List
26.
Tečaj
XLII.
B
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Yeljajo v tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 25. junija 1884.
0 b s e g : Laaeke-jeva univerzalna poljska brana.
našega kranjskega sadjarstva. (Dalje in obrtna zbornica. (Dalje.)
Poraba pepela, kakoršen pri železnicah odpada
Kmetijske
in
zkušnj
Vprašanj
m
odgo
Studije o povzdigi
Trgovinska
maja. (Dalje.)
Govor dr. Biliuskega o še6tem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16.
Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.)

dop
Novičar
Gospodarske stvari.
Laacke-jeva univerzalna poljska brana.
..Brano in plug
u
pravi imeniten strokovnjak
„imenovati moramo srečna zaročnika". — Plug opravlja moževa delà, brana delà pridne gospodinje, ki v hiši povsod ravnaje in pripravljaje vse oskrbuje. Iz tega pa sledi, da naj dobra brana dopolnuje dober plug. Ćem težja je zemlja, tem boljša in močnejša biti mora brana.
i:
> »
s*
)
Dobra brana pa mora imeti pet lastnosti:
Smer
potezne
te enakomerno razdeljeni
sestavljena naj
bo brana tako, da klini vedno enakomerno zemljo režejo.
Dosedanjim branam manjkalo je le-teli lastnosti. Posrećilo se je pa sedaj, izumeti brano z omenjenimi dobrimi lastnosti, koja zadostuje za vsako rabo ven stojeća podoba kaže nam to iz kovnega železa
Zr
pravlj
elastično bi
cm. vsaksebi
za njive, pri kojej so poteze
Ti
pi
tej br
so preklani
dveh
koncéh zvarjeni. Tako nastane špranja
obstojijo iz
podobnih vštričnih železij, ki ste pa le na
v koj
se
lahko klini na različnih krajih pritrdijo. Med tramovi je pražen prostor, tako da je ta brana jako pripravna.
Ker se lahko 16, 20, 24 in 28 potez od 3 do 6 cm. vsaksebi napravi, je ta brana, ako si pravo število zob, tedaj tudi pravo daljavo med potezami omislimo, za vsakojako zemljo pripravna.
Ta brana se dobi pri „Land- und forstwirthschaft-liches Verkehrsbureau, Wien III
u
za 38 gold
Poraba pepela, kakoršen pri železnicah
odpada.
Skoro pri sleherni večji železniční postaji se vidijo velikanski kupi premogovega pepela, kakoršen se iz lokomotivov, kamor si bodi, iz pota spravlja. Koliko
ga ni, na pr. le pri Borovnici, Postojni itd.
Vpraša se, ali tak pepél ni več vreden, kakor da se ga čisto zavrženega v miru ležati pusti? Odločni odgovor na to je: on je za kmetovalca, in sicer polje-delca, prav velike vrednosti, in sicer ne toliko, ^ kakor zemljognojilna, pač pa kakor svet fizično zboljšajoča snov ali tvarina. To vedó na pr. umni kmetovalci na Českem prav dobro, in zato se tam pri železnicah in pri parnih tovarnah preostali premogov pepel ne pušča zavržen v miru ležati; marveč porabi se ves za kmetijstvo, poljedelstvo.
Tako mi pripoveduje zdajšnji pristav deželne vi
narske in sadjarske
šole na Slapu
V. Eohrmann
da

klinov mora biti s smerjo potezne črte vedno ravno- kateri se je tri leta na Ceskem gospodarstva učil
sicer deluje brana na pošev; se na velikanskih cesarskih privatnih gospodarstvih ;
bežna in vštrična
ker
Z) vsak klin napravi naj svojo potezo; O) vse yvuuiiiciian — aciivui V x amuvituy /JVU1CUVYW1, —
naj bodo za enako vsaksebi, ker je sicer nemogoče, hradu, Kolecu pri Pragi, in v Reichstadtu in Ploško
vse poteze
domenah
kakor v Pahlovicu, Zvolenovesi
Buštje
enakomerno delo vati; 4) klini naj bodo na vsaki strani
vécu na nemškem Ceskem, vsaj goveji živini, edino le
«r

vs!
va *
v «Î
V» *** - ' * • w V
<tm
H


T+r*** t VJ Sl

"ft. -v* ,
- ^y
•V
204
s premogovim pepélom nastilja, katerega v ta namen Gledé oskrbovanja drevesnice bili bi po vsem tem kupujejo, in sicer po 5 gld. vagon ali 7 navadnih go- gospodje učitelji postavno primorani to prevzeti, in ne
od njih proste
dobre volje odvisno. Na šolah, kjer je več učiteljev
spodarskih vozov. Slama se pa tam vsa pokrmi ali bilo bi to potem kakor dandanes
pa proda.
Kakor steljna tvarina, ima premogov pepel to iz-	nameščenih, bi se morali učitelji v oskřbovanji dreves-
vrstno lastnost, da tekoče živinske odpadke kaj dobro	nice na vsak način vrstiti, tako da bi vsako leto
posrče, da pa tudi vsebino kemicnih, rastline redilnih	drug učitelj učence podučeval ter drevesnico oskrboval.
tvarin v gnoju pomnoži. Poslednje res da ne v toliki	In kakor je baš potrebno, da se ljudske šole po de-
meri, kakor na pr. slama ali listje, kajti razloček v	želnem in okrajnem šolskem nadzorniku nadzorujejo;
kemični sostavi slame ali listja in premogovega pe-	potrebno bi bilo gotovo tudi, da bi kmetijski popotni
péla je sledeči:	učitelj drevesnice ljudskih šol večkrat med letom in-
špiciral, ter na kompetentna mesta vestno poročal
a>
Slama ima T. . j bukovo ijlstje j hrastovo Premogov pepel
0
0
JI
11
)1
cc o
=3
4-0 1-0
1-0
c8
c8
a
o
5H
7*8 0*2 0-3 0-5
OS
S3
s8 S
08
0*9
3*5 2-1 1*7
8*5
tSJ
a> S3
OD C8
3
11
0-3
0-4
1-6
a> >
<x>
O ~
O
y
0>
O)
ci
tn cTI
o
<X> >
>CSJ
CCl

21
0-2 0-2
0-8
ri
kakošnem stanu jih je našel.
Da bi morali pa gospodje oskrbovalci drevesnic za svoj trud tudi primerne remuneracije dobivati; to se razumi pa samo po sebi, kajti, da bi to brezplačno storiti morali, se ne sme nikakor zahtevati. „Vsak
6*1
delalec je svojega plačila vreden. Dokler ne bode kmetijski poduk in dokler ne bodo
Rastline direktno najbolj redilnih tvarin, ima po drevesnice ljudskih šolpostavno tako ured-tej tablici premogov pepél res malo, kajti dušca nič. jene, kakor smo tukaj navedli; ni pričako-
kalija le 0*5 °/0, ťosforjeve kisline le 0*8 %; zato ima vati, da bi se s a ajar s pa v sebi dosti apna 8*5, katerega na ljubljanskem v deželi poyzdignilo!
0-5 °/
fosforjeve kisline
0-8
loi
zato ima vati, da bi se sadjarstvo po ljudskih šolah
Za povzdigo kranjskega sadjarstva ustanovila se je tudi deželna vinarska in sadjarska šola na Slapu.
tera" na kemični razkroj težkega sveta in povzdigo nje- Njen namen je, ako vinarstvo zdaj na stran pustimo
gove rodovitosti kaj močno vpliva.
barju unorostu) tako močno, da skoro popolnem po-manjkuje, in posebno dosti žveplene kisline 6*1%» ka-
kranjske mládenče v sadjarstvu kolikor le mogoče po-Pa, kakor uže koj v pričetku rečeno, je premogov polnem izučiti, da zamorejo potem to na lastnem domu
pepel za kmetovalca poljedelca v tem obziru velike pravilno gojiti; ob enem pa tudi v veliki drevesnici
vrednosti, da zemljo, da svet iizično zboljša. Ako bi več ko le mogoče plemenitegajadnega drevja izgojiti na primer Postojnci premogov pepél, namesto da na	........ ~
i
ter
ga po
deželi zaploditi. Eno kakor drugo izpol-
škarpi pod kolodvorom čisto zavržen leži, na sosednje nuje ta zavod vestno, toda pri enem kakor drugem
kaj težke njive zvozili, ga tam enakomerno in precej nekaj, kar obadva namena v vspeliu ne malo, ampak
na debelo raztrosili, ter na jesen podorali; zadobili bi kar uže bitstveno krha, in naravni následek obojemu
tem zavodu v deželi vendar
je to, da se sadjarstvo po
prav kmalu veliko rahlejšo in tudi veliko rodovitnejšo zemljo, uže celó, ako bi to večkrat, recimo, vsakih 10 tako ne širi, tako ne povzdiguje, kakor bi se lahko
y
let, ponovili.
Ako bi pa Borovničani premogov pepel kakor bi se moralo.
na barje zvozili, ter ga na tamošnjih njivah Poštojn- Namen zavoda je po deželi, žalibog, še dosti pre-čanom enako porabili; ž njim bi še preprhko zemljo malo poznat, on je kmetijska novost, za katero se pa
kaj koristno zgostili
vsled teže
ob enem
pa
od najmerodajnejših oseb
dosti
i
dosti premalo re
tudi v pepelu obdržano apno prhlici utelesili, ter s klame delà. Naravni následek te istinite pa,
gotovo
res da v veliko manjši meri — to dosegli, kar žalostné prikazni je pa to, da se dosti dosti premalo
tem
s cestnim blatom dosežejo.
Borovničani, Postojnci in drugi blizo železnice ali
učencev oglaša, in da je še
med temi, kateri se ogla-
sajo
prevagljiva večina takih, kateri ne pridejo iz
velikih parnih tovara "stanujoči kmetovalci ne pustite trdnejših kmetijskih hiš s tem namenom v solo, da bi torej premogovega pepela brezkoristno na kupili ležati, po njeni dovršitvi na lastnem domu ostali, ampak pri-
ampak porabite ga.
R.
c.
v
Studije
povzdigi našega kranjskega
sadjarstva.
y) VJ liJUlii UUY10IUY1 liti UlOtilVIU uuuiu	^ If ^ t
dejo iz ubožnih hiš in z namenom, si po dovršitvi šole po svetu službe iskati. Res je tudi, taki abitu-rijenti bi v namen povzdige domaćega sadjarstva lahko dosti koristili — ako bi naši grajščaki, kateri gospodarskih pomočnikov potrebujejo, hoteli ali prav za prav zamogli razumeti. da je vendar čisto opravičeno, člověka, kateri se je v strokovni šoli izšolal, boljše
Spisal R. Doléne, vodja deželne kranjske vinařské in sadjarske plačati
in
sole na Slapu.
(Dalje.)
uvedenjem pravega poduka na pripravnici
njim tudi drugače ravnati, kakor pa s
pa
čisto navadnim hlapcem. In tako pride, da si morajo ubožni učenci deželne kranjske vinařské in sadjarske šole izven dežele, posebno na Hrvatskem kruha iskati, kjer si ga tudi najdejo, kajti istina je, da so marljivi
t^i u. v v^vav^iij t/nu j^iavcga ^uuuaa iicv ipj. a> y uiv^i , j^mi jvj oj. 01 gci uuvix -i1 uvju^ i^wj	j ^ ,	-	*v---
kakor uže rečeno, tudi ne bo še namenu stvari zado- pošteni slapenski učenci na Hrvatskem iskani go-
steno diti.
i
treba je tudi oskrbovanje drevesnic samo vre- spodarski pomočniki, in deloma tudi uže gospodarski
Izdelati bi se moral v ta namen
malni načrt činovniki.
o velikosti in ureditvi srenjskih drevesnic, ter mu dodati natančno inštrukcijo o gospodarjenji v nj i. Srenje bi se morale postavno primorati, vse za drevesnico
Kako resnično da je vse to, kar smo tukaj na-
vedli tov
dokažejo naj sledeče številke : od kranjskih fan-kateri so do konca leta 1883. slapensko šolo po
MX OVj HWXCtJLO	LCt V liyj	11UU1 ati j v OO UOj UlUVUOlllUU U\J \ , IVCtUUI JL. OVJ uv auuuw AUUIV w	—v, ----- XT
potrebno, kakor težje delo, -—po robotnikih, kateri bi polnem dovršili, jili je na lastnem domu 17 (med temi
se s to potjo tudi kaj učili opravljati dati
sadno seme
odje
cepiče
gnoj itd. učitelju preskrbeti

za
so pa nekateri iu tu u^u»,	-- -
zmožni), po službah jih je pa 18, in med temi so
za to
doma
ker niso za službe
K71W14.1W OVJIUU^ LI^HIJUJ A ^VA. UUUCŽ1JU ^nuon.1 UUti ,	1 L X y, UIUOVUIU Jili	A« —
kar bi pa tudi morale imeti pravico po svojih odborih	na Kranjskem, na Hrvatskem jih je pa dorastlo đrevje po gotovem redu čistobrezplačno med srenjčane razdeliti.
na Primor-
skem 2 m na'Štajarskem 2. Nekateri so pri vojakih
dva sta umrla, eden je v Ameriki.
Drugo, kar pravi namen đeželne vinařské in sad-
jarske šole, močno krha, je pa to, da ni njeno zemljišče deželno, ampak blagega gospoda grofa Lan-thierija, kateremu tudi čisti dohođek gospodarstva pripada. Zato se ne more plemenito sadno drevje zastonj iz drevesnice odđajati, ampak le proti sicer nizki, pa vendar le toliko visoki ceni, da se ravno na Kranjskem za to skoro najmanj kupca najde.
(Dalje prihodnjie.)
* Vsled sklepa občnega zbora štajarske c. kr. kmetijske družbe bode od 1. julija t. 1. naprej imela družba svoje glasilo z imenom „Landwirthschaftliche Mittheilungen fur Steiermark. Urednik novemu listu bode družbeni tajnik Miroslav Miiller. „Der steirische Lanđbote", list, kateri je đosedaj bil glasilo štajarske
kmetijske družbe, je s 16. junijem nehal izhajati.
*
^BHJIV ^ J * .	.'»8=i" Žfcr ' J i PaHBrS^BBwi	^S? Ufc • ' < 'g^BttjSfrtfiŽk^ 3 ife^jR?^ vj^-T-ru; ^-,
i*
%*^ Teoretično-praktičen poduk v sadjereji za učitelje
priredii je v teku zadnjega leta narodni gosp. učitelj M. Rant trikrat. Dvakrat je pođučaval pri sv. Ivanu, enkrat pa v Slavini. Tega poduka vdeležili so se naslednji gg. učitelji: M. Hiti,^ Gust. Grosman, Matija Arko, B. Marko, S. Hiti, Št. Jelenec in J. Dimnik.
Podučeval je gosp. Rant o uredbi šolske drevesnice, o setvi in stradificiranji sadnega semena, o pikiranji, o požlalinjevanji, o obrezovanji sadnega drevja itd.
Ker je g. Rant ta poduk iz lastnega nagiba priredii , brez vsake pomočiv, je njegovo prizadevanje še
toliko bolj hvalevređno. Čast g. Rantu!
* *
* Znano je, da konji ob priliki požara neradi zapuste hlev in da jih ni mogoče dostikrat z največjo silo ven spraviti. Skušnja pak uči, đa osedláni konji ali pa če se jim komat na vrat dene, brez ovire hlev
zapuste.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 20. Imam junico, katera je lepo rejena, koja je uže štirikrat bila pri biku, a še sedaj ni breja. Kaj mi je storiti ? (C. Ž. y Kl.)
Odgovor. Junica je gotovo predobro krmena. Dajte ji manj krme in kolikor mogoče le sveže, zelene krme. Ravno tako poskusite sè premembo bika, ker je pri marsikateri kravi temu tudi bik vzrok.
Vprašanje 21. Imam veliko rabljenega čresla na razpolaganje. Ali bi ga bilo mogoče v kmetijstvu koristno porabiti. (F. G. y P.)
Odgovor. Pomešajte čreslo v kompost (mešanec)? pridenite zraven apna, blata iz ceste itd. Kompost iz čresla mora biti dobro preležan, vsaj dve leti star in med letom večkrat dobro predelan. Politi ga je treba večkrat z gnojnico. J>eslovi kompost je posebno dober za gnojenje vrta. Čreslo dá se tudi porabiti za kurjavo, dotične peči se ve da morajo biti nalašč za tako kurjavo narejene.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Trgovina in industrija potřebujete za svoj razvoj nekove stabilnosti; spremenljivost tarif in neenakomerna njih uporaba omajete podstavo industrije, torej se v Avstriji sploh želi, da bi se železnice podržavile, ker se
pričakuje, da bi potem nastala stabilnost tarif ter bi se uvaževali vsi interesi.
Na prošnjo mnogih lastnikov žag, tovarn za leso-vino in netila je poročevalec stavil v državno-železnič-nem sovětu následuje utemeljene predloge:
I.	„Slavno c. k. ravnateljstvo se prosi, da bi delalo na tako spremeno reformne tarife pri avstrijsko-oger-skih železnicah, da bi se surov, neobsekan les (obli-kovec) do dolgosti voza in krajniki uvrstili v razred C."
Med razlogi k temu predlogu je med drugim rečeno, da reformna tarifa z 1876. leta uvršča samo les za kurjavo v razred C., oblikovce pa kakor izdelke iz njih uvršča v posebni tarifi II. Ta razredba ne ugaja vsem nazorom o umnem tarifovanji.
Ce se vozi žagano blago za enako tarifo kakor surov les, se pač sleduji ne bode dosti pošiljal. Marsi-katero prevažanje in odpošiljatve izostanejo in izgubijo se mnogi odpadki pri ocldaljenih žagah, kateri bi se inače pač spravili v denar. Po mnogih izkušajah se more trditi, da se povprečno za kubični meter žaganega lesa potřebuje l'/2 kubičnega metra oblikovca, odpade torej tretjina oblikovca na krajnike in žaganje.
Po teži se potřebujete za naložitev voza z žaganim lesom dve naložitvi z oblikovci, ker se na pr. deske in latve, predno se odpošljejo z železnico, morejo posušiti, ter suhega žaganega lesa le blizu 500 kil kubični meter tehta, oblikovca pa, kateri se ne more, tako posušiti, tehta 650 do 800 kilo kubični meter. Će se ozira na razne cene blaga, se dobi naslednji résultat:
En naklad na železniški voz močnejših hlodov za žaganje daje okolo 16 kubičnih metrov po okolo 6 gld. = 96 gold. ; en naklad žaganic ima povprečno 20 kubičnih metrov po 15 gold, kubični meter = 300 gold. ;
žagan les bi imel torej blizu trojno vrednost. Pri tem računu so se vzeli močnejši hlocli, katerih se mora naložiti 100 metričnih centov; menj ugodna je razmera pri slabejšem in svežera oblikovci, s katerim se ne more vsa nosivnost železniškega voza porabiti in kateri ima veliko manjšo vrednost. Tovarne za lesovino in staniče-vino (Cellulose) rabijo tenak les, prve le svež les, ki se dopošilja s skorjo, katerega se more samo 12—14 kubičnih metrov na en železnišk voz naložiti; cena takému lesu je na kraji, kjer se naklada, komaj 4 gold.
za kubični meter, toraj reprezentuje naklad železniškega
voza komaj vrednost 48 do 56 gld. Ce vožnja od kraja,
kjer se les seka, ni cena, dobi lastnik gozda komaj kaj za les, tovarne ne morejo več plačati, ker so se cene lesovini in lesnim krovcem za papirščino zeló znižale. Da se je oblikovec in žagan les postavil v eno vrsto, je gotovo abnormno.
II.	„Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, da iz-jemno tarifo V. od 1. julija 1883. 1. tako spremeni," da se pri lesu za kurjavo, pri krajnikih, lubji in oblikovci na vseh relacijah cene izjemne tarife I. po poti karti-ranja uporabljajo, nasproti pa naj se v izjemnem tarifu V. nahajajoče znižane cene za posamične relacije in odpuste vozarine s tem, da se vrnejo, odpovedo ter v primernem obroku ustavijo."
Med razlogi utemeljitve tega predloga se navaja, đa se v istini težko uvidi, da se izjemna tarifa I. samo

206
uporablja pri rudah in rudniškem oglji ia ne tudi pri gostB, srb.-hrv. gost, polj. gošć,
host
lesu za kurjavo, pri lubji in oblikovci, kateri nimajo povprečno večje vrednosti, večidel saj je mnogo lastnikov gozdov ob železniški progi
>
še mnogo manjšo ;
tujec, potlej pa sovražnik, a hospes je La
i
lat. h o st i s
tmcu
?
ka-
gost).
Vidiš li zdaj, dragi brate
kako
o v " V	* x^xo XX "VXUJ , «'«o*	, aaau
streljaš z motovilom? Isto tako streljaš z moto-teri lesa za kurjavo niti v denár spraviti ne morejo, vilom, očitaje Slovencu (v oklepu), da si je moral be-
ter bi bili s 5 kraje, za 100 kilo na mestu, kjer se pri pravlja, zeló zadovoljni, vendar ima cent lesa za kur
sedo „naš" izposoditi pri Latincu, to je, ska beseda „naš" iz latinske „noster".
da jev sloven
Cuj ! Ni
javo povprečno komaj 40% tište vrednosti za kurjavo, dvojbe, da je prisvojivni zaimek (pronomen possessivum)
kakor rudninsko oglje. Gospodarstveni razlogi gotovo govorijo zato, da bi se lesu dala tista prednost, kakor
» 55
naš
nas
u u
postal
iz osebnega zaimka (pronomen personale)
kakor je postal lat. noster iz lat. „nos"
&VIV11JU Li	uw *JL ow xv/un. U.UIXI« uivrui* ^/ivuuwow , xxmxvvy x	, aaaui J \J	lat. U U o COI lit îaij. ,, L1UJ5 , IL]
rudninskemu oglju, posebno pa se mora državna želez- nem. uitfer iz utiš. Znana stvar je pa, da je rabilo lice
rkînn nn f A Ar/i >4 o fi rio cirk rioihAl ioi řYA^rl Airi it An 1	lrnn liVi	lr/\f ^^ ni	//v^	/>/> \ ,, X ^	'___3____
nica na to ozirati, da so najboljši gozdovi v onih krajih
»
»
uas
v katerih imajo lastniki od njih večje dohodke, in čim ropskemu jeziku2)
kot naslonica (enclitica) uže prvotnému indoev
manjši so dohodki od gozdov, tem menj se briga lastnik
sanskrtu.
Ce ne veruješ meni, poslušaj, kaj piše učeni Fick
za nje, tem bolj gozd pojema ter se ta prostor spremeni na 111. strani v svoji prevažni knjigi.
3
naposled v pašnike. Čim veči dobiček dajejo gozdovi
>
55
tem lažje je umno gozdarstvo in to je gotovo imeniten Pronomens
nas bildet Casus des Plur. des persônlichen
Pers.
u
faktor za državo.
(Dalje prihodnie.)
„sskr. nas enelit. acc. dat. gen. des persônlichen Pronomens 1. Pers. plur. -f- lat. nos nom. acc. altlat. nis dat. nos-ter unser. Vgl. Zend, na adj. proa, unser und
VODI
Slovstveiie stvari.
Kranjske kiobase
pa tovilo.
Nagelejevo mo
Spisal Belobrk Naglie
(Konec.)
vœ wir beide".
Iz tega se vidi, daje slovenski „naš" prvotném u licu bližji nego lat. „noster", in da je slovenska beseda pognala iz iste korenike kakor latinska ji sestra, — a
ne mati.
Omastivši si brke z neprehvaljenimi kranjskimi klo-basami, prihranil sem tudi predragemu bratcu Antonu Nage le-ju naposled... posebno klobáso. Evo je!
Pomisli, dragi brate še to: Da pride Francoz in
Tako
premili bratec, zavračam tudi jaz v imenu vzame svoje stvari, ki jih nosiš ti na sebi ter jim
____xir^ li i,:	__"U4-~	~__i™	nravii. tfUfptnf 3<afet,5^ í^tíot 6\	•	oli	7,
»
X UIVU , IÍIU Lili 11 '71 U t VVj , ílUTl UVU1U UUU1 JUitl I X1XIU1XU	----------tf
slovenskega narečja", ki si ga hotel s strupenim čr- praviš: ^aíetot,
©iíet,
(reci: žilé) ali SBeftc,
nilom očrniti pred vsem svetom
5
tvojo
pa brez za- ^a&atte,8) Sfyemifette, s$atttaíoit3; — dalje: da pristopi še
Vb	m	4M	/	« * m	v	a	m	m	m	-	a	—	_	^^	^
mere!
ostudno čobodro!
Kakor Slovencu ni treba nove „vére" (za „Seljre")
5
Lah (Talijan), pa
fletten"
izuje „bte «Sttefeí" oziroma „©tie*
rekši: „to so moje
n
stivali" ali „stivaletti" ;
tako mu ni treba tuje „yiato , uaj mu 10 uuma^	—• —	— —- —^ t^
čeňke", pa bode — veruj mi! — zadovoljen. Tako ne Cumber, — a da te sreča na to Slovenec (ki si ga
potřebuje Slovenec ni tujega strahovitega „plutvuršta
prate
u
daj mu
domače
pe
dalje: da přiletí od kod kakšen Grk, pa ti zbije z glave
«fit
smešil popřej pred vsem nemškim svetom, ali brat mu
(prosim", držite me, da "se ne zvrnemf, ker mu je bolj Srb ali pa Hrvat in potegne ta ali oni po sili s tebe
še to, kar imenujejo nekateri Němci in nemškutarji po
v vlast domača
pogreša
krvavica", nekod tudi „mulica". Lahko
Slovenec
tujih

kaufmanov",
skrbé
domači naših in sosednih deželah „bte ©atien", 9)
da
kupci in trgovci, da mu ne prederejo žepov novci.
tu, u i.; cil_____„	x.. „Xi	____^ „
velim
otme tako vsak svoje: kaj
bilo
teboj)?
Ako bos ti Slovenca s svojo
šauflo
vrne
pato ali pa z lop ar j em; če pa povabiš ti njega na priči, kaj bi bilo, „hohcajt" (!), povabi on tebe na svatbo, ženito
vanj e ali pir. 1
on z lo- Če znaš misliti, — samo pomisli, pa se uveriš pri tej
ako ne bi kdo pritekel in te
ogrnil iz kršćanske ljubezni s kakim dolgim plaš čem
Eto
treh domačih besed za eno („mit bem 9Jknteí ber djriftlidjen 8te6e\)
tujko !
Mislim, da zdaj izpregledaš ter začneš pometati
Lahko bi nanizal še celo vrsto pravih domačih prea svojim pragom.
Ako sem
pa navel še p r e-
besed za očitane nam istinite in premnoge neistinite, to je: Slovencem v sramoto nalašč izmišljene tujke; pa se bojim, da ne bi minila čitateljev potrebna kršćanska potrpežljivost". Bodi tedaj dovolj tega nizanja!
Ne morem pa zamolčati, kako sem se „čudom za-
1
Sred.-vis.-nem.
55
gast
a
znači
1. gost, 2. pa tudi:
55
55
55
fremder, um Sold dieneuder Krieger". Dr. K. Weinhold Mittelh. deutsch. Leseb." 18G1. 257.
čudil
Li
5
da premili moj bratec med onimi besedami (ka
3
Nemci mu pravijo rajši: indogermanski jezik". „Vergleich. Worterb. der indogerm. Sprachen.
Von
tere so si po njegovi
kakor bi skromno rekel Rib-
August Fick.
umgearb. Auflage. Gottingen 1870.
ničan
55
pusti pameti" Slovenci izposodili iz nemščine),
4) Franc „paletot" (reci: paleto).
navaja tudi besedo gost
©aft).
Dragi brate, ne-
5
izrečeno mi je žal, da ti moram povedati v zobe: To nam kaže in svedoči, kako plitvo je tvoje jezikoslovno znanje, s katerim si drznil stopiti na očitni oder ter
Poslušaj in pámeti !
Slovenska beseda gost (staroslovenski: gostB) izhaja
que
u
6
Franc, „jaquette" iz starofranc. „jacque", franc, „ja-
3tocfe (aniiegenbeê (žrmeífíetb).
životnik ali brezrokavnik in oboje
franc, „veste"
je sicer iz
lat.
55
vestis
u
rešetati „slovensko narečje
z nemško vred (gotski
55
gastt
Li
5
sred.-vis.-nem. „gasť")
iz starodavne indoevropske:
55
ghasti
Li
5
in
tuj ec gostiti se
(„essen beschmausend". Fick na str. 360. Primeri rus.
in 7) ob oj e iz francoščine. 2Befte, (oblačilo); ali za „životnik" zaceli so jo rabiti najprej fran-cozki krojači.
Slavni jezikoznanec Weigand dokazuje, da je franc.
Čuješ li brate Na-
8
beseda „eravatte" ali „cravate" nastala
gost iz sanskrtskega<2) glagola „ghas"
iz besede „Croate" und Krobat, t. j. Hrvat. I.
gele ?
(1873), 297 in I. (1878), 334.
i
Pa ne iz nem. besede 23ier, kakor misli morda A
Iz slovenske oziroma srbo hrv. besede
gatje
„gace *, ; (dvo-
Nagele, nego iz domače korenike „pi-ti." Prim. ïûiifgeiage. jina), (jctoctfiaooc tibiala (33tttben itm baš Scfyten&etn, ©triimpfe),
whosn" (hose)
zdaj slovenski tudi „gače"), staroslovenski: „gašti
'O ------------- ----- " ,	' ----*	----y---U" J	II	S I S	V------------- -----7
Sanskrit" pravijo Nemci zato, ker ne morejo iz- Prim. Mikl. lex. 126. Tudi skandinavska beseda
vime
besede „sanskrt"
pošteno izgovarjati.
značila je „©trumpf".
207
malo tuji h besed, katere rabijo sedanji grmanščini,
priporočam ti najobilnejši ,,grembtoorteť6ucfy'' (tujebesed-nik), v kojem se nahaja — če se ne varam — 60.000 tujih besed. — Glej, to ti je šilo za ognjilo, pa tudi za... motovilo!
4
Politične stvari.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
Razun teh je vlada vprašala tudi še trgovinske zbornice o náčrtu postave; od teh izrekle so se proti omejitvi delavnika mladostnim pomagačem naslednje zbornice: Dunaj, Budějovice, Brno, Gradec, Ljubljana, Ljubno in Opava. Odbor je merodajnost teh glasov spo-znal ter se je po njih ravnal, če tudi so se jako temeljiti nasproti glasovi čuli. Tako na pr. predlagale so trgovinske zbornice: Bocen, Roveredo, Praga, Liberec in Feldkirch omejitev na 12 ur. Linška trgovinska zbornica predlagala je omejitev na 11 ur, izvedenec brnske trgovinske zbornice, obrtnik gosp. Kafka, povdarjal je 10V2 ur. Dalje je odbor, ki je leta 1869. poročal o Moserjevem predlogu od leta 1868. na dan 10. maja predlagal, da naj se za mladostne pomagače med 14. in 16. letom določi le lOurni delavnik ; vladni predlogi leta 1870. in 1875. odločili so se tudi za desetumo delo in tudi na Ogerskem veljal je po stari postavi za obrt 12, za tovarne pa lOurni delavnik za mladostne pomagače, na kar tudi nova postava deset ur določuje.
Na vse to se nismo ozirali in smo prve izjave za tehtne priznali, ko smo opustili omenjene omejitve.
V drugem oziru so se izvedenci iz podjetniškega stanu izrazili, da se mladostni pomagači, ki še niso do-polnili 14. leta, ne smejo v tovarne jemati; da še več, gospodje so trdili, da se mladostni pomagači pod 14. leti sploh več ne jemljó v tovarne. To so sicer izvedenci iz delavskega stanů zanikali. Delavec Bardorf iz Brna na pr. je trdil, da imajo po nekaterih predilnicah devetletni dečki po noči in po dnevu delo in komaj po 3 ali 4 ure počivajo. Ne morem na-tanko izvedeti, ali je to resnica ali ne. Tudi se nečem ozirati na statistične date, ki jih je vlada v poslednjem času izdala — natanko moram opozoriti, da se izognem vsakemu očitanju, ker sem se prepričal, da ima na pr. gospod poslanec iz Olomuca sladko navado, vse, kar mu ni po godu, za lažnjivo proglasiti — da je obrtnija 1. 1880. imela 10.666 otrok pod 14 leti v službi (čujte na desni) med temi pa tekstilna (tkalska) obrt 6693.
Morda da ti podatki niso ravno natančni, kajti statistične date niso vselej zanesljive. Jaz pa pravim: da so se gospodje obrtniki sami izrekli, da ni potreba otrok pod 14. leti v delo jemati. Ako je to res, je naša zasluga toliko večja, ako teh 10.666 mladostnih poma-gačev, ki niso potrebni, rešimo. In če nam pravite, da je otrokom odkázáno lahko delo, da sedé v svitlih in zdravih prostorih, navesti Vam hočem jako tehten izrek profesorja Neumana, ki ga je storil na shodu društva za socijalno politiko leta 1873. v Eisenachu: „Otroci naj le ondi delajo, kjer je delo toliko lahko, da ga lahko na pol spé opravljajo." Zarad tega je pa ravno ondi naj-večja možnost, da se zlorabijo in ravno zarad tega pri-čelo se je s postavodajstvom pri tekstilni obrti. Pri tovarnah za stroje, pri plavžarstvu itd., se vé, da se otroci ne morejo rabiti.
Storili smo toraj v očigled mladostnih pomagačev v tovarnah to, za kar so se izvedenci v ênketi izrekli. Se le sè 14. letom sme se delo pričeti, čas delà pa ni
omejen.	i
Podam se k drugi skupini varovanih osob, k žen-skam, ki so uže nad 16 let. Kar se teh tiče, so zopet nekatera določila za rokodelstvo in obrt skupna, posebno možnost prepovedi delà, ali pa le pogojno delo , dalje prepoved, otročnice pred 4 tedni po porodu v delo jemati. Temu nasproti je pa za obrt le pogojna prepoved ponočnega delà, določno povem, da le pogojna. Ako bi hoteli stvar prav po načelu obravnavati, ne dvomil bi tudi le eno minuto, da se mora ponočno delo žen-skam ne le pogojno, temveč naravnost in brezpogojno prepovedati. Dve reči ste tukaj mogoči: ali so delavke mlade osobe in take so v nevarnosti, da se spridijo, ali pa so matere in žene, in te morajo po noči doma biti.
Na to mi odvračate: tukaj so veliki in svitli prostori , tu se ne more ničesar zgoditi. Temu nasproti, menim, da mi ni treba še le na dolgo in široko razkla-dati, da je noč uže sama na sebi velika prijateljica ne-nravnosti, in da, ako kdo le hoče, v vsaki itovarni tudi uže prostor dobi, ki ni razsvitljen.
V drugem oziru vas pa le na to opozorujem, ka-košno mora biti tisto družbinsko življenje, kjer mati ali žena, namesto da bi skrbela za svoje otročiče, da bi čedila stanovanje, da bi skrbela za snažno perilo, kar ima tudi svojo gospodinjsko vrednost — po noči o tovarnah poseda, po dnevi pa spi doma.
Da je to resnično, dokazujete nam dve pomenljivi deželi, Angleška in Švica, ki ste ponočno delo za ženske pod vsakim pogojem prepovedali. Pa ne le to. Odbor od leta 1869., ki je obravnaval Roserjev predlog, je predlagal tudi, da naj se ponočno delo za ženske popolnem prepové, po dnevi pa znanje po deset ur od-
loči; ravno tako se glasi vladni predlog od leta 1875.; sedanji vladni predlog pređoveduje ženskim do spol-njenega 21. leta ponočno delo, pri nas ste pa vsaj ta-krat, ko so trajali še prepiri za skrajno mejo zahtevali dopolnjeno 18. leto, kar zopet kaže, da stvar ni še dognana.
Proti absolutní prepovedi, katero jaz sam zame-tujem iz praktičnih ozirov — vpirajo se gospodje obrtniki. Proti njej izjavile so se trgovinske zbornice: Dunaj, Brno, Liberec, Lvov, Ljubljana in Ljubno. Posebno so tukaj ugovarjali, da ženske uže tako ali tako delajo. Res je. Da ženske ponoči po tovarnah delajo, sklepamo uže iz tega, ker nam je znano, koliko žensk se po tovarnah sploh nahaja.
Po vladnih podatkih pečá se pri skupni obrtniji po
Avstriji z delom 346.226 osob moškega spola in 178.261
žensk; pri tkalni obrti, kjer je največ žensk po noči v
delu, nahaja se pa 97.307 moških poleg 98.605 ženskih. Kako da to ponočno delo vpliva, zamorete sprevideti
na pr. iz podatkov delavskega izvedenca Ruszička, katere je navajal v ênketi kot predsednik dunajskega bol-niškega društva ; ondi je razvidno, da jih med 1000 de-lavcev zboli navadno 200—300, med 1000 ženskami pa 500—600. (Čujte, čujte! na desni), da je na pr. 1882.
leta izmed 4074 žensk obolelo jih 1957 , in med temi le 329 vsled otročje postelje, vse druge zarad delà.
Dalje pravite, da ženske le ponoči delajo oddeloma po 10—11 ur. Moj Bog, ali naj mar noč in dan delajo brez pretege? Saj ponoči več menda vendar ne morejo delati, kakor po 10 — 11 ur, kar se mi čisto naravno zdi.
(Dalje prihodnjie.)
#
_ 208
Zabavne stvari.
Noč pred sv. dnevom.
Maloruska povést.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški.
(Dalje.)
„Kaj znači to!" — zastokal je Čub z glasom, ki je tičala v njem bol, jeza in bojazen. „Vidim, da se ne šališ, temuč neusmiljeno mlatiš po meni, kakor po kakem lesi!"
„Zgubi se !" — zakričal je kovač in zalopnil vrata.
„Dejte, kako se je razhrabril!" — dejal je Čub, ko je bil sam ostal na ulici. „Le poskusi, pridi, le še pridi! Ali morda meniš, da ne najdem pota k sodniku?
—	Ne, golobček, jaz pojdem narávnost h komisarju. Poznal me bodeš! Kaj je meni do tega, ker si kovač in malar?! Ali kakov je moj hrbet, kakova so pleča! Gotovo sem ves pisan ! Ta vražji sin je mlatil po meni, kakor s kladivom po nakovalu! Žalibože, ker je mraz, ter ne morem sleči kožuha! Caki, ti preteti kovač, da bi vrag namlatil tebe in razkopal tvojo kovačnico! Jaz te naučim, da bodeš znal plesati! Dej, ti prebiti obe-šenjak! Ali sedaj ga ni domá. Menim, da je Soloha
sama. Hm____saj ni daleč do nje — pojdem k njej !
Sedaj je čas, nihče naju ne zalóti. Uh, kako bolestno me je namlatil ta preteti kovač!"
Cub se je tipal po hrbtu in krenil je na drugo stran. Prijetnost, ki je čakala ga o snitku sè Soloho, lajšala je nekako njega bolest in činila, da ni čutil niti mraza, ki je kar cvilil pod nogami, da ni mogla pre-glušiti ga tuleča metelica. Zdaj pa zdaj se je na obrazi pokazal mu kislosladek nasmeh, neusmiljeno mu je sneg melo v brado in brke — in vijavica je brila ga urnejše, nego bi ga bril kateri koli brivec. A da sneg zasipal te zadaj in spredaj, dolgo časa bi bil lehko gledal, kako je Cub postajal, otipaval hrbet, — lehko bi bil slišal, da je opomnil: „Přebito me je namlatil ta preteti kovač!"
—	naposled pa videl, da je pot ubral dalje.
Prav tista trenotja, ko je okrotni gizdalin z repom in s kozjo brado vračal se v dimnik, obrsnila je torba, ki je visela mu na vratu in ki je v njej imel mesec v zajetji, ob čavelj ali ob nekaj podobnega — in odprla se mu je. Mesec je upotřebil ta srečni slučaj: vsplaval je skozi dimnik v višino in zopet je vozil se po nebi. Vse je bilo zopet svetio; vijavice ni bilo več; sneg se je ponašal, kakor kaka razsežna odeja, v katero je bilo všitih tisoč in tisoč srebrnih zvezd in zvezd iz dragega kamenja ; mraz je bil znatno odjenjal ; prikazavale so se tolpe dečakov in mladenk z vrečami vred ; zakrilile so pesni, a ni bilo skoro nobene hiše, kjer bi ne bili pred okni popevali koleclniki.
Čudovito jasno in krasno je blestel mesec! Ni lehko popisati, kako veselo je srce člověku o takovi noči med mladeznijo, ki popeva in smeja se na vès glas; ki je pripravljena na vse burke in izmišljetine, katere koli so mogoče o veselojasni noči. V kožuhu je dobrodejno toplo; mraz še živejše vnemlje obraz, a zvita hudoba sama z daleka šegače preširnost.
Cela gruča dev z vrečami v rokah je přivřela v Cubov clom in obsula Oksano. Krik, smeh in razgovor — vse to je glušilo kovača. Vse deve povprek so hitele in same novice pripovedale krasotici, praznile so vreče in hvalile se s kruhom, s klobasami, z vare-nici, ki so jih bile nakoledovale uže mnogo. Oksana je bila, podoba je kazala, popolnem zadovoljna in radostna, šalila se je zdaj s to, zdaj s to mladenko in smijala
neprestano.	(Dalje prih.)
Naši dopisi.
Z Dunaja 23. junija. — Cesar se je včeraj vrnil iz
Feldafinga, kjer biva nekaj časa cesarica s princesinjo Valerijo, v Schonbrun; danes pa so bile avdijence in cesar je sprejel med drugimi tajnega svetovalca, državnega poslanca grofa Hohenwartha. — Nekateri ministri , med njimi ministerski predsednik grof Taaffe, podali so se na deželo na počitnice.
Do kmetijskega ministerstva obrnilo se je več kmetijskih družeb s prošnjo, da bi se dunajski živinski trg kolikor moč izključno varoval za goved izrejeno v deželah, zastopanih v državnem zboru, da naj bi se tedaj delalo proti požunskemu trgu. — Ministerstvo je rešilo te prošnje s tem, da je odgovorilo, da imajo vprašanje živinskega trga v prvi vrsti živinorejci avstrijskih dežel sami v rokah, treba je samo, da redé dosti klavne živine in jo po moči vso stavijo na dunajski živinski trg,-tedaj bo tudi vpliv njihov na tamošnji trg najbolj ocl-ločiven.
Volilne borbe za deželni zbor nižeavstrijski so ne-prenehoma živahne, najbolj zanimivo pa je to, da S c h o-nerer ravno v onih volilnih okrajih, v katerih kandi-dirata Vélikonemec dr. Kopp in pa še Vélikonemec dr. Weitloff, agitira in ne popolnem brez upanja vspeha za druge kandidate svoje stranke. — S tem hoče dejansko dokazati, kar je trdil v državnem zboru, da je on vodja nemško-narodne stranke, bodi ji imé Kopp ali Weitloff.
Upamo, da ta borba ne bo brez dobrega vspeha za desnico državnega zbora in za vse avstrijske Nemce brez izjeme.
Slap pri Vipavi 16. junija. {Javna zahvala.) Vsem
tištim p. n., kateri so za omislitev spominske plošče rajnkega Matije Vrtovca kaj darovali, kakor tudi vsem tištim p. n., kateri so k slavnosti razkritja spominske plošče, bodi-si s čem kod kaj doprinesli, izrekam po tej poti v imenu celega osnovalnega odbora za omislitev spominske plošče in dotične slavnosti najtoplejšo zahvalo.
R. Doíénc,
načelnik osnovalnega odbora,
Prem 22. junija. (Raznovrstno.) Zopet dolžujem p, n. čitateljem „Novic" od tod nekoliko več ali manj za-nimivih novosti in dogodbic. Poseči mi je v přetekli mesec maj nazaj, kateri ni za tukajšnjo dolino in celó obširno okolico brez pomena ostal. Pričeti mi je z đo-mačimi stvarmi. V tem mesecu obhaiali smo z malo
_ . -	^BWfiĚLix J iff ^ ^ ^y^i t	/ r i ^«g	^i^^E^WllSSéMLJ v-^T
izjemo slednji dan „šmarnice" v čast matere Božje —• ob delavnikih zjutraj, ob nedeljah pa popoludne — katere pobožnosti se je ljudstvo v precej obilném številu vdeleževalo. Ta mesec preselil se je od tukaj na novo službo v Loški Potok tudi naš bivši visokoč. župnik g. Anton Žgur. Dné 9. maja bil je on tukaj zadnjikrat V šoli, kjer se je od mu priljubljene šolske mladine prav ginljivo poslovil ; a vzeli bili so pa tudi šolski otročiči od svojega čislanega duhovnega očeta v primernem ogo-voru , katerega izpeljal bil je učenec tukajšnje šole, na prav ginljivi način slovó. Zahvalili so se svojemu bivšemu dušnému pastirju za od njega prejemane verske nauke, prosili ga za odpuščanje svojim otroškim lahko-mišljenostim in morebitnim prestopkom, priporočili ga v varstvo božje in zavetje Marije prečiste Device, ter mu voščili po vseh njegovih potih, pri vsem njegovem de-janji in nehanji zdravja, sreče, prave zadovoljnosti, duš-nega miru in pokoja ter pomoči in blagoslova božjega sè zagotovilom, da jim bode vedno v preblagem spominu ostal in da se bodo vedno po prejetih verskih naukih in očetovskih spominih njegovih ravnali. Milo bilo je gledati nježne in neclolžne obrazke otroške vse sè sol-

t
209
zami britkosti žalite, katere spremljal je glasni in britki
jok.
Toraj pazite vestno posestniki Vinogradov, nazna
Presunljiv in ginljiv bil je potem dné 11. maja nite precej vsako nenavadno prikazen na trtji
posebno
mači fami cerkvi, med katerim nastal je splošen in nasad slab ali pa če ga celó ni
poslovni govor g. Žgurja med slovesno sv. maso v do- če prične pešati rast, slabo razvijati se listje, in če je
politični oblasti na-
britek jok. Pri tem ginljivem poslovnem momentu dal ravnost ali pa potom dotičnega županstva, in če je le je on svojim faranom, med katerimi pastiroval je skoz mogoče, poročajte tudi o tem nemudoma in naravnost leta in 10 dni še prav mnogo lepih , spodbudnih in odboru za obrambo proti trtni uši, da se prične precej
prekoristnih naukov vsakemu stanu posebej in ob enem preiskovanje in da se v slučaji okuženja priredé precej veljavnim vsem skupaj.
dotične
Dné 12. maja proti večeru zapustil je on tukajšnjo vinograde.
priprave, drugače nam uniči ta škodljivec vse
faro; brezbrojna množica ljudstva pospremila ga je do
Le tačas zamoremo premagati tega škodljivca
če
kilovške železniške postaje, od kodar se je on potem z se je zasledil koj početkoma in da ni okuženi okraj večernim vlakom dalje proti svojemu novému službe- preobširen.
p. n. posestnike Vinogradov
nemu mestu odpeljal. Več tukajšnjih njegovih pravih
Radi tega mora odbor
in odkritosrčnih prijateljev pospremilo bilo ga je do resno opomiujati, da ne pridejo v nobeno dotiko z oku sv. Petra , kjer ostanejo toliko časa v družbi njegovi, žeuim okrajem ter se tako obvarujejo velike nesreče.
da ga jim tržaški vlak dalje ne odpelje, želeč mu v novi
službi vsega blagoslova božjega.
tuhinjske doline 24. junija.
(Konec prih.)
Akoravno je vže vsa skrb odborová obrnjena na okuženi okraj, vendar ne bode opustil odbor izpoloje-
poročal o slabem vremenu. Žalibog, še danes nimam naznanjati boljšega. Sv. Medarda prerokovanje se letos čisto vresničuje: vsaki dan je veliko dežja, večkrat še
Ni dolgo, kar sem vanja prevzete častne dolžnosti po celem obsegu.
tudi poprecej toča. Dne 17. t. m. je bilo ob 1. uri po-
Rudolfovo 20. junija 1884.
Odbor za obrambo proti trtni uši.
Anton Ogulin, načelnik.
(Nemška ljudska šola v Ljubljani.) Dunajski
5
poludne pri Zlatem Polji toliko toče, katera je vse po- našim nemškutarjem prijazni listi přinesli so zadnje dni bělila
j
da se je še drugi dan vidělo 1 uro daleč vse novico, da c. k. vlada ni potrdila ominoznega sklepa
belo, dne 22. t. m. ravno tam pa nekoliko manj
5
pobe-
kranjske hranilnice zarad nemške ljudske šole v Ljub
lila je pa tudi. Včeraj je bilo tudi pri nas veliko dežja ljani in to poročilo spremljajo s potoki krokodilskih solzá
z drobilo toče. Kmetje so v velikem strahu za svoje o zatiranji nemštva na Kranjskem.
Kolikor je v
pridelke.
Pri čebelah je tudi velika lakota zavoljo Ljubljani poklicanim krogom v tej zadevi znanega, omega uže sko- njeno naznanilo dunajskih listov ni resnično, ampaj zdaj
slabega vremena in pomanjkanje medů, ker
raj ni nikjer dobiti. Ce bo tako naprej, so uboge če- je c. kr. vlada samo naročila ljubljanskemu magistratu, bele vse vnič. Star funt medů Je po 45 do 50 kr., pa da ji o tej zadevi na drobno naznaui vse gledé potrebe
še ta kup ga je težko dobiti. Ce nam ne bo Bog po- nemške šole, ki bo peto kolo za naše razmere, potrebne
inagal, ne vem, kaj da bo.
P.
podatke.
tem pa uže sam po sebi odpade ves po
Ljubljane. (Opomin vsem posestnikom Vinogradov	vod za kričanje o zatiranji nemštva na Kranjskem; po
na Dolenjskem.) Kranjska se ne more več prištevati ti-	voda takega pa tudi ne bo, ako, kakor se nadjamo
stim srečnim deželam, katere so bile do sedaj obvaro-	c. kr. vlada res ne potrdi onega hranilničnega sklepa
vane pred trtno ušjo. Ta najhujši sovražnik vinarstva	ker je mestni zastop ljubljanski protestujoč zoper
prodrl na svojem uničevalnem potovanji skozi Evropo	sklep hranilnični, odločno izrekel, da spozna svojo
5
1
iu našo državo — uže tudi čez meje naše dežele ter se dolžnost in naznani svojo pripravljenost po potrebi skr
lotil naših Vinogradov.
Ogled, katerega je priredilo okrajno glavarstvo krško šolah v Ljubljani.
beti sam za poduk nemškega prebivalstva v ljudskih
tem sklepom in čini, kateri mu
s pomočjo g. JulijavHanselna, vodje priprav za obrambo bodo sledili, upamo, da je ljubljanski mestni zastop te
*>	M	W	U v	/	y	J,	7	JL----7 ---U	U----U--------------JL
proti trtni uši na Stajarskem in podpisanega načelnika meljito razprhil nemškutarsko nakano zagrnjeno v slabo
kot veščakov in s posredovanjem popotnega učitelja
prikrito
Gustava Pirea, katerega je navlašč v to odposlala vi- ljubljanski hranilnici. Boka deželna vlada, je nedvomno dokazal, da se trtna
hlinjeno lojaliteto nemškutarskih kolovodij v
(Nov škof ljubljanski) ima postati, kakor se nam uš uže nahaja v okraji „Cigelnik" blizo Velike Do- naznanja iz precej zanesljivega vira gosp. dr. Jakob
kanonik sekovskega kapiteljna in kancelar se
^«J V uvvu^J W	™	ViXl LVJ A.	j*	X ^ V A U J. Uk	Ks A -M. M-À v	f VAAJJ. V JU/ V	11W//JÍJIVJ
line, sodnije koštanje viške, tik meje hrvaške pri Samo- Misia
OVUJJL1J ^ IWOtUUJUllOIXVI ) UXCL 1X1UJW JLLl ▼ WUiiV k JL KJL±L±±\J	ITXlOlCi •) IV Clil U 111 IV OUilU ▼ OiVv^^ćL XVíXjJI LVlJ LI CL ILI IV Cv JUL V* 1 (A 1 OL»
boru, in da je ta okraj le blizo 4 kilometre oddaljen od kovskega škofa, rodom Slovenec, 46 let star, odličen in
okuženih Vinogradov na Hrvaškem in Štajarskem.
zeló učen duhoven.
Nam in zeló vsi naši škofiji je
dne
Podpisani odbor za obrambo se je uže v pozivu ta gospod neznau, tedaj nam ne gre soditi o njem
i
do
avgusta 1881. skrbeč izrazil:
„Kdo jamči nam.
kler ga ne spoznamo po dejanji.
Dunajska oficijozna
da ni nas uže napadel ta škodljivec ali da nas ne na-	„Presse" pa vé povedati, da je za škofijstvo ljubljansko
pade v kratkem" — in ta nevidljivi sovražnik pričel je	odločen naš ožji rojak, prečastiti gospod dr. Janez
baš uže tačas svoje pogubonosno delo, kajti krajevno	Kul a vic, dvorni kaplau in vodja višjega duhovniškega
raziskavanje je nedvomno dokazalo, da je bila trtna uš	zavoda pri Avgustincih na Dunaji. — Ker prvoimeno-
najmanj uže pred štirimi leti v sedaj okuženem okraji,	vanega gospoda, kakor rečeno, prav nič ne poznamo
Najprvo je bila v vinogradu nekega posestnika iz
*
nam nikakor ni mogoče primerjati zmožnost in zaslug
Štajarskega. — Iz lege in kakovosti sedaj okuženega imenovanih gospodov, — eno pa lahko trdimo, da bi okraja, katera je okuženemu središču na Hrvaškem in imenovanje gospoda dr. Janeza Kul a vica vsa
Stajarskem nasprotna, se nedvomno sklepa, da se ta dežela zato, ker ga pozna za to mestopo vsem krilati škodljivec ni sam naselil, ampak da so ga zanesli sposobnoga, kot državljana in duhovnika v te kraje delavci z orodjem, posodo in oblačili.
Kako in kam da se razprostira ta okuženi okraj, nostjo.
kot
odličnega, pozdravila z največjo zadovolj-
zamore dokazati
prav vestno in trudapolno preiska
( Vis je sodnije svetovalec gosp. J. Kapretz) ime
vanje teh Vinogradov; vendar se je bati, da so tega	novan je za^ predsedniKa c. kr. deželne sodnije ljub
škodljivca delavci uže v druge kraje zanesli, sosebno	ljanske. — Čestitamo novoimenovanemu gospodu pred-
zaradi tega, ker se ni vedelo do sedaj, če je uže v naših	sedniku in se nadjamo, da ne bo hodil po stopinjah
vinogradih.	svojega prednika gledé narodne enakopravnosti Slovencev.
—	(Gospod profesor Vine. Borštner), ki je bil za-časno nameščen na gimnaziji ljubljanski, imenovan je stalno za profesorja na tej gimnaziji; — premeščen pa je na ravno to gimnazijo za pomočno službovanje tudi naš rojak A. Vester, ki je bil uže več let na gimnaziji v Budejevicah.
—	(f Precastiti gosp. Luka Hiti), beneficijat, šolski vodja in katehet vipavski, izgleden učenik mladini, zmiraj zvest sin svojemu narodu, umri je po daljem bole-hanji dne 20. t. m. v Vipavi. Naj v miru počiva!
—	(Kmetijsko potno predavanje) imel bode 29. dne t. m., to je, na praznik sv. Petra in Pavla v Zgornjih Gorjah deželni potovalni učitelj Gustav Pire. Predavanje se prične po popoldanski službi božji v tamošnji ljudski šoli.
—	(Papirnica v Vevčah) gori, kakor ravno zdaj ob pol 4. popoludne čujemo.
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja, — Protijudovska stranka namerava v dunajskih okrajih osnovati meščanska društva. — Ministerstvo odposlalo je zarad zadnjih povodenj svojega poročevalca v Galicijo. — Cesar nakazal je za po po-vodnji poškodovane v Galiciji iz lastne blagajnice 8000
goldinarjev.
Iz Trsta. — Danes se pričnejo v pritišji tržaškem velike vaje vojnega našega brodovja. — Južna železnica znižala je, da privabi tje več tujcev, za te dni vožnino za polovico. — Peti okraj slovenske tržaške okolice (Opčina) poslala je svojemu zastopniku v mestnem zboru pl. Burgstallerju zarad njegovega Slovencem nasprot-nega postopanja nezaupnico , katero je podpisalo blizo 300 volilcev.
Štajarska. — Prvotno odločeni dnevi volitve v deželni zbor so se preložili za mesec dni, kakor se čuje, zato , ker je bil c. kr. namestnik volitve vélikega posestva stavil na soboto, ko je mnogim duhovnom velikim posestnikom nemogoče zapustiti dom. — Na spod-njem Stajarskem je volilno gibanje zeló živahno , Slovenci sklicujejo volilne shode, ki so prav dobro obisko-vani, in ako se posreči, povsod postaviti prave kandidate, je mogoče, da se odvrne še tu in tam privrženec celjskega Glančnigg-a. Tudi véliko posestvo se je odce-
pilo od nemško-narodne stranke. — V Gradcu se danes sklene pravda zoper zatožene anarhistične delavce.
Gališka. — Vsled nepretrganega cleževanja nastale so po vsi deželi velike povodnji, ki so veliko škodo napravile pri poljskih pridelkih.
Ogerska. — Pri zadnjih volitvah so se presukale razmere strank tako-le: vladina stranka zgubila je 50, pridobila 57 sedežev; zmerna opozicija pridobila je 22, zgubila 29; skrajna levica pridobila 27, zgubila 42 \ brezstrankarski pridobili 6, zgubili 9; narodnjaki pridobili 3, zgubili 2; antisemiti pridobili 17, zgubili nobe-nega sedeža.
Nemška. — Nemški cesar snide se z našim ce-sarjem prve dni prihodnjega meseca v Išl-u.
Francoska. — Ministerski predsednik je naznanil v zbornici, da se konferenca zarad Egipta snide dne 28. t. m. v Londonu. — Več časnikov ojstro obsoja dogovor Franeoske z Angleško za konferenco in trdijo, da zbornica tega nikakor ne more odobriti. — V Toulonu prikazala se je kolera, dne 23. t. m. umrlo je za njo
5 oseb.
Ruska. — V Nišnem Novgorodu vzdignilo se je
ljudstvo zoper jude v številu blizo 2000 oseb , ker se je raztrosila govorica o ropu krščanskega otroka. Go-sposka je zaprla blizo 150 oseb.
Popravek. V 25. štev. „Novic" na prvi strani v zadnjem oddelku tiskano je napačno : „Ker pa takih razmer ne najdemo tako splošno po Dolenjskem, naj se toraj posnema v ugodnejših legah umni gospodarji (?) i prestopi se k oranju vsaj na široke kraje le v prid" , beri: vker pa takih razmer ne najdemo tako splošno po Dolenjskem, naj se toraj prsnema v ugodnejših legah umne gospedarje in prestopi k oranju vsaj na široke kraje, ako uže ne k oranju brez krajev. Ako si pogledamo, kaj je oranju na ozke kraje v kvar, vidimo, da je isto oranju na široke kraje le v prid."
----- --- l------ _ ' "-'
Žitna cena
v Ljubljani 21. junija 1884.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr. — banaške 8 gold. 51 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — sorsice 6 gold. 70 kr. — rži 5 gold. 53 kr. — ječmena 4 gold. 87 kr. — prosa 5 gold. 36 kr. — ajde 5 gold. 53 kr. — ovsa 3 gold. 25 kr. — Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov.
Vabilo na naročbo „Novic".
S koncem prvega polletja uljudno vabimo k naročbi „Novic" brez druzega priporočila, kakor da bodo „Novice" tudi vprihodnje prinašale zanimivega, podučnega in novega, kar spada v njih delokrog, odkar izhajajo. V političnih vprašanjih hodile bodo pa enako trdno svojo staro pot — in se neomahljivo držale starega našega gesla: za vero, dom, cesarja!
Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovaícem in sploh prijateljem „Novic" najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore.
Narocnina „Novicam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom" vred:
po pošti prejemane za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za cetrt leta 1 gld. 30 kr.,
i ■ - -
v tiskarni ,, ,, ,, ,, 4 ,,	za ,, ,, 2 ,,	,, za ,, ,, 1 ,, ,,
Udje c, k. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje. Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr, na leto vec.
Narocnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskárně v Ljubljani.
Vredništvo in opravništvo „Novic".
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.