Slovenski List:
*
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 43.	V	Ljubljani,	v	soboto	28.	oktobra	1899.	Letnik	IV.
„Blovenskl I>lat“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka slane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista'1 — Nefrankovani dopial se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu »Slov Lista". Uredništvo in
upravnistvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Židovski nos — „pfui“I
Slovenski narod je pošten narod, zato nam manjka v našem jeziku domačih izrazov, s katerimi bi mogli zaznamovati kako veliko hudobijo. Tako hudobijo, za katero v našem jeziku izraza ni, je storil zadnje dni „Slovenski Narod” s pomočjo svojega dunajskega poročevalca Juda Penižka.
S tem obrezancem je „Narodov“ urednik Malovrh dan za dnevom v telefoničnih dogovorih. Spletk in grdobij, katerih si Jud ne upa vreči v judovske liste, meče jih v dnevnik slovenske inteligence. Koliko razprtij med Slovenci je že provzročil ta Jud! Sedaj ga je pa dr. Šušteršič vender enkrat pošteno pograbil za nos. Laž je imela kratke noge!
Nedavno je „Narod“ z vso silo podtikal dr. Šušteršiču, da je on spisal v nVaterland“ neki dopis, v katerem se razglaša Celje za „fremdes 6ebiet“. Mi tega dopisa do danes še nismo videli, izvedeli smo pa, da ga dr, Šušteršič ni pisal in ne pisati dal. Ker se dr. Šušteršiču ni vredno zdelo, s silo lopniti nazaj, in ker je „Slovenec“ pod uredništvom dr. Žitnika neukretno in hladno zanikal ono podtikanje, dobila sta Jud Penižek in Malovrh pogum ter sta dne 20. oktobra debelo natisnila v ,,Naroduu tole poročilo:
„ Razkrinkani dr. Šušteršič. — Dunaj 20. oktobra. Na mesto dr. Ferjančiča je bil danes izvoljen podpredsednikom poslanske zbornice poljski poslanec Pi^tak. Ferjančič je padel, ker se je njegovi kandidaturi uprla nemška klerikalna stranka. V današnji seji je češki poslanec dr. Pacak stopil k načelniku nemške klerikalne stranke dr. Kathreinu in ga je vprašal: Kaj pa imate vender proti dr. Ferjančiču? Na to pa je Kathrein, vidno nevoljen in silno razburjen, rekel: Kaj pa hočete od mene? Obrnite se do dr. Šušteršiča: Ta je vsem členom nemške katoliške stranke pisal pisma, v katerih jih je prosil, naj ne volijo dr. Ferjančiča, ker je dr. Ferjančič „ein gottloser Mensch und Pfaffen-fresser”. Ta pisma so napotila nemško katoliško stranko, da je strmoglavila dr. Ferjančiča.
(Opomba uredništva: Vedeli smo že prej, da se od slovenske klerikalne strani spletkari proti dr. Ferjančiču, ali dokumentarnega dokaza za to nismo imeli. Zdaj ga imamo. Dostavljamo za danes le še, da smo vprašali, če je dr. Pacak pripravljen, izpričati to poročilo, in dobili smo odgovor, da je dr. Pacak naročil, nam to sporočiti, in da je on vsak čas pripravljen to izpričati.)" — Tako „Narod“. Podobno poročilo je Penižek spustil tudi v češke in nemške liste.
Precej drugi dan opoludne je dr. Šušteršič poslal „Narodu“ popravek, s častno besedo zagotovil, da on v zadevi dr. Ferjančičeve kandidature nikoli ni pisal nobenega pisma nobenemu poslancu katoliško-ljudske stranke, ter obljubil tisoč goldinarjev onemu, ki mu dokaže, da je kaj takega storil. Prosil je „Narod“ naj to objavi. A kaj je storil hudobnež? Zamolčal je dr. Šušteršičevo pojasnilo, izšel je pa isti dan „Na-rod“ namazan z najgrjimi psovkami na dr. Šušteršiča. „Narodovciu so začeli brenčati. S podlimi lažmi nahujskani „narodnjaki“ v Kranju in Ribnici ter litijske „narodnjakinje“ (ki so na vrhniški skupščini vrgle blagajnika družbe sv. Cirila in Metota), vse to je. prikrevsalo s telegrami in klicalo v »Narodu" — „pfui“ katoliškemu ehjaltu, ki je vrgel Ferjančiča! V sobo dr. Šušteršiča je pa priletel kamen. Liberalna svojat, ki „Narodu“ vse verjame, še ni slutila, kako se bodo v kratkem ljudje smejali njenim pricvrknjenim nosovom.
Dr. Šušteršič je naglo razkrinkal „falotarijo“. Obrnil se je na Dunaj. Od dr. Kathrein a mu je prišel brzojavni odgovor: „Jaz nisem z dr. Pacakom in z nobenim drugim govoril o Vas in o morebitnih Vaših pismih. Jaz ničesar ne vem o Vas in ni mi znano, da bi bili Vi pisali kakšno pismo." In dr. Pacak je brzojavil: „Jaz nisem o Vas govoril z dr. Kathreinom in tudi z nobenim dopisnikom ne.“ ln poslanec Kar Ion, na katerega se je tudi skliceval Jud v BNarodu“, je izjavil, da je „Narodova“ izjava glede Šuster šiča popolnoma zlagana.
Po tem sramotnem razkrinkanju je začel Jud Penižek v „Narodu“ pihati: „retour mar-schiit!“ Dokumentarni dokaz o dr. Šušteršiču
Ruska carica.
Ko je bil car Nikolaj, tedaj še veliki knez prestolonaslednik, od svojega očeta siljen, da bi se oženil s hesensko princezinjo, se je baje odločno branil. Po očetovi smrti se je sploh v Petrogradu mislilo in govorilo, da se bode prestolonaslednik tej zvezi odrekel. Pa so se zelo prevarili. Ko Nikolaj ni bil več vezan na pokorščino do svojega očeta, je vedno bolj spoznaval lepe lastnosti mlade princezinje in njeno odkrito ljubezen, zato se je hitro odločil, da jej poda roko večne zvestobe. Glede sklenjenega zakona se še nikdar ni kesal, kajti dobro ve, da bi ne mogel najti ljubezniveje in zvesteje soproge in za svoje carstvo ne boljše matere.
Tako živita v družinskih razmerah v najlepšem soglasju. Večkrat naneso seveda dvorne šege in razni posli, da se cesarska dvojica več dnevov tako rekoč nič ne vidi in komaj za-more par prijaznih besedij izpregovoriti. Če je pa le mogoče, obiščeta se. Car Nikolaj ima navado, da sedi pozno v noč pri pisalni mizi.
Tedaj sedi navadno tudi carica na njegovi strani baveč se s kakim ženskim ročnim delom. Če vstopi kak carski svetovalec in se hoče carica odstraniti, poprosi jo car, naj ostane. Večkrat ona ostane, vedoč, da zamore blagodejno vplivati na svojega soproga. Neumorno je delavna in potrjuje carja v njegovih dobrih sklepih in namenih, vspodbujajoč ga, ostati na poti prave svobode. Aleksandra Feodorovna se je zelo potegovala za katoličane na Poljskem ter je dosegla, da katoliška cerkev na Ruskem ne trpi tako več pod nestrpljivostjo in tiranstvom pravoslavne cerkve — kratko rečeno, mnogo tega, česar se boljši sloji ruski vesele, izvira iz vpliva mlade carice.
Toda Aleksandra Feodorovna ni samo čistih namenov napolnjena vladarica, ni samo plemenita po mišljenju in zelo ljubljena od so proga, temveč je tudi praktična in odločna gospodinja. Carica govori francoski, nemški, angleški in laški ter se je že tudi dobro privadila mile ruščine. Ona ima lep izvežban sopran ter je ob jednem tudi izborna pianistinja. Jako ljubi
je padel v vodo, ker se je izkazal kot pristna laž, in v torek je le še poročal Jud v „Narod“, da se je od slovenske katoliške strani ščuvalo proti zopetni izvolitvi dr. Ferjančiča. Dr. Šušteršič je spravil v žep pripravljeni tisočak, „Narodovci“ pa svojo sramoto.
Klub slovanske krščanske narodne zveze je pa sklenil, zahtevati disciplinarno preiskavo proti poročevalcu „Slov. Naroda" Judu Penižku zaradi njegovih lažnjivih tendencijoznih poročil iz parlamenta. Načelniki zveze Povše, Bulat in Bar-vinski so šli k predsedniku zbornice dr. Fuchsu ter so v imenu kluba zahtevali preiskavo.
Po zborovanju kranjske kmetijske družbe.
Ko je nekdanja narodna stranka na Kranjskem zapisala liberalizem na svoj prapor kot glavno točko programa, izrekel je „Slov. List* prepričanje, da je s tem korakom napovedan najhujši verski boj v deželi, da bo nastal razpor, ki bo ločil na dvoje tudi tista občekoristna društva, v katerih bi morali Slovenci skupno delovati. Na to razdvojitev je merila že izjava dr. Tavčarja na shodih in v kranjskem deželnem zboru in zadnjo sredo zopet izjava na shodu njegovih zaupnih mož v Ljubljani, da se namreč narodni program mora prestrojiti v liberalnem smislu, ker oni program iz 1. 1894. več ne drži. Lahko bi si bil tedaj starotrški Petsche prihranil izjavo na istem shodu v sredo, da je „ vsako paktiranje s klerikalci nemogoče", ker je gotovo, da je paktiranje katoliško - narodne stranke z liberalci še manj mogoče. Ločitev bratov, ki bi pač lahko skupaj živela, ako bi se vera pri miru pustila, se je pokazala precej drugi dan, namreč na občnem zboru kmetijske družbe, vršečem se v prostorih „ Narodnega Doma* v Ljubljani.
„Vse do zadnjega moža na volišče!* — to je bila parola obeh strank. „Narodovo" stranko je ta parola stala lepe novce. Vpisala je zadnje dni na svoj račun v družbo baje do 300 novih članov, katere je družbin odbor zadnji večer v migljaju potrdil in jim dal pravico glasovanja,
umetnost v kuhi in ženskih ročnih delih, da, ona celo na tem polju deluje pridno, tako da jo naravnost smemo prištevati mojstrinjam kuhinjo, in tudi njene veznine so občudovanja vredne. Svojih maternih dolžnostij se zaveda od prave strani. Iskrenost, s katero ljubi svoje hčerke, je brezmejna. Ko je bila rojena carski dvojici prva hčer Olga, bila je želja carice, da bi dete sama dojila. Seveda pri veliki gospodi to ne gre. Dojilji pa ni hotela svojega otroka izročiti; hotela mu je sama streči in ga hraniti. Nikolaj se posvetuje s petrograjskimi zdrav« niki, in konečno so sklenili, da naj se mlada velika kneginja hrani s kravjim mlekom. Car je naročil znatno število švicarskih krav in kamorkoli potuje carska dvojica, gredo i krave, Celo na potovanje v inozemstvo so se vzele krave velike kneginje Olge, kajti carica se ni hotela ločiti od svoje ljubljene hčerke.
V	družinskem življenju si carica prizadeva večkrat zamišljenega carja razvedriti. Pa tudi ljudstvo jo spoštuje kot darovalko vsega dobrega. Tako je carja napeljevala v lastnoročnem
naročila je stranka nekaj vagonov in fijakarskih voz, ki so kupljeni „Stimmvieh“ prepeljali v „Na-rodni Dom“, pozvala je vse trgovce in učitelje, da naj gotovo pridejo, ker se pojde na odločilni boj, in zmagala je z dvema tretjinama glasov. Od 6000 članov kmetijske družbe jih je kato-liško-narodna stranka imela na volišču samo 600, narodno-napredna 1200, drugi so na ostali doma.
Krščanska stranka je tedaj zelo propadla
—	a mi se tega veselimo. Da, veselimo se iz važnih uzrokov.
Zavladala je v katoliško - narodni stranki, celč med duhovščino, zadnji Čas neka nerazumljiva letargija. Dejstvo pa, da požrešni liberalni volk sega že po kmečkih ovcah, da se je n. pr. iz čisto kmečke vasi Žabnice okoli 20 mož ob volitvi vsedlo na liberalne limanice, mora stranko elektrizovati in jo pozvati na odločneje delo, katero jej donese jekleno-trdno organizacijo.
Na to delo se je tudi katoliško-narodna stranka podala precej potem, ko se je čutila pahnjeno iz domišljave sigurnosti. Napravila je še isti večer važno zborovanje „ Gospodarske zveze" v „Katoliškem Domu“. Soglasno je sklenila, da napravi na korist kmetovalcem in vsej deželi nemudoma dva jako važna koraka. Ustanovila bode s pomočjo gospodarskih zadrug osrednjo zadrugo v Ljubljani, katere naloga bode, proti nizki članarini enega goldinarja izdajati list za pospeševanje kmetskih interesov in sploh nuditi kmetom večje koristi, kakor jih imajo od zastarele kmetijske družbe. Da bode nova zadruga v kratkem lahko nabrala 10.000 članov, ni dvomiti. Tako bode boj donašal koristi: stara družba in novo društvo se bodeta kosala, kdo bode več storil za največjega trpina, za kmeta. Predsednik shoda dr. Šušteršič je že prečital med glasnim odobravanjem navzočih kmetov pravila novega društva.
Vrh tega je zbor vtelesil misel, katero je z velikim veseljem pozdravilo Slovenstvo po razglašenem članku v našem listu, izvolil se je pripravljalni odbor, ki naj osnuje pravila za slovensko zavarovalnico. Lep uspeh smo dosegli, ako so minuli časi zaspanosti, ko je tujec sesal mozeg iz kostij našemu narodu. Vse to bode pa, upamo, v blagor naše mile domovine.
Izvirni dopisi.
Iz zlate Prage, 23. oktobra. — II. Jezikovne naredbe so odpravljene, politika Mlado-Čehov je dosegla nov poraz. Za vse svoje usluge, katere je izkazala bivši vladi in neposredno celo kroni, zaradi katerih je izgubila stranka vse zaupanje med volilci, zaradi katerih se ji majo že tla pod nogami, je prejela le udarec, ki jo je zadel hujše nego si mislijo navadni „ politikiu na jugu. Voditelji stranke so bili pripravljeni na ta dogodek, pripravljali so polagoma na to i svoje zaupnike in volilstvo, a vendar ona osuplost, ki je zavladala med vsemi vrstami češkega naroda po odpravi jezikovnih naredb, ni bila ponarejena, navidezna. Demonstracije so bile izraz
pismu na pravosodnega ministra, da je odredil in izrekel, da se več ne strinja postarana in ne-rabljiva pravosodna naredba glede pregnanstva v Sibirijo z modernim stoletjem. Tako je tudi ona, ki pri vsaki priložnosti, in posebno, ako jo car za svet vpraša, svetuje, naj milo vlada. Na ta način je za mogočno Rusijo že veliko dobrega storila in marsikdo, ki še morda ne sluti, bi jej moral biti hvaležen za svojo prostost, za svoje življenje.
Neki dobri poznovalec ruskega dvora pravi, da se v novejšem času nekateri nezadovoljneži, med temi v prvi vrati Pobjedonoscev, prizadevajo, kaliti družinske razmere med Nikolajem II. in carico, zaradi tega namreč, ker vidijo, da carica dejanski veliko vpliva na svojega soproga.
Mi pa želimo carici Aleksandri Feodorovni, da naj še deluje dolga leta na strani svojega visokega soproga kot blaga družinska in deželna “»ti.	O.	B.	Šalamun,
resnične, iskrene nevolje ljudstva nad samovoljnostjo vlade. Previdnosti in razsodnosti odličnejših posameznikov, ukrepom vlade, ki se je pripravljala že tri tedne popreje na večje demonstracije, nego so se potem dogodile, pa se je zahvaliti, da se niso ponovili veliki izgredi 1897, leta in ž njimi izjemno stanje in nagli sod.
Nastalo pa je vprašanje: Kaj sedaj ? Kakšna naj bo sedaj politika čeških poslancev, češkega naroda ?
Odgovori so bili raznovrstni. Opozicija, obstrukcija, odložitev mandatov . . . Dr. H er o ld pozivlje češki narod v najstrožjo opozicijo, a naenkrat zboli — baje zato, ker ga niso klicali ni v avdijenco, ni h konferencam. Dunajska „Zeit“ meni, da zaradi njegovih 12 %
Dr. Engel je bolj odkritosrčen. V svojih „Hlasy z Blanika" piše nenavadno, skoro obupno. Naravnost priznava, da je uloga Mladočehov dokončana v zgodovini. Vrniti se ni mogoče nazaj v dobo mladih, boljših dnij, ker jim je njih slepa, preveč zaupljiva politika izkopala pregloboko propast za hrbtom. Zato pa pravi, naj sedanji poslanci odlože mandate, ker bi ljudje, kateri so vladi služili s takim samozatajevanjem, ne mogli delati opozicije, vsaj resne ne. Z drugimi besedami pomeni predlog dr. Engla likvidacijo cele mladočeške stranke. Ko pa se je glasovalo na shodu poslancev o tem predlogu, bili so zanj samo dr. Sil, Sokol, dr. Klouček. dr. Šamdnek, dr. Moravec, Hyrš in Kryf.
Ta izid glasovanja pa imenujejo mnogi neodkritosrčnost; ljudje, ki so politično napravili bankerot, hočejo imeti še nravnega.
Narodno socijalni časopis „V pfed!“ piše o sedanjem položaju med drugim: „Seveda se ne nadejamo, da bi mladočeški poslanci odložili svoje mandate. Ohratno, zopet pojdejo na Dunaj, desnica jih bo vlekla kakor doslej, dasi se bodo morda branili; pogajali in dogovarjali se bodo z desnico — — druzega nič . . .“
Desnica! Da, velikansk pomen bi lahko imela ta beseda. Pa ga nima. To vedo ne le poslanci, ampak i lajiki. Desnica je kakor megla, vedno nejasna, ki se nikamor noče vzdigniti. Neprestano se piše o važnosti tega železnega obroča — a to je le pesek v oči. Sedanja večina ne more ničesar storiti: prvič, ker so take politične razmere, drugič pa še bolj radi tega, ker si posamezne stranke v desnici med seboj ne zaupajo. Cehi in Slovenci-Hrvati bi se še držali. Toda kaj pa Poljaki in katoliška nemška stranka? Ti bi šli s Cehi le tako dolgo, dokler bi jim ne bilo treba pokazati v dejanju svoje ljubezni in naklonjenosti. Poljska ljubezen pa nemška zvestoba napram Slovanom — to dvoje si je baje na las podobno!
Vsled tega pa, ker so take razmere v „ večini “ našega državnega zbora, ni govoriti o kaki odločni češki opoziciji ali celo obstrukciji. Kdor kaj goltuje o tem, mlati prazno slamo in neumne fraze. Ali naj stopi v opozicijo dr, Kaizl ter pobija to, kar je nedavno sam ustvarjal ali pomagal ustvarjati? In naj dr. Dyk graja to, kar je tako hvalil? In dr. Stransky naj se zoperstavlja temu, kar je nekdaj v taki gorečnosti zagovarjal, kakor da je državni zagovornik vlade? To bi bila krasna opozicija!
„Nar. Listy“ sicer pravijo, da velika doba ne najde v čeških sedanjih poslancih nepripravljenih in bojazljivih mož. Ali, kaj je to druzega, nego — obljuba, na katero pa ni čisto nič zidati? Saj se vedejo poslanci tako, kakor da nimajo trdnega programa, kakor da so brez načrta za bodočnost. Sedaj se spajajo in vežejo s Staročehi, ki so zopet vstali od mrtvih ter zbi rajo posamezue dele svojih okostij. Večjega zadoščenja ni mogel doživeti stari dr. Rieger v svojem 81. letu, zlasti če se ozira nazaj na leti 1889. in 1891, S kakšno elementarno silo so pobrisali MladoČehi svoje nasprotnike tedaj s pozorišča, a danes prihajajo isti zmagalci k svojim premagancem ter jih prosijo pomoči . . .. To je Canossa! Še deset let niso vladali češkega javnega mnenja in že jih zapuščajo moči. V najboljših letih bi imeli biti, pa so žalostni starci, ki bi se bili radi oženili z lepo gospodično, a so dobili velikansko košarico . . .
Politiški pregled.
Državni zbor — razpuščen. Vest, da bode državni zbor razpuščen, cirkulirapo avstrijskem časopisju. Tako hoče Claryjeva vlada poskusiti, da se še nekaj časa ohrani. Vlada dobro ve, da bode večina znabiti stopila v najkrajšem času proti njej v odločen boj.
Konfiskacije čeških narodno - socijalnih listov se pod novo vlado čimdalje bolj množe. Seveda se na ta način ne uduši ogromno gibanje, kakor je organizacija čeških narodnih delavcev.
Vsa mesta, ki so sklenila take opozicijske resolucije, kakor praški mestni zastop, so dobila od vlade obisk v podobi vojakov. Seveda se Cehi na ta način ne dajo prisiliti, da bi ljubili centralizem in poljubovali palico, katera jih bije.
Demonstracije na Češkem radi odprave jezikovnih naredb dobivajo vedno resnejši pomen. Med češkim ljudstvom nevarno vre. V Všetinu so bili 24. t m. hudi izgredi, pri katerih je bilo 20 oseb ranjenih in 6 mrtvih. Izgredniki so porušili telefonsko zvezo s Prerovem. Iz Brna so došli vojaki na lice mesta. V Holeševu so bile pri izgredih tudi tri osebe ubite. Pri pogrebu teh žrtev je demonstrovala množica 3000 oseb. Cehi so sosebno hudi postali na Žide. Na raznih krajih razbijajo množice šipe na hišah, v katerih bivajo Židje.
Odločni rezervisti. Na kontrolnem shodu v Skušu na Češkem se je neki rezervist oglasil češki, Takoj je romal v zapor. Vsled tega je na kontrolnem shodu mej rezervniki nastalo veliko razburjenje, ki je narastlo, ko so Členi obč. sveta zapustili s protestom proti odredbi častnika kontrolni shod. Rezervniki so pričeli peti slovanske pesmi. Častnik je moral zaključiti shod, prej je pa že zaprl vsa vrata in odločne rezerviste zastražil z orožniki. Nemški „hieru, ki se nekaterim zdi tolikega pomena za disciplino vojske, utegne delovati, kakor kaže ta dogodek, baš v nasprotnem smislu.
Mladočehom na praškem rotovžu preti velika sramota. Govorice se razširjajo o „Pa-namiu. Ni vse na jasnem, kako so se delale kupčije zlasti za otok Štvanice. Mladočehi bodo morali brezobzirno nastopiti proti posameznikom, ki so kompromitirani, če nočejo pri volitvah popolnoma pogoreti. Toliko umazanije se podtika, da se mladočeški občinski očetje drug druzega tožijo zaradi razžaljenja časti. Dr. Podlipny ima v teh zadevah čiste roke, ali baš zato je
i	on predmet intrig v svoji lastni stranki. Tu bi moral kdo pomesti z veliko metlo.
Občinske volitve v Pragi so se vršile v sredo. Zmagali so složni Mlado- in Staročehi proti češkim radikalcem. Nemci se volitev niso udeležili.
Proti naseljevanju Židov v Avstriji je
stavil v drž. zboru predlog poslanec Prochazka.
Pomadjarjenje Slovakov podpirata ogrska škofa Spiški in Kosički. Nedavno je župnik Peter Degrč upeljal v slovaško župnijo v Strop-kovu madjarsko petje v cerkev. Slovaki so nekaj časa poslušali madjarsko prepevanje, pa so začeli pomagati — slovaški, kakor po navadi.
Srbija. Skupščina v Nišu je završila svoje delovanje. Predno so šli poslanci domov, izvolili so deputacijo, ki se je poklonila razkralju Milanu ter ga prosila, naj čuva svoje zdravje, ker je zelo potreben Srbiji. Mladi Aleksander bode potoval v inozemstva, iskat neveste, poskušal pa bode tudi Natalijo spraviti z Milanom.
Vojna v južni Afriki. Zadnjič smo poročali o zmagi Angležev pri Glencoe. Ta zmaga pa je bila le izrodek domišljije angleških poročevalcev. Res je, da so pri Glencoe zmagali — Buri. Angleži so se morali umakniti. Bežali so tako silno, da so na bojišču pustili ranjence in veliko vojnega materijala. Angleška vlada je tudi sedaj v parlamentu priznala, da so se njene čete pomaknile iz Dundeeja in Glencoe proti Ladysmithu. Tu pride skoro do bitke. Buri so zasedli mesto Douglas ter so poslali velik oddelek proti mestu Melmothu, da jim odpre pot do Indijskega oceana. Buri so zasedli tudi mesto Klipdam. Deželi Grigua in Bečuana je proglasila
transvaalska vlada za bursko last. Skupni burski armadi baje poveljuje sam predsednik Kriiger.
Domače novice.
Paberki z bojišča. Dolenjski bajtar, obirajoč po Ljubljani »štruco“: »Privoščil mi jo je dr. Slane iz krščanskega usmiljenja, ko sem do danes samo stradal in pil neslan krop“. Tako je občni zbor kmetijske družbe iz kapitalista dr. Slanca naredil krščanskega socijalista — Dr. Ferjančič na shodu zaupnih mož: »Nemška katoliška ljudska stranka v državnem zboru re-prezentuje polovico vsega nemškega prebivalstva“.
—	Dr. Tavčar: »E kej boš, Verbič, na stara, leta klerikalec! Sveti Duh je na naši strani! Sedaj se bomo lahko uprli grdi pohlepnosti, ki prešinja duhuvščino od škofa pa do zadnjega kapelana“. — »Slovenska katoliška stranka", je zmagonosno vskliknil neki liberalec, „ima samo še pičlo tretjino prebivalstva za seboj!" — Dru gačnih mislij je bil pa ta večer neki »klerikalec", rekoč:	»Katoličanov nas je za dve
družbi in še več. Ob istem času, ko je v »Na-rodnem domu" poslanec Povše govoril, kako bo delal za staro kmetijsko društvo, je dr. Šušteršič govoril v »Katoliškem domu", kako bo delal za novo kmetijsko družbo". — Na gorenjski želez nici prijatelj prijatelju: »Vsega tega bi nam ne bilo treba, ako bi naši voditelji v Ljubljani malo bolj trezno računali Čemu nam niso prej rekli, da bi bili mi naše ljudi vpisali v družbo! Pa saj še ljubljanski niso vpisani. Še Šušteršiča nisem nikjer videl." — Na banketu v »Narodnem domu": „Živio narod! Klerikalcev je ena tretjina, liberalcev nas je pa dve tretjini! Zato smo izvolili danes tri naše, pa pet Nemškutarjev."
Slovenska zavarovalnica. Na shodu »Gospodarske zveze" v četrtek so bili soglasno izvoljeni v pripravljalni odbor gg.: Belec, Kalan, Sušnik, Texter, dr. Krek, dr. Brejc, dr. Sch\vei-tzer, Vencajz, Šiška, Gostinčar, Koblar, Povše, Stanovnik. Odbor bode poklical v svojo sredo še strokovnjakov.
Krščansko socijalno delavstvo, pozor! V sredo, na vseh svetnikov dan, ob polu 10 uri zjutraj v dvorani »Katoliškega Doma" javni društveni shod B Slo ven. katol. delavskega društva." Poročevalec dr. J. Ev. Krek.
Pri volitvi v kmetijsko družbo so dobili gospodje: Povše 1874, Barbo 1274, Goli 1273, Lenarčič 1272, Witschl 1272, Wurzbach 1871, Žirovnik 1271, Paulin 1272 glasov. Gospodje Ambrožič, Pollak, Kalan, Rant, Šušteršič, We ster in Zabret so dobili po 604 glasove.
Dr. Slano je te dni v »Slov. Narodu" podtikal duhovščini, da je ona kriva, da se izseljujejo Slovenci v tujino. V istini so pa tega krivi le liberalci, ki naše ljudi vabijo na tuj«, obetajoč jim zaradi svojega dobička nebesa v Ameriki. Zagrizen liberalec je Fr. Sakser ki izdaja „Glas Naroda" (našemu »Narodu" soroden list). Te dni je v Ljubljani policaj aretoval Franca Šušteršiča iz Črnomlja, ko jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti.
V	Šušteršičevih žepih so našli reklamne liste od Sakserja.
Obrtniški shod v Ljubljani bode jutri v »Rok. domu" ob J/a 10. uri dopoludne. Vspored:
1.) Razgovor o komisiji, katera odmerja dohod ninski davek. (Odbor bode povabil na shod tudi posamezne člane, ki sede v tej komisiji) 2) Osnovanje odseka, ki bo imel nalogo pomagati obrtnikom pri sestavljanju rekurzev in prošenj. 3.) Raznoterosti.
Podpirajte domačine! to smo že večkrat rekli, in ta klic veljaj tudi naši častiti duhovščini. Kdaj bi si bila že duhovščina lahko usta novila svojo zvonarno ali pa pomagala na noge kakemu slovenskemu zvonarju, ko se v naši domovini toliko žrtvuje za veličastno zvonilo! Preveč novcev se pošilja v Groden, ko imamo doma Murnika, Grošeljna, Rovšeka, Grilca in druge umetnike. Značilno je tudi, da orgljarja brata Zupan v Kamni Gorici, ki sta izdelala že 75 novih dobrih orgelj in uvedla v tej stroki mnogo izvrstnih novostij, nista dobila iz Kranjske, odkar je umrl Goršič, še nobenega naročila,
Skupščina stranke prava se je vršila 25. t. m. v Brodu na Savi. Zborovalcev je bilo 300. Predsedoval je poslanec Tuškan Dr. Ba-njavčič je poročal o delu stranke prava v hr-vatskem saboru. Z velikim navdušenjem sta bila vsprejeta govora dr. Bresztyenskega in kanonika Rubetiča ki sta izjavila, da stojita na stališču stranke prava. Vsprejela se je resolucija o glagolici in vsprejel se je predlog, da se zahvali slovenskim kranjskim dež. poslancem za predlog v dež zboru, naj se na realke upelje učenje hrvaščine. Skupščina se je bavila tudi z gospo darskimi vprašanji ter je v tem oziru storila mnogo sklepov. Banketa se je udeležilo 100 oseb. Brod je bil v zastavah. Brzojavov je došlo nad 200. Slovenski krščanski sccijalci so iz vseh krajev Slovenije izrazili brzojavnim potom stranki prava svoje simpatije. Dr. Krek je poslal izjavo, da se pridružuje sklepom. Vodstvo slovenske katoliško narodne stranke je poslalo skupščini tale brzojavni pozdrav: »Bratski pozdrav zborovalcem Bog blagoslovi združeno delo za blagor Hrvatske in Slovenske. Živeli Hrvati! Živela atranka prava!" — Vodstvo katoliško - narodne stranke: dr. Ivan Šušteršič, načelnik. — »Slovenski List" je brzojavil: »Idejam stranke prave, ki rešijo sovragov bratski nam narod, kličemo z dušo in srcem združeni: »Krepko naprej!"
„Zveza“ slovenskih in istersko hrvatskih županov je dovoljena.
Plemenitno podjetje. Andrej Gabršček v svoji „Soči" grozno ropota proti novemu podjetju goriških Slovencev »Narodni tiskarni", Slika si strahove na steno in upije, da se ga namerava uničiti. Kakor smo čitali te dni, pa je stvar drugačna. Z novim podjetjem se nameravajo le materijelno podpreti slovenski zavodi, v prvi vrsti slovenske šole v Gorici, ki dobe ves dobiček od »Narodne tiskarne". Čudno, da rodoljubnemu Gabrščku, ki vedno bobna ob svojo nesebičnost, to ni všeč.
Električna železnica v Ljubljani Inženir tvrdke Siemens & Halske Edvard Maier je pričel te dni meriti po Ljubljani, kako bi se po ozkih ljubljanskih ulicah prerila električna železnica.
Društven shod priredi »Slovensko katoliško delavstko društvo" v Ljubljani jutri ob 1/2 6 uri zvečer v svojih društvenih prostorih »Katol. Doma".
Slovenska višja gimnazija. V državnem proračunu za 1 1900 je svota za razširjenje nižje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo. Tako je obvestil naučni minister poslanca dr. Kreka in Vencajza.
Lutrovske agitacije v Ljubljani. Preteklo nedeljo je bila v tukajšnji protestantski cerkvi slovenska propjved, h kateri je vabil »Narod" svoje verne. Pridigoval je neki Chr&ska Ko bi imel s svojimi agitacijami kaj vspeha, bi baje prišel dr. Slane za pastorja v Ljubljano.
Slovenskim zadrugam Organizator spodnje-štajarskih zadrug g. Ivan Kač je izdal knjižico »Kmetijske zadruge", v kateri v poljudni in prepričevalni besedi opisuje pomen, korist in način snovanja kmetijskih zadrug. Pridejani so tudi obrazci za zadružno knjigovodstvo. Cena knjižici 20 kr.
V	Mariboru je v četrtek knezoškof Napotnik blagoslovil jubilejni altar presv. Srca Jezusovega. Istega dne je knezoškof Napotnik praznoval tudi desetletnico, odkar je bil potrjen za škofa.
Hrvatski gimnazij v Pazinu je dobil za prvi razred paralelko, ki je bila prepotrebna, kajti vstopilo je čez sto učencev. Isterski rodoljubi se zavedajo te važne postojanke in pridno podpirajo »dijaško podporno društvo", ki se je srečno ustanovilo.
Italijanski učiteljiščuiki v Kopru nočejo v šolo in pravijo, da tudi ne pojdejo, predno se nekaterim njihovim tovarišem, ki so kričali po Kopru »Viva 1’ Italia" ne odpusti kazen. Naposled še energični Lahončki res dosežejo, da šolske oblasti dovolijo laškim gojencem po ister-skih šolah kričati nedolžni »Viva 1’ Italia!"
„Po8tumia“. Tako je uradni »Osservatore Triestino" v nekem oglasu krstil našo Postojno. Tisti, ki je iznašel to spako, zasluži batine.
Iz štajarskega „Lehrerbunda'‘ je izstopilo »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev", ker je
»Lehrerbund" postal mokraški. Tako nemški učitelji, nekaterim slovenskim učiteljem pa vedno bolj ugaja v mokraški družbi, gotovo zato, ker je ondi največ fraz.
Tržaško mestno gospodarstvo je jako slabo. Skupni primankljaj 1. 1900 je proraču-njen na 1,209 950 kron.
Nadvojvoda Jožef Ferdinand je premeščen od našega domačega pešpolka štev. 17. k pešpolku štev. 59.
Štrajk knjigoveških pomočnikov. Knjigo-veški pomočniki so se zjedinili s svojimi zahtevami z večino mojstrov in ne štrajkajo drugod, nego samo pri Giontiniju.
Občinske volitve v Pomjanu. Ministerstvo je odbilo slovenski rekurz v zadevi občinskih volitev v Pomjanu.
„Bauernbundovci“ v Velikovcu se preteklo nedeljo niso posebno dobro imeli. Najbolj se je še obnesel zvečer »Bauernball", katerega so jim priredili — socijalni demokratje. Velikovec je bil v frankfurtaricah.
Socijalni kurz bodo imeli letošnjo zimo mariborski krščanski socijalci.
Iz vrst poštnih odpraviteljev se nam piše: Gospod urednik! Vam je li znana neka vrsta uslužbencev pri pošti, kateri ne pripadajo urad-nikom^kakor tudi ne h kategoriji slug. Naziv-ljejo jih poštne odpravitelje oziroma poštne od-praviteljice. Opravljajo popolnoma delo poštnih uradnikov in imajo tudi enako, če ne še večo odgovornost, a poštni sluge so veliko boljše plačani nego taki odpravitelji. Poštni uradniki najnižje vrste imajo 600 gld. čistega plačila ne vštevši razne doklade, ubogi odpravitelj pa mora svojo službo opravljati za beraško plačilo 10 do 15 gld. mesečno. V zadnjem času so se reorga-nizovale plače uradnikom, državnim slugam, na vrsto so prišli tudi poštni sluge, finančna straža in drugi, a žalibog na nas trpine so — popolnoma pozabili. Upanje naše je bilo, da pred ali slej postane odpravitelj ali odpraviteljica poštar oziroma poštarica. A, kako se tudi v tem oziru z nami postopa od merodajne strani?! Dokaz za to je, da kljub 39. z besedo devetintrideset prosilcem s poštno skušnjo, prosilcem, kateri so se poštnemu stanu z dušo in telesom posvetili, je podeljena pošta v notranjskem trgu Senožeče človeku brez najmanjšega pojma o pošti, senožeškemu županu Garzarolliju, kateri ima že svoj obstoj, ima veliko premoženje, ter se mu ni treba pehati za vsakdanji kruh Predrzno je bilo takega moža v potrjenje predložiti! In tako bode šlo sedaj baje vedno dalje! Te dni mi je pravil kolega, da je po poštah na Kranjskem krožila okrožnica, kjer stoji črno na belem pisano, da se bodo odslej podeljevale pošte	le bogatim poštarjem	oziroma od-
praviteljem.	Kdor	bi	pa mislil še	kot odpravi-
telj iti k pošti, naj mu bodo te vrstice poduk, da mu pri	pošti	ni	pričakovati	prihodnjosti.
Nekdaj so se vsprejemali poštni odpravitelji v pripravljalni	tečaj	za	poštne uradnike, a dan-
danes ima le redkokdo srečo, da zleze noter, in to na svoje stroške 6 mesecev. Po napravljeni skušnji pa mora po pet in tudi več let čakati, da je imenovan uradnikom v II. činovnem razredu, med tem, ko se poštni vežbeniki imenujejo že precej po skušnji. Jako bi bili hvaležni, ako se kdo izmej slovenskih poslancev zavzame za nas.
Volitve v okrajni zastop slovenje-bistriški
so preložene na negotov čas. Okrajno glavarstvo je namreč razpisalo manj sedežev za okrajni zastop, kakor jih je v resnici treba.
Nov list hrvatskih delavcev. Glasilo združenih hrvatskih delavcev »Glas Naroda" je pričel izhajati v Zagrebu 20. t. m. Cena listu je
2	gld. na leto. Priporočamo ta list združenih hrvatskih delavcev toplo vsem društvom, pa tudi posameznikom
Umrli dr. Gobane v slavi. Nemško koroško učiteljstvo se hoče ponemčevalnega dela Gobančevega spominjati s tem, da mu vzida v njegovo rojstno hišo v Železni Kaplji spominsko ploščo. Menda bodo na plošči zapisane Goban-čeve besede, da koroški Slovenci nimajo pravic.
Slovenci v Ameriki se pridno gibljejo. V Clevelandu si bodo postavili svoj »Narodni Dom\
V	Chicagi so ameriški Slovenci slavili 30. septembra t. 1. blagoslovljenje nove zastave ,, Društva sv. Stefana." V slavnostnem sprevodu sta bili dve godbi.
Slovensko časništvo. Glasilo političnega društva „Sloge“, „Gorica“, je pričelo izhajati po dvakrat na teden
»Ljudska posojilnica" se je preselila v „Zvezdo“ v svoje nove prostore v Ovijačevo hišo na Kongresnem trgu št. 2, I nadstropje. V dosedanjih prostorih ostane »Gospod. zveza" in „Zveza kranjskih posojilnic”. Blagajnične ure »Ljudske posojilnice" ostanejo dosedanje: od 9. zjutraj do 1. popoldan.
Konsumna društva so štajarskim Slovencem velika obramba proti narodnim nasprotnikom. V Slov. Bistrici se kaže trgovec Stiger največjega nasprotnika slovenskih kmetov. Zato bodo Slovenci ondi ustanovili konsumno društvo. Res je, da konsumna društva niso povsod po trebna, a živo potrebna so v mnogih krajih.
Izseljevanje slovenskih rudarjev. Začetkom tega meseca je odpotovalo okoli 200 rudarjev iz Trbovelj in Zagorja na Vestfalsko. Te dni jim sledi zopet 300 rudarjev.
Otvoritev skladišča v Sinči Vasi na Koroškem se je morala zaradi raznih zaprek preložiti	še	za	osem dnij in	se	bo vršila torej
jutri	dne	29. oktobra t. 1.	po	sledečem vspo
redu:	Ob	1.	uri popoludne	blagoslavljanje no-
vega poslopja. Ob 2. uri popoludne zborovanje, ki bo obsegalo: 1. Poročilo o stavbi skladišča.
2. »Kako kmetje na Koroškem gospodarijo“. Govoril	bo	g.	deželni poslanec	Fr. Grafenauer.
3. „0 pomenu zadrug/ Govoril bo g. Iv. Kač iz Žalca. 4. „0 gospodarski zvezi.“ Govoril bo g. dr. Iv. Šušteršič iz Ljubljane. — Novo skladišče je jako lepa in dobro urejena stavba. Otvoritvena slavnost obeča biti prav sijajna in pomenljiva. Skladišče bode v veliko korist slovenskih kmetov. — Podružnica v Velikovcu je začela delovati že dne 11. oktobra, na veliko jezo velikovških Nemčurjev, ki čutijo, da se hoče slovenski kmet tudi v gospodarskem oziru osvoboditi od njihovega terorizma in postati res sam gospodar na rodni zemlji.
Razne stvari.
Nadškof Rajčevič je, kakor poročajo iz Zadra, ohromel na levi strani. Zadnje dni se je kazalo nekako boljšanje v nadškofovem zdravju, a sedaj je vsaki hip pričakovati katastrofe.
V Galiciji je 2437 občin, kjer bi po postavi morala biti šola, — brez šol. Na Češkem pride na 6 mil. ljudij 5237 šol, ki imajo 16 369 raz redov. V Galiciji na 41/6 mil. ljudij samo 5305 razredov, a še izmed teh jih nima učitelja 600 Brez šolskega pouka raste v Galiciji 164.305 otrok, skoro polovica otrok, ki bi morali hoditi v šolo. Tako je v Galiciji in podobno v mnogih slovanskih deželah I na Češkem imajo češki okraji manj šol, zlasti meščanskih, in češke šole se obiskujejo malomarnejše, nego v nemških krajih. Ob takih okoliščinah se ne čudimo, da Slovanstvo, najmočnejši narod v Avstriji po številu, vpliva nima čisto nič.
V Kutni Gori so 16. septembra v soboto zvečer vsi Židje naglo zaprli svoje prodajalne — bali so se razburjene množice ljudstva, ki je čakala na razsodbo v Hilsnerjevi zadevi. Zgodilo se ni nič hudega, dve kompaniji vojakov in 23 orožnikov je skrbelo za red in javno varnost.
V	soboto zvečer je vsak zabavljal proti Judom v Kutni Gori, v nedeljo zjutraj pa so vsi zopet kupovali pri Judih. Tako se ljudje izpreminjajo v trenotku
Svoji k svojim! Zadnji čas so delavci v Pragi ustanovili dvoje produktivnih zadrug. Čemu? Pošteni delavci to vedo in čutijo. Vedno izkoriščanje in socijalna beda — jih sili do tega. Mesarski delavci so si napravili modem zavod na Letni, pekarji, ki spadajo k narodno socijalni stranki, pa v Vršovicah Gotovo si moramo želeti, piše „česky Dšlnik", da bi delavci ta zavoda kar najbolj podpirali in da bi zavoda bila ustanoviteljem na čast.
Dekliški gimnazij v Budapešti je štel letos — v tretjem letu svojega obstanka —
216 dijakinj. Imed teh je bilo 75 katoličank, 25 luterank in 84 židovk. V latinščini so dijakinje bolje napredovale, nego gimnazijci.
Nevesta v plamenu. V Tridentu sta stala te dni pred poročnim altarjem namestniški svetnik grof Zdenko Thun in grofica Terezina Thun. Po čudnem naključju se je unel nevesti pajčolan, in nakrat je bila vsa nevesta v plamenu. Ženin je potegnil prestrašeni nevesti pajčolan z glave in jo tako rešil. Vender pa je bila nevesta tako prestrašena, da so morali s poroko precej časa čakati, da se je opomogla.
Album hrvatskega duhovništva bode skoro pričel izhajati v Zagrebu Prinašal bode mesečno po 20 slik hrvatskih duhovnikov 20. stoletja z življenjepisom. Ali bi se kaj takega na korist »Naši Straži" ne moglo izvršiti tudi pri nas?
Umor v Polni in — služkinje. Vsled umora v Polni, zlasti pa vsled razkritih židovskih ritu alij tekom procesa, zapustilo je nebrojno, pri židovskih rodbinah poslujočih služkinj kar brez odpovedi svojo službo. Tako poroča »Prager Tagblatt11.
»Ljudska univerza" v Parizu je bila otvorjena pričetkom tega meseca Ljudska univerza pa ima 700 velikih soban, v katerih so vsak dan popularna znanstvena predavanja in diskusije.
Koliko je prostozidarjev? Na svetu je sedaj 141.485 prostozidarskih lož, ki imajo 22 milijonov članov. V Evropi je 8 milijonov prostozidarjev. Ali smo Kranjci brez njih?
Tožba proti nadrabinu. Dunajski antise mitje so vložili proti dunajskemu nadrabinu dr. Gudemannu tožbo, ker je v svojem govoru na židovski skupščini, na kateri so dunajski Židje protestovali, da se jih sumniči rituelnega umora, grdil cerkveno avtoriteto in vse katolike.
Cesaričina vdova Štefanija se bode omožila z ogerskim grofom Lonyayem, ki bode radi tega prestopil h katoliški veri. Štefanija se od pove vsem svojim nad vojvodskim pravicam.
Osem nevest na enkrat. Na Dunaju so zaprli solicitatorja Adolfa pl. Switen Philippborna. ker je osmim deklicam izvabil prihranke in zaslužke z obljubo, da jih poroči
Narodni sooijaliBti na Češkem opozarjajo vsa svoja izobraževalna društva, da centralni odbor razpošilja govornike na predavanja, in sicer za tele predmete: Pomen strokovnih dru štev. Kooperativni sccijalizem. Kolektivizem, komunizem. Inozemski proletarijat. Razne smeri socijalizma. Zločini in kazni v Irski. Proletarijat in buržoazija. Smrtna kazen. Obrtna sodišča in njih pomen za delavce. Postanek socijalizma. Narodnost in mednarodnost. Življenje in delovanje Fr. X Čelakovskega. O Husu O Havličku. O Baroku. O Tfebinskem. — Priglasiti se je treba vedno vsaj za teden dnij preje za govornika.
Trgovski potovalci in trusti. »Češky Lloyd“ piše: Zborovanje trgovskih potovalcev iz »Združenih držav", ki se je vršilo nedavno v Chicagi. je opozorilo na novo škodljivo posledico trustov. Izmed 300tisoč trgovskih potovalcev jih je prišlo 35 tisoč ob kruh in 25 tisoč jih je trpelo veliko zgubo na svojem dobičku, ker so se podjetja, pri katerih so služili, združila v zveze — truste. Če se vse nameravane združitve izvrše, izgubi še 90 tisoč potovalcev svoj zaslužek. 15. septembra je bil v Chicagi shod, ki ga je sklicala Civic Federace in ki je razpravljal vprašanje trustov.
Judovska verska občina je poslala dr. Anfedničku, ki je branil morilca Hilsnerja, 15 000 gld. Ta nenavadna pozornost in požrto-valnost dunajske judovske občine za navadnega morilca je prečudna, če ne sumljiva.
Začetek Bocijalne demokracije na Avstrijskem je bil židovski. Lassale, jud, je poslal 1. 1867. svojega agenta Oberwinderja v Avstrijo, da bi tu zanj agitiral To pa je veljalo denar, ki ga je dajal bogati jud Lassalle. Oberwinder je delal tako: na jedni strani je propagiral boj proti kapitalu, na drugi pa sprejemal darove od reprezentantov kapitalizma: od »Neue Freie Presse" in od judov Scharfa, Etiena in Deutscha, bogatega bankirja, Ko je bil Oberwinder izključen
iz »delavske" stranke, je nastopil vodstvo Mar-xov privrženec, Karol Kautsky. Judje Marx, Engels in Bernstein so vzpodbadali Kautskega, naj deluje na združitev vseh socijalistiških frakcij (internacijonalne, radikalne in Oberwinderjeve), Ni se posrečilo. Radikalna stranka (Marxova), kateri je komandiral Peukert, je zmagala Židovski kapitalisti so se naklonili na močnejšo, dasi radikalno, anarhistično stran. Židovski advokat dr. Ellbogen je 1. 1887. zopet spajal razdrobljene stranke v jedno z „znanstvenimi" predavanji. Vsled dopisov Kautskega z Judom Henrikom Mandlom se je situacija izpremenila v toliko, da so plačujoči Židje se nagnili na soci-jalno-demokratično stran, katera je zmagala s pomočjo Židov. Nastopil je vlado jud dr. Adler, s katerim sodeluje do naših časov mnogo drugih judovskih doktorjev, samih »odkritosrčnih" prijateljev krščanskih delavcev. Torej vidimo, da oče, boter in stric socijalne demokracije ni bil noben proletarec ni kristijan, ampak bogati Judje, katerim ni bilo mari in jim niso koristi revežev, ampak samo ohranitev židovskih privilegijev in napolnjenih zlatih vreč.
Socijalnodemokratični tisek na Češkem.
Največ se tiska časopisov »Z&ž" in »Ruda Zaž", ki sta po krajcarju — v 24.000 eksemplarjih. »Prčbvu Lidu", ki izhaja vsak dan v Pragi, se tiska 7500 izvodov. Tednik »Dčlnicke Listy" na Dunaju izhaja v 4000 izvodih. »Rovnost" v Brnu po 2krat na teden v 2500 izvodih. »Rašple", humoristični list, 8600 in »Červanky“ v 9600 izvodih.
Skoro polovica dijaštva na Nemškem trpi vsled krokarskega življenja. Seveda, napredno! Kako je neki s slovenskimi ? Zanimiva, a strašna statistika bi to bila. . .
Socijalistična nestrpnost. Pri Berlinu zidajo novo katoliško cerkev. Mnogo zidarjev je socijalno demokratičnih. Delal je pa tudi neki krščanski socijalec, a so ga odslovili, ker socijalni demokratje niso hoteli ž njim delati. Prišla sta dva druga in prosila dela ter ga dobila. Ko pa je polir zvedel, da sta »farška“, jih je odslovil, ker ne mara imeti sitnosti z ostalimi delavci in povzročiti stavko, ker se baje zelo mudi. To je socijalno-demokratična ljubezen do bližnjega !
Judovska zvijača. Kako se odirajo ljudje, je dobro pogruntal Žid Ludvik Robitschek na Kralj. Vinogradih. Preplavil je s posebnimi „sre-čonosnimi zavitki" zalogo marsikaterega trgovca. Ti »srečonosni zavitki" se prodajajo po krajcarju, a niso vredni niti tretjine cene. Vender je neumnost človeška taka, da ima Robitschek ogromen dobiček. Še celo v Škofji Loki sem videl take zavitke; par Bcenzeljcev* v njih, pa si dal krajcar. Varujmo se sami, da nam Judje še bolj ne izpraznijo žepov, nego so nam jih že.
V	„Narodni Politiki" je bil 12. oktobra in serat, ki je naznanjal pekarskim mojstrom, da 130 pekarskih delavcev, med njimi 17 starejših, išče dela v sedanjih razmerah in da nihče izmed njih ni socijalist: Karakterističen inserat, čeprav ga je morda objavil le kak pekarski mojster, ki hoče s tem vplivati na organizovane delavce.
80.000 besedij v jedni uri bode oddajal lahko novoiznajdeni „hitri brzojav".
Češki dnevniki, zlasti »N&rodnf Listy", pišejo o vsem možnem, neznatno in brezpomembno stvar, ki se zgodi daleč v tujini, razblinijo na cele kolone; kajti urednikom tedaj pero strašno gladko teče, ker se jim ni treba bati kontrole. Za vse imajo oči in uho, za vse se brigajo, samo za delavca ne. Celo za šport so si napravili posebne rubrik^, najeli posebnega redaktorja, delavskega obzornika pa še danes zaman pričakujemo. Morda je pa to prav. Ker so uredniki v narodnem gospodarstvu in v socijalni politiki le luknjasto izobraženi, bi njih članki povzročali samo nevoljo pri treznih ljudeh. Nedostatek te rubrike pa venderle dokazuje, da naš dnevni tisk služi samo premožnim ljudem, ki ga kupujejo za drage denarce in še dražje plačujejo v njem inserate.
Najnovejše vesti.
Zmage pijan kriči sinočni „Narod“ : Sedan! Grozna katastrofa! Vse naše pa Nackovo! Tudi slovenski kmet ne gre pod katoliško zastavo!"
— No, znabiti bo to vriskanje zelo kratko, ker je kmetijska družba postala politična. V politiki se pa vse naglo vrti. Poglejmo samo na Češko. Tudi pri nas bodo Tavčarjevi „notranjski oderuhi" in odrti le toliko časa skupaj, dokler bo „ kmetič pijan
Brzojavka iz Ribnice. Izvolitev odbora kmetijske družbe je vsemu svetu svečan dokaz napredka našega naroda. Vsak izvoljeni Nemškutar nas stane tisočak. Nekdaj je bila ta roba tako po ceni, kakor je danes suha roba.
Ribniški liberalci.
„Soci“ naznanjamo, da č. g. dr. Gregorčič do konca januvarja 1897 ni mogel odobravati dopisov v „Slov. Listu" zoper dr. Tumo, ker dotlej „Slov. List" o Tumi ni pisal ničesar. Ono, kar trdi dr. Tuma, počiva tedaj le na njegovi fantaziji.
Višja gimnazija za Ljubljano je, kakor poročamo že na drugem mestu, zagotovljena. Dotični znesek je postavilo ministerstvo v proračun prihodnjega leta. Za to sta se trudila poslanca Vencajz in dr. Krek, kajti treba je bilo poleg domačih ljubeznjivosti premagati i drugih težkoč.
Akademično društvo »Danica' je imelo 26. t. m. na Dunaju svoj občni zbor. „Danica‘ nastopa v novem društvenem letu zdatno po množena. Človeka mora veseliti, ko vidi mlade vstrajno delujoče, značajno nastopajoče mladeniče, kateri vzbujajo najlepše nade za narodni napredek. Tega upanja je pa prav zdaj toliko bolj treba, ko se čutijo pri ostalem našem di-jaštvu usodapolni neuspehi pri skušnjah in ko se javijo v „SIoveniji“ reči, kojih ni odobravati.
Iz državnega zbora.
(Izvirno poročilo.)
Dunaj, 27. oktobra 1899.
Dne 24. t. m, se je pričela v državnem zboru brezvspešna razprava o znani ministerski izjavi prve seje — brezvspešna, ker se o njej ne glasuje in ničesar ne določi in vender bo trajala celi teden. Sedanje ministerstvo je nastopilo kot uradniško ministerstvo, ki hoče s svojo nevtralnostjo stati nad strankami. Marsikatera večjih strank in vsak posamni klub se pa hoče tej vladi približati in izraža po svojih govornikih bolj skrito ali pa tudi odprto to poželenje. Posamezni govori so pravcati kaledo-skop, sestavljen po barvah poslanstva. Mi hočemo v malih potezah, kolikor to prepuščajo prostori našega lista, sestaviti pregled teh go vorov.
Prvi govornik je nastopil radikalni Rusin dr. Okunievvski, ki je bičal Poljake, kateri Rusine v narodnem razvoju zatirajo, in je sklenil s trditvijo, da se je v zadnjem času veliko preveč govorilo o nemški vzajemnosti in premalo o gospodarskih in kulturnih pravicah narodov.
Dr. Hoffmann pl Wellenhof, pristaš nemške ljudske stranke, povdarjal je, da ne vidi v razveljavljenju jezikovnih naredb nikake kon cesije Nemcem, marveč da je vlada s tem korakom popravila le krivico, katera se je Nemcem po dosedanjih ministerstvih godila. Njegova stranka tej vladi toliko časa ne bo zaupala, dokler se ne poda garancija, da se v Avstriji izroči vlada Nemcem.
Prav isto je povdarjal in zahteval tudi zastopnik nemške napredne stranke dr. P er gel t.
Dr. Lueger, dunajski župan, je nastopil kot vodja nemških krščanskih soci-jalcev s trditvijo, da se njegova stranka v zvezi nemške uzajemnosti prav dobro počuti, in da hoče vlado, ako jej je skrb za gospodarski razvoj države resna, z vso silo podpirati, kajti kmet in obrtnik zahtevata nujno podpore in sta jo veliko bolj potrebna, kakor tovarnar, Jezikovne naredbe so se po njegovem mnenju izdale Čehom, da jih vlada pridobi za nagodbo z Ogersko, zdaj so se pa naredbe razveljavile, edino zato, da se omogoči volitev v delegacije,
ne pa na ljubo Nemcem. Govornik upa pa, da se vladi ne bo posrečilo pridobiti si delegacijo za pritrditev nagodb v prid Ogrom.
Dr. Baerenreither, zastopnik usta-vovernih veleposestnikov, zatrjeval je vladi, da bodo njegovi somišljeniki podpirali vlado pri načrtanem stremljenju: sedajno ustavo še bolj utrditi in razširiti.
Poslanec Kink, član proste nemške zveze, izrazil je misel, da je narodnost večje veljave, nego gospodarstvo. Izjava vlade je dala njegovim somišljenikom zopet upanje, da se bo pa tudi v državnem gospodarstvu na bolje obrnilo.
Mokrač Hanich izjavil je, daje njegovi stranki prav, ker namerava vlada odpraviti kolek novinam, — to je pa tudi vse. Vlada je vlada in socijalni demokratje ostanejo na svojem stališču.
Kot zadnji govornik je nastopil radikalni nacijonalec Wolf, toda ne več kot divji volk, marveč kot mirno jagnje. Ponavljal je svoje pivarniške tirade, ki se pa v zbornici jako slabo poslušajo, — in je končno naglašal, da bi par bataljanov vojakov zamoglo takoj Čehe ukrotiti. Edini dr. Fochler odobraval je Wolfov govor, očka Schonerer se je pa nekako čudno namrdnil, kajti v govoru ni poznal več svojega učenca.
Konec seje je bil pa nekako razburjeno-tragičen. Vodja češke delegacije dr. En gel in-terpeliral je pravosodnega ministra dr. pl. Kin-dinger-ja zaradi zaupno izdanega ministerskega ukaza z dne IG. t. m., po katerem se mora zopet notranji nemški jezik vpeljati in ki nasvetuje nekako denuncijacijo onih uradnikov, kateri bi se tej zapovedi ne uklonili. Čehi so uprizorili nepopisljiv vriš, letal je po zbornici papir iz ministerskih miz, dr. pl. Kin dingerju niso pustili govoriti, in končno je zapustil minister pod osebnim varstvom nemške levice zbornico. Ta minister je prišel kot neu-tralen uradnik v zbornico in jo je zapustil kot
—	junak levice. Še ena taka zmaga Čehov v zbornici in desnica je razbita, kajti nemška katoliška stranka je imela hude napade pretrpeti od svojih „nemških bratov".
Seja dne 25. oktobra:
Nadaljevala se je razprava o vladni izjavi: Vitez Javorški, načelnik poljskega kluba in vodja desnice zastopal je v nasprotstvu z načeli desnice autonomistično stališče Poljakov, obsojal odpravo jezikovnih naredb kot nezakoniti korak sedanje vlade in izjavil, da Poljaki sedanji vladi z ozirom na njen proglašeni program ne zaupajo.
Poslanec Turk, somišljenik Wolfov, pole mizoval je z Javorškega izjavo in proti Čehom, češ da jih bodo, ako bi si upali dejansko po stavljati se po robu nemški nadvladi, ukrotili pruski batalijoni, kateri bodo po potrebi pridrli v češko deželo, ter je končal s trditvijo da se Rusi za to ne bodo zmenili.
Grof Palffy, voditelj češkega veleposestva, branil je jezikovne naredbe, in zatrjeval, da bode njegova stranka pravice naroda vedno zastopala in da je pripravljena boj za te pravice če treba precej prevzeti in možato končati.
Stapinsky, član poljske ljudske stranke, povdarjal je, da je njegovi stranki le za narodni in gospodarski napredek revnega zatiranega poljskega ljudstva, — da pa tej vladi ne zaupa, da bi se zanimala za ta vprašanja.
Češki poslanec Stransky razpravljal je vprašanje, kako je mogoče bilo misliti, da se pomiri parlament, ako se po zakonu opravi čene jezikovne naredbe proti volji desniške ve čine in v prid levice odpravijo. Večina, to je desnica, je moralično prisiljena z vso silo zahtevati, da se uporaba jezika v državi po zakonu uredi. Govornik misli, da sedanje ministerstvo ni zakrivilo tega političnega ropa po lastnem prepričanju, marveč da je marijoneta v rokah Go-lucho\vskovega sindikata, ki je zahteval to žrtev, a da tako dejanje kali dinastični čut češkega naroda.
Lupul, bukoVinski poslanec, izjavil je, da je načelom sedanje desnice udan.
Lahi so izjavili po svojem poslancu Mal fattiju, da hočejo še čakati, kako bo delovanje
sedanje vlade. Še-Ie pote« bodo svoje postopanje določili.
Dr. Kathrein, prebere v imenu katoliške ljudske stranke izjavo, da je treba parlamentarično delo zopet pričeti, — jezikovno vprašanje po zakonu urediti in tudi sedanjo vlado podpirati.
Drugi sodrug Wolfov, novoizvoljeni dr. Fochler, je ponavljal znane SchOnererjeve in Wolfove tirade in končal vsklicem: „Želel bi, da bi imeli mi Nemci tak narodni fanatizem, kakor ga imajo Čehi!"
Koncem seje sta interpelirala poslanca Vencajz in dr. Krek vlado, zakaj se ne oddajajo obrtniška dela pri javnih poslopjih v Ljubljani le ljubljanskim obrtnikom.
Seja dne 26. oktobra.
Mladočeh dr. Kramaf je vlado inter-peloval radi političnih žrtev, katere trpi češki narod vsled usiljene mu razburjenosti. Povdarjal je, da so Čehi po razveljavljenju jezikovnih naredb začasno bitko izgubili, — da pa prevzamejo nadaljni boj za svoje pravice s prepričanjem, da bodo zmagali, kajti narod še zaupa svojim delegatom, kateri so po svoji prijenlji-vosti proti vladi v zadnjem času to zaupanje malo zrahljali. Pretil je z najodločnejšo opozicijo, da vladi ne bo mogoče izvršiti volitev v delegacijo.
Pravaš Biankini je pričel svoj govor hrvatskem jeziku. — Izjavil je, da sicer nima ničesar opraviti v tem parlamentu, ker spada k zvezi Hrvatov in ožigosal je postopanje vladnih organov v Dalmaciji ter končal z izjavo, da ne more zaupati sedanji vladi.
Mladočeh Pacak je govoril začetkoma jako mirno, tožil je, da je vojaštvo pri izgredih na Moravskem nepravilno in kruto postopalo, pomiljeval je vlado, da se je uklonila manjšini zbornici, katera si je vzela za načelo Bismar-kovo politiko „po krvi in železu" — in s tem pomaga, da bi bila Avstrija podrejena država drugi velesili. Dejal je, da bode avstrijska prihodnjost le tedaj zajamčena, kadar bo v državi imela pravica prvo mesto.
Socijalni demokrat Daszinski spravil se je na vzvišeno stališče kritika. Ožigosal je postopanje desnice in levice, — polemizoval s Stranskijem, obdolžil vlado, da je ona kriva, ker se v Moravski kri preliva in vzbujal s svojim živahnim govoričenjem veliko smeha in tndi skrajne razburjenosti.
Dr. Bulatprebral je v imenu sl o vansk e krščansko-narodne zveze izjavo, da se drži načelov desnice, da obsoja nepogojno razveljavljenje jezikovnih naredb, a upa, da se nadomestijo z državnim jezikovnim zakonom za celo Avstrijo. Zveza hoče delovati za ublaženje nasprotstva med strankami ter parlamentarič-nim potom za gospodarski napredek države.
V imenu centruma je izjavil prelat Treun-fels, da se hoče držati desnice, — poživljal je stranke na skupno delo, ker vsaki narod ima jednako vrednost v državi po cesarjevem geslu: justitia fundamentum regnorum!
Nemški rad ikalec Iro je izjavil, da razveljavljenje jezikovnih naredb njegovi stranki še ne da povoda, da bi sedajni vladi zaupala in je učil, da bo treba Avstriji še amputacije, da ozdravi.
O seji dno 27. oktobra poročamo obširneje prihodjič, danes priobčujemo le kratko poročilo: Razprava o vladni izjavi se je nadaljevala. Dr. Pacak je odgovarjal Dazsynskemu in napadal vlado. Čehi so klicali: »Doli s Claryjem“. Posl. Wachianin je izjavljal, da v vladni izjavi pogrefia točko, da se bo jezikovno vprašanje reševalo za celo državo. Program desnice mora biti program vseh poštenih Avstrijcev. Poslanec Kathrein je predlagal konec razpravi, na kar je pričel govoriti generalni govornik posl. Začek. Sledilo je čitanje nujnostnih predlogov, naj se § 14. odpravi iz ustave. Schonerer je hotel imeti prihodnjo sejo v torek, a zbornica je sklenila, da se prihodnja seja vrši danes v soboto. Na dnevnem redu so volitve v delegacijo.
Stran 268.
- -
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča:	(20)
SNikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine I4kar. zlate verižice, zapestnice, prstane, uhane, zapone, pri-klepke, gumbe za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra. Prstane in uhane z dijamanti in briljanti. Spe cijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupqje ceneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
Redka priložnost za nakup pohištva,
'ir -a—j'.-
1 Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti cerkvene klcpi, spovednice, okna, vrata in klečalnike po
vzorcih in lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojm Stvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do G dni.
Josip Stupica na Viru,
43 (28)	pošta	Domžale.
I
i
«
L. Mikusch, •
tovarna dežnikov, jubljana, Mestni trg 15
21 (-)
jf
<D
>u
c
rt
rt
a.
o
O o.
k
O
CO
cd
>o
>co
QD
mizarski pohištveni obrt
v Ljubljani 73 (9)
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva
Naredila se točno Izvršujejo.
•sr Cenilnik s podobami zastonj in franku.
"Redka priložnost za nakup pohištva"^
8S888BES
Izvod iz voznega reda.
Odhod iz l^jubljane v Kamnik. Ob 7. uri 23 in. zjutraj, ob 2. uri 6 m. po-poludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10, uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nede ljah in praznikih.
Prihod v Ljubljano iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11 uri S m do-poludne, ob 6 uri 10 m. in 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
Vincencij Čamernik '
v Ljubljani, Slomšekove ulice štev. 9
nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh svetnikov priporoča ob enem svojo izborno zalogo
nagrobnih spominhov
iz raznovrstnih marmorjev Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po specialnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zelo mzke, izvršitev naročenih del točna in trpežna.	73	(5—5)
Narisi so na razpolag-o.
mt&t
Vplačani zadružni deleži gld. 4G.830.
Promet od 1. okt. 1898 do 1. avg. 1899: gld. 1,661.490*22 Skupna aktiva gld. 287.978'03.
Sprejema hranilne vloge po 47.%, vloge na tekoči račun po 3Va% od dneva vložitve do dneva vzdiga.
Izposoja se na menjice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6°/» brez kakih stroškov.
Uraduje se vsak dan ob navadnih urah:
Dvorski trg štev. 3.	68	uo)
Igaaacij €&mevmk
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 12 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	35	(23)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela. Najnovejše!	Grrotoiii	okviri	Najnovej&e!
istotako trdni, kakor kamen, po najnižjih cenah.
©I©l®l®|©|©|®|@l@l®l©l©l@ ®|®|®|®|®|®l®l®l©l®l@l®l®l®l®
a
ra
Naznanjam s tem da se je ta teden odprla
moja druga prodajalnica na drobno
v Filipovem dvoru v (Špitalskih ulicah).
Ista je specijalni oddelek moje dosedanje trgovine na drobno in se je oskrbela s popolnoma novo, dobro asortirano zalogo blaga.
Najuljudneje vabim častito občinstvo, da mnogobrojno poseti to inojo novo prodajalnico.
J. C. Mayer.
81 (3-8)
©l®l©l®l©|©|®|®i©i®I@|®|®|®|®»@|©i©|®»®»®l©l®»®l®l®l®l®
Odgovorni orednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj Konzorcij ^Slovenskega Lista", Tisek J. Blaanikovih naslednikov v Ljubljani.