glasilo delovne organizacije Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Šnidaršič, Tatjana Soško, Jože Novinec, Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu. straža pri novem mestu, leto XXVI, 30. maj 1989 številka 5 Poročilo o poslovanju v letu 1989 Doseganje planskih ciljev Analiza poslovanja v letu 1988 je pokazala, da kljub nekaterim dobrim organizacijskim in proizvodnim prijemom še vedno dosegamo prenizko proizvodnjo in prodajo na zaposlenega, glede na obstoječo vrednost osnovnih sredstev in razpoložljive kapacitete. Zato smo si z lanskim planom zastavili naslednje globalne cilje: — pozitivno poslovanje delovne organizacije — doseganje eksterne realizacije v višini 6 mio USD mesečno, kar bi dosegli s povečano produktivnostjo in prodajo za 20 % — sprememba strukture izdelkov v korist dohodkovnejših programov — znižanje nekurantnih zalog — dodatno zaposlovanje strokovnih kadrov in izpeljava reorganizacije — zagotavljati tekočo likvidnost in izboljšati strukturo virov financiranja — dolgoročno vlagati sredstva v tiste projekte, ki so ekonomsko zanimivi in dajejo hitre rezultate. Glede na dejstvo, da v proizvodnji nimamo izdelkov, ki imajo izgubo na substanci, po drugi strani pa možnost prodaje v izvozu, so cilji realni in le povečanje proizvodnje omogoča nižje stroške na enoto proizvodnje in s tem boljši rezultat poslovanja. Plan 89 I,—III. 89 INDEKS na plan Proizvodnja 680.453 82,9 (v norma urah) . 820.630 Zaposleni Produktivnost 2912 2917 100,2 82,7 Izvoz (v 000 USD) 8.314 5.631 68 EKSTERNA REALIZACIJA V 000 USD: Verižni indeks januar 89 4.655 - februar 89 4.487 96 marec 89 5.275 117 Povprečje I—III. 4.805 108 april 89 5.714 Ker se cilji, zastavljeni z letnim planom, niso uresničevali, smo pri planu za drugo četrtletje sprejeli dodatne ukrepe, ki naj bi omogočili izpolnjevanje z letnim planom zastavljenih ciljev: - v aprilu, maju in juniju bomo delali vse proste sobote - kolektivni dopust in remonte ob prvomajskih praznikih smo skrčili na minimum (od 11 dni na 7 dni), s tem da se prosti dnevi nadomestijo z delovnimi sobotami - zagotovili bomo dodatne prihranke na stroških in znižali zaloge na stanje 1.1. 1989. S temi ukrepi bomo pridobili dodatno realizacijo 2,5 mio USD ob dodatnih deset delovnih dnevih in s prihranki zagotovili pozitivno poslovanje delovne organizacije v drugem četrtletju. Lahko ugotavljamo, da so se cilji v aprilu uresničili, saj smo eksterno prodali 5,7 mio USD, kar je skladno z dinamičnim mesečnim planom za drugo četrtletje. indeks 115 95 103 105 ZALOGE, LIKVIDNOST IN POSLOVNI REZULTAT Stanje zalog po stalnih planskih cenah leta 1989 je bilo: surovine in mat. 36.571 42.064 nedokonč. proiz. 28.073 26.680 gotovi izdelki 35.396 36.541 SKUPAJ 100.040 105.285 Zaloge so se fizično povečale. Material in surovine sezonskih nabav lesa (hlodi in žagan les), pa tudi zaradi tega, ker so bile zaloge na začetku leta minimalne. Nedokončana proizvodnja in gotovi proizvodi so večji zaradi nižjega obsega proizvodnje od planirane. Poudariti moramo, da smo zaloge v zadnjih dveh letih znižali fizično skoraj za polovico. Stanje kratkoročnih kreditov je bilo naslednje (v mio din): priprava izvoza izvoz, krediti likvidnost, krediti SKUPAJ: 1.1. 31.3. 30.4. indeks na L 1. 4.600 4.600 5.600 121 9.565 23.509 29.995 313 25.933 31.083 34.380 132 40.098 59.192 69.975 Od vseh kreditov so se najbolj povečali izvozni krediti zaradi zniževanja izvoza po kontokorentu in povečanja generalnega izvoza. Kljub temu pa smo imeli v tem obdobju precejšnje likvidnostne težave predvsem zaradi neusklajene dinamike prilivov in odlivov finančnih sredstev. Pri izvajanju finančne politike smo vključeni v tri temeljne poslovne banke. Zaradi naraščajoče inflacije in relativno počasnejšega spremljanja bank s krediti, imamo sedaj razmerje kreditov od bank in naših deležev v bankah 1 : 1. V nekaterih bankah pa celo nižje kredite od naših vlog v bankah. Za najete kredite smo plačali naslednje obresti (v mio din): 1.1988 X. —XII. 88 I.-III. 89 revalorizacijske 35.509 18.179 31.359 realne 6.263 2.067 2.170 SKUPAJ: 41.772 20.246 33.529 Detajl iz proizvodnje v TKO Z naraščajočo inflacijo naraščajo tudi obresti. Tako smo jih letos v teh mesecih plačali nekaj manj kot lani v celem letu. Nizek obseg prodaje in nesorazmerno povečanje glavnih vhodnih surovin so povzročili, daje nastala v prvih dveh mesecih izguba v višini preko 9 milijard din. Podatkov o rezultatih poslovanja za marec še nimamo, vendar pa ocenjujemo, da se je izguba zaradi bistveno večje prodaje znižala na okoli 2—3 milijarde din, za april pa pričakujemo poslovni rezultat brez izgube. Prav tako za prihodnje obdobje predvidevamo, da ob doseženi planirani prodaji ne bomo poslovali z izgubo. 2 NOVO LES' Osebni dohodki Povprečni osebni dohodki so bili: — januar 1.256.000 din — februar 1.646.000 din — marec 1.853.000 din — april 2.312.000 din Povpr. I.-IV. 1.774.000 din Indeks povečanja na I.-IV. 88 je 389. Z mesečnimi povečanji skušamo slediti inflaciji, pa tudi planiranim razmerjem delitve dohodka. ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Od začetka leta 1987 smo nadaljevali z začetimi sanacijskimi ukrepi tudi na področju zaposlovanja in izobraževanja. Osnovne usmeritve so bile: — zmanjševanja števila zaposlenih delavcev — izboljšanje kvalifikacijske strukture — prerazporejanje dela režije v proizvodnjo Gibanje zaposlenih in KV struktura od 1. 1. 1987 dalje: 1- 1. 1988 2997 31.12.1989 2927 april 1989 2917 Tukaj se začenja proizvodnja TVP Kvalifikac. struktura 1987 1988 I. stopnja 56,5% 53,5% II.in III. st. 6,9 % 6,6 % IV. stopnja 20,9 % 22,7% V. stopnja 11,6% 11,7% VI. stopnja 2,2% 2,8 % VII. stopnja 1,9% 2,5 % Plan zaposlovanja za 1. 1989 predvideva stanje zaposlenih 31. 12. 1989 2874 delavcev. IZOBRAŽEVANJE: Še vedno imamo veliko odstopanje med dejansko izobrazbo in izobrazbo, ki se zahteva za opravljanje del in nalog. Zato smo izobraževanju posvetili veliko pozornosti in tudi finančnih sredstev. V letu 1988 je bilo izvedenih veliko oblik izobraževanja od: — funkcionalnega — študij ob delu — štipendije Funkcionalno: 631 delavcev Študij ob delu: 104 delavci Štipendisti: 180 delavcev V šolskem letu 1989/90 bomo ponovno odprli dislocirani oddelek V. stopnje (lesar—tehnik) v Novem mestu. Tržna preusmeritev — nalogo izvajamo dosledno s tem, da se delež trga ZDA stalno zmanjšuje v korist izvoza na druga zanimivejša tržišča. V končni viziji predvidevamo v strukturi izvoza v ZDA cca 40 %, 50 % Evropa in druge konvertibilne države, ter cca 10 % kliringa.— DOLGOROČNE USMERITVE PRI SANACIJI DO NOVOLES a) Tesnejše povezovanje s tujimi partnerji oz. kapitalom. Razširitev kooperacij in JOINT - VENTURE v naših tovarnah (TVP, TAP, TKO...) b) Pospešen razvoj uspešnih programov (sanit. oprema, akrilati, pohištveni elementi...) s sredstvi partnerjev, fondov za nerazvite, razvojni dinar — skratka te naložbe ne smejo poslabševati tekoče likvidnosti c) Ustanovitev lastnih oz. vstop v mešana podjetja v tujini — predvsem kot odskočna deska za Evropo po 1. 1992. d) Uvajanje sodobnih metod za vodenje in obvladovanje poslovnih procesov (Vizjak) e) Intenzivno jačanje tržno-razvojne funkcije v Novolesu — predvsem z močnim kadrovanjem v tej smeri f) Stabilizirati prenovljene proizvodne programe in se na njih optimalno organizirati g) Stalna skrb za rast kvalitete proizvodov in stalno funkcionalno izobraževanje kadrov. NOVOLES3 Pogovarjali smo se Neugodna gospodarska gibanja, ki smo jih zabeležili v prvih mesecih letošnjega leta, so narekovala, da iztisnemo vse rezerve in vložimo maksimalne napore, da jih presežemo. Zato mirno lahko rečemo, da smo v mesecu aprilu delali s povečanim tempom, tudi na praznike in proste sobote. Naš trud je bil v določeni meri tudi poplačan. V nekaterih tozdih in v nekaterih obratih so bili doseženi dobri rezultati: TOZD primarna predelava lesa je presegla svoje planske obveznosti za 12 %, TOZD TKO za 9 %, znotraj tozda FPL obrat TPE za 23 %, TOZD SIGMAT je po daljšem času 100 odstotno izpolnil svoj mesečni plan. Opozoriti velja, da so bila prizadevanja za čimboljše doseganje planov prisotna tudi v ostalih obratih in tozdih, žal pa predvsem objektivne okoliščine (spremenjeni programi, male serije, programska neutečenost ipd.) niso omogočile takega doseganja planov. Zagotovo velja, da so bili vloženi veliki napori, ki so prinesli tudi otipljive rezultate. O tem smo se pogovarjali z nekaterimi delavci. Stane Sepec, obrat vezanega in slojastega lesa V Novolesu sem že 20 let. To je kar dolga doba, priznati moram, da smo v Novolesu, vsaj v našem obratu, redno pridno delali, vendar smo v zadnjem času še povečali delovno vnemo. Naši šefi nam govorijo, da moramo več delati in bolje delati. Tega se tudi držimo. Delamo tudi v nočnih izmenah in kolikor vem, smo dosegli tudi dobre rezultate. Pripomnil bi pa rad, da na našo storilnost vplivata: dober osebni dohodek in dobra roba v proizvodnji. Če tega ni, nimamo veselja do dela. Moji sodelavci imajo veliko pripomb na normo, ki je skupinska in kot taka zahteva neprestano usklajevanje želja in potreb posameznikov. Če bomo ohranili tak tempo dela, menim, da je Novolesu zagarantirana bodočnost. dajemo 4 proste sobote zastonj in s tem pokrijmo izgube v Novolesu! Takega mnenja so tudi moji sodelavci. Z neprestanimi nadurami ne bomo ničesar rešili. Z delom in odnosi v našem obratu sem zelo zadovoljen. Tu smo kot ena velika družina. Mi v obratu večkrat slišimo kritike iz drugih obratov, češ, da imamo visoke plače. Mislim, da so te kritike v celoti neupravičene. V našem obratu smo zaradi narave proizvodnje prisiljeni na intenzivno delo. Pri nas se ne da »zabušavat.« Za primer naj navedem TDP (obrat stolov Straža). Tam lahko delavec v osmih urah preseže normo za toliko, da lahko v nadurah samo še popravlja. Tako delavec pridobi višek ur, produktivno jih pa ne izkoristi. V našem obratu to ni mogoče. Omenil bi še rad, da imamo vse premalo naglašeno odgovornost za slabo delo, zato smo po kvaliteti tako na slabem glasu. Silva Kavšček, obrat vezanega in slojastega lesa V Novolesu sem zaposlena od 1. 1966 in kar takoj naj povem, da moramo delati sedaj, oprostite izrazu, kot živine. Na delo smo navajeni in radi delamo, žal pa za naš trud nismo ustrezno plačani. Če še upoštevamo to, da smo pretežno starejši ljudje in to predvsem ženske, so naši napori res veliki. V našem obratu se ne da »športat«, kot to lahko počnejo v drugih obratih. Menim, da Novoles ima perspektivo, samo delati je treba. na proste sobote in v nočnih izmenah. Priznati je treba, da smo se trudili. Res je, da je naš trud poplačan, dosegli smo dobre rezultate, naš obrat dobro stoji, žal pa je celoten Novoles še vedno v izgubi. Zato predlagam sledeče: Alojz Jordan, obrat vezanega in slojastega lesa Že 25 let delam v Novolesu. Aprila smo delali Marica Perićak, suhi oddelek, TOZD TKO V našem tozdu delamo v zadnjem času zelo intenzivno. Veliko nadur in prostih sobot smo opravili. Povečane imamo tudi norme, zelo, zelo moraš biti priden, če jih hočeš preseči 10 %, več jih skorajda ne moreš. V našem oddelku smo morda delavke prikrajšane, saj je učinek dela odvisen izključno od naših rok. Naši delokrogi so zato prenizko ocenjeni v primerjavi z delokrogi na strojih Novoles kot firma je ugledna in upam, da bo taka tudi ostala. 4NOVOLES Pogovarjali smo se Drago Grgurič, mokri oddelek, TOZD TKO V TKO sem tri leta, prej sem delal v ZRN v ugledni firmi BMW. Naš tozd je zelo dobro urejeno podjetje. Lahko ga primerjamo z nemškimi podjetji. Imam soseda, ki dela v tovarni BETI, pa se ne more tako pohvaliti. Tudi Novoles v celoti je dobra firma. Razlika med nemškim podjetjem in našim TKO in Novolesom je pa vendarle v nečem bistvena, v osebnih dohodkih. Naši osebni dohodki so v primerjavi z življenjskimi stroški resnično nizki. Ta primerjava seveda ne velja samo za Novoles. Želim, da bi bil naš TKO še naprej tako dobro organizirana firma. Liljana Turk, TPE, strojni oddelek V tem obratu sem 11 let. Naše delo je razmeroma naporno, predvsem za ženske. Zadnje čase delamo nadure, na kar tukaj nismo navajeni. To vzbuja pri ljudeh nezadovoljstvo. Jaz pa pravim tako, dokler imamo delo, imamo tudi bodočnost. Zato rada delam, tudi ob prostih sobotah. Bojim se pa tega, da bi že naslednji mesec ostali brez dela. Rada bi pripomnila tudi to, da »stari« delavci prizadevneje delamo kot mladi. Kot sem že rekla rada delam in sem vesela, če imam dovolj dela, pripomnila bi pa tudi rada, da bi morali naši osebni dohodki slediti povečanemu obsegu dela. Anica Kovačič, obrat TPE, furnirnica V tem obratu sem od 1. 1979. Kot vidite sem dala skozi vse faze spreminjanja našega obrata. Sedaj imamo končno veliko dela, če to upoštevamo, lahko rečemo, da nam gre dobro. Žal pa osebni dohodki ne ustrezajo našemu vloženemu trudu. Naš delovni urnik je natrpan, delati moramo vse sobote. Ljudje nad tem godrnjajo in zadovoljstvo upada. Če temu dodamo še našo prakso, da nimaš besede, da ne moreš na nič vplivati, postaneš še bolj nezadovoljen. Bojim se, da smo pri nas začeli fizično delo le preveč podcenjevati. Naše norme so zelo »našpo-nane«, resnično se moraš truditi, da jih dosežeš. Zavedamo se, da moramo v teh kriznih časih veliko delati, menim pa, da bi morali biti osebni dohodki bolj usklajeni z vloženim delom. V intervjuju s tov. Tonetom Špelkotom ob prejemu priznanja »Delo in zdravje« se nam je vrinila neljuba napaka. V naslovu smo namesto Delo in zdravje napisali Delo in znanje. Za napako se opravičujemo! PRIZNANJE Ing. Anton Špel\o pionirsko deb pri razvoju kompleksnega Zdravstvenega varstva delavcev lesnega kombinata NOVOLES in za tvorno in uspešno sodelovanje s službvmedicitie dela v Novem meku Sekcija za medicino dela ZZD - SZD Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani ftogašhp Slitua, i? mirni NOVOLES5 Pripombe na SaS o reševanju stanovanjskih vprašanj Na podlagi SaS o reševanju stanovanjskih vprašanj, ki je bil v javni obravnavi na TOZD so prispele pripombe TOZD PPL, TAP, SIGMAT in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Skupina v sestavi Grabnar Marjan, Gole Ada in Horvat Darja je pripombe obravnavala in pripravila obrazložitev le-teh. O pripombah je razpravljal tudi kolegij generalnega direktorja na seji 15. 5. 1989, DS DO pa jih bo obravnaval na 1. seji predvidoma v začetku junija. PRIPOMBE IZ TOZD PPL 1. Splošna pripomba: Potrebno je spremeniti politiko reševanja stanovanjskih vprašanj v tem smislu, da si je kot prvo vsak delavec dolžan sam rešiti svoj stanovanjski problem, delovna organizacija pa mu pri tem le pomaga. Odgovor: Že osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto vsebuje temeljno načelo, da si mora v prvi vrsti vsak sam reševati stanovanjsko vprašanje in da to ni dolžnost družbe. To načelo upoštevamo tudi v naši delovni organizaciji, vendar pa trenutna gospodarska situacija delavcem onemogoča, da bi poskušali sami rešiti svoj stanovanjski problem, delovna organizacija pa bi mu pri tem le pomagala. 2. 10. člen: Stanovanjski standardi so tako visoki, da se nam zdijo nedosegljivi. Odgovor: Stanovanjske standarde določati z Zakonom o stanovanjskih razmerjih. 3. 15. člen: Upoštevati bi bilo treba tudi ostalo premoženje delavca. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Ta predlog je bil že večkrat podan, vendar pa v praksi ni izvedljiv v celoti, saj razpolagamo le z podatki uprave za družbene prihodke, ki pa ne zajemajo celotnega premoženjskega stanja in jih zato ne moremo uporabljati. 4. 15. člen: Samohranilstvo je premalo točkovano. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Glede na to, da samohranilec(ka) uživa še druge privilegije menimo, da to število točk zadostuje. 5. 16. člen: Pri udeležbi druge DO je potrebno upoštevati realno vrednost stanovanja ali pa sofinansiranje izvajati le po nakupu novih stanovanj. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Vrednost starega stanovanja določi stanovanjska skupnost, če menimo, da je stanovanje vredno več si lahko izberemo tudi svojega cenilca, ki bi določil vrednost stanovanja, vendar pa bi bila ta cena lahko celo nižja, vse to pa bi bilo povezano z večjimi stroški. Tudi ostale delovne organizacije koristijo cenitve samoupravne stanovanjske skupnosti. 6. 17. člen: Vsako leto čakalne dobe naj bi se točkovalo z 10 točkami ali več. Odgovor: Pripomba se delno upošteva Člen 17. se glasi: 6 in več let 100 točk 5 let 80 točk 4 leta 60 točk 3 leta 40 točk 2 leti 20 točk 1 leto 10 točk 6 N0V0LES= '■= 7. 18. člen: 18. čl. je potrebno uskladiti z 17. čl. kjer se čakalna doba točkuje že za prvo leto. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Čakalne dobe ne smemo enačiti z delovno dobo. 8. 19. člen: Nepotrebnost 19. člena. Odgovor: Ker so upokojenci izenačeni z ostalimi delavci menimo, da se ta člen še ne sme črtati in da moramo tudi upokojence med katerimi pa so lahko tudi borci upoštevati pri reševanju stanovanjskih vprašanj. 9. 22. člen: Za točkovanje po tem kriteriju nima ustrezne evidence, torej lahko dobi nekdo točke za nekaj, kar nam ne bo potrebno izpolniti in kar se na splošno ne izvaja (obrestovanje). Odgovor: Evidence delavcev, ki so podpisali izjavo o izpraznitvi družbenih stanovanj obstajajo. Praksa dodeljevanja posojil v DO NOVOLES pa tudi kaže, da so vsi podpisniki izjav družbeno stanovanje izpraznili v roku. 10. Kriteriji za kadrovska stanovanja. Odgovor: Pripomba je upoštevana že s strani družbenega pravobranilca samoupravljanja. 11. 34. člen: Za plačilo lastne udeležbe je treba upoštevati premoženjsko stanje in ne samo OD. Odgovor: Upoštevati moramo zakon, ki nas napotuje na upoštevanje izkazljivega dohodka. 12. 35. člen: Zakaj se v tem členu lahko uporablja revalorizirana vrednost? Odgovor: Tudi v tem primeru določi vrednost stanovanja (valorizirano) stanovanjska skupnost. Te podatke uporabljajo tudi vse ostale delovne organizacije. Uporablja se enotna vrednost. 13. 36. člen: Potrebno je izločiti razvezo oz. razveljavitev zakonske zveze, ker je to privatna stvar. Smo proti prenosu stanovanjske pravice v takih primerih. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Prenos stanovanjske pravice na zakonca v primeru razveze zakonske zveze omogoča zakon o stanovanjskih razmerjih. Ob razvezi zakonske zveze sodišče določi, kateremu zakoncu pripada stanovanjska pravica. 14. 57. člen: Iz prednostne liste se črtajo tudi tisti pri katerih je samoupravna delavska kontrola ugotovila nepravilnosti. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Stališče ustavnih sodišč in sodišč združenega dela je, da ni mogoče odrekati pravice do dodelitve stanovanja, v primeru neizpolnitve delovnih obveznosti ali zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Po stališču ustavnih sodišč celo dajanje neresničnih podatkov ne more biti podlaga za odrekanje pravice do dodelitve stanovanja. Isto velja tudi za primer, ki je zoper delavca sprožen kazenski postopek, pa tudi tedaj, kadar se je delavec protipravno vselil v stanovanje. 15. 60., 61. člen: Kdor odkloni ustrezno stanovanje je za njega problem rešen in ne more več priti na prednostno listo. Potrebno je celo opredeliti, da ta delavec za vedno izgubi stanovanjsko pravico. Odgovor: Pripomba se ne upošteva. Ustavna sodišča so zavzela stališče, da ni mogoče odrekati delavcu, ki je odklonil dodeljeno stanovanje, pravice sodelovati pri delitvi stanovanj bodisi nasploh ali za določen čas. 16. 63. člen: Ali obstaja evidenca in ali se ta izvaja? Odgovor: Evidenca obstaja in se tudi izvaja. To pravico lahko delovna organizacija uveljavlja samo, če je delavcu prenehalo delovno razmerje na osnovi lastne izjave. 17. 75. člen: Ni sprejemljiv. Nov sporazum prinaša novo točkovanje in zato mora biti izdelana nova prednostna lista. Odgovor: Po sprejemu samoupravnega sporazuma, ki se sprejema na referendumu, se bo izdelala in sprejela nova prednostna lista. Pripombe so, da se lestvica prehitro menja. Nekdanja proizvodna hala SCT, sedaj last tozda TKO 18. 60. člen: Potrebno je točno opredeliti, kaj je neopravičena odklonitev stanovanja. Odgovor: Za neopravičeno odklonitev stanovanja gre, če delavec odkloni stanovanje, ki mu pripada na osnovi zakonsko določenih stanovanjskih standardov. OMR pa je pristojni organ za ocenjevanje neopravičene odklonitve in pri tej presoji upošteva tudi specifičnost posameznega primera. II. PRIPOMBE IZ TOZD TAP 1. člen 14. točka 3: Postavlja se vprašanje opravičenega diferenciranja stanovanjskih razmer samskega delavca ali delavca z družino. Odgovor: Pri ocenjevanju stanovanjskih razmer delavcev glede na kvaliteto stanovanja, smo pri določenih kriterijih dali prednost družinam. To se nam zdi primerno, saj je namen dodeljevanja stanovanj predvsem v reševanju socialne problematike delavca. Vsi pa vemo, da je v težjem položaju delavec, ki ima družino, otroke in nima rešenega stanovanjskega problema. 2. člen 15., točka 5: Zakaj se točkuje z dodatnimi 140 točkami, če sta oba zakonca zaposlena v NOVOLESU. Odgovor: To dodatno točkovanje je potrebno zato, ker so bili po dosedanji ureditvi ti delavci v podrejenem položaju. Samoupravni sporazum omogoča namreč tudi udeležbo organizacije združenega dela zakonca. Ta udeležba je seveda dodatno točkovana in tako zakonca, oba delavca DO NOVOLES nista nikoli mogla doseči teh točk. V tem primeru, ko sta oba zakonca zaposlena v DO NOVOLES je samo naša DO dolžna reševati stanovanjsko vprašanje družine. Ta sprememba je bila uvedena na zahtevo drugih TOZD. 3. člen 23; drugi odstavek: Zakaj je potrebno dodatno vrednotiti poslovodna dela in dela, ki zahtevajo koordinacijo? Vrednotenje teh del je zajeto že pri vrednotenju zahtevnosti del. Odgovor: Pripombe se upošteva. Drugi odstavek čl. 23. se črta. 4. 38., 73. člen: Potrebno je upoštevati tudi obrestne mere samoupravne stanovanjske skupnosti drugih občin. Odgovor: Pripomba se upošteva. 38. in 73. člen se spremenita: ...z obrestno mero samoupravne stanovanjske skupnosti občine, kjer je sedež TOZD. 5. 50. člen: V prvi vrsti drugega odstavka besedilo »sklepov« nadomesti beseda »vlog«. Odgovor: Pripomba se upošteva. 50. člen se spremeni: Po pregledu prošenj zavrže vse, ki so bile vložene prepozno. 6. 52. člen: 52. in 51. čl. sta enaka. Odgovor: Pripomba se upošteva. Člen 52. se črta. 7. 53. člen, 3 alineja: Ali lahko delavcu, ki gradi hišo na območju od kjer se ne bo mogel voziti na delo, onemogočimo, da bi dobil posojilo. Odgovor: S takim načinom dodeljevanja posojil ne ustvarjamo diferenciacijo med delavci. V kolikor bi dodeljevali posojila delavcem, ki gradijo na območju od koder se ne morejo voziti na delo v DO NOVOLES, ne bi reševali stanovanjskih problemov naših delavcev. Povsem jasno je, da bodo ti delavci zapustili našo organizacijo takoj, ko bo možna preselitev. 8. Vprašanje smiselnosti 59. člena. Odgovor: 59. člen se črta v celoti. III. PRIPOMBE IZ TOZD SIGMAT 1. Predlaga se uskladitev 13. in 24. člena. Odgovor: Pripomba se upošteva. V 13. členu, točka 9 se doda: ...bivanje na območju občine sedeža TOZD ali DO, ter območij ostalih občin od koder delavci prihajajo na delo. 2. 15. člen: Število pridobitno neposrednih članov naj se linearno točkuje. Odgovor: Pripomba se ne upošteva, ker ni obrazložen njen namen. V prejšnjem SaS o reševanju stanovanjskih vprašanj je bila ista ureditev. 3. 37. člen: Delavcem naj se omogoči, da plačajo lastno udeležbo v obrokih. Odgovor: Predlog, da se uvede plačilo lastne udeležbe na obroke, se ne upošteva. Delavcu je dana možnost, da preloži plačilo lastne udeležbe za dve leti. Glede na to ni potrebno uvesti še obročnega odplačevanja. Ta člen izhaja iz načela, da mora delavec predvsem sam skrbeti za rešitev stanovanjskega vprašanja. 4. člen 60.: Kaj se smatra za očiščeno ceno m2? Odgovor: Za očiščeno ceno se smatra povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča. 5. 37., 38. člen: Znesek vračila lastne udeležbe naj se valorizira. Odgovor: Pripomba se upošteva: 38/37 - Znesek lastne udeležbe se v primeru odloga valorizira v skladu z uradno veljavno valorizacijo. Pod enakimi pogoji se valorizira tudi vračilo lastne udeležbe po preteku petih let od vplačila. IV. PRIPOMBE IN PREDLOGI DRUŽBENEGA PRA VOBRANILCA SAMOUPRA VUANJA 1. Družbeni pravobranilec samoupravljanja nam je predlagal, naj v SaS opredelimo tudi možnost odkupa stanovanj. Doda se IX. poglavje: ODKUP STANOVANJ - čl. - Delovna organizacija lahko proda stanovanje na katerem ima pravico uporabe, vendar samo pod pogojem, da kupnina ni nižja od vrednosti nezasedenega stanovanja na dan prodaje, izračunane na podlagi enotne metodologije za izračun prometne vrednosti stanovanj. - čl. - Zasedeno stanovanje se lahko proda imetniku stanovanjske pravice, s soglasjem imetnika stanovanjske pravice pa tudi uporabniku stanovanja. Izjava o soglasju imetnika stanovanjske pravice o prodaji stanovanja uporabniku, mora biti sestavljena v pisni obliki in overjena pred sodnikom. Nezasedena stanovanja se prodajajo samo na javni dražbi. - čl. - O prodaji stanovanja DO NOVOLES sklene s kupcem kupoprodajno pogodbo, katero mora prodajalec skupaj z dokumentom o določitvi vrednosti in splošnim aktom, ki določa pogoje za prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja predložiti v 30 dneh po sklenitvi pogodbe javnemu pravobranilcu. - čl. - Pri obročnem odplačevanju kupnine se neodplačani del kupnine valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko, če s predpisi o valorizaciji družbenih sredstev ni določen drugačen način valorizacije sredstev za stanovanjsko izgradnjo. 2. Upoštevati je potrebno vso delovno dobo, ne samo delovno dobo v DO NOVOLES od 3 let naprej. Odgovor: 18. člen se spremeni: NOVOLES1 - 18. čl. - Prosilcu, ki je zaposlen v DO NOVOLES se za vsako leto delovne dobe v DO NOVOLES dodeli 5 točk, za vsako leto skupne, po predpisih priznane delovne dobe, ki je osnova za pokojninsko pa prav tako 5 točk. Po obeh vrstah dobe se točke seštevajo. 3. Podrobneje je treba opredeliti, komu pripada pravica do pridobitve kadrovskega stanovanja. - 29. čl. - Odgovor: čl. 29 se spremeni in sicer: Na osnovi letnega plana kadrov DO NOVOLES na osnovi potreb za izvajanje poslovne politike ugotavljamo delavci, na predlog poslovodnega organa DO, potrebo po stanovanju za delavce, ki so potrebni za nemoteno odvijanje delovnega procesa in uresničevanje gospodarskega načrta. - čl. - Dela in naloge, katerih izvajanje se smatra za potrebno za nujno izvajanje delovnega procesa in uresničevanje gospodarskega načrta so: — dela, ki so v letnem planu kadrov določena kot nujna potrebna dela, — vodenje temeljne organizacije, — vodenje organizacijskih enot (sektorjev), — dela, ki so potrebna za uvajanje novih investicij, programov — druga dela in naloge, ki jih predlaga poslovodni organ DO. Kanu, izdelek obrata Veliki Podlog (SIGMAT) Spremenjen sistem solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu Skupščina SR Slovenije je v letu 1988 sprejela spremembe in dopolnitve zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Ta sprememba je omogočila občinam, da začnejo s postopkom za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1989—90 in seveda ustreznih pravilnikov, ki urejajo področje solidarnosti. Bistvena sprememba, ki je na področju solidarnosti, je v tem, da si mora v prvi vrsti vsak sam reševati stanovanjsko vprašanje, ne pa, da je to dolžnost družbe. S tem, ko se v družbi zavzemamo za tržne principe, le-to, neizbežno prodira v vse pore družbenega življenja, tako tudi na področje stanovanjskega gospodarstva. Vprašanje seveda je, koliko delavcev pa je ob takšnem standardu, ki ga imamo, sploh spodobno to načelo uresničiti. V spremembah in dopolnitvah o temeljih plana za obdobje 1986-1990 smo v stanovanjski skupnosti občine Novo mesto spremenili 32. člen in bistveno 8NOVOLES= razširili krog upravičencev do solidarnostnih sredstev in sicer: — možnost nakupa, graditve itd. stanovanj za mlade strokovnjake (do sedaj samo za delavce oz. družine z nižjimi dohodki) — kreditiranje mladih družin — kreditiranje organizacij združenega dela. Na podlagi tako dopolnjenih načel solidarnosti v strokovni službi SIS pripravljajo tudi spremembe pravilnikov, ki urejajo področje solidarnosti. Predviden postopek je: — 24. maja skupščina stanovanjske skupnosti, ki bo verificirala sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1986—90 — v mesecu juniju bo naslednja seja skupščine, na kateri bomo podrobjene obravnavali pravilnik, ki ureja področje solidarnosti. Zato bomo morali o teh zadevah še razpravljati, saj je stanovanjska problematika oz. stanovanje, ena od osnovnih dobrin, ki jih mora imeti delavec, da lahko uspešno dela in živi. MARJAN GRABNAR Znanje - ustvarjalnost — podjetnost »Človeku, ki sedi na seminarju, se zde zadeve tako logične, ko pa se vrne v OZD, popolnoma neuresničljive«. Dobili smo nov zakon o podjetjih, ki je ravnokar še neuporabljen doživel svoje prve spremembe. Podjetje, podjetnost, podjetnik — odrešitelj! S kakšnimi posledicami in kakšnimi žrtvami? Ali smo sploh pripravljeni dojeti vsebino trga in delovanja podjetja, koliko smo se pripravljeni tej vsebini podrediti, ali iščemo samo drug naziv — namesto OZD, TOZD, SOZD — podjetje? Tako, kot so zadeve začele potekati, menim, da se je pričelo gibanje, ne da bi prej razčistili sistemske, ideološke ali če hočete temeljne kategorije socializma — lastnine. Družbena lastnina je od vseh in od nikogar. Včasih je bila vsaj državna. Lastnina v socializmu nima titularja. Čigavo bo potem družbeno podjetje? »Bližnica k napredku je najdaljša razdalja med dvema točkama« Moderno podjetje temelji na znanju delavcev. Delovno intenzivni model proizvodnje je preživet, znanje pa prehaja iz mirovanja v gibanje. Danes končana šola ni zadosti, zahteva se neprestano usposabljanje. Tudi samo znanje več ne zadostuje, potrebna je intuicija. Sposobnost podjetništva temelji v 20 % na pomembnih informacijah in v 80 % na intuiciji. Filozofija vodenja zavrača model količine informacij in ga nadomešča z raznolikostjo informacij. Pravijo, in to je res, da kadar človeku zmanjka idej, mi ostane za izpeljavo akcije še edino agresivnost. Kadar nas otrok, željan informacij, mori z vprašanji, mu nekaj časa odgovarjamo in, navadno, ko nam postavi vprašanje, kako je prišel na svet, ga kregamo, če že ne kaj hujšega. Za najtežja in najbolj delikatna vprašanja moramo imeti največ idej. Če hočemo obstati na trgu, moramo vedno nekaj menjati. Če hočemo menjati, moramo veliko znati. Večina ustvarjalnosti je iznajdljivost, le manjši del ustvarjalnosti je vrhunsko zna- nje. Rutinsko lahko delata tudi žival in stroj. Zelo pomembno je, da se s tem kar ustvarimo identificiramo. To je moja hiša, to je moj vrt in moja družina. Koliko je moja sredina v kateri združujem svoje delo? Toliko bolj kakor v njej več zaslužim?! Tako rutinsko kot ustvarjalno delo pa je pri nas danes slabo cenjeno. Vodenje je danes najbolj zahtevno ustvarjalno delo povsod v svetu. Zakaj? Zato, ker poteka v pogojih, ki se stalno spreminjajo in ni v njih navadno nobene konstante. Znanstvenik testira vsako svojo hipotezo brez pritiskov. »Zakaj se ne pustimo operirati strežnici, temveč zahtevamo zdravnika?« »V bolnišnici operira možgane nevrokirurg, v OZD pa ...« Smo pri znanju. IBM je ugotovil, da ima vpliv na produktivnost: A. znanje 59 % B. kapital 27 % C. delo 14 % Znanje je torej pomembnejše od dela in kapitala. Le 5—10 % delavcev si je sposobno zagotoviti enako znanje zgolj z intelektom. Vsi ostali morajo pridobiti znanje v šoli. Za tistih 5-10 %, ki so sposobni, ne rabimo v pravilniku nobenih »z delom pridobljene delovno zmožnosti in predpis, kako se te ugotavljajo. Znanje je mnogo več od dobro informiranega človeka. Če svetovni prvak v plavanju, ki očitno za to je strokovnjak, prenese vse informacije o skrivnostih, kako se je naučil plavati na neplavalca in gre ta potem v vodo, se bo utopil. Samo z informacijami se ne da živeti in preživeti. Potrebno je tudi znati, manifestirati znanje. Kje smo najbolj ustvarjalni? Doma. Zato, ker smo poistoveteni s svojim okoljem. Zakaj tega ne pokažemo v OZD? Zakaj 80 % izumov prijavijo v Jugoslaviji zasebniki, okoli 10 % pa inštituti? Zato, ker je znanje individualno in se ga ne da podružbiti. Zato imamo v Jugoslaviji v letu 1985 ravno toliko prijavljenih izumov kot leta 1937. Zakaj odhajajo strokovnjaki drugam? Zakaj so tam uspešnejši? Gre za iste ljudi, torej ni nič narobe z njimi, narobe je nekaj s sistemom. Samo znanja človeku ne moreš odvzeti. Lahko ga kupiš, toda kaj ko ga tako slabo cenimo. V fevdalizmu je bilo delo največji kapital, v dobi informatike je to znanje. Kaj je prej? Znanje ali ustvarjalnost? Znanje. »Uspeh kirurga je odvisen tudi od tega, koliko mu pacient zaupa« Moderno delo je skupinsko. Tudi Nobelove nagrade so danes skupinski dosežek. Koliko smo vzgojeni za skupinsko delo? Temeljne metode skupinskega dela so prišepetavanje in prepisovanje— to pa danes v naši šoli ostro kaznujemo. Kaznujemo stvari, ki razvijajo sposobnosti. Dober matematik ni nikoli vzgojen v razredu podpovprečnih matematikov. In vendar je človek najbolj socialno bitje. Prišel je celo tako daleč, da se pogovarja s samim seboj. Pogovarjanje s samim seboj pa je mišljenje. Pravimo, vojska je toliko dobra, kolikor velja kaplar. Velja tudi obratno. Mi pa smo prepričani, da je lahko kolektiv popolnoma dober, samo direktor ne odgovarja. Človek je produkt dednosti, okolja in njegovih lastnih aktivnosti. Toda brez aktivnosti, naprezanja samega sebe, ne more uspeti. In še nekaj. Pametni ljudje so vedno težki ljudje. Zato ker doživljajo konflikte z okoljem. Človek, ki nič ne spreminja, je lahko za okolje najbolj sprejemljiv. Podjetnik, direktor mora take ljudi zaščititi pred okoljem. Ali jih? Znanje zahteva temperament. Da je Nikola postal Tesla je moral prekiniti šolanje, oditi v ZDA in se tam prodati. Če tako ne bi ravnal Nikola ne-bi bil Tesla. »Dno je, četudi je obrnjeno navzgor« Navzgor obrnjeno dno je naša sociala in egalitarizem. Govorimo o ustvarjalnosti, jo celo zahtevamo, nočemo pa jo plačati. Dno o katerem govorim je vedno sprejemljiv, dogovorni, politično sprejemljiv vrh. Danes velja, če imaš znanje, pa nimaš sreče, si vedno revež. Zato je veliko večja možnosti, da po sreči zadaneš na LOTU 100 milijonov kot pa da bi dobil to z dokazanim znanjem. To je konformizem okolja, konformizem pa je strup za ustvarjalnost. Pospešuje pa igre na srečo. »Ščititi ne-delo pomeni varovati svoje mesto ob ne-delu« Tega je toliko, da ne potrebuje nobenega komentarja. »Uspešno podjetje ima ekipo, ki gleda naprej« V krizi so nadarjeni delavci najbolj potrebni. Danes nadar- jeni delavci v glavnem odkrivajo sami sebe. Pogled naprej pomeni nenehno ustvarjati zmagovalno atmosfero in si postavljati cilje, ki so dosegljivi, vendar nikoli v celoti doseženi. Kakšni so naši cilji? Preživeti, potem pa ... Vizija je naloga poslovnežev, podjetnikov, direktorjev ali kakorkoli jih že imenujemo. Toda kaj ko ti počno v glavnem to, kar bi morali delati drugi in jim za trasiranje ciljev zmanjka časa. Ali pa je to vizionarstvo, posedanje s poslovnimi partnerji, lepe poti v tujino, skratka vse to, kar je nepotrebno zapravljanje. Po svoje so fantasti, ki počno to v kar smo prepričani, da ne bomo nikoli dosegli. In če nismo prepričani, tega tudi ne bomo delali. P. S. Prehod na podjetništvo ne pomeni druga kravata k isti obleki. Še najbolj smo podjetni v domači halji. Toda kaj, ko je tudi domača podjetnost vedno bolj ogrožena. Igor Vizjak •» "Aferi --'V - • ' - \<^g : ■ \vV XXČ-v.v N0V0LES9 Smrčanje — ali je to bolezen? Riše in piše Ivan Balog Ponavadi smrčimo, ko ležimo na hrbtu. Mehko nebo se premika, ko prihaja zrak zaradi vdihavanja. Ko ležimo na hrbtu pride do zapore v gibanju zraka, kar povzroča smrčanje. — trdo nebo — jezik — mehko nebo — sapnik Najpogostejši vzrok smrčanja pa je zapora dohoda zraka skozi nos. Vi pa nimate nobene abstrakcije. Vaša sluznica v nosu pa je zatečena. Ali vi kadite? Svetujem vam, da zmanjšate kajenje ali pa celo nehate kaditi. Mogoče bo smrčanje potem prenehalo. Spite na strani in ne na hrbtu. Obiskal nas je pesnik Tone Pavček V četrtek, 11.5. 1989, je bil na naši šoli kar majhen praznik. Zakaj? Imeli smo podelitev Župačičeve bralne značke. V ta namen smo povabili priljubljenega slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Da bi bilo srečanje čim lepše, smo ga pripravili zunaj na malem dvorišču šole. Naši učenci in mentorji so se močno potrudili, da bo sprejem kar se da prisrčen. Toneta Pavčka smo sprejeli z burnim ploskanjem, saj nam je bil ta prijazen možakar takoj všeč. Najprej smo imeli kratek kulturni program. Nato nam je naš gost vsem sku- paj namenil nekaj besed. Bil je tako prisrčen in humorističen, da smo se vsi radi nasmejali. Sledila so vrašanja in tako smo velike zvedeli o njem in njegovem delu, saj je na vprašanja zelo izčrpno odgovarjal. Da bi bila prireditev popolna je vsem bralcem Župančičeve bralne značke podelil značke in priznanja. Prosili smo ga še za avtograme, ki nam jih je rad podelil. Za konec pa smo se tisti, ki smo ostali zvesti knjigi vseh osem let, s pesnikom fotografirali. To srečanje je bilo enkratno, nepozabno za našega gosta in za nas. Želimo, da bi nas Tone Pavček še kdaj obiskal. 10 NOVOLES INOVATOR. I '11 •* 1 V • V V • J Izid knjig $ področja zaščite industrijske lastnine Te dni so izšle tri pomembne knjige s področja industrijske lastnine in sicer, konvencija o evropskem patentu, Industrijski dizajn in blagovne znamke. Pomen izida iz navedenih knjig je toliko večji, saj doslej v zgodovini Jugoslavije podobne literature, ki bi služila predvsem operativnim delavcem ni bilo. Več ali manj smo poznali le teoretična razglabljanja, ki se od avtorja do avtorja razlikujejo le v niansah. mah po svetu že presega 10 % od bruto prihodka. Prav tako pa je z istimi dejstvi orisal nezadovoljno položaj znanosti kot ekonomske kategorije v Jugoslaviji. Dr. Stojan Pretnar, ki je letos praznoval že 80 rojstni dan je svoja najlepša leta kot sam pravi preživel v Novem mestu in kot dijak Novomeške gimnazije doživljal takratno »novomeško pomlad«. V nadaljevanju je direktor Zveznega zavoda za patente tov. zakonodaje in pravne prakse na področju industrijske lastnine saj je poleg končanega študija v Franciji tudi član mednarodnih unij z narodnega področja. Mr. Ivan Grebenc pa je predstavil vlogo Gospodarske zbornice Slovenije pri pripravah slovenskega gospodarstva na področju kakovosti dizajna in industrijske lastnine na Evropo 1992. Predavanjem je sledila zelo živahna okrogla miza o predlaganih spremembah zakona o varstvu izumov, tehničnih izbolj-škov in znakov razlikovanja za katera so se udeleženci pozitivno opredelili. Kako preprečiti še večje zaostajanje? V Dolenjskem listu je bilo 18. 5. 1989 objavljeno poročilo s predstavitve knjig s simboličnim naslovom »obsojene na svetovno ubožnico«. Dejstvo je, da smo v primerjavi z razvitim svetom že danes zelo siromašni, a bo to zaostajanje v primeru, da se ne prilagodimo uspešnim oblikam gospodarjenja še večje. Eden od pogojev je tudi Sprememba zakonodaje na področju zaščite industrijske lastnine. Prav tako pa se bo morala vsaka delovna organizacija, če bo hotela preživeti, uspešno organizirati na ustvarjanju in zaščiti lastnega znoja. Janez Doltar Predstavitev knjig DO Novoles je bila v sodelovanju z Medobčinsko zbornico za Dolenjsko organizator predstave navedenih knjig za Slovenijo, ki je bila v sejni sobi hotela Metropol v Novem mestu 12. 5. 1989. Predstavitve so se poleg avtorjev Mr. Milenka Manigo-diča in Blagota Žarkoviča udeležili še akademik prof. dr. Stojan Pretnov iz Ljubljane, Mr. Ivan Grebenc iz Gospodarske zbornice Slovenije ter predsedniki združenega dela Dolenjske regije. Na začetku predstavitve je goste in udeležence v svojem in v imenu DO Novoles pozdravil tov. Vili Pavlič ter poudaril, da je zaščita industrijske lastnine tudi za Novoles postala ključen element sodobnega poslovanja in prehajanja v tržno ekonomijo zato tudi ni slučajnost, da smo soorganizatorji prireditve. Uvodno predavanje je podal akademik Dr. Stojan Betnar, ki je historično prikazal pomen industrijske lastnine v sodobni postindustrijski družbi. S tezo, da je znanje kapital je živopisno prikazal posledice vlaganja prav v znanje, ki v najuspešnejših fir- Blagota Žarkovič predstavil trenutno stanje Jugoslovanske zakonodaje na področju zaščite industrijske lastnine in njene porazne posledice. Dejal je, da je že dr. Stojan Pretnar pred dvajsetimi leti, ko je bil še direktor zveznega zavoda opozarjal na katastrofalno zaostajanje Jugoslavije na tem področju. Danes se Jugoslavija pomika k tržnemu načinu gospodarjenja in zato je potrebno spremeniti tudi zakonodajo na področju zaščite industrijske lastnine. Predlogi sprememb so že dalj časa pripravljeni vendar se s sprejemom po jugoslovansko zavlačuje. Tov. Blagota Žarkovič je bil kot predstavnik Zveznega zavoda za patente in tudi kot predstavnik knjige o evropskem patentu, ki jo je v nadaljevanju predstavil. Mr. Milenko Manigodič avtor knjig Industrijski dizajni in blagovne znamke ter Novolesov sodelavec se je pri predstavitvi svojih knjig zopet izkazal kot izjemen strokovnjak praktik s področja modelne zaščite. Predvsem pa je Mr. Milenko Manigodič velik poznavalec evropske SARAJEVSKI S A J AM XVII MEĐUNARODNI SAJAM PLASTIKE I GUME 1988 GOD. d O d j £ f j l: j 0 PRIZNANJE ZA NAJUSPJEŠNIJI PROIZVOD INDUSTRIJE PRERADE„PLASTIČNIH MASA, ,f,yioti-(/Jbs/o A'Ot//Z.Osl V/lOsU * OLIMPIJSKI CENTAR SKENOERklA S A R A J E V S K I S A J A M MEĐUNARODNI SAJAM PLASTIKE I GUM? DIPLOMU JČLŠCk: NA S>:OA?v1NA£S?OM međunarodnom AST-Mv i -oUMt 00 DO 'i 1 •??