" "l!
Ivan: Ti ne veš Anica, kako sem trden v svojih sklepih. Prej se skala omaje. (Se ozira.) Ljudje gredo od maše, moram iti. Daj mi cvetko, Anica!
Anica (mu pripne cvetko za klobuk) : Tu imaš!
/
Ivan: Hvala! Z Bogom, Anica! (Zauk$.)
Anica: Srečno hodi. Ivan! Bog ve, kako se bode to končalo.
Tretji prizor.
Prejšnja, Katra.
Katra (vstopi s šivanjem v roki in sede) : Nedelja je danes, pa vendar si moram zašiti krilo. V tednu nimam časa. Bog mi ne bode štel tega greha.'
Anica: Dajte meni, Katra, vam jaz zaši-jem. (Hoče vzeti.)
Katra: Pusti! Zašijem že sama; lepo sicer ne znam, toda zame bo že dobro. Nit mi vtakni v šivanko, ker so moje oči že slabe.
Anica: Kakšno nit želite? Dolgo ali kratko? '
Katra: Dolgo, da ne bodem vedno vtikala, ker slabo vidim. Poglej v kuhinjo, da ne bode v loncih vzkipelo. Vsaki čas morajo priti.iz cerkve. (Anica odide.) Dobra je Anica pa poštena! A kaj se hoče, ko je tako prišlo. Ne bi ji bilo treba služiti, ko bi bili vsi ljudje pošteni na svetu. Spomniti se ne smem na prejšnje čase; ko smo bili še doma na Križavcih. Rajnka njena mati je bila dobra duša! Nesreča pa je hotela, da je kozolec pogorel in zidati je bilo treba
novega. Denarja ni bilo ravno pri rokah" rajni si je izposodil pri K6renčanu. Prelil*1' dil se je bil pri gašenju, nakopal si boleze^1' nazadnje umrl. Ostale smo same žensk0; (Se zamisli.) To je čudno! Rajni ni nik°'j povedal, koliko je bil Korenčanu dolža11-Nekega, dne pride Korenčan v hišo ter V0' kaže pobotnico, da mu rajnki dolguje Pe tisoč kron. Pretil je s tožbo. Kako ga ;1( Aničina mati prosila, naj je ne podi iz naj se usmili nje in otroka. Zastonj je bij'1 vsaka prošhja! Njemu je ostalo posestvo ^ vse, kar smo imeli. Mati ni mogla preiie^' gorja in je umrla. Anico je vzela v hišo renčanka. Korenčan nima čistih rok. ko dolga tudi rajnki ni mogel napravit' enem letu! Prej ali slej se bo pravica izM. zala. (Anica se vrne.) Anica, ali ni rn;i nikdar povedala, koliko je bil oče dol^il" Korenčanu?
Anica: Sama ni vedela! Kolikor je teval Korenčan, pa ni bilo! To je mati no pripovedovala. Kolikor se spomini11111' okrog petsto kron je bilo dolga.


Veliko veselje
boste napravili za božič vsakemu, ako mu podarite Album za slike z godbo!
Naročilu je pridejati Money Order ali Draft za označeno.svoto. Kdor pa rajši plača, ko prejme blago, naj priloži naročilu svolo $1.00, ostalo pa plača, ko prejme po pošti blago.
Chicago Trading Company
P. O. BOX 1844	CHICAGO, ILL.
Naročajte v svojem maternem jeziku. Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago!
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
<«217 ST. CLAIR AVE,
CLEVELAND, OHIO.
MALI OGLASU.
HI* R IN IOTR
PROMETNE RAZMERE V ALASKI.
Tehnični napredek je prodrl že visoko gori v Alasko. Na veliki reki Yukon že ne najdeš več Indijanca,, ki bi se v svojem čolnu trudil z veslanjem; povsod imajo že majhne ladje z bencinskimi motorji. Indijanec se raje .odpove vsemu, samo da prihrani denar, da si more kupiti motorni čoln. Še večjo korist pomenjajo za Alasko nova zračna prometna sredstva. V kraje, kamor je prihajala pošta prej samo enkrat ali dvakrat na leto, imajo sedaj precej reden zračni promet pošte.
Seveda pa potovanje po Ala-ski še vedno ni tako enostavno, kakor bi morda kdo mislil. Tako pripoveduje stari misijonar P. Lucche^i o nekem svojem potovanju iz Holy Crossa ob spodnjem tokti Yukona v Pilgrim Springs ob Berinškem morju. Mali poštni parnik je bil preobložen s poštnimi poši-ljatvami, zaboji in zavoji; potniki so morali sedeti na prostem na vrečah in zabojih, izpostavljeni noč in dan mrazu in dežju. Od ustja Yukona do otoka Sv. Mihaela je vozila še slabša ladja. Velika sreča je
jbila, da je iladja tik pred viharjem dosegla dolgi kanal'
pred Sv. Mihaelom, kjer je bi-1 la vsaj nekoliko zavarovana.' ISeveda je bila tudi ta sreča do-' volj dvomljiva, kajti valovi so ' metali ladjico zdaj ob eno obalo zdaj ob drugo in grozili, da' jo razbijejo. Pot iz Sv. Mihaela ' v Berinškem morju v Nome,! Jdolga približno 200 angleških J milj, je sploh vedno zelo ne- j ,varna. Tudi topot se je morala ' ladja pred viharjem zateči v j .Golovinski zaliv in ostati tam-l kaj pet dni. Pri tem je pošel Jživež in pitna voda in treba se | 'je bilo trdo postiti, da se je o-j stanek živil porazdelil še na 1 naslednje dni. Z največjimi te-_ ,žavami so končno dosegli mesto Nome, kjer so se mogli zopet založiti z živili.
Iz Nome do Pilgrim Springsa t je bilo še 80 angleških milj po kopnem. Ta pot ni bila dosti prijetnejša nego ona po morju.] Vozili so se v saneh, ki so jih | vlekli psi. Vožnja je trajala po popolnoma neobljudenih kra-j jih dva dni in pol. Dež je lil neprestano, a nikjer ni bilo strehe, kamor bi se bilo mogoče zateči. Končno je moral P. Luc-chesi — mož osemdesetih let— še 7 milj preko močvirij in la-
gun, pri čemer je bilo treba večkrat do pasjU gaziti vodo. Po 19 dneh najtežavnejšega potovanja je misijonar končno dospel na svoj cilj.
Zanimivo opisuje svoje potovanje po Yukonu P. Rossi. Moral je z zgornjega Yukona v Nulato. Izprva je veselo veslal po reki nizdol. Kar je nepričakovano pred časom pritisnil mraz in .60 milj pred Nula-tom, je začela reka zmrzovati. Velike ledene plošče so onemogočale čolnu nadaljno pot. Kaj sedaj? Čakati na aeroplan? To bi utegnilo trajajti mesec dni. Treba naprej, kakorkoli. Misijonar se je odločil, da ,se popelje dalje kar na ledu. Izbral si je primerno ledeno ploščo in spravil nanjo čoln, sani in vse ostale potne potrebščine, tako malo pečico, drva in živila. — Končno se je utaboril na plošči še sam s svojimi psi. Tako je šlo sedaj ob sebi počasi po reki nizdol; a tudi to ni bilo brez truda. Vedno je bilo treba paziti na* druge ledene plošče in jih odrivati; razen tega je bilo treba zaradi ravnotežja vedno premikati stvari z enega mesta na drugega. Še več — treba je bilo popustiti eno ploščo in se preseliti na- drugo, če se je prva zataknila ob breg. Kljub vsem tem težavam je P. Rossi srečno dospel -v Nulato. -o—--
ČUDNA PREROKBA.
Francoski general Lally-To-lendal ,je bil, kakor vsi mladi plemiči za časa regentstva vojvode Orleanskega, lahkomiš-ljen in življenjaželjen. Po nekem veselem večeru je z mar-kijem Lafare in mladim grofom Crillonom zašel v postransko ulico mesta Pariza. Ker so vsi bili dobre volje, se ni nikdo hotel vrniti in kmalu so zaslišali godbo, ki je prihajala iz razsvetljene hiše, zato so sklenili, da gredo v to meščansko
hišo. Naleteli so ravno na ženi-
......... 111
tovanje in ker plemičem v o-nem času nikdo ni smel kaj za-braniti, so se ti trije pomešali med svate ter tudi pričeli plesati. Lally-Tolenfial se je takoj lotil neveste ter se v svoji pijanosti tako obnašal napram njej, da je ta pričela jokati. — Ženin je bil vsled tega silno razburjen ter je plemiča pograbil za vrat. V sili si plemič ni vedel drugače pomagati, kot da je navedel svoj stan in ime, njegovi spremljevalci pa so že sovražno pogledovali na svate. Ko je mladi ženin'slišal ime tega, katerega je davil, je seveda takoj popustil ter obledel. Njegov oče pa, ki je bil že star, je stopil pred vsiljivce ter jih opomnil, da so prekršili gostoljubnost meščanske hiše ter pristavil: "Vi ste dvorjan, to vas ščiti, da vas ne kaznujemo sami, toda ---jaz sem pariški krvnik! Pazite, da se vas nekoč ne dotakne roka krvnika!" Odstranili so se iz hiše krvnika, a zunaj zbijali šale, |vendar pa jim je bilo, kot bi jih bil nekdo oplazil z ledeno roko. Leta so minula. Lally-Tolendal se je kot vojak povsod odlikoval, tako da je končno postal celo general in maršal. Pozneje je postal poveljnik v Indiji, kjer pa je v nesrečnih bojih pri-Pondichery padel Angležem v roke. Ko so ga Angleži po pogajanjih izročili zopet Francozom, je bil tam postavljen pred ,vojno sodišče, katero ga je obsodilo na smrt. Pogumni vojak je šel nevstrašeno na morišče? le ko je v krvniku spoznal moža, kateremu je pred 30 leti razžalil ženo, je pobledel. Sin onega, kateri je pred tolikim časom izrekel one besede, je sedaj iste uresničil.
-o-
jo nova poslopja. Zgradbe same so formalno priznane kot zasebna lastnina. Zakon ne pripomni, v čem se razlikuje stalno vživanje zemljišč od lastninske pravice.
-o-
NEKAJ O ŽIDIH.
V	Združenih državah živi več Židov kot pa v katerikoli deželi na svetu. Trietsch trdi v svoji statistiki, da je vseh Židov na svetu 18,080,000. Od teh jih je v Ameriki 4,040,000, 4,000,-000 na Poljskem, 3,600,000 v Rusiji in 180,000 v Palestini. V New Yorku jih je dva milijona, v Varšavi 400,000, a na Dunaju in v Chicagi po 300,000.
-o-
O KAKŠNO PRESENEČENJE.
V	bližini Valencije je pred kratkim iz neke potujoče me-nežarije ušlo osem levov. Neki pešec je nenadoma začutil poleg sebe leva, toda ta mu ni nič žalega storil, pač. pa samo povohal in mu obliznil roko. Da je mož strahu skoraj skoprnel, ni treba pripomniti; če se je še kaj drugega ž njim zgodilo, tega poročilo ne navaja. Drug lev jo je pa mahnil v neko kavarno, kjer mu ni bilo treba iskati praznega sedeža, ker je teh preostajalo, kajti vsi gosti so mahoma pobegnili, kamor je pač kdo v naglici mogel. Ena ubeglih zverin pa je zavila v neko mesnico, kjer se je spravila nad prašičevo meso. Še
drug lev je stopil v neko vežo ter šel po stopnicah v sobo, kjer sta spala dva zakonska. V strahu sta oba poskakala skozi okno, ki pa k sreči ni bilo visoko od tal. Pred nekaj časom pa je v Bruselju ušla iz mene-žarije levinja, jo mahala po cesti, kjer ji je prišla nasproti kopica otrok, za katere se še' zmenila ni. Toda planila je na konja, ki je stal pred neko hišo ter ga raztrgala. Ko je nato šla v neko hišo, so pred levinjo vsi stanovalci zbežali ter se poskrili. Toda levinja je vse pohištvo in kar ji je prišlo pod tace, zdrobila v prah. Končno so jo v veži ujeli s tem, da so pred vežna vrata nastavili železno kletko.
NAŠIM DRAMATIKARJEM!
V današnji številki pričenjamo jako krasno dramo tride-janko "Andrej in njegov zločin." Igra je jako zanimiva in obenem izobraževalna, ki kaže kako vlada marsikaterega gospodarja grda lakomnost. Ni jim mar nesreča lastnih otrok, samo, da dobi lakomnost, kar zahteva. Igra bo kakor nalašč zlasti za srednje in manjše naselbine, kjer ni mogoče dobiti veliko število igralcev, kakor jih nekatere velike drame zahtevajo. Prav bo prišla pa tudi velikim naselbinam. Čitajte igro od kraja!
,-o-
ZASEBNA LASTNINA NA RUSKEM.
Svet narodnih komisarjev je uzakonil pravico stalnega uživanja zemljišč za vse, ki gradi-
Umrli so v Ljubljani.
Ferdinand Turna, zasebnik, 83 let. — S. Ana Felicija Testen, usmiljenka, 50 let. — Fr. Langerholz, užitkar, 71 let. — Franc Deželak, upok. rudar, 67 let. — Franc Smolič, delavec, 65 let. —»Ivan Gaber, drž. upokojenec, 79 let. — Anton Lokar, višji policijski stražnik v pok., 39 let. — Alojzij Šubic, žel. uradnik, 39 let. — Terezija Rostohar, žena tesarja, 66 let. — Ana Lokar, zasebnica, 79 let. — Ivan Vindiš, trgovec in posestnik, 62 let. — Roza Klanjščik, zasebnica, 77 let.— S. Hedvika Marija Zdravlič, u-smiljenka, 49 let.
-o-
Nazadovanje tržaškega prometa.
Mesec za mesecem beležijo v Trstu nazadovanje prometa. Meseca oktobra je bilo skupnega prometa 3,796,215 kvinta-1 o v, lani 4,727,182. V prvih letošnjih desetih mesecih je bilo skupnega prometa 39,096,141 kvintalov, lani v desetih mesecih 45,646,957. Torej je letos manj 6,550,816 kvintalov.
--o-
DIVJI PRAŠIČI POŽRLI DVE DEKLICI.
Berlin, Nemčija. — Na Vest-falskem vlada huda zima. Led in sneg zabranjuje živalim po gozdih do hrane in trpijo grozno lakoto. Divji prašiči prihajajo blizu vasi in posameznih hiš, ki ogrožajo prebivalce. Nedavno sta izginili dve deklici, ko sta šli v Undenberg v šolo in se niste vrnili. Sedaj so pa neki domačini, ki so sekali smreke za božična drevesca, naleteli na ostanke obeh šolark. Ugotovili so, da so ju divji prašiči raztrgali in požrli. Lovci so p vidno na delu, razpisana je visoka nagrada, da bi se več zveri postrelilo.
RAZGLAS.
Zlobna roka je prišla v noči od 3. na 4. decembra in je vrgla kamen v sredo okna v šipo, katera je vagala čez 13 funtov in razbil šipo pol palca debelo, [65 palcev široko in 110 palcev dolgo. Šipa stane $120.00. Jaz mislim, da sem njemu na sledu in vendar je treba delati premišljeno. Ako se komu posreči izvedeti za hudobneža, dobi 200 dolarjev nagrade od lastnika
Matevža Baškovc, 2228 So. Wood St., Chicago, III.
LASTNIK MORA ŽRTVOVATI 2 nadstr. poslopji na 3124 N. Ridge-way blizu Milwaukee Ave. 5-5 sob, parna tp. rent v drugem nadslr. $65,00. Vredno $15,500 proda takoj za $14,000. v $2000 takoj, ostalo z obrestmi $65 mesečno. Lastnik M. Hart, 4053 S. Parkway. Pho. Qakland 0818. 82-t,sr,č
2 NADSTR. hiša 5, garaž, posebno vel. lota, samo $3500 takoj, priprava za graditelji lahko napravi hišo s 36 do 42 stari. 2715 Harry Ave. Taff Realty Co., /338 S. lialsted. Stewart
9511_.______75-l.sr.č
UGODNA PRILIKA._
SOFT DRINK PARLOR, plesna dvorana, kegljišče v 3 vrste, kegla-nje vsaki teden. 5 letni lea.se, 2402 St. Charles Rd„ Bellwood, 111. ______________SO-t.sr.č
CHEESE & WHOLESALE GROCERY SPECIALTY. 18 let obstoječe. Prilika za podjetne moške. Ph. Normal 6959 med 9. in 12. uro clop. Cena nizka. 6834 S. Chicago Ave. ___.__________77-1,sr.Č.
AVTOMOBILI NA PRODAJ. VELIKO DENARJA LAHKO
zaslužite kot zastopnik zavarovalnin -ske družbe. "Health and Accidciit Policy" .$12.00 letno. Velika provizija. First Nctipnal Mutual Insurance Co.. Monadnock Building. Chicago. č.p.s
RAD BI ZVEDEL,
kje se nahaja Blaž Paučnik. Bil je v bližini Salt Lake, zdaj sem pa slišal, da je v Washing-tonu. Prosim rojake, Če kdo ve zanj, da bi meni naznanil, ali pa se naj sam javi.
John Pasich, tajnik Z.S.Z.
Scofield, Utah. čp
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., d* kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrti vsled globoke žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše ljubljene, skrbne . in dobre mamice, ozir. soproge,
Mrs. Uršula Katich
Clevelandčanje!
vseh časov
V ZGODOVINI kajenja se ni bilo take cigarete kot Camel. Nobena druga cigareta ni bila tako sprejeta v miljon domovih.
Ko so Camels prišle na svet, so prinesle popolnoma* novo smisel o zadoščenju in zadovoljnostrv kajenju. Miljoni, ki so poskusili vse, ki bi lahko plačali več, bodo kadili damo Camels.
Camel je najbolj priljubljena cigareta na svetu. Camel kupuje več ljudi kot katerokoli drugo cigareto. Zakaj? Ker Camels vsebujejo najbolj izbran ameriški in turški
tobak. Ker Camels nikdar ne utrudijo okusa in nikdar ne zapustijo pookusa po cigaretah. Največja svetovna tobačna organizacija dene najboljšo kakovost samo v to cigareto.
Ako hočete imeti najmehkejšo prijetnost, ki je kdaj prišla od kake cigarete, poskusite Camels. Ne glede na to, koliko ste pripravljeni plačati, boste v tem slovitem kajenju našli vse prijetne pojave, ki ste jih iskali v cigaretah.
Preshrbite si Camel!
ROJ. RETEL,
ki je umrla dne 21. novembra, previdena večkrat s sv. zakramenti, v starosti 47 let.
Pokojnica je spadala k društvu sv. Štefana št. 1 K.S.K. Jed-note, društvu sv. Neže št. 826 W.C.O.F. in k samostojnemu društvu sv. Mohorja.
Zahvaljujemo se vsem članom in članicam imenovanih društev, ki so pokojno prišli kropit, so čuli ob krsti in molili za pokoj njene blage duše ter se tako številno pogreba udeležili.
Prav iepo se zahvaljujemo Rev. Fiather Kazimirju in Rev. Father Aleksandru za opravljene pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, ki so, kakor sledi: Društvo sv. Štefana št. 1 K.S.K.J, društvu sv. Neže št. 826 W.C. O.F., samostojnemu društvu sv. Mohorja, Mr. & Mrs. Joseph Cvetkovich, Mr. & Mrs. Mike Sambol, družini Frank Retel, družini Louis Retel, Mr. Math Tomše, Mr. & Mrs. John Bogolin, Mr. & Mrs. Louis Bogolin, Mr. & Mrs. Joseph Zupancich, Mr. & Mrs. Louis Skeriep, Mr. & Mrs. John Videmšek, Mr. Rangus, F. Potokar, Betty & Margaerth Dinford, Mr. & Mrs. Zahrobslcy Junior, Armstrong Pt. and Var. Works, C. & Ohio Railroad Employees ter vsem, ki so v teh težkih žalostnih dnevih sočustvovali z nami, darovali za sv. maše in onim, kateri so se udeležili pogreba s svojimi avtomobili. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Palacz & Glavach za tako lepi pogrebni sprevod. Vsem še enkrat najlepša zahvala in Bog plačaj.
Neftfizabno j?okojnico_ priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali: FRANK KATICH, soprog;
FRANK, TOHN, EDWARD, LOUIS, sinovi;
MARY, ANNA, ROSE, hčere.
Chicago, 111., 11. decembra 1926.
Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
Camel—največja tobačna beseda
Iz življenja in sveta.
PRESKR B IT E SI	C ' A M E L
POZOR! GOSPODINJE POZOR!
Na vogalu 22. in Lincoln ceste je nastarejša in naj
boljša slovenska
Naša zaloga je popolna. Pri nas dobite različne stvari, ki jih iščete zaman v drugih trgovinah.
Priporočamo se cenjenim gospodinjam, zlasti pred prazniki za obilen po-set. S tem okoristite sebe in pomorete nam.
F. TOMAZICH 1858 W. 22nd Street, Chicago, IU.
f^h^b»eOSPODIHJEVJOUETO I
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse- predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COB. CENTER & HUTCHINS STS.,	JOWET, ILL.
Chftetffco Telerfott 2917.
Pripravite!
PRIPRAVITE SE NA MRZLI VAL, KI GOTOVO PRIDE!
A Pri nas dobite veli V,V kansko izber
ZIMSKIH SUKENJ
Nova oblika: Ulster Box, Chesterfield in Tube, krasno izdelane po naj novejših vzorcih in barvah.
Pa tudi najnovejši vzorci OBLEK, z eno ali dvojno vrsto gumbov za mladeniče in moške. V Chicagi ne dobite cenejših te kakovosti. Cene so:
"n i*\\v
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, Četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Francoski spisal Erckmann-Chatriag* Poslovenil Al. B.
j|fi|MBIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIW
^ *	(KONEC.)
Spoznal sem Zimmra, starega lipskega tovariša. Jahal je mimo, ne da bi me videl. Zdaj pa sem zakričal, ker so dale moči:
■'Kristijan! Kristijan!" Kljub ropotanju in drdranju topov se je ustavil, se ozrl in me videl ležečega pod drevesom. Debelo je pogledal.
"Kristijan!" sem kričal. "Usmili se me!" Nato je jahal nazaj, me pogledal in pre-bledel.
"Kaj? Ti si, dragi Jože?" je vzkliknil m hitro skočil s konja.
Dvignil me je kot malo dete in zavpil nad ljudmi pri zadnjem vozu s streljivom:
' "Hej! Stojte!"
Nžito me je objel, me nesel na voz in mi te-lečak potisnil pod glavo. Videl sem tttdi, kako mi je vrgel preko nog debel jahaški plašč. Nato pa je rekel:
"Zdaj pa naprej!, Stvar pred nami je nuj-
na
i"
To je' vse, česar se spominjam, kajti takoj nato sem omedlel. Zdi se mi sicer, kakor bi bil pozneje slišal divjanje viharja, vpitje in krike poveljnikov ter ponoči videl nad sabo vrhove velikih jelk — a to je zame kakor z,medene zanje. Le to je gotovo, da se je tisti dan za Salmunstrom v hanauskih gozdovih bila velika bitka zoper Bavarce in da smo jih premagali.
XXII.
Dne 15. januarja 1814. leta, dva in pol meseca po bitki pri llanauu, sem se prebudil v prijetno zakurjeni sobi in v dobri postelji. Ko sem ugledal nad sabo tramove na stropu in mala okna, ki jih je bil mraz okrasil^ z belimi rožami, sem rekel sam pri sebi: "Zima je !" Obenem sem slišal nekaj kakor topovsko bobnenje in poklanje ognja na ognjišču. Ko sem se bil čez nekaj minut obrnil, sem ugledal mlado, bledo žensko, ki je s prekrižanimi rokami sedela pri ognjišču.' Spoznal sem Katarino. Spoznal sem tudi sobo, v kateri sem preživel toliko lepih nedelj, predno sem šel v vojsko. Samo topovsko streljanje, ki se je ponavljalo vsak hip, me je navdajalo s strahom,
tla še sanjam.
Dolgo sem gledal Katarino. Silno lepa se mi je zdela in pomislil sem: "Kje pa je teta Marjeta? Kako sem prišel semkaj? Ali sva jaz in Katarina omožena? Moj Bog, ko bi le to. ne bile same sanje!"
Slednjič sem se ojunačil in prav tiho zakli-
cal: "Katarina!"
Hitro se je obrnila in vzkliknila:
"Jože! Ali si me spoznal?"
"Kaj pa, da sem te," sem odgovoril in ji
ponudil roko.
Tresoča se od razburjenosti in veselja je stopila bliže in dolgo sem jo držal v objetju. Oba sva jokala.
Ko pa se je znova pričelo streljanje, se mi
je skrčilo srce.
"Kaj pa je to, Katarina?" sem vprašal.
"Topovi streljajo pred Pfalzburgom," je odgovorila in me objela še trdneje.
"Topovi?"
"Da, mesto oblegajo."
"Pfalzburg ?. . . Sovražnik je na Francoskem?"
Več nisem mogel reči. . . Toliko trpljenja, toliko solza, dva milijona na bojiščih žrtvo-vanih ljudi — vse to je torej nazadnje privedlo do tega, da je naša domovina izročena plenitvi in pustošenju!. . . Kljub veselju, da sem objemal z rokami svojo izvoljenko, me ta grozna misel celo uro ni zapustila niti za trenutek. Še danes, ko sem živ in star, me še •vedno navdaja z žalostjo. . . Da, mi starci
Velika božična razprodaja
Da pomoremo svojim odjemalcem pri izbiri BOŽIČNIH DARIL, smo znižali ceno zalogi
Rožnih vencev
od $8.50 na
$2.00
smo to doživeli in prav, da mladina to zve; videli smo, kako je na Francoskem gospodoval Nemec, Rus, Šved, Španec in Anglež, kako so garnizije ustanavljali' v naših mestih, vse, kar jim je bilo všeč, odvažali iz naših trdnjav, naše vojake zasramovali, našo zastavo izpreminjali in med sabo delili naše pridobitve, ne samo tiste iz cesarskih časov, ampak tudi tiste iz časov republike — drago je bilo plačanih deset let slave!
A ne govorimo o teh stvareh, bodočnost bo sodila o tem1. Oznanjala bo, da so nam sovražniki po bitkah pri Lutzenu in Bautzenu ponujali Belgijo z delom Holandije, ves levi renski breg do Basela in italijansko kraljestvo s Savojsko, in da se je cesar branil sprejeti to ponudbo, ki je bila vendar dobra, ker mu je bilo zadoščenje lastnemu ponosu več nego sreča Francije! v
Da se vrnem k svojemu pripovedovanju, moram še omeniti, da so štirinajst dni po bitki pri Hanauu pričeli defilirati tisoči vozov z ranjenci in bolniki na vojni cesti od Strassbur-ga proti Nancyju in Vier-Windenu. V eni sami vrsti se je to nepretrgomk vleklo iz Alza-cije na Lotaringijo.
Teta Marjeta in Katarina sta videli z vež-nih vrat, kako se je vlekel mimo ta žalostni vlak. Mislim, da mi ni treba praviti, kaj sta si mislili pri tem. Mimo je šlo že več kot dvanajst sto voz, in niene ni bilo med njimi. Tisoči očetov in mater, ki so bili prihiteli iz okolice dvajset milj daleč, So ob potu gledali, kje ugledajo svoje sinove. Koliko se jih je vrnilo, ki niso našli svojega otroka!
Tretji dan me je spoznala Katarina na spletenem vozu iz okolice Mainza med drugimi nesrečniki, ki so bili kot jaz upadlih lic, silno shujšani in napol mrtvi od lakote:
"On je!. . . Jože je!" je klicala že od daleč.
A nihče ni hotel verjeti. Teta Marjeta me je morala gledati dolgo časa, predno je mogla reči:
"Res je on!. . . Vzemite ga z voza... . naš Jože je!"
Dala me je prenesti v hišo in mi je stregla po dnevu in po noči,. Ker me je vedno žejalo, sem venomer zahteval vode. Nihče v vasi ni mislil, da bom okreval. Rešila pa me je sreča, da sem dihal domači zrak in gledal svoje drage znance.
Kakih šest mesecev pozneje sva se s Katarino porojčila. Gospod Gulden, ki naju je ljubil kot svoja otroka, me je sprejel za družabnika svojega podjetja. Stanovali smo skupaj v hiši in smo bili najsrečnejši ljudje na svetu.
Vojne je bilo konec. Zavezniki so se v dnevnih pohodih vračali domov, cesar je odšel na otok Elbo in kralj Ludovik XVIII. nam je dal pametne svoboščine. Še enkrat je nastopil lepi čas mladosti, čas ljubezni, dela in miru. Človek je lahko zaupal v bodočnost, lahko si je mislil, da si bo vsak z lepim življenjem in štedljivostjo priboril prijetno življenje, da si bo pridobil spoštovanje dobrih ljudi in da bo pošteno vzgajal svojo rodbino, ne da bi se mu bilo treba bati, da ga čez sedem ali osem let potem, ko ga je bila zadela vojaška služba, zopet zadene nov vojaški nabor.
Gospod Gulden, kateremu ni/ bil posebno povšeči povratek starih kraljev in starega plemstva, pa je trdil, da so ti ljudje v tujih deželah pač dovolj trpeli, da izprevidijo, da svet ni samo zanje in da morajo spoštovati naše pravice. Tudi to je. mislil, da bo*cesar Napoleon toliko pameten, da bo dal mir. . . Pa se je motil: vrnili so se fturboni s svojimi starimi nazori in cesar je samo čakal ugodnega trenutka, da se maščuje.
Ta znižana cena velja sa^no do Božiča.
Izdelava teh rožnih vencev'je krasna. Zlata verižica z zlatim križcem, garantirano za 10 let. Barva jagod na izbiro, plava, lila, zelena, bela, roža in črna.
Rožni venec prejmete v okusni vatirani škatljici.
V RESNICI PRIMERNO DARILO.
Zaloga je le omejena. Zato pišite takoj na dolnji naslov in priložite potrebni znesek v Bank Draftu, Money Ordru ali v gotovini.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
POZOR
Vsem rojakom v Cliicagi in okolici sporočamo, da bo u-pravništvo Amer. Slovenca odprto vsak večer do pol devetih, in sicer od sedaj naprej do bo-Ižiča. S tem bo dana prilika |vsem, da si nabavijo božične [karte, jaslice itd. in dobe naš slovenski stenski koledar. Vse i [naročnike še posebej prosimo, ' da pridejo ali pošljejo ponj, ker je nemogoče vsem raznesti ga na dom. Oni, katerim je potekla naročnina, jo ob tej pri liki tudi lahko obnove.
V nedeljo dno 1®. dec. bo vse agitiralo za "A. S.", ne pozabi tudi ti!
CHICAGO, ILL
pravijo s teboj na kratko in te i lepo pošljejo nekam, kjer upajo s teboj kar najhitreje opraviti — magari v norišnico. Potrpežljiva javnost bo kmalu pozabila na pisarjevo nesrečo, njegovi osmojeni krempeljci se hitro zacelijo in svet se vrti po starem naprej. Še na to v kratkem pozabi, da si bil ti poslan v norišnico. Pisar pa naprej brusi svoje parklje, dokler si J jih spet kje ne osmodi. In zraven se tolaži z znanim geslom: Le pogumno blati — nekaj vedno ostane!
Prijatelj, to ni morda samo taktika g. Molka, to je pri naših nasprotnikih sistem. Po tem sistemu so urejeni od prvega do zadnjega vsi brezverski listi. Razlika je samo ta, da ti v enem butne ta sistem v obraz takoj, ko odpreš njegove predale, pri drugem se pa sistem sramežljivo skriva med lepo doneče besede. Bistvo je pa povsod. eno in isto.
Temu sistemu nasproti se je pa razvil na naši strani drug sistem: Resignirano zmajeva-mo z rameni in z zgledno potrpežljivostjo požiramo vse blato, ki ga meče na nas brezverski tisk. Nekateri molčimo, kot bi o vsem tem nič ne vedeli ali vsaj kot da se nas prav nič ne tiče, drugi pa celo prav pridno podpirajo sistem nasprotnikov in nas samih — s tem namreč, da na svoje lastno ime, ki je drugače obdano z vsem sijajem pravovernega katoličan-stva, naročajo nasprotne liste in jih plačujejo iz istega žepa, iz katerega sicer tudi bolj ali manj obilno polagajo — Bogu na altar.
Pa lahko noč, prijatelj, in še pošlji kak pripraven izrezek—
fgrafwtcTwW^'-'prt"
Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M.
* *
Karikature komišna.
Černe piše, Zavrtnik se jezi, Zvonko še smeje. — Prosveta prav rada omenja, da je bil Prešeren svobodomislec. Zato :njegov potomec Černe sme svobodomiselno pisati o komišnu. Isto pravo imajo vsi člani Slov. Narodne Podporne Jednote. .Vprašanje je, kje je komišen
'ostal?!
Sam se je sodil — obesil se je...
Prijatelj, ki si mi zopet poslal slavni izrezek iz "Žarko-meta," v katerem je jako imeniten odgovor na moj zadnji spis na tem mestu, to-le Ti imam povedati. V neki povesti jse bere, kako sta si bila dva ,moža zaradi neke stvari zelo jnavskriž. Nekaj časa sta se dajala, nazadnje je pa enemu jzmanjkalo dokazov in celo besed, videl je, da je že propadel, bal se je javnega osramo-čerija, vzel je vrv, jo pripel na .vejo in se je obesil. I | Tisti, ki je prvi zvedel za ta dogodek, je prišel med ljudi s temi-le besedami: Mož se je sam obsodil — obesil se je . . .
Prijatelj, na ta kos dotične povesti sem se spomnil, ko sem prebral Tvoj izrezek iz "Žar-kometa." Gospod Molek, moj čislani nasprotnik, se je sploh jako zanikrno boril zoper mene, v zadnjem Tvojem izrezku je pa storil prav natančno tako kot oni mož v povesti: sam se je obsodil — obesil se je!
Obesil se je na zadnjo bilki-co, ki mu je še ostala v njegovem junaškem boju, namreč poslal je mene v norišnico. To je vse, s čemer se je ta junak še upal na dan. Da bi se bil možakar obesil vsaj na močno vejo, kot se je oni žalostni junak v povesti! Pa ne — slabotne bilkice se je oprijel, nanjo je privezal svojo vrv. Kako bo taka slabotna stvarca držala težo kot je gospod Molek, ki nosi poleg kosti svojega rojstva s seboj še vso Žarkometovsko modrost kot polž svojo hišico? In da tega modrijan ni premislil? Tužna mu majka!
Kako lepo bi bilo, ako bi gospod Molek mogočno bingljal v vetru izpod krepke vejo* ves svet bi vedel, da je celo takrat bil še pri zdravi pameti, ko se je odločil za zadnji udar na svojega nadležnega in nemilega nasprotnika! Tako se je pa bilka upognila že pod težo vrvi, kaj šele pod težo gospoda Molka in njegove polževe modrosti — in ves uspeh poizkusa, ki je bil narejen s tako mogočnim zamahom, je šel žalostno rakom žvižgat. Ves svet ve, da se je Molku pošteno za-
vrtelo, ko se je šel tako čudno obešat, samo jaz mislim, da je storil to pri polnem zdravju svoje obilne pameti — toda pomisli, prijatelj, jaz, ki tako mislim, sem pač zrel — po Mol-kovem — za norišnico . . . Toda, prijatelj, bodiva resna - ta prehod od špasnosti do resnosti sem že enkrat porabil in celo g.- Molku je bil všeč, za-j kaj precej ga je tudi sam posnel.
Vidiš, prijatelj, to-le početje g. Molka je samo eil nov dokaz za staro resnico, kako delajo ljudje, ki pisarijo v nam nasprotne liste. Napadajo, blatijo in zavijajo vse navskriž, ker se zanašajo na neumnost svojih bravcev in na našo lastno neumnost, češ: ne bo se jim ljubilo odgovarjati, ali pa ne bodo imeli časa, ali se jim pa ne bo vredno zdelo. Tako slepe mase svojih bravcev dan za dnem in greše na našo potrpežljivost. Če jim pa le primerno odgovoriš, pa potegnejo kar moč hitro krempeljce nazaj, o-
V nedeljo 19. dec. je gene-neralna agitacija za A. S.!
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fldavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago. Ill
! I
Rdeči redahter je v skopcu vjeta lisica. Vpije in kriči kakor vjeta lisica, ki odpira svoj gobec po zajcu ali kuretini. —-Vse to je zastonj. Članstvo se zanima samo za komišen!
Zvonko je nož na dva kraja. Zahteva, da bi glavne odbornike jednote in agenta bon-dov (obveznic) dejali pod prisego. To je smešno! V slučaju, da so osebe pozvane na prisego Zvonkotovega kalibra, bi trikrat krivo prisegle prav po cigansko za eno klobaso. G. Veranič v Milwaukee bi mu bil prav hvaležen, da bi on poravnal svoje tiskarske račune. Takih prijateljev ima menda več-—Kovačev.
m\ PRISTOPITE
H^j k našemu 1927
VACATION CLUB
ki se bas sedaj ustanovlja.
First National Bank
Največja in najstarejša banka v Joliet-u.
Premoženje te banke mata 513,000,00000
mmj^i^f
5) Hgiillf
[PISANO POLjij
_______________________________________tfC